"PROLETARET JE DELAVSKI LIST ZA misleče čitatelje. OFFIC1AL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE /JC DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list \ _ NO. 124». CHICAGO. ILL.. 20. AVGUSTA. (AUGUST 20.) 1931. »» W. IM M LETO—VOL. XXVI ZAPLEÏLJAJI EVROPI PRUSKI REFERENDUM NI IZPOLNIL NAMENA FAŠISTOV IN KOMUNISTOV NfTI NI PRINESEL STABILIZACIJE Dva ekstrema v Nemčiji z enakim ciljem.—Finančna kriza Madžarske—Gospodarske težkoče v Angliji Nemčiia in 7.11 nan ii svet te s nestrpnostjo pričakovala izida referenduma 7.a raznurfcitev nalistični kapitalisti, a so se končno zbali ne fašistične zrnate nego gospodarskega polo-pruskega deželnega zbora, ki ma. ki bi udaril nie prav tako se je vršil 9. avgusta. Iniciati- j kakor druge, rali so ura fašisti pod vodstvom Adolfa Hit.leria in zani so enako fanatično a tri ti rali komuni-1 Prusija, katere glavno mesto sti. Naoerien ie bil proti repu-je Berlin, ie najvažnejša in Pomen P ruai i« v rajhu. blikanaki koalicni. Kakšne bi bile posledice > V slučaju, da bi fašisfti in ko- naj večja dežela v nemški federaciji. Dominirala je državo v kajzerjevem rajhu in njen vpliv prevladuje tudi v republi munisti zmagali, bi to v danih ki# \ pruskem deželnem zbo-razmerah pomenilo poraz se- ru so socialisti največja skupi-danje republikanske vlade in na> ki tvoriio skupno s poslan-udarec sorialni demokraciii. ki drugih republikanskih strank se bori za ohranitev renuhlike večino. V pruski deželni vladi in njeno uStavo ter za razvoj so zastopani socialisti in na-dežele v znamenin mirovne no- ¿eljuje ji socialni demokrat litike. . Braun. Prusiia s svoio poli- Zmaga fašistov in komunistično silo v deželnem «bmiij« stov bi pomenila povečanje go-, trdnjava nemškega republ ka-spodarsketra kaosa in prejkone nizma. Kapitalizem in fašisti. Vzlic silnemu voinemu bre- totalen polom nemških financ. Oba ekstrema bi se borila za nadvlado in proglasitev diktature. Oba jo ves čas propagi- menu, ki ga povzročajo repa-rata. Fašisti kot komunisti bi racije, so bili socialisti v stanju vladali s pomočjo teroriziranja priboriti nemškemu delavstvu opozicije. P6 organizaciji in velike socialne reforme, kot pristaših sta oba prilično enako starostno pokojnino, podporo v močna. Kdo izmed niu bi zmagal v kaosu in civilni vojni, bi bilo vprašanje okolščin in ljudske psihologije. NAPETOST V JUŽNI IN CENTRALNI AMERIKI Ne samo t Argentini, kjer se provizorični predsednik Uriburu drži na površju z diktati, tudi v več drugih republikah latinske Amerike vlada diktature. y Čile je bil odstavljen predsednik llbanez, katerega je nasledil provizorični predsednik Jote de Monter. Na »liki so dijaki v glavnem mestu Santiago v demonstraciji, t sliko bivšega predsednika I bane z a in pod njo napis, "Tega psa smo srečno oddali." Republika Čile ima okrog štiri milijone prebivalcev. Tvori jo ozek pas ozemlja, ki se razteza v dolžini nad 2,000 milj med Argentino in Pacifičnim oceanom. ZELO DOBRI IZGLEDI ZA SOCIALISTIČNE ZMAGE V VIRGINIJI GRAFT, KI SEGA V MILIJONE, PA NOBENEJAZNI Kontraktorji m političarji v zvezi pri praznjenju ljudskih žepov.—Nova preiskava. Socialistična stranka v Virginiji ima dobre izglede za zmago v treh okrajih, v Katerih ima kandidate v gornjo in spod' njo zbornico državne zakonodaje. Pod vodstvom D. Georga se sklicujejo socialistični shodi, Preiskava, ki jo vodi v Chi-prirejajo piknjki, dele cirku- caKu posebna komisija eksper-arji v tisoče izvodih in vrši .tovj je dognala, da je plačal usftmena agitacija. Zasluga ma- čikaški šolski odbor za zgradile skupine aktivnih sodrugov(tev enega novega šolskega poje, da je soc. stranka v teku slopja pol milijona dolarjev več poldrugega leta postala v Vir- kakor pa se ponavadi plačuje giniji spet jaka propagandistič-,za taka dela. Dotičnega pol na sila. milijona so si razdelili sporazumno pogodbeniki in člani šolskega odbora, ki so "delo od- Socialisti v pomožnih akci- daii. iah za nrpmmfarip i To ni edini slučaj' kajti So1" Jdll Ld premogarje ski od5or ima v proračunu vsa- Socialistične organizacije v ko let° milii°ne dolarjev za no-vseh Zed. državah takoj ob let°S ®pr pričetku stavke začele s $16,000,000. možno akcijo za premogarjeJ Vse javne zgradbe se odda-I Med prvimi je bila soc. stranka jaj0 v del° ^traktorjema z uradom v sP™mom, ** računajo sto-tisočake več nego je delo vred- v Pennsylvaniji Vprašanje tujih investicij. Ameriški in angleški vele-bankrrii ter industrialci imajo v Nemčiji vloženega milijarde kapitala. To je vzrok, čemu je Hoover s tako mrzlično naglico postopal v procesu reševanja Nemčije pred finančno paniko. Ako bi se referendum v Prusiji posrečil in bi nemški kapitalizem v političnem kaosu bila posest Nemčije pred voj-skrahiral. bi bil ameriški in an- no; obljubljajo uničiti sociali-gleški kapital ob milijarde, kar iftično stranko in posekati gla bi povzročilo velike bančne po- Ve socialističnih voditeljev; za-lome v Veliki Britaniii in Zed. državah in končno v vseh drugih deželah. Iz sedanje depresije bi nastala svetovna gospodarska zme&niava. slučajih bolezni, podporo brezposelnim, skrajšanje delavnika, higienične naprave v industriji ... j t/__A o -SiH SOCIALISTIČNA ORGANIZACIJA V 1 CHICAGU RASTE Socialistični lokal i klub) v VII. kongresnem distriktu v Chicagu, ki je imel pred meseci le par ducatov članov, jih je imel na prošli seji že 127; itd. Kapitalisti trdijo, da jih yečinoma 80" Amerikânci. Ves MILIJONE DOLARJEV ZA NASVET, KI NI VREDEN NITI ENEGA CENTA Hoover jev Farm Board pozna samo še eno zdravilo. — Milijoni potrošeni brez koristi.