Novi ministri. Stedanji miuistrski predsednik baron Bek veIja kot izredno spreten politik. Najbolj zamotane in težavne položaje zna .zmagonosno obvladati in jih celo izkoriščati v svojo korist, da jo njegovo staIišče po vsakem takem položaju še tem trdnejše. Cez volilno preosnovo sta padla ministrska predsednika Gaufi in Hohenlohe, a prišel je Bek in je vspel, Za ogrsko nagodbo sta se trudila Badeni in Koerber, a zaman, toda o Beku se lahko reče, da je tudi to težavno nalogo že izpeljal. To nam potrjuje spretna preosnova ministrstva, kateiro J3 baron Bek ravnokar izvršil, Ceška ministra Fort in Pacak sta odstopila. Bila sta že lani vzeta v ministrsfro, ko še so bili Mladočehi mo6nL Toda pri volitvah so bili tepeni, in niso mogli več držati dveh ministrov. Za to sta Fort In Pacak odstopila. In sedaj je vzet med nove ministre jeldeii izmed Mladočehov, in sicer profesor iFiedlBr kot trgovinsM minister, jeden pa iz agrarne (kmefcke) stranke, in sicer njen načelnik Karol Prašek kot češld minister. Ob enem pa je baron Bek hotel ob tej priliki navezati na se tudi krSčansko-socialce in nemške agrarce (kmečke poslance). Tudi to se mu je posrečilo. Odstopiti je moral poljedelski minister grof "Auersperg, ki je kot uradnik stopil v ministrstvo. Nobena stranka torej ni užaljena, ako on odstopi. JJa njegovo mesto pa je prišel krščanski socialec dr. Ebenhoch, deželni glavar gornjeavstrijski. Ker pa je krščansko socialna stranka v državnem zboru naijmočnejša, za to se ni mogla zadovoljiti samo z enim ministrom. Toda katerega ministra poslati v pokoj, da se lahko na njegovo mesto postavi krščanski socialec in da vendar ne bo nobena stranka užaljena? Takega ministra ni,, in za to si je baron Bek pomagal iz zagate s tem, da je ustvaril novo ministrstvo za javna dela, nakratko se bo imenovado delavsko ministrstvo, in na to mesto je posadil organizatorja krščansko-socialne stranke dr. Gesmana. Da je baron Bek privezal tudi nemške agrarce na-se, poslal je nemškega ministra Prade v pokoj ter na njegovo mesto pozval načelnika nemškega agrarnega kluba Franca Peško. S tem si je zagotovil baron Bek, da bodo za avstro-ogrsko nagodbo glasovali skoro vsi Cehi, vsi Nemci, vsi krščansko-socialci, in ler so tudi Poljaki prijatedji nagodbe, tudi Poljaki. S tem je nagodba rešena! Zakaj pa Jugoslovani ob tej priliki niso dobili svojega ministra? Glavno krivdo nosijo pač onit ki so bili na vsak način za to, da se vzamejo tudi štirje slovenski liberalci v skupen jugoslovanski klub, ter so s tem odbili večino na odlofino krščanskem programu izvoljenih slovenskih poslancev. S tem, da so ti odbiti od skupnega jugoslovanskega kluba, se je skupni stvari veliko škodovalo, ako bi pa ostali samo štiri liberal,ci ob strani, ne bilo bi za slovensko in hrvatsko stran nobene škode. V takozvanem sedanjem jugoslovanskem klubu pa se je storilo tudi vse, da se zjedinjenje ne doseže. Da so si v onem klubu izvolili podpredsednikom političnega uskoka Ploja, je nepremagljiva ovira, kajti noben slovenski poslanec ne bo šel več pod komando političnega značaja, kakor je Ploj. In pred kratkim so člani ,,jugoslovanskega" kluba zopet poslali svojega tovariša Tresiča nad Slovence, da jih je ozmerjal. Na tak način seveda se ne dela na zjedinjene. In zraven pa še se opazuje od jugoslovanske strani marsikatero nelepo zahrbtno delovanje, katero bi le kak državni poslanec nam znal na-f-if.ko opisati. Pribiti se mora, da ravno oni, ki iuuj ;.; govorijo za skupnost, so ji največja ovira in da ivh ovir ne odstranjujejo, ampak jih celo množijo. V tem oziru bi se dalo o Ploju innogo pisati.  ;V narodnem oziru nam je to ministrstvo ne- varno po Deršati, v krščanskem oziru pa je postalo mnogo ugodnejše, ker sta vstopila dr. Ebenhoch in Gesman. ':