39. številka. Ljubljana, petek 18. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD Dopisi naj Be izvole lrankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — U r e «1D i š t v o je v Ljubljani v Frane Kolinnnovej bili št. 25—lili pole;? gledališča v „zvezdi". O pra vništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. administrativne reci, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Loka ali Predel. (Spisal V. C. Supnn.) j ■ V. V občo je znano in dogodjaji govore več kot besede, da je namreč sedaj narodno-go-spodarstveno specifično avstrijsko uboštva toliko kot gotova resnica in to je sedaj najvažnejše vprašanje. Vprašanje, Loka ali P r e d e 1 je pa tudi v dotiki z mirodno-gospodarstvenimi interesi skupne monarhije. O brzem ter namenu primernem rešenji tega vprašanja odvisna je bodočnost naše pomorske trgovine, ter bodočno udeleženjo Avstrije pri svetuej trgovini. O tem sem uže pri rednej komornej seji oktobra 1864, kakor izpriča protokol, kot referent dotičnega projekta umrlega gospoda viteza llevoltela, glede udoležitve Avstrije pri Bvetnej trgovini razvil svoja načela. Morebiti, da se v teku tega dela zopet na to obrnem, temveč, ker smo brezvspešno tolikokrat naglašali, da mora Avstrija z Oger-sko vzajemno ozirati so na adrijsko in črno morje, ne pak na baltično morje in Šlezvig Ilolstein. — A ipak pustimo za denes to stvar, akoprem uičesa ne škodi, če pošten prijatelj naveda napake. Ta misel prošinila ini je mojo gotovo avstrijsko domoljubno srce, ko sem v llol-steinu ugledal lepo luko Kiel in se od ondi peljal naprej. — In ko bi bila nesrečna avstrijska diplomacija bolj očetovsko pogledavala na Avstrijo, nego zaniežikavala ljubezni-vej Nemčiji, bilo bi dandenes pri nas drugače, ker v prvej vrsti smo vendar le Avstrijci. V zadnjem članku navel sem mej družim tudi, da bodeni v prihodnjimi (danku razjasno-viil nekoliko stanje Francije pod vodstvom Colberta itd. in to bodeni tudi storil,' a dozdeva se mi absolutno potrebno in to sicer za to, da se laglje razuminio, prej predočiti malo bralcem nekoliko notranje - avstrijsko finančno ter državno gospodarstvo. Zgodovina v vseh svojih knjigah ter na vseh straneh uči, da je politična ustava ogledalo ali duh gospodarstvenega organizma, ter da se obrača osoda držav in narodov po lastnostih in pomanjkljivosti tega organizma. Sklicujem se na svoj govor v komornej seji septembra 1SGG, kjer sem tako-le govoril: Za temelj materijalnega razvitka, mora biti vedno prava istinita politična sloboda kot glavni pogoj, ker vse je nasledek politike. Resnična konstitucijonalna sloboda s katero hodi prava trgovinska politika, privela jo in-industrijalne deželo do tega, kar so dandenes. In, ako- hočemo velikansko delo izvršiti, pridobiti bode moral celi državni stroj popolnem novo konstrukcijo. Za denes tedaj naj to zadostuje. Jugoslovansko bo]iš68. O stanji v Bulgarskcj se piše, da če so prav mnogi izmej boljših v temnice vrženi, vendar Bulgnrsku gotovo ne ostano na spomlad s prckrižanimi rokami, „Bulgarska emigracija v Ihikurcštu dela napetih žil, posebni odbor gibanje pripravljajo. — 15omo videli, kaj tlonese ta toliko važna bližnja spomlad. Iz Dubrovnika se IG. t. m. poroča: Dvajset Italijanov, kateri so se denes s parobrodom pripeljali vstašem pomagat, bilo jo na parobrodu aretiranih, kljubu da so imeli legitiinacijske karte in drugo vse potrebno. — Čudno je to, kako Avstrija pride do biriških uslug gnjiloj Turčiji, v katerih jo — glej An-drdssvevo noto — tako neznosno stanjo, da evropska diplomacija prizna vstajo kot naravno stvar. Politični ra/.gled. V Ljubljani IG. februarja. f))'i»i'M( je sprejel 16. fe- bruarja celo užitninsko davkovsko j>ostavo. Avstrijski .v<*n*fiv* mej temi tudi naši (gg. Pogačar, Stepišnik, Dobrila, Gohnajer) so vsi podpisali in izdali protest proti novej klošterskej postavi, kakor jo je sklepal nemški državni zbor. Škofje upanje izražajo, da postava ne bode potrjena. Najbrž se jim bode upanje izpolnilo. Janez Bapt. Šmigoc, • pisatelj slovenske slovnice v nemškem jeziku. (Prineeek k slovenskoj litoraturnej zgodovini, priobčil Davorin Terstenjak.) Svobodnejše dušno gibanje, katoromu je povod dala vlada cesarja Jožefa II., je začenjalo literarno delavnost tudi mej Slovenci pospeševati. Srednje in višje šole so se poboljšale, in dasiravno so na graškem vseučilišči posebno v modroslovnej fakulteti ostali še za učitelje otci Jezuiti, tako vendar so ti bistroumni možaei