—Odbor politike spravlja to na rob bankrota in da tega ter vojnih odškodnin ne bodo zmagovali. Nacionalistično krilo nemškega kapi- V volilni kampanji 1. 1928 je da bi uničili sadove svojega de-a so AmeriKanci. Herbert Hoover obljubil far-|la. Ta nasvet je poslal Farm čas po persekucijah »n razdo , • orosneriteto. katere so Board teleirrafično crovernerjem Pittsburghu. , ... . . V Chicagu se ie za nomožno n°' dotlčni denar Pa 81 razdele . ^ 8 Je za Pomožno .legalnoMf tako da davkoplače_ valci izvedo le, da so plačali preveč, in da se ni barantalo pošteno. Če bi bili volilci pametni, bi dali republikanskim-demokrat-skim graftarjem slovo ter izro- akcijo zavzela posebno soc. mladinska liga ter okrajni socialistični urad, s katerim sodelujejo tudi jugoslovanski socialisti v tem mestu.. V Clevelandu je klub št. 27 podvzel akcijo med Slovenci in xiH upravo socialistom> kate_ v ta namen je izvolil poseben rih stranka temelji nft poštenju odbor, da bo rezultat čimbolj- ši. Namen socialistov je pomagati rudarjem v potrebi. Centralni odbor s sedežem v Pittsburghu deli podporo potrebnim v Penni in Ohiu, newyorški od- , marjem prosperiteto, katere so Board teletrrafično governerjem rih so bili amrleški klubi soc. biH deležni industrialni delav-'vseh štirinaistih držav na ju- bor zbira doneske za westvir- i- 4 * i i „»m 8tranke v Chica*u 4ik1' naj' ci. Takrat še ni bilo panike in gu, v katerih se prideljuje bom- finske premogarje, in odbor v listično krilo iiemSKega sapi yeč pa jih je razpadi0, da so kapitalistični političarji so se baz. Odbor pravi, da ako se Kentuckyju zbira za njihove talizma ter veleindustriaici Miostale le socialistične postojan- . . .. nA .... _ nro.nOTitetoJ uniči ono tretiino nridelka. bo stavkarje. in služi edino ljudstvu. , . . . „ ;« iiV» ' ----------. , , - uUočtii na snuuui s pi usperneio, muci cuu ucijuiu iuciro, vvj naslanjajo na fašiste in jih Re tujerodcev, pripadajoče nay.katcri ni Drimere v zgodovi- poskrbel, d» se 1,300,000 bal podpirajo iz sledečih razlogov: Program fašistov določa Tazve-ljavljenje mirovnih pogodb; o-borožitev Nemčije; zahtevajo povrnitev vseh ozemlj, ki so Sklepanfe o posledicah. Taka izvajanja o izidu referenduma so delali nred 9. avgustom v vseh glavnih mestih. Francija ie bila taino nriprav-* ljen na vse eventuelnosti. V skrajnem slučaju bi poslala Svojo armado, da okupira atra-tegične točke v Nemčiji. Kapitalizem drugih dežel pa bi v slučaju zmage referenduma pomagal fašizmu, dasi ga v kampanji za razpust pruskega deželnega zbora ni podpiral. Dali pa so mu oporo nemški nacio- gotavljajo, da store isto s komunisti; strokovne organizacije postanejo državne po vzgledu fašističnih v Italiji. Dobre in slabe strani. Kapitalizmu ni vse všeč, kar propagirajo fašisti, ugaja pa jim fašistična grožnja proti socialistom in komunistom. Mnogim se glasi nevrjetno, toda je vendarle res, da smatrajo* nemški kapitalisti socialiste privatnim interesom nevarnejše kakor pa komuniste. O komunistih vedo, da ne bodo dobili večine ,medtem ko o socialistih tega niso tako sigurni. Vrhu-tega se socialisti v zbornici radi zedinijo s kako drugo pro-(Nadaljevanje na 3. strani.) rodnostnim federacijam. , m Napredovanje soc. lokala v Zdaj molče o nji. omenjenem okraju ter ustanovitev drugih je dobro zname- Po izvolitvi je Hoover spravil skozi bombaža, ki ga ima od vlade , , subvencirana Cotton Stabiliza-preaseaniK tion korporacjja pridrži za pro-Kongres ^ dQ juUja 1932> in enako se stavkarje. Vsa sredstva, ki jih zberejo socialistične organizacije, se porabi edino v prispevani namen. nje za obnovitev močne socia- svoj načrt za ustanovitev po- ■ lival na f^arske ko-—.. sebnega odbora, zvan Farm '—^..... listične stranke v Chicagu. V začetku avgusta so člani omenjenega lokala razpečali operative, katere so dobile dr- n j i . , i , ... _ u am t, rv n ivi v ov uvunv ui nai b/ s SV0Ja!mi V | žavno posojilo, da store isto. (tok ^P/JPomoge ameriškim po- Ako se ^ tretjino letošnjeKa pet tisoč izvodov tednika New bedelcem v blagostanje Za ridelka> ni t0 štiri mili. Leader" .obdržujejo poulične načelnika mu ,e imenoval Ale- jone bft, ¿ombsLifii kar ni ma. shode in imajo šolo, v kateri se ksandra Legge-ja, ki je bil pre-, ienkogt ako se pomisli na 8to. vežbajo za govornike in agita- je predsednik trusU za polje- ti80Če 'ki bodo prihodnjo zimo TV^^T.f^H«0? k J!" Propadanja bank Iz statističnega pregleda, ki ga je izdala zvezna vladar je razvidno, da je meseca junija propadlo v Zed. državah 166 bank, 202 januarja, 89 meseca Zaslepljene unije Na konvenciji unij tiskarjev v Niagara Fallsu, N. Y., je bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo od vlade zvišanje carine na tiskarniške izdelke v protekcijo ameriških ,tiskaren tin tiskarjev. Tiskarji so v svo-¿ji zaslepljenosti pozabili, da so zahtevale v enak namen zvišanje carin razne dmge stroke r-meriških delavcev. Bile so zvišane, toda koristi imajo samo kompanije. Carine niso v prid delavcem, kar bi morali vedeti pred vsem strokovno organizirani delavci. tor je. Protest proti Jugoslaviji Nov ROMAN je začel