17 DNEVNIH REDOV SKUPŠČIN OBČINE, MESTA IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
• Sprejet je novi zakon
o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih
Konec lanskega ieta je bil sprejet novi zakon o raziskovalni dejav-nosti in raziskovalnih skupnostih, ki določa, kako razvijati, družbeno usmerjati, načrtovati in organizirati to dejavnost. Raziskovalna de-javnost je dejavnost posebnega družbenega pomena. Zato ni čudno, da je bilo \ javni razpravi o osnutku predloga izrečenih in zapisanih kar 170 pripomb in dopolnil, ki so jih večino tudi upoštevali. Novi zakon prinaša v primerjavi s starim precej novosti. Naj omenimo le nekatere:
Ljudska obramba in družbena samozaščita sta postali del razisko-valne dejavnosti, saj bo vsak raziskovalni program moral upoštevati tudi ta vidik. Popolnoma na novo so v zakonu opredeljeni odnosi med udeleženci svobodne menjave dela v raziskovalni dejavnosti.*Med no-vosti sodijo tudi določbe o načrtovanju, ki bodo zavezovale občinske in posebne raziskovalne skupnosti ter raziskovalno skupnost Sloveni-je, da uskladijo svoje delovne načrte. Podrobneje je tudi obrazloženo, kaj sploh so raziskovalne organizacije in v katerih primerih se lahko ustanavl jajo. Tudi skrb za inovacijsko in svetovalno dejavnost na razi-skovalnem področju je postala ena izmed nalog raziskovalne skupno-sti.
Novi zakon tudi bolj upošteva delo občinskih raziskovalnih skupno-sti, predvsem pa jim daje večjo možnost odločanja o zadevah, ki so-dijo v njihovo pristojnost. Še vedno pa ostaja vprašanje, kako organi-zirati mestno raziskovalno skupnost, da bi se v njej res obravnavali tisti problemi, ki zadevajo mesto kot celoto.
• Nov odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva
V kratkem bo občinska skupščina v skladu z zakonom o blagovnem prometu (Ur. 1. SRS št. 21,77) sprejela nov odlok o prispevku za po-speševanje kmetijstva v občini. Po tem odloku bodo živino in kmetij-ske pridelke lahko odkupovale le kmetijske delovne organizacije, kmetijske zadruge in drugi tozdi agro živilstva, ki bodo imeli s kmeti
sklenjene kooperantske pogodbe. Vse druge delovne organizacije in veliki potrošniki, ki trgujejo s kmeti, oziroma kupujejo od njih na ob- t močju občine, bodo morali plačati ob nakupu poseben prispevek.
Višina prispevka bo, kot je dogovorjeno, približno enaka za vse Ijubljanske občine, odvisna pa bo od odkupne cene pridelka ali živine, ki jo bo kupec plačal prodajalcu. Obstaja predlog, da bi bil prispevek za govedo in prašiče 15 %, za teleta in kmetijske pridelke pa 15 % za odkupne cene. Tako zbrani denar bo lahko uporabljen le za pospeše-vanje zasebnega kmetijstva v občini.
Osnutek odloka je pripravil odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pri izvršnem svetu občinske skupščine, nadzor nad njegovim izvajanjem pa bo v rokah tržne inšpekcije.
Ker bo moral vsak kupec najkasnje v petnajstih dneh po nakupu pridelka ali živine o tem obvestiti skupnost za pospeševanje kmetij-stva v občini, bo v prihodnje laže načrtovati rejo živine, pridelovanje poljščin ter žitaric in njihovo prodajo.
• Kako varčevati v zdravstvu
Tudi prva letošnja seja občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Moste-Polje ni bila sklepčna, kajti od 63 delegatov se je sestanka ude-ležilo le 30. Tokrat ni bil sklepčen zbor uporabnikov. Od 42 delegatov tega zbora jih je bilo na sestanku le 15.
Predstavnik regionalne zdravstvene skupnosti je seznanil delegate s sklepi, ki so jih sprejeli zdravstveni delavci Slovenije na posvetovanju 16. januarja v Mariboru. Te sklepi zavezujejo tudi občinske zdrav-stvene skupnosti, da do konca januarja pripravijo stabilizacijske načr-te. Našteto je bilo več ukrepov, ki naj znižajo stroške v zdravstvu. Z nekaterimi med njimi, kot na primer z zmanjšanjem števila ponovnih zdravniških predlogov, pa se delegati niso strinjali. Postavljeno je bilo delegatsko vprašanje, kdo bo natančneje vedel, kako varčevati v zdravstvu in kako naj ravna zdravnik v takih primerih. Potrebc prebi-valstva po zdravstvenem varstvu so vse večje, denarja za to dejavnost pa bo, kot vse kaže, manj. Delodgovora je bilo slišati že na seji. Predv-sem —je bilo rečeno —' mora za zdravje skrbeti vsak delavec in občan sam. Glede znižanja bolniškega staleža, preprečevanja alkoliolizma in nesreče pri delu pa bodo morale več storiti tudi delovne organizacije.
D. J.