znali buditi marljivost do učenja pri svojih dijakih. Jezuita Bivvald in Liesganig sta bila visokočislana učitelja, in slišal sem iz ust njunih učencov duhovcnskoga in posvetnega stanii, kako spoštljivo in hvaležno so priznavali zasluge svojih učiteljev. Na mariborskoj gimnaziji je znal posebno slovenske dijake zbujati prof. dr. Jano z Gottvveiss, pozneje oskrbnik in najemnik praneške graščine. On je bil sam dober pesnik, sicer v nemškem jeziku, ali ljubil je tudi slovenski jezik. Dr. Gottvveiss je bil učitelj šmigocev in je vadil talentiranega mladenča. JanezBapt. Šmigoc se je narodil. leta 178G v Halozah in je latinske šole izdelal na mariborskem gimnaziji, modroslovne in juridične pa na graškem vseučilišči. Po dovršenih študijah je stopil kot praktikant v kance lij o ptujskega magistrata. Bilo je 2. aprila 1809, ko se v Ptuj pripelje višji vojvoda Janez, od nemških in slovenskih Štajercev sploh „Princ-J o lian" imenovan. Blagoslavljalo se je ta dan bandero štajerskih brambovcev, in k tej slovesnosti pride sam nadvojvoda, ki je baš bil ono leto za generala en chef armade v Italiji od svojega cesarskega brata imenovan. Prišel je k tej slovesnosti tudi tedanji deželni glavar Ferdinand grof A t te ms. Mej prostovoljci jo takrat tudi služil študent Anton Krem.pl, pozneje župnik in slaven slovensk pisatelj. Nadvojvoda je navdušeno ogovoril bram-bovce, naj se hrabro vojskujejo proti sovražniku. Po opravljenem hlagoslovljenji je bil slovesen obed v ptujskem gradu. Pri mizi reče blagi nadvojvoda: „Sramota za me, da nijseni mogel same slovenske junake v slovenskem jeziku nagovoriti. Zakaj nihče ne spiše slovenske slovnice za Nemce? Je-li vi g. deželni glavar ne znate za nobe- nega zmožnega Slovenca, ki bi se tega dela lotil? Jaz sem uže slavnim deželnim stanovom večkrat priporočil, naj ustanovijo stolico slovonskega jezika na graškem vseučilišči, zakaj gospod grof tega ne sprožite? — jaz bom sam .'pri svojem svitlein cesarskem bratu to stvar podpiral. Blagi grof Attems odgovori: „Svitli princr uže snio njegovemu veličestvu to stvar predložili, a nij še rešena." Kar se izdelavanja slovenske slovnico tiče, poznani sposobnega moža za to, in ta je g. Šmigoc, praktikant pri ptujskem magistratu. On je kot dijak tudi mene slovenski učil, da za silo znam kremljati svojimi pod-ložniki." Svitli princ takoj g. Šmigoca k sebi pokliče, in ga nagovarjo k spisovanju slovenske slovnico. Šmigoc obljubi, in slovnica izide leta 1812, in bila je posvečena deželnemu glavarju grofu Attemsu. Tako je blagi nadvojvoda, ki je tudi zdatrio pripomogel, da so smelo „Novice" izhajati, bil nioralični početnik Sniigoceve slovnice, in zagovornik stolico za slovenski jezik, ki se je 30. aprila' 1812 odprla. To vesti imam iz ust svojega pokojnega iiepozau-Ijivega prijatelja A. Krempla, ki jo leta 1825 prišel za vikarja v Ptuj in je s Šmigo- Cesnricn pojdo maja meseca na Anglikansko in obišče svojo sestro kraljico noa-politansko. Viiitiij<* «lr/iiv«'. V hetf/ijskei zbornici je bilo inter-pelirano zavoljo tepeža v Mechelu. Minister je rekel, kdor je kriv, bode kaznovan. Poslanec Kerwyn od desnico je rekel, da so liberalci krivi teh nemirov. Vsled tega je bila razburjena debata. M tuli Jtuiski kraljevič Humbert namerava na spomlad z vojniškim spremstvom v Rusijo potovati in glavna mesta ogledati. V š jut m i* je 16. februarja črez dolgo časa zopet jedonkrat odprto narodno zastop ništvo „kortes." V prestolnem govoru je rekel kralj Alfonzo, da bodo brzo šel na bojišče, da se prej mir povrne. Razmere z dru-zimi državami so prjazne. Kralj upa, da se povoljno rešijo dogovori s papežem. Vlada bodo kortesom razložila popolno razmršene finance; zato moro le mir potrebnih virov dati. Prestolni govor — kakor je videti jalov prepis druzih jednaoih — pozivlje se koncem na domoljubje kortesov. Dopisi. Iz Ccljtt 15. febr. [Izv. dop.] G. Mo-riz Sclnvarzenberg državnega pravdnika namestnik pri tukajšnoj okrožnej sodniji jo vsled disciplinarno razsodbe od državopravdništva odstavljen. Uzroki te razsodbo nam nijso znani. G. Moriz Sclnvarzenberg je jako talentiran človek, in jo bil za voljo svoje go-vornosti, in brezobzirnega sarkazma strah ob-dolženih, in hud protivnik vsakemu zagovorniku; v svojem odgovoru jo bil navadno raz-žaljiv in uže pred nekimi leti so se celjski zagovorniki zarotili, da tako dolgo nečojo pri okrožnej sodniji v Celji zagovarjati, dokler bodo g. Sclivvarzenberg državopravdništvo zastopal ; jedini g, dr. Mortl jo dosleden ostal, in je jedonkrat, ko je za siromaškega zagovornika poklican bil, glavno razpravo z ostrim protestom zapusil, ko je tožitolja g. Schvvar-zenberga zagledal. Kljubu temu so se raz-žaljivi prizori pri končnih obravnavah do najnovejšega časa ponavljali, kar je spodobno- cem v prijaznoj zavezi stal, ki mu je vse te okolščine priobčil. Gotovo bode prijatelje slovenske litera-turne zgodovine zanimalo, ako jim predložim vabilo k predavanjem slovenskega jezika, kakor je nje dal natisnoti prvi profesor J o h a n n Ne p. Primic v časopisu „Der Aufmerksame" Nr. 34. 