izhajati M i Proletarcu ► številko tf na 6. strani. Velika brezposelnost na Kitajskem Poročilo, ki ga je dobil iz Sangaja list New York Times, pravi, da je na Kitajskem več brezposelnih kot pa je prebivalcev v Zed. državah. Samo okrog polovica Kitajcev je za-posljenih. Nad dve sto milijonov je brezposelnih in pa onih, ki so odvisni od njihovega zaslužka. Preživljajo se z beračenjem, z začasnimi deli in pa s podporo, ki jim jo nudijo sorodniki. Smrtni slučaji vsled nezadostne hrane so pogosti. delske stroje. Hooverjevi o-glaševalni agentje so tega u-radnika predstavili farmarjem za čudodelnjka. češ. oreišnia Mednarodni odbor za obram- *ompanija rnu je dajala vsled bo političnih jetnikov je dne^Kove izredne sposobnosti m 11. avgusta poslal protest jugo- Poznavanja situacije med far-slovanskemu poslaniku v Wa- ma™ tUoč dolarjev na leto shington proti smrtni obsodbi na P°*lvu Predsednika Marko Hraniloviča in Matije Hooverja pa se bo zdaj žrtvo-Soldina, katerima je bila ka- val U ameriške farmarje za zen pozneje spremenjena v zapor. Obtožena sta bila sodelovanja pri atentatu na urednika Schlegla v Zagrebu, kateri je nasprotoval hrvatskim na« cionalistom. Protest pravi, da je bilo iz dokazov na obravnavi razvidno, da sta prava morilca ušla preko meje in nista bila nikoli prijeta, ta dva, ki so ju obsodili, pa sta žrtev vladne persekucije. Protest so podpisali med drugimi socialistični voditelj Thomas, Clarence Darrow, Roger Baldwin od Civil Liberties unije, profesor Morss Lovett in več drugih. Kampanja v Seattlu Socialistična stranka v Seat-u, Wash., vodi iivahno agitacijo za izvolitev socialističnih kandidatov v mestne urade. Volitve bodo v jeseni. plačo, ki bo komaj senca prejšnje. Mnogi so res verjeli, da bo Legge čudežno rešil vprašanja, ki oklepajo ameriške farmarje, v resnici pa je situacijo s svojimi zdravili poslabšal in je vsled tega odstopil. Ne le pridelovalci pšenice, tudi farmatii. ki oskrbujejo deželo z bombažem, so v krizi. Obračaio se že par let obupno na Farm Board, toda ta nima dovoli milijonov na razpolago, j List The Racine Labor Ap-da bi pokupil odvišni pridelek , je socialistično glasilo v po visokih cenah in pripomo- Racinu> ki je prošle tedne zelo ABl; daiiS?,tUdi ostale?a P'T narastel v cirkulaciji, dalo z dobičkom za prideloval prezebali vsled pomankanja o-bleke in odeje. Pšenice je od lani in prejšnjih let pstalo v zalogi 319,-069,000 bušljev. Tb ni majhen kupček. Farm Board tudi tega problema ne more rešiti. Upa le, da pridejo boljši časi, ko bodo delavci po svetu zaslužili toliko, da si kupijo kruha kolikor ga potrebujejo. Pač narobe svet, ko je milijone gladnih pri milijonih bušljev žita, in milijone slabo in bedno oblečenih, dasi je materijala za blago toliko, da ga lahko tretjino uničiio .pa ostanejo zaloge še vseeno tako ogromne, da povzročajo onim, ki jih upravljajo. velike skrbi. nuarja do 30. junija 684 bank. Ljudstvo je ob milijone dolar-5v prihrankov. Bolniki in bolnišnice V Zed. državah je 7,000 bolnišnic, v katerih dobiva zdravniško oskrbo in postrežbo povprečno 700.000 ljudi na dan. Socialistični tisk ce in prekupčevalce.Zato je dal farmarjem na jugu sledeči» nasvet: "Edini izhod za obdrža-nje zadostnih cen in zasigura-nje trga je, ako eno tretjino setve podorjete." Farmarii so se temu čudili, kajti prav nič jim ni na tem, Nove stranke Vsled depresije in bližajočih se volitev nastajajo po ameriških mestih nagloma nove stranlke. Ene sestoje iz unij in podpirajo socialistično stranko. ZAPLETLJAJI IN BOJI V ŠPANIJI ^__I j iT** * Španija pod vlado r*p*iblikan«kiti ■frrank nI tako mirna kakor i« kila ««•kaj lat pod diktaturo monarhija. Anarhistični aimMkati tor komun tat ¡¿»a atruja pr trajajo domon» t racija v maatih, kmat>a ▼ ohuboianih krajih pa g rosa • silo, ako — madnja cimpraj na rasdall valika poaaatra ariatolcrato* V »bornki dabatirajo a novi «M ta v i in o aociajktfli tmr agrarnih r« forma k civilna fanda ali oroiniki pa M ukvarjajo ■ rasganjanjam daoionatrantov. Slik» pokatuK kako iUaJ« frri i>(radnikili oroija. Edan m «naja, is imrnr i i glada, da paatapsjo i ^Mnonatraali vljudnajta kakor ▼ amarilkfli maatih. Q k et sc e» iz Našega (¡i banja "Kulturni boj" v Clevelandu z ozirom na pevski zbor "Zarja" Zgodovina raznih krajev pred sodni tribunal, pred kate-posna mnogo kulturnih bojev, rim so na svoj način iskali sim-ki jih je vojeval napredni svet patije z označbami "socialistič-proti vladi reakcije. Imamo pa ni' namesto "Socialist", nagla-tudi lokalizirane "kulturne" bo- šali, da ima klub št. 27 "brlog" je, kakršne svetovna zgodovina lin se s tem degradirali na stop- ne beleži, so pa vseeno velike-ja pomena za javnorft, v kateri l« vrše. Tak "kulturni" boj jc začela pred dobrim letom gotova skupina v Clevelandu. Tarča je bil pevski zbor "Zarja", kateri se je pod okriljem kluba št. 27, v kateremu je bil ustanovljen, razvil v enega najboljših slovanskih zborov v tej deželi, ¿otova skupina je začela domnevati, da klub pevskemu zboru ni več potreben, kajti "Zarja" je sama na sebi slavna ter ne rabi ve£ klubovega zaledja, posebno še ne takega, v katerem so socialisti. Zadaj za temi potezami raz-kolništva je bila skrita politična ambicija, plezati kvišku po lestvi republikanske stranke. Tega niso povedali odkrito, za- njo medvojnih šovinistov, ki so s takimi metodami