25. aprila 1*13. „Vorlesungen iiber die Sforenische (oder Wimlische) Sprache. Europens bstliehe Hiilfte, von dem Thracischen Gebirge Hiimus (slaviseh Kumo-viza, turkiseh Balkan) bis an das Eismeer, und vom Karntnischen Isonzo (tS6zha) und der Bbhmischen Mukla (Wltawa) bis an den Ural, vvird tast aussehliessend von Slavischen Vblkern bevvohnt; auch das nbrdliche Drittheil von Asien erkennt Slavische Herrschaft an, und reift in Slavischen Pflanzstiidten Europ. Cultur entgegen! — Der ftlr den denkenden Welt- und Volkerbeschauer hochst interessanto Volksstamm der Slaven ^Sloveni, ^Slovani) der Sprache^ nach sehr nahe venvandt mit dem Deutschen, Grieehischen und Romisehen ist heut zu Tago 50—60 Millionen Seelen stark. Dem ungeheuren Raume nach — halb Europa und ein Drittheil von Asien! — den die Slaven unter den Ubrigen Nationen ein-nebmen, sind sio nach dem Ausdrucke des sti in dostojnem vedenju pred sodiščem dosta škodilo. Tukaj se sliši, da bode preiskava proti Fricetu Brands tet te rj u ustavljena. Ako bi se to uresničilo, bi se moralo soditi, da je tistim s katerimi je Brandstetter v svojih denarnih poslih v zvezi bil, končna razprava. (— — — tu moramo g. dopisniku besedo prestriči, ker sicer bi bili konfiscirani Ur.) Po novem kazensko pravdnem redu se preiskava ustavi, brž ko obtožitelj zahtevo kazensko-sodnega preganjanja nazaj vzame ali ustavljenje preiskave predloži, ali če izreče, da ne vidi uzroka daljnemu sodnemu pregonu. Džravo-pravdniki so v svojih uradnih opravkih nezavisni od sodišč, in tedaj lehko od tožbe odstopijo, kadar hočejo. — Bomo videli. — (Mi ne moremo verjoti, da bi se res odstopilo Ur.) Tri nas je neizmerno velik sneg, in če se bodo počel otaplati, bode Celje v vodi. Iz N€»viliC'«» 16. febr. flzv. dog. | Kadar gre našemu prihodnjemu ljudstvu za boljšo bodočnost skrbeti, šolo materijalno podpirati in za našo ubogo šolsko mladež, za našo narodno nadejo kaj darovati, najde se v sedanjem času res požrtvovalnosti dovolj. Kajti dobro poznamo parolo 19. stoletja, katera velja za vse narode : Praktično osnovana ljudska šola, sigurna boljša bodočnost, boljše narodno blagostanje. Tudi S vničani so 13. febr. pokazali, da jim je šola, vspošeu poduk mladoži nad vse. Sevniške gospe in gospodje, kakor tudi g. Polak, ritmajster iz Ituckensteina podarili so mnogo dobitkov, da se je zamogla aranžirati tombola in ples na korist ubogih učencev. Nabrala se jo lepa svota okolo 130 for. iz katero jo razvidno, da se jo mnogo občinstva te zabave udeležilo. Od vnanjih gostov počastila sta nas so svojo navzočnostjo mej drugimi tudi c. kr. okrajni glavar g. Josek iz Brežic, in g. Lenčok iz Planice. Vsem darovateljem dobitkov, kakor tudi za šolo vnetemu načelniku kr. š. sveta g. Smrekarju, kateri je to misel sprožil in aranžiral, in tukajšnjemu berllhniten Deutschen llistorikers Schlozer — das allerausgebreitetste Volk auf Gottes Erd-boden. Der Sprache nach, die in Materio und Form vollig Europiiisch ist, theilt sich dieser grosse Volksstamm zuoberst in zwey Ilaupt-iiste, davon man den einen nach der heutigen Lage der Slavichen Volkszvveige gegeneinander den stldostlichen (A), den andern den nordvvest-lichen (B) nennen kiinnto. Zu den erstern ge-horen: 1) die Russen (Rusi Moshkovitarji). 2) die Sloveno-Serben (tSloveno-Serbi, — Serb-lijani) oder sogenannton Illvrier (Ilfrzi, Pirjani), (eigentliche Kroaten oder Chonvaten, Hrovatje, Horvati) im Sliden der Donau, Save und Kulp bis an den Hamus, sammt ibren Colonien in Siid-Ungem und Slavonien. 3) die Slovenen (Slovenzi), von den Deutschen Winden gcnannt, in Inner-Oesterreich, Provinzial-Kroatien und um den Platten-See in West-Ungern. — Zu dem andern: 4) Dio Polen oder Loehen (Polzi, Polaki.) 5) die Bbhmen oder Tschechen (Pemzi, Zhehi), Mahren (Mo-ravzi), Schlesicr (tSlesaki), sammt den Slo-vaken, ^Slovaki) in Nord-Ungern. 