izročali svoje neprijatelje preganjanju, V "Enakopravnosti" z dne 7. avgusta je dopis s podpisom "pevec" (prejkone "pevka"), v katerem pravi, da je edini smoter in cilj "Zarje" glasom čarterja vzbujati med tukaj naseljenimi slovenskimi delavci zanimanje za gojenje naše pesmi. V mislih ima razkolniiki zbor, ki si vzlic odloku sodišča še vedno prisvaja ime, katero mu ne SPADA. V reklami za svoj piknik piše o "slovenskih delavcih". Kaj pa "mili naš narod'9 — ali ste ga pozabili? Zdaj so spet "delavci" dobri, kajne? Da, pevski zbor "Zarja" ima cilj in »raoter gojiti petje med NEUPRAVIČENO ZAPRAVLJANJE ŽIVLJENJ ob katere bi se mogel spodtika- peticiji nekaj podpisov naših ti razsoden čitatelj. Socialistič- sodrugov z Moxhama. Priporo-ni list je pač bojevno glasilo, čam več opreznosti v tem oziru. nekateri' kiso^j Im pu- ^venskim delavstvom fc>18 tili vodici, šli v razkolniški ta- °«Ve tudl^EST. %or Ukreno, misleč, da res slu- ^ st* *}> * ste £ žijo dobri stvari pevske mnet>** totradicijozboramga nosti, če gredo "stran od poli- uporabiti sebi v čast in stafažo. tike". V resnici so šele šli v politično mlako. Tako je prišla pred letom dni v pevski zbor "Zarja" največja kriza v njegovi zgodovini. Oobrohoteči, tolerantnL klubo- Govorite o čarterju. Komu pa spada čarter zbora "Zar-Ta je v posesti originalnega zbora. Vi ste ga zahtevali, toda ne dobili. Prizivno sodišče je s svojim odlokom po- V avtomobilskih nezgodah v prošlem letu je izgubilo življenje mnogo tisoč ljudi. Letos je število ie višje od lanskega. Veliko nezgod dogodi tudi na železniških križiščih. Ena takih se je pripetila nedavno v Vincennesu, lnd. Sedem ljudi je bilo ubitih, ko je vlak trčil v avto. Na sliki so kosi razbitega avta, ko so jih pobrali ob progi po nezgodi. V mestih in na križiščih bi bilo 90 odstotkov manj smrtnih nesreč, ako bi bili vozniki pazi j i-vsjjU, - . • - ' , • —----- ki nasprotnikov ne gladi. Humor v polemikah je priporočljiv, ker preveč resnosti skozi ves list ne bi bilo dobro. Ako bi bil list nap/lnjen le s članki o mizeriji vsega sveta, bi človeka spravilo v obup v takih časih kakršne preživljamo sedaj. Proletarec mora odbijati napade. Ce jih ne bi, bi nasprotniki kričali, poglejte jih, krivi so, ker nič ne odgovarjajo 1 Kes je, - da kot osebe niso vredni prostora v listu, toda boj z njimi se ne vrši radi njih o-sebno, nego zaradi splošnosti. Potrebno je čitateljem pokazati ljudi osebnih ambicij, plezalce in politikaše, da se jih zna javnost varovati. Moje mišljenje je, da Proletarec vrši svojo dolžnost v polni leri. Vse priznanje uredniku, ki pred nikomur ne klone, nego pove vsakemu odprto kar mu gre. Sirijo se govorice o prizadevanjih za organiziranje premo-garjev v tem okrožju. Ne vem, kako bo, kajti ljudje v teh krajih so bili že v dolgotrajnih borbah, tukajšnje družbe se niso podale, ponekod pa so pogodbo podpisale in stavkarje v teh krajih je unija končno pustila na cedilu. Trpeli so nato šika-ne Slovenci. Tukajšnji delavci so organizaciji naklonjeni in vedo, da brez nje ne bo zmage. Težko pa, da bi šli kar na slepo v riziko po tako bridkih izkušnjah. Vedo tudi, da je težko boriti se v uniji, ako je vsa politična moč v sovražnih rokah. Zato je treba v bodočih volilnih bojih osvojiti čimveč uradov.—Ignac Grozntk. Ali se dne 6. septembra vidimo v Waukeganu? Rojaki delavci v naselbinah Ako bi bildv Proletarcu slu-'Waukegan-North Chicago, Mil- vi člani so izprevideli, da so 8 trdilo, da spada originalnemu svojo popustljivostjo storili ve- toreJ " liko napako, ki jo bo težko po- delu.Je Jklu,ba f' 27 praviti, toda popravili so jo.'^ 15.let' Nazivali ste se Gotovi ustanovitelji in zvesti j "^"T^™» P®£kl zbor ff člani originalnega zbora "Zar-IJa • Ko^ ste bitko na pnziv-ja" so se uprli taktiki razkolni-|™™ sodišču ^ubih, ste pa po-.,tva in izjavili, da zbor "Zarja" ostane to kar je bil od vse-ga začetka — delavski pevski pod okriljem k hiba it. 27. Tako se je zgodilo, kajti zbor fctali "samostojni pevski zbor Zarja". Kam je šla vaša inkor-poriranost? Cemu rajše ne poveste javnosti, kdaj ste ustanovili niso gradili celih 14 let na lju- svoj samostojni zbor in kdo so bo razdiraštvu ali v reklamo njegovi organizatorji? Povej-republikanski politiki, nego v te tudi, v čem je bilo vase po-namenu, kakršnega si je dal v četje v prid kultur« med Slo- in drugod Cleveland, O. — V Proletarcu do te številke še ni bilo poročila o pikniku kluba št. 27 JSZ. ter klubovega pevskega zbora "Zarja", ki se je vršil 2. avgusta. Imel je sijajno u-deležbo. Delo me je zadržalo, da sem prišel tja šele zvečer, ko je že vsega zmanjkalo. Postregli bi mi lahko le s kostmi. Med udeleženci je bil tudi Andrew Vidrich iz Johnstowna, glavni podpredsednik SNPJ., ki je bil gost kluba in govornik na tem izletu. Vidrich je prišel iz Chicaga, kjer je bil na polletni seji gl. odbora SNPJ. Po pikniku si je ogledal naš Slov. del. dom v Collinwoodu na Waterloo Rd. čajno kdo po krivem kritiziran, waukee, Sheboygan, Chicago, sem uverjena, da se bi krivico Racine, Kenosha in drugih v popravilo, kajti Proletarec je tem okrožju, ali ste se že od-list načel in poštenja. Nikomur ločili ,da pridete v nedeljo 6. ne bi odrekal zadoščenja, ako septembra v Možinov park v št. 27 na lepi udeležbi, rekoč, ra, kajti edino s tem in samo s bi bil do njega upravičen. Waukeganu, kjer se bo vršil .. . . "I jI_ - % * _ _ r* L !