6) Die Lausizer \Vcnden (Lushizhani), die sich auch Serben (tSerbi) nennen. Oesterreich herrscht iiber Slaven allcr Dialekte; und die Slavischen Bevvohner dieses Kaiserstaates machen vvenigstens zwey Drit- domoljubnemu trgovcu g. Praunseis, kateri je vso pripravo za salon preskrbel in v to mnogo časa žrtvoval, v imenu uboge šolske mladeži najtoplejša hvala. Iz Nkoljc Loke 16. febr. [Izv. dop.] Pretečeno nedeljo, 13. febr. imeli smo v našej narodnej čitalnici kljubu vsem zaprekam, jako lepo veselico, katere točke so se vsled prijaznega in smemo reči umetnega ter izvrstnega sodelovanja pri petji in muziki čestitih gg. pevcev ljubljanske narodne čitalnice in drugih, na občo zadovoljnost prav dobro vršile. Posebno dopadal nam je moj drugimi točkami tudi izvrsten slavnostni govor gospod Oreška, kojega obsežek je bil popolno in ves istinit. Imenovani gosp. se nam je s tem poklonom jako prikupil. Občinstva se je bilo toliko sešlo, da so bile vso dvorano prena-polnene ; k čomur smo prepričani je lep program največ pripomogel. To je očiten dokaz, da imajo naši rojaki šo vedno iskrico ljubezni do narodnosti in domovine v srcu, ter jim je čitalnica priljubljena. — Ta radostni večer nam ostane vedno v prijetnem spominu in želimo, da bi v našej narodnej čitalnici še mnogo takih vesolic doživeli. Iz rFr»trt 15. febr. [Izv. dop.] Vedno večjo gibanjo se vidi za kulisami državnega pozorišča posebno tu na morji. Včeraj jutro ob 3. uri v rano priplul jo vojni parobrod „Androas llotter", kateri jo na razpolaganje dalmatinskomu namestniku v Zadru, ter je pripeljal barona Rodica, ki se jo nemudoma z brzovlakom na mah v Beč vozil. Kaj pomeni njegovo potovanje, to se daje le ugibati, ali ne sine se morda pri vas javno pisati, čeravno vse vkup nikogar ne bi vznemirjalo. To pa mi ob morji vsak dan" vidimo, da se avstrijska vojska pripravlja. Za kaj in zft kake eventualnosti ? O tem ne ve'mo pozitivnega. Na tržaškej postaji se je vprašalo,' ali je dovolj sedežev in klopi za prevaževanjo vojakov pripravljenih? Iz Sutorine dohajajo vesti, da se mejna-rodna četa dobro pomnožuje, posebno dohajajo theile der ganzen Volksmenge aus. „Es ergibt sich demnach aus dem bisher Gesagten — flih rt Herr Jos. Kohror in seinem Versuche Iiber die Slavischen Bevvohner Oesterrcichs 1 Thl. S. 32 an, — dass die Summe der Slavischen Bevvohner auf 14.115071 Menschen sich belaufe, und daher an der Zahl um 8,115071 starker, als jene der Deutschen sey, vveleke sich nur auf 6,000.000 wahrscheinlich beliiuft". — VVolcher Bevvohner dieser grossen Monar-hie vvird daher die \Vichtigkeit und Ntttzlichkeit der Kenntniss der Slavischen Sprache nocli ver-kennen vvollen? — In Inner-Oesterreich, insbesondere in Stejcrmark, wo die schiinsten und frucht-barsten Theile dieses segenreichen, herrlichen Landos, von mehr als 3G0.000 Slaven bevvohnt vverden, bleibt die Slavische Sprache ausser der Deutschen sovvohl fiir den Seelsorger, Schullehrer, Arzt und Vorsteher jeder Art, als auch fiir den Gutsbcsitzer, Geschaftsmann, Beamten, Richter, Rochtsfreund und auch fiir den Kriegsmann — immer noch sehr ntitzlicho, nothvvendige, ja oft dio unent-behrliche. Diese vvichtige Ansicht der Dingo haben die Ilochlbbl. llerren Stiindo der Steyennark rastlos beniliht, alle mogliche Mittel zur Be-gluekung Ihres Vaterlandes, ins Werk zu setzen \ prostovoljci iz Italije. Zadnjo soboto je prišlo 12 odličnih Italijanov na parobrod, kjer se listki za vožnjo jemljejo, a kapetan nij hotel vzeti teh 12 gospodov, ker so imeli vsi cilj svojega popotovanja Kotor; ko je ravnatelj Morpurgo sam interveniral, odpeljali so se vendar dalje proti jugu povekšati četo. lx Volruiijskciii 15. febr. [Izv. dopis.] Dopis iz Cerknice v „Slov. Narodu" od 9. febr. t. 1. pravi, da bi bil uže vendar čas, da se stara šega in način, po katerem se duhovni plačujejo reformira. Jaz pa rečem, da bi bil tudi uže zadnji čas, da so stare župnije po okoliščinah krajev, po potrebi in Želji ljudi prenarede. Dokler se bode pa reklo, da na župniji morata dva ali trije duhovniki nastavljeni biti, če je potem na kap-laniji, katera jo od župnijske cerkve jedno ali dve uri oddaljena, kateri ali nobeden duhovnik, tako dolgo ne morem dosta nade imeti, da bi naše ljudstvo za Apfaltrernovi predlog v zadevi reguliranja duhovskih plač vnejto bilo. Ako naše ljudstvo tudi nij za imenovani- predlog, se mu ne more za zlo vzeti, če se pomisli, da so župnije, ki segajo dve milji na široko, in da so le pri župnijski cerkvi, katera stoji na griču z ljudsko šolo, katera v pozimskem času toliko velja, kakor vojvoda brez armade, trijo duhovniki nastavljeni, kateri pa v pozimskem času dostikrat zavoljo burje in snega ne morejo do ljudi j in ljudje no do njih priti. Primeri se, da na takih župnijah v nedeljo ali praznik v pričujočnost praznih cerkvenih stolov duhovniki službo božjo opravljajo; in farani v sosednjih kaplanijah od župnijske cerkve v oddaljenih vaseh so brez bv. maše, ako nečejo svojo zdravje ali še celo življenje v nevarnost staviti. Jaz saj menim, da bi bilo pametno, da bi se take jednake župnijo po želji faranov prenaredile ali naj bi se kaplani v velikih župnijah1 razdelili, da bi zamogli v svojej službi ljudem več koristiti. Želeti bi bilo, da bi se duhovniki tako nastavljali kakor, sedanja šol. postava učitelje nastavlja. Tudi šolo so nekdaj zidali le blizo mit eeht philosophischem Geisto und vvahrein patriotisehen Eifer tief aufgefasst, und in der vollkommcnsten Ueberzeugung, dass zur Er-hohung der Cultur des Landes und Aufkliirung des gemeinen Slovenischen Landmanns, die Befbrderung der Ausbildung der Landessprache \vodurch eben auch zugleieh die allerdings vvllnschensvverthe, aber bisher aus leicht bc-greirlichen Ursachen nur mit ungtlnstigem Erfolge versuehte, allgemeine Verbreitung der Deutschen Sprache, nothvvendig veit zweck-massiger vvird beibrdert vverden kbnnen, das einzige bevvahrte und untriigliche Mittel scy, mit Allcrhoehster Gcnehmigung Sr. Maj. unteors Allergniidigsten Kaisers und Kiinigs, eino eigene Lehrkanzel der in Inner-Oesterreich und den angrenzenden Provinzen so ungeniein niitzlichen und nothvvendigen Slovenischen Sprache, in Grlitz zu errichten fiir zweckdicnlieh befunden. Die Vorlesun^en iiber diese Sprache vverden den 30. April 1. J. Vorniittag um 9. Uhr in dem lliirsaalo der Logik ihren Anfang nehmen und in diesem Soinmercurso vvochentlich an o Tagen, liiimlicli: Dienstags und Sonn-abends des Morgons von 7—S Uhr, und Donnerstags von lJ—10 Uhr, in dem gegen-vvartigen llursaale der Physik fortgesetzt vverden, wozu alle Liebhaber der gedachten Sprache hiemit gezieniend cingeladen sind. cerkve in farovža, potem naj bodo vasi iz katerih je mladina v šolo dohajala, jedno ali dve uri od šole oddaljene, ker na to se nij gledalo. Zdaj se pri napravljanji šole gleda na to, kako bi šola blizo ali v sredi k šoli spadajoče občine s svojim naukom šol. mladini več koristi donašala. Ako bi se na jednaki način tudi duhovni je vravnale, bi se potem zamoglo upati, da so bo naše ljudstvo tudi z veseljem predloga Apfaltrernovega zaradi reguliranja duhovske plače poprijelo. Občinsk odbornik. Domače stvari. — (Iz mariborske okolice) se nam piše, da je zmaga narodne stranke pri volitvi v deželni zbor več kot verjetna, ako bodo narodnjaki v zadnjih dnevih le vsaj toliko marljivo delali, kakor do sedaj. — Drugo pisino pak nam toži, kako teško je delo, ker velik del našega naroda je po stoletnem nemškem pritisku demoralizirati, da rajši s tujcem proti sebi glasuje, nego z domaćinom za sebe. — (Za tajnika „Slovenske Matice") je bil po odstopu g. Iv. Tuseka izvoljen v odborovej seji učitelj A. Praprotnik. Komentar nam je pod peresom, ali za zdaj ga hočemo opustiti. Le to rečemo: „Slovenska Matica" bi imela biti prvi literarni zavod našega naroda. — (Imenovanje.) Ministerstvo je imenovalo suplenta Antona Crniča za pravega učitelja na državnoj gimnaziji v Kopru. — (Iz kranjskega deželnega odbora) 12. februarja t. 1. Skleneno je bilo, Vincentinijevo brošuro o osušenji cerkniškega jezera (katero smo mi v „Slovenskem Narodu" uže v dveh člankih obravnavali) doželucj vladi priporočiti v prestavo na slovenski in nemški jezik. — Učite\j Fr. Vrančič v ilotiči je bil potrjen. — Za razširjenje šole v Senožečem v 4razredno se je dovolilo sistemiziranje učiteljskih plač, jedne po GOO, jedne po 500 in dve po 4O0 gld. — Dovolilo se je 2G0 gld. Der Unterzeiclmete, der von Ilohern Bo-hiirden mit dem Zutrauen bechert vvorden ist, diese Lehrkanzel anzutreten, vviinschet nichts sehnlichcr, als den Berufspflichten seines Amtes und den Ervvartungen, die sich das Publikum von dem Erfolge dieser neuen ruinliehen An-stalt macht, auf das genauesto entsprechen zu kounen. Allein er fiihlt sich bey dem Man-gcl der notlnvcndigsten philologisehen Hiilfs-mittol — die Slovencu haben bisher noch kein brauchbares VViirterbuch! — auser Stande, seinem