__W. ____1. « 1A J. «i Iv o si AtTAl tan A nail»« m m n «n inU a Jn tli ----- ^----—-J- SM jaaasa asM se ni počutil posebno dobro, za- jo revščino pred svetom. Treba lO m ono pri nas l0 je na kratko čestital klubu je da protestira in se organizi- M * .«m i • i 1 ML!__1. _ I ___ 1_ • A ; A #1 ^ M a 4 i\*M 1 T\ O O TY1 A O v teh pasjih dneh bi v Chica- tem pokaže, da ni zadovoljen gu nihče ne spravil toliko Čla- z razmerami kakršne so. Mi nov skupaj." Seve, tudi so- apeliramo na vse delavce v na-| Prosveta širijo, ker sta edina družice so bile navzoče. "Br- šem okrožju, da posetijo ta slovenska lista, ki nista zakrita log" je bil poln. Od kar imajo piknik v obilnem številu. Pri-s krinko hinavščine. — pri klubu št. 27 ženski odsek, ipeljite s seboj znance in pn-ni to več "brlog", kajti lokal jatelje. Program bo zelo zani-je mikavno počiščen in dale so miv in važen za vse volilce in tudi zavese na okna, da se člo- volilke. vek počuti kakor doma. Ako Vstopnina prosta. Z vsem bo ne bi obdržavali sej v petek, za udeležence dobro preskrb-ko sem zaposljen, bi jih večkrat lj^no. Odbor, posetil. letih svojega razvoja. Razkolniki so bili prepričani, venci v Clevelandu nem? in v sploš- la je trenotek ugoden in so raz- ae ™dn zaupanje vase in drugo slično imovino in ob v svoje ustanove r v misnn enem tudi gotovino iz blagajne (imam vse tisto kar vi več ah khiba št. 27. Naravno, klub manJ kontrolirate in bodo mo-ultimatuma ni sprejel. Razkol- ral» za vami dru«1 Popravljati. V nedeljo 2. avgusta je imel __sejo klub št. 49 JSZ., katere- Povejte dalje," čemVsi «a "JV^t^ol* JoSe^h Jauch od kluba št. 27 m apeliral na člane, da bi skupno so-v akciji za V prostoru kluba fft. 27 bo v bodoče zboroval vsak prvi in tretji pondeljek v mesecu tudi centralni odbor socialistične stranke mesta Cleveland (City Central Committee). s Dne 12. avgusta je smrtno ponesrečil sodrug Frank Jeri-na, član kluba št. 27 in več drugih organizacij. Bil je zelo delaven posebno v omenjenem klubu. Dobili so ga mrtvega Apeliram na rojake, da liste, piknik klubov in društev okrož-kot sta Proletarec in dnevnik ne Prosvetne matice? Ako še ne, se odločite takoj i agitirajte, da se ga udeleže tudi drugi. Imeli bomo igre, govore, plesno zabavo in tekme. Govorniki bodo milwauški šerif Al Ben-son, racinski župan Wm. Svoboda, urednik Proletarca Fr. Zaitz in drugi. To bo prvi pik- Mary Bernik. Naši kandidatje, unija in drugo Jtrsffi % a Ni pa majhna, kar se delavske zavednosti tiče. Imamo dve na- bi ter društva raz/iih naselbin. Prireditev je važna in zato se predni društvi, eno pripadajo- od vseh «^«•J® Pričakuje če k SSPZ. in drugo k SNPJ. sodelovanja in udeležbe. Poslednje ima nad 100 članov,da- Tlc* Pre^tka gre v pomožni premogarje O. niki so se začeli imenovati "Zarja" in šli pod to firmo na sodišče proti klubu št. 27 ter Prihajamo v javnost s takimi dopisi zato, ker je treba situacijo od časa do časa pojasniti. njegovemu originalnemu pev- Ako bi bilo po našem ne bi pri-skemu zboru "Zarja". Bil0 ka-|šl° do te«a- V®a odgovornost korkoli, sodnik prve instance ,na r?ma.h voditeljev razkol- Anton Vičič se povrnil v Chicago S. Anton Vičič, ki je bil o- - -------------------------------, Wnp fl «Ksrafass asi*"k,klh 30 ""™klh ss-a nah južnega Illinoisa ter ne- V ponos mi je, da je tu 19 v kaj dni v St. Louisu, Mo., se je rojakov registriranih v volil- tlanStVU KlUDa Si. O JoZ 13. avgusta povrnil v Chicago. nem imeniku kot socialisti, dasi Oglesbv 111 _Članom in so- Tojs bila po vojni tretja tu- tega ne^razglašamo dosti v jav-|m^ljeniko'm ¿luba št< 3 JSZ. ra v omenjene kraje. Eno je nosti. Uverjen sem, da bo pri- sporočamf da se bodo v bodoče napravil Frank Petnch pral hodnje leto število socialističnih j vršile e kluba Vsako tretjo devetimi leti drugo Anton Za.- glasov tukaj še bolj naraslo in nedeljo v mesecu ob , 8. zve-delovali v akciji za zbiranje v avtu, kjer ga je očividno za- pred šestimi leti in od tedaj tudi letos. Socialistična stran- čer y pro^0rih tajnika John prispevkov v fond za stavkujo- dušilo, kakor je ugotovila poli- ni bilo v te niiselbine nobenega ka v Penni ima zdaj takozvano poharja Udeležujte se jih v ,-----------cija Pogreb je imel civilen iz Potovalnega zast«Pnlka ^galno pravo do rubrike na obilnem številu ker imamo ved- prostorov kluba št. 27. Odšel, "Proletarca ' in JSZ. Ker so glaSovnici kakor republikanska je veliko prerano in ga bomo vsled posebnih Tazmer v juž- 8]j demokratska, ker je pri pro-nogrešali — Frank Barbič. nem Illinoisu skor0 vsi klubi ¿Uh volitvah dobila zadosten j__—--prenehali s poslovanjem in se odstotek glasov v državi. je število naših agitatorjev ze- ^^ gQ nft Hgti gociaiistične lo zredčilo, je bila ta tura kot stranke kandidatje v občinske-uvod za obnovitev aktivnosti okrajne urade tudi slovenski jako potrebna. sodrugi, kot Podboy, Krasna, je odločil njim v prilog. Čudili smo se, kako je to mogel vzlic našim dokazom.» Kaj sedaj? Posvetovali smo se in zaključili, da vložimo priziv. Slovensko delavstvo v vseh naselbinah je izreklo solidarnost z nami. Cle-velandski in drugi rojaki so zbrali potreben obrambni fond, in z bojem smo šli na apelatno so niške skupine, kajti le oni povzročili ta "kulturni boj" v metropoli. J. Franceskm, tajnik pev. zbo-Zarja". ra Za pojačanje lokalov