heisscsten "NVunsche vollkommcn Ge-uiige zu leisten. Kr fordert daher, im Nahmen der Menschheit und des Vaterlandes, alle (P. T.) Hm. Geistliche, Schullehrer, Aerzte, Be-amtc und iiberhaupt alle Freunde und Befbr-derer tles Guten und Niitzlichen in den Slo-venisehen Landen hiermit feverlichst auf, zu einer miiglichst baldigen Zustandebringung eines Deutsch-SIovenisch-Lateinischen Lexi-kons, reeht viele und gebaltreicbe Bevtriige liefern zu vvollen. Des Unterzeichneten un-vorgroillicher Wunsch \viire, mit dem Laud-manne haufig zu conversiren, auf Beine Ait sich auszudrucken genaii Acht zu haben, in jeder Gegcnd aUemtigliche Sinnliche und tlber-sinnliclie Ausdriicke, alle IMirason und Bedens-arten, SpracheigenthUmlichkeiten, LocaUsmen, Provinualisnicn, Spr(lchw5rter, Volkslieder u. d. gl. rleissig zu sannneln, aber Alles, so \vie es na leto za obrtnijsko pripravljalno šolo. — Vo 1OO0 gld. za 1877. in 1878. 1. za šolsko zidanje v Poljskem. — Občini Kranj se je dovolilo 20 pereentov priklada. — (V ljubljanskoj čitalnici) bode nedeljo 20. t. m. velik ples, pri katerem svira c. kr. vojaška godba. — (Društvo vojaških doslužni-k o v) ali veteranov napravi v prostorih kazin-ske restavracije 20. t. m. ples. Za neude vstopnina l gokl. — (Vreme.) Dva dni imamo južno vreme, veliki sneg so hitro taja, tako da bi bilo po naših ulicah skoro čolnov treba. — (Posojilnica v Soš t a n j i) na slov. Štajerskem jako dobro napreduje. V občnem zboru 5. febr. se je predlagala bilanca, ki kaže, da je vloženih bilo 1876 1. 10.119 gld. 20 kr. in posojil je bilo Ki,'}.52."» gld., od katerih se je 12.V2SO jgld. vrnilo. Dividende se je izplačalo ustanovnilconi po (i pereentov, reservni fond znaša uže 2774 gld. V odbor so voljeni zopet Mihael Vošnjak za načelnika, Franc Vošnjak za kasirja, Mihael Golub, J. Rak, J. Surnor, J. Vošnjak v odbor. — Zakaj rodo-doljubi povsod po Slovenskem jednacih zavodov ne ustanove ? To je vendar iz teh številk vidno, kako koristne so tako posojilnice in hranilne zadruge. — (Iz Cerknice) IG: februarja se nam piše: Denes, ko je južno vreme pri nas nastalo, usul so je sneg z neke hiše, ter zagre-bel mimo gredočo ženo, ne da bi bil kdo videl to nesrečo. Kasneje je hotel mož zasute žene sneg izpred praga kidati, in kako se on prestraši, ko dokoplje do človeškega trupla. Na njegov klic pribite sosedje, izkopljejo ženo in potem ko jo g. llimer jej zdravniško pomoč podelil, prišla je do zavesti, in upati jo, da hode okrevala. Žena je blizu pol ure pod snegom zasuta ležala in njen sosed je celo mej tem časom svojo živino črez njo po snegu na vodo gnal. — (Poštni vlak južne železnice) je 13. t. m. pri spodnjem Drajbergu za cehu Munde des Volkes ilblich ist, ohne eigene orthographischo Vcrkiiustelung oder Erfindung selbstgcscharlener VVurter, treu zu referiren, und bey den besondern Ausdriieken (Localismen, Provincialisinen,) den Ort oder die Gegend, \vo si gebrauehlich sind genau anzugeben. Der Grund und der Nutzen davon licgt klar am Tago. — (Solite der Unterzeiclmete, vvoran er gat niclit z\veifelt, von Einigen seiner hochzuver-ehrenden, bekannten oder unbekannten Freunde, mit solclien lexikalisehon Bevtriigon, die er stets wie geartet sie auch innner seyn nuigen, mit iimigstem Dankgefilhl annehmen vvird, er-freut \verden, so bittet er um portofreye Kin-sendung der Briefe. Die Ausgabe des Post-porto's fiir eiuen Iirief vvird Niemanden \vehe thun ; dagegen inachte die Summe des Porto's alle r Briefe demselben eino sehr betriicht-liche Auslage, da er sie allein tragen miisste, Die Briefe kiinnen unter seiner Adresse, ab-zugeben in der k. k. Lyceal-Bibliothek zu Grrtttz, an ilm abgesendet vverden.) Griltz den 22. April. 1812. Johann Nep. Primitz, Profcssor der Slovenischen Spracho unđ Scriptor an iler k. k. Lyceu!-Bibliothok. (Koneo prih.) lih šest ur zaostal, vsled sneženih plazov, ki so bili na visoko progo zasuli. Nesreča se nij pripetila. "\7"a-"bIlo. V dveh tednih izide prvi zvezek sloveti skih narofSiaili g>«'«iiij. Obsegal bode '■'>'■'< domačink čveteroglasno za možki zbor postavljenih (v partituri). Naročnina mu je 1 gold. Nadejam se, da se stvar Slovencem sama priporoča, da mi je nij treba še posebej zagovarjati. Svoje prijatelje po domovini, posebno pevce prosim, naj se kolikor toliko pobrigajo, da so zanese knjižica mej narod, ki od dno do dne bolj pozablja svoje najlepše pesni in jih nadomestuje s tujim plevelom. V Gradci, 10. februarija 187G. Josip Kočij ančič, 1'iilvcrNitat. Razne vesti. * (rožar.) Trojna fabrika v Tamvaldu blizu Reichenberga je zgorela. 