Na konvenciji soc. dtranke v Connecticutu je bilo sklenjeno, sodišče, ki je po pretresavanju da mora stranka v njihovi dr-evidence obeh strani zaključi-1 žavi do konca leta dobiti naj-lo, da je klub v pravem in s tem manj ducat novih postojank. je bil odlok prvega sodnika razveljavljen. Klub št. 27 NI iel prvi na so-Klab it. 27 ter p«vci in originalna, to je klubo-*s "Zarje" niso dali nikomur petvoda iti rta sodišč» Razkolniki so vzlic temu tirali afero Znamenje časa Lani in letos pristopajo v socialistično stranko tudi tako-zvani liberalni duhovniki protestantskih sekt in židovski ra-biji. * če premogarje Klub št. 49 je ob tej priliki dobil štiri nove člane. Počasi, pa vendar se giblje. Tudi v tem delu Clevelanda se bo pojavilo flrej ali slej večje zanimanje za socialistično organizacijo in nič čudnega ne bo, ako postane klub št. 49 sčasoma eden največjih 'v JSZ. z nad sto člani in članiccmi. Bolj čudno je, ker se tako zanimanje za delavsko organizacijo ni že pred meseci pojavilo. • V staro domovino je odpotoval član kluba št. 49 s. Jack Grošelj. Ce se bodo delavske razmere tu izboljšale, se kmalu vrne. s Sodruga Frank Alesh in John Olip sta se v začetku avgusta nahajala tu po opravkih in ob tej priliki posetila sejo kluba št. 27 JSZ., ki se je vršila 7. avgusta. S. Alesh je v svojem govoru izvajal, da so časi za zgraditev naših postojank zelo ugodni in pozival člane, naj se poglobe v socializem, da se čimbolj usposobijo za agitacijsko in drugo delo v področju socialistične organizacije. Olip pa Naš piknik na Parkhiliu Parkhill, Pa. — Pod avspici-jo kluba št. 5 JSZ in s sodelo- no važne zadeve, katere zanimajo delavstvo.—Tajnik. Važna izredna seja kluba JSZ v Sheboyganu ________ ___________ _________ Sheboygan, Wis. — V soboto Vičiču se je « sodelovanjem Gabrenja in drugi. Prosim jih, 22. avgusta se vrši izredna seja somišljenikov posrečilo "Prole- - . ^ «o* t^*-- vanjem ostalih klubov v okraju tarca"vzlic slabim razmeram Cambria ter njihovih odsekov spet razširiti in pridobil je šte- se bo vršil piknik ozir. shod v nedeljo 23. avgusta na pikni-škem prostoru na Parkhiliu. Za to prireditev vlada med občinstvom veliko zanimanje. Brezdvomno bo to ena največ- vilo somišljenikov, ki bodo agitacijo za list nadaljevali in ob enem pripravljali tla za u-stanovitev klubov JSZ. Zdaj bo s. Vičič nekaj časa na agitaciji v Chicagu. Kam naj se o tem kaj oglasijo v kluba št. 235 JSZ. Prične se "Proletarcu". I ob 7:30 zvečer v navadnih pro- Zelo so skakali tudi drugi za štorih. Poseti jo tudi s. Joško našimi podpisi dasi ne spadajo 0ven. Člani in članice, udele-v našo stranko. Se jaz sem se žlte se je polnoštevilno. enemu vjel, ker sem videl na Chas. Chuk, tajnica. jih klubovih priredb na pro- odpotuje potem, bomo pravo-Stem, ki bo imela obenem zna- časno sporočili.—Up. čaj velikega socialistiČ. shoda. Nastopili bodo najboljši govorniki naše stranke v Penni in ta dan boste imeli oriliko slišati tudi kandidate naše stranke, kateri so nominirani za važ- ♦„!,.«„« na mesta v urade okraia Cam- cu je imel pred tedni; tukajšnji bria. Volitve bodo v jeseni. Važnost "kolektorja" ali "ameriška navada" Detroit, Mich. — V Proletar- KLUBOM IN DRUŠTVOM ALI Ulite svojim priredbam čimveč moralnega Is gmotnega uspeha? CT OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i ^J Sodrugi iz Nanty-Glo bodo aranžirali isti dan dopoldne reklamno avtomobilsko Dovorko skozi ves okraj Cambria, zak-ljučivši na pikniškem prostoru. Kdor naših članov ali simpati-čarjev želi sodelovati v tej demonstraciji, naj se prijavi tajniku kluba št. 5 JSZ. V tej depresiji, ki je zajela našo deželo, sta se republikanska in demokratska stranka izkazali popolnoma nezmožne rešiti situacijo v prid delavstva. Edina pot, ki nam preostaja, je, da se politično organiziramo v socialistični stranki, katere program v resnici nudi odpomoč delavstvu. Ni dovolj, da se delavec jezi nad mizerijo in se skriva s svo- agilni zastopnik dopis, v kate-Tem je dejal, da bi ostalo le malo naročnikov, ako bi v u-pravništvu čakali, da bi naročnino sami direktno obnavljali. Omenjal je tudi, da nekateri kritizirajo prepire v "Proletar cu", češ, da jih je preveč. Njegovo pismo je urednik obširno komentiral. Priznam, da je imel zastopnik prav v trditvi, da ljudje ne pošiljajo naročnine direktno, ker čakajo, da pride okrog za-'rftopnik. Tega niso krivi "prepiri" v Proletarcu, nego to, da smo se "amerikanizirali" in plačujemo obveznosti kolektor-jem. Taka je ameriška navada. O prepirih v Proletarcu sem mnenja, da v njemu ni takih, V NEDELJO t. SEPTEMBRA V WAUKEGAN, ILL., • ^ kjer bo izlet našega delavstva iz naselbin WAUK.EGAN — NO. CHICAGO. MILWAUKEE — WEST ALL1S, CHICAGO — SHEBOYGAN — KENOSHA, RACINE in drugih. Prirede ga soc. klubi in društva Prosvetne matice. Slovenski in angleški govori. Igre. Pltesna in prosta zabava. Vrši se v Možino-vem parku. Čitajte naznanila o tej priredbi. PRUSKI REFERENDUM NI IZPOLNIL NAMENA FAŠISTOV IN KOMUNISTOV NITI NI PRINESEL STABILIZACIJE Dva ekstrema v Nemčiji z enakim ciljem.—Finančna kriza Madžarske—Gospodarske težkoče v Angliji (Nadaljevanje s 1. strani.) Panik« na Madžarskem Izmed evropskih dežel se gresivno skupino in vzamejo toliko kolikor morejo dobiti. Povračajo uslugo z uslugo in s . , . to metodo so priborili delav- «an»Ja stvu v rajhu mnogo socialnih ar se pridobitev, ki bi imele v nor- Budapešti oblegalo malnejših razmerah za delav- v Madžarska, posebno tiče financ, v najslabšem položaju. Dne 12. avgu- stvo velikanski pomen. laid referunduma in očitki. Ogrsko narodno banko tisoče vlagateljev, katere jc odgnala policija, kar pa ni šlo brez bo- Z obiska v Coloradu Piše CHARLES POGORELEC. Ker sem preživel mnogo let se me spominjali iz Puebla, preslabi, ali pa ni tistega zaniha zapadu, posebno v goiatem drugi iz unijske organizatorič- manja za stvar kot bi ga bilo 'slikovitem Coloradu, se še ved-i le kampanje in štrajka v Lead- potreba. Veliko so tudi krivi no rad povrnem tja, kadar je ¡villu leta 1917. Ve el sem bil domači prepiri. Ni moj namen t prilika. Tudi letos sem prebil snidenja s starimi znanci. Ni pa iskati krivce ne na $ni ne na tam svoje "počitnice" v krogu mi bilo ljubo, ker sem opazil drugi Strani; rečem naj le, da sorodnikov,znancev in prijatel- j med njimi le malo ali pa nič je boj, ki ga imajo med seboj jev, kolikor je bilo to sploh mo- zanimanja za delavske proble- v. korist edino nazadnjaštvu. goče. Je pač tako: človeka, ki me. Marsikateri se mi je sicer Ako hočemo biti dosledni, moje aktiven v delavskem pokre-' potožil radi slabih razmer, ali ramo priznati, da imajo na-ta, zanimiva še kaj drugega kot o izhodu iz njih imajo zelo zadnjaški krogi vsaj nekaj po-krasna narava, lepe gore, kri- slabe pojme. Premalo zanima- kazati, dočim nima tzv. napi ed-stalno čista gorska jezera, snež- nja za taka vpiašanja. Sicer ni element skoro ničesar. Ako niki itd. Pogleda rad tudi dru- se ni čuditi kajti čitajo malo ali bi ne bilo par dramskih pred-go stran slike: napredek de- nič, in še to kar čitajo povečini stav, ki jih vprizorita na leto lavskega ljudstva na političnem ni v njihovo korist. Delavsko dr. "Orel" št. 21 SNPJ, in pa in strokovnem polju. Posebno časopisje je med njimi malo dram. dr. "Soča", bi sploh med našimi rojaki. Colorado je krasna dežela, zlasti njen gorati del, tzv. Mountains. človek bi UNDBERGOVA CESTA V ORIENT ne razširjeno. Proletarec jim je vedeli, da je še kaj življenja v večinoma znan le po imenu. Pueblu. Kaka razlika v nekaj Naročenih nanj je tam le par letih! oseb Ako bi imel več časa,| Bili so časi, ko je bil v nasel- , _______________________________________________bl Jlh bl1 <*lskal na domovih bini priiično močan in aktiven Mali trgovci so v začetku prilike uživati te naravne kra- i®r Pn<*obiti, <*a socialističen klub in ko je Pro- jj^ Naselbina letarec imel mnogo naročnikov. U Enako je ljudstvo pritisni- Rocky Termin pruskega deželnega prihranke v druge ban-!rad, da bi delavstvo imelo več zbora poteče prihodnjo .po-,^* Mali trgovci so v začetku' prilike______________________________________^ mlad. Referendum. «a njego- ta začeli odklanjati pa- sote. Da, lepa si, Colorado, se # vorazpustitev bi bil torej ne- u denar -n hočej<) Uči|a polna naravnih zakiadov. Tvo- najbolj potrebuje par agilnih potreben, če ne bi bilo z njim8reb Rer se b inf,ata. je ljudstvo bi lahko živelo v ljudi, ki bi se zavzeli za razšir- »/I «n« ^ «*v\«*a o n mo iMWAaKvota " ' na Slik« kti« poti in po« ta j« C h**. Lindborgovoga polot* Tokio ■»« Japonokaml Njogova iona ar vozi . njhn. is Now Yorlu» w združeno vprašanje preobrata v Nemčiji, ki naj bi vrgel re- cije. Vlada je prepovedala blagostanju, ali temna je tvo- JenJe delavskih li«tov, pred- .... . .... .. . , bankam izplačevati vloge in ja preteklost. Telluride, Criple J™» ^0,etAarc?; ln napredek -------------------------------------- publiko in uničil socialno de- izdala . d drastične na.|Creek, Ludlow, Columbine, so bl bl1 hitrejši. Upamo da sča- drugi pa 80 šli spat spanje pra- p . . v . , jm re<|be> da obdrži deželo na po- 'z delavsko krvjo zabeležene 8oma tudl v tem Pogledu pride vičnega, ali krivičnega, ali ka- ,™?vl?enl J,e ll"eDa Preob^ v Med vojno in po vojni se je vse . . . . to spremenilo. Nekateri so od-,™k*J: **** ™e*X?10 P^ šli v nasprotni tabor, kjer so čakali revolucije izza vogala, obrat v tej deželi. Pritrdil sem mu, z izjemo, da je res "vse zrelo", izvzemši delavstva. seveda Za referendum so a-, gospodarskega kaosa, gitirali komunisti, fašisti m ka- K 1 * pitalistične-agrarne nacionalistične stranke. Ako se bi glasovanja udeležilo nad polovico . a pruskih volilcev, kar ---** s 13,449,000 oseb, bi bil znači namen epizode v njeni zgodovini. V Pobrat. teh krajih so se vršili herojski' ^^ naprej proti boji za najelementarnejše pra- p"eblo, ki je nekak mdusirial-vice delavstva. Pri opazova- «« centrom na zapadu, ali vsaj anarhije je med drugim nju njenih krasot ti uide spomin ,bl1 ?r«d nekaj leti. Razen - velike jeklarne je bilo v Pueblu Deficit Anglije narašča. Merilo naraščanja ekonom- angleška zunanja trgovina in s nehote na dogodke v bojih co-, , dte™ nazadovanje dohodkov an-|loradskega delavstva zadnjih ^topilnic, ki so zdaj vse šila več * tednov V ^ke države/ Izvoz je letos 30 let, pa potemni vsa njena iz Anglije še manjši kakor lani, šila več tednov. V - spopadih med nasprotujočimi si skupina-'f ^ . ... - . . . mi ter s policijo je bilo več oseb' dasi je bl1 **** P° ubitih. Zadnji dnevi agitacije so' l°jmJ&zeIl zahtevali še več žrtev. Padlo Deficit, ki ga predvi- je tudi nekaj policajev. Ko so glasove prešteli, je javnost videla, da sta oba ekstrema celo nazadovala