400 delavcev je ob kruh. škode je 424.000 gld. * (Itazb o j ni k.) l'ejo Vuičič na Hrvatskem, na katerega ulovljenjo ali smrt je bilo graničarsko zapovedništvo 100 cekinov nagrade razpisalo, ujet je 8. febr. v selu Zuto pri Todovih. '"' (Volkovi) nadlegujejo užo okolice ogerskega glavnega mesta Pešte naredili se bodo veliki lovi. Gotovo slabo znamenje, če Magjari poleg glavnega mesta volkov iztrebiti ne morejo. * (Nedovoljeno Ve sel jej Neeega Irlandca so imeli obesiti. Pri zadnjem obiskovanji v zaporu vpraša ga njegova soproga, ali bi ne smeli otroci navzočni biti, ko ga bodo obesili'.'' Obsojeni odgovori, da „ne." Njegova ljuba soproga rečo na to: „To so uže vidi na tebi! Tak si vedno. Ce bi imeli ubogi otroci ros kako veselje užiti, ne privoščiš jim ga ti." * (Umor.) V občini Dalečin blizu Pern-steina je bil 24letni fant, čegar starši so se v Ameriko izselili, zaljubljen v ženo kmeta Helis, kateri nij privolil, da bi bili v Ameriko izselili se. Vsled tega jo fant moža ubil zvečer s sekiro, ali v Ameriko nij prišel, ker še tisto noč so ga žandarji prijeli. Preiska-vanje bode pokazalo, ali je tudi žena sporazumi jena bila s poboj nikom. * (Papirnati sodi.) Nova ta znajdba se od dne do dne bolje širi; v zahodnem delu severno-amerikanskih združenih držav je uže 6 patentov in prav toliko fabrik za izdela-vanje papirnatih sodov. Prvi patent je podeljen znajdbi, po katerej se papir iz slame napravlja, ter v kose — doge — stiska. Tako zadobljene doge so nekda trdnejše od hrastovih. Po drugej metodi se izdelujejo sodi kar naravnost iz mehke papirne mase in to s cela. * (Dnevni red) seje glavnega odbora c. k. kmetijskega društva Goriškega dno 17. t. m. ob 10. uri pred polu dne: 1. Poročilo dotičnih odsekov ob uzrokih, zaradi katerih se zmanjšuje število društvenikov — in kako temu v okom priti. 2. Prenaredbe glede italijanskega društvenega glasila „Atti e Memorie." 3. Imenovanje novega pisarja. 4. Priobčcnje uradnih spisov. Prisrčno zahvalo izreka odbor narodno čitalnico v Škot)i Loki vsem p. n. čestitim gg. novcem ljubljanske narodno čitalnice i" drugim, kateri so prt veselici dno 13. febr prijazno in tako i/.vrstno sodelovali, da so nam s tom jako animiran večer, lepo veselico in tako izvrstno zabavo naredili, kakcnsiie naše inestice uže davno imelo nij. Živili vrli narodnjaki! Slava jim! Živili tudi kranjski narodnjaki, kateri so nas mej vese'ico s telegramom \ ozdravili in jako ra/.veBelili. Slava jim! _______ Odbor. Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Zahvala. Odbor narodno čitalnice v Škofji Loki šteje »i v dolžnost, pevskemu odboru ljubljanske narodne čitalnico srčno hvalo izreči, da je isti p. n. čustitim gg. pevcem dovolil pri naši veselici dne 13. tVbr. sodolov.it!. Odbor. Javna zahvala. Podpisani si stojo v prijetno dolžnost, vsem ćestitem gosp. udeležnikom rombole, katera so je nedeljo fr, t. m. v krčmi gosp. Fr. Pavlica na korist revne n;i»o šo ske mladine igrala, za lopo darilce v čistem znesku 5 gld. najtop ejšo zahvalo izrekati. Ig, 12. februarja 1870. (J o v e k a r. I.isiiii u uredništva : G. M. B. v L). Mi smo vest o mozirskein „fuhrerji" popravili. Kekli smo tudi, da od biotičnega dopisnika iz Lj. ne sprejmemo nobenega dopisa več. To je vse kar storiti moremo. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja o smrti mojega brata Matevža Gnezda, ter za mnogobrojno spremstvo na pokopališče, izrekam vsem dotičnim, posebno pak gospodom čitalničnim pevcem in gospodom Sokolcom v imenu družine najodkritosrčnejso zahvalo. V Ljubljani, 16. februarja 1876. (43) Anton Gnezda. februarja i K.vr«|p«: Friinkl iz Ogorskega. — Kruch iz Lyona. Pri Kloni': Hribar iz Dunaja. — Snegirerf iz Kliskoga. — bar. Taufrer iz Višnjegoro. — Svctec iz Litijo. »sem bolnim moč in zdravje brez U»k, in l>rez stroškov po izvrstni ReTClBsciere in Barry 30 let nže je aij bolezni, ki bi Jo ne bila ozdra vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščeuib i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vso bolozn. v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žlez. i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, prehlajeuje, nespanje, slabosti, zlat« Žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo šumenje v ušesih, slabosti in blevauje pri nosečih, o težnost, diabet, trganje, shujsanje, bledićico in pre ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničiuo mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. h. V. Benoka, pni «"ega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure., grutinje Castle stuart, Markize de Brehau a mnogo družili imenitnih osob, »e razpošiljava na posebno zahtuvanje zastonj Kratki izkaz iz 80.000 spričevalo?. Spričevalo št. 73.670. Na Dunaj i, 13. sprila 1872. Frefilo je i.že. fedem mes-cev, od-ar sem bil v brezupnem stanji. Trpel sem vslod' psni i j % fitff ničnih bolečinah, in sicer tako, la s :iu od dne do dne udno^gnil, in to z» prečilo je dolgo č'isa moje študije. Čul sem od Vaše čudapolne Kevalesciere prijel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Y<še tečne in okusu« Ko h lesciere popo nt m zdrav, taiio, da brez n*jma< iega tres nja morem zopet pisati. Za udi teg« priporočam vsem bolnim to primerno prav cei 6 m oku-o o hiifl.o, kot : ajlio jši pripom ček, ter ostan-.in Vaš udani Gabriel T e s <: h n e r, slušateli javnih višjih trgovskih sol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1862. Gospod! Vslod neke bolezni na jetrah bilo jo moje stanje hujšanja in bolečin \sake vrsto sedem let sem strašno. Nijsem mogli niti čituti niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vodno nespanje, ter sem trpela vedno na razdraženji čutnic, katero me je sem ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru pustilo, in pri tem bila sem melanholična najvišje stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vse, bre/. da bi mojo bolečine zlajšali. V polnoj obupnosti poskusila sem Vašo Kevalesciere in sedaj, ko jo uživam tri mesece, zahvaljujem se bogu. Kevalesciere zasluži največjo hvalo, pridobila mi je zopet zdravje in me stavila v stanje, da moreni mojo društveno pozicijo zopet uži- vati. Dovolite gospod, zagotovjenja moje prisrčne hvaležnosti in popolnega apoštevanja. MarkizedeBrčhan. Št. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in botehanji dušika, omotici in tiščanji v prsih. Si. 66.716. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljeuji, nespanji in hujšanji. V -i 'h pnšioab no pol rttnta 1 gold. 50 kr.t 1 arit 2 gol!, WMUJsen-KHM«e Itev. P, kakor v vseh meatih pri di. brili iek*rjih in »poeorijikih ♦»goveih; 'adi razpošilja du-ui.jika hita na vse kraje po poštnih *k.Mn'oah ali p "letjiL. V ljubi j b« J Ed -i n: J. Svoboda, u kar pri „zlatem orlu", v llekl pri lekarju J. Prodamo, v Celovca pri lekarju H i r n > a c h e r j u , / Spljttii pri lekarju Aljinoviću, v Trata pri lekarju Jakobu Serravallo pri drogoristu P. Roeca-in J. II i r se h u, v Zadru pri Androvieu. (326)» Dunajska borza 17. februarja. ilzvimo '^iHgrančuo porodilo.) Enotni drž. dolg v barkoveth . 68 gld. 60 kr. Enotni drž. doig v nrobru 73 „ 60 1850 drž. posojilo . . 111 . 30 Akcije narodne banke 870 „ — Kreditne akcija. . . , 177 , , U4 - 75 C. k. cekini 9 . 20 , 5 40 .Srebro 103 35 Godba za bal. Tukajšnja godbena kapela gode v in zvunaj mesta pri plesnlnih veselicah s lesenimi in pleh instrumenti. Naročila naj se blagovolijo-pošiljati društvenemu vodstvu v Ljubljani (glavni trg št. 238). (37—3) Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni l»rHH»k. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanie zob, zoper difteritis ali vnetim grla in skorbut, prijetnega dtiha in okusa, krepi dalje zobno meso, in ju sploh neprimerljive sredstvo za či-stenje zob. Ketlor ga enkrat poskusi, dal mu bude gotovo prednost, vzlic vsim euakiui izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr. Esprit de Cologne triple surflns de l*arli*, 1 tlacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda tiacon 8o kr. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang tiacon 80 kr. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do ■ sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-o^ e esence za življenje. Gotovo in skušeno sredstvo proti većini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr. Glvcerin-Creme. je posebno izborno sred- 1 stvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 tiacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. I Specijalno, da se obrani koža krasna, nježna in mehka, so jej daje prednost pred vsemi uniivalninii vodami, lepotičjeni in lepotičuim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—11)4) Naročila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti postnemu povzetju. 1 Lastuma in tisk „Narodne tiskarnou.