v primeri s številom glasov, ki sta jih dobila pri prejšnjih volitvah. Nekaj statistike. devajo eksperti, bo znašal v angleškem budžetu na podlagi sedanjih izdatkov v prihodnjem letu pol milijar4e dolarjev. Treba je torej začeti z ekono-miziranjem, toda na čigav račun? MacDonald sklicuje konfe- Namesto nad 13 in pol mili- r*nc\ ^opnikov angleških jona volilcev, kolikor bi bilo Z ' f™' ** * ^ ^ Teferendu m' za katere&a morajo pre- potrebno za uspeh ma, jih je prišlo na volišče le 9,793,000, torej več kot 3,600,-000 premalo. Republikanske stranke so referendum bojkotirale. Mnogi tovarnarji in o- vzeti odgovornost vse tri vodilne stranke. da vse ostale slovenske in hrvatske centralne organizacije Kje naj ee hrani? Konservativci zahtevajo, da brtniki so svoje delavce prisilili ™ra vIada zmanjšati podpore so zastopante z njimi, na volišče; ker pa so volitve de*avce.m' ™ kater« lzda H Obiskal sem nekaj rojakov, tajne, so glasovali proti name- pofavah do, *™0'- med njimi Louis Prošeka, sta- nu referenduma; teh glasov je uuu.uuu na leto, namreč za di- znanC8 Anthony Jeršina, bilo okrog 600,000. Iste stranke, ki so agitirale '^¡¿n^bolniik^Vdpow! naravna lepota. Država Colo- Jeklarna in nekaj drugih ma rado je bila zlobna mačeha llh delavnic, kjer je zaposlje-vsem, ko so pomagali do nje- nlh najve« delavcev. Toda tu-ne veličine in slave. Idi jeklarna obratuje z zelo Denver je prestolica države,'zmanjšanim številom delavcev, lepo in čisto mesto z okrog in še ti v pretežni večini po dva 287,000 prebivalci. Leži v bli- do 4t,n dni v tednu» katerl sP,oh žini gorskih velikanov. Dobrih 'delajo. Mnogo jih je brez vsa< 15 milj vožnje, pa ste ob vzno-'keKa zaslužka. Spopolnjena žju gora, ki se dvigajo do i5,-.llebnika in pa Hooverjeva pro-000 čevljev in več nad morsko sPenteta sta pomagale k temu. gladino. Velike industrije ni- Obiskal sem poleg svojih ožjih ma, je pa takorekoč turistovsko prodnikov tudi mnogo starih mesto, kajti v njem opazite iz- znancev in prijateljev iz prej-letnike iz vseh krajev Ameri- šnJlh Svidenje je bilo veke. Denver ima precejšnjo slo- 8eI° Pri v8eh. —-vensko naselbino. Tu je glavni ° kakem napredku žal ne urad Z. S. Z.-^S. N. P. J. ima niorem pisati, razen ako hočem v Denverju dve društvi, in men- beležiti onega na nasprotni - 'glavah delavstva — mentalne kor bi že rekel. Cemu pa bi se * ,„ •• . T sploh zanimali, aaj zadostuje, [Zt *!' P0Kna'a V . j • » . akcijo za organiziranje socia- da nazadnjastvo napreduje . . . ^^ posto%nk povJ8od kjer Mi bomo doživeli preobrat ta- jih še nif in pa resnično na- ko ali tako; nekdo ga bo že prednega strokovnega gibanja, prinesel u> okrog. Najboljše je ako se klestimo ter mečemo polena pod noge vsem, ki bi radi vršili resno in pozitivno delo v smislu pravega napredka. Pravili so mi tudi o zelo modrem možu, ki sliši na ime Martin Kočevar. Povedal jim ki bo imelo za cilj to kot socialistična stranka: strmoglavlje-nje kapitalističnega sistema in socializacijo vseh temeljnih industrij. To pa ne b0 prišlo samo od sebe. Ne zadostuje samo filozofirati ter želeti tak preobrat, temveč v tem smislu je, kako je neki nepridiprav Je ^eba tudi delati. Prijatelj tam nekje iz Chicaga, pravijo ml Je pritrdil, da sem v pravem, mu Chas. Pogorelec, nekje ko- odvisno je od vseh takih, da lektal težkih dvanajst stotakov £redo z nami skupaj na delo. in jih obdržal zase. Kje, kako v Pneblu imajo precej moč-in zakaj jih je nakolektal Mar- no angleško socialistično po-tin sicer ne pove, dasi bi bilo »tojanko; šteje okrog 50 čla-pravilno, ker pisca teh vrstic nov. Njen tajnik J. T. Landis, samega zanima. Bilo bi dobro, I329 w- Corona Ave., je dober Vroča Voda vedno pri pipi sedanjih postavah do 000,000 na leto, namreč za državno podporo brezposelnim tajnika^ ZSzT j^nl^Mai^ katenh je okrog dva in pol ;vrha in druge> v sanatoriju v . - • ... ' ?> Sands House pa Mary 2elez-starostne pokojnine, penzije nik iz Waukegana, ki se na- Pri referendumu so naza- ------™j ti?"0 za bre^P°- haja tam zadnjih par let. Mary dova,e za okrog tri miiijone ¡^ted« " ^ za referendum, so dobile prošlem letu 12,420,000 gla- vdovam itd sov. tri glasov. strani, to je, med klerikalci. Imajo veliko farno šolo, za katero je treba šteti lepe tisočake, no in ker so rojaki dobri in bogaboječi, to precej dobro vr-še. Tiste dni, ko sem bil tam so imeli tzv. "frolic week" na šolskem vrtu, kamor je večer za večerom zahajala truma rojakov in "raflala" razne predmete, oziroma dobitke, ki so jih prej nakolektali med trgov- ako bi mu on osvežil spomin, gornik in organizator. Imel Brez dokazov ostane blato na sem priliko da sem se seznanil Martinu in s tem si sam vžge pečat navadne klepetulje in obrekovalca. Nekaj let nazaj je bil socialistični klub v Pueblu reorganiziran. Životaril je nekaj mesecev, pa zopet zaspal, ker ni bilo nikogar, ki bi bil pri volji NewTeater' prevzeti odgovorno mesto in v o L .... j ,. vt i . v Colorado SprinKsu sem o- teij me je vpraševal, zakaj se Petra Qeshla . njeif0V0 dru. komunisti m socialisti ne zdru- ^^ %r - .____. . tii0. O tem bi bilo treba pač ^ e^eSl^re ! več razprave kot par minut, ki « „ • ^ u-i K " ' Kramljanje z njim mi je bilo njim večer pred odhodom. Pravil mi je o načrtih za poja-čanje stranke v Pueblu in drugih okrajih. Tudi v južni del države bo šel v kratkem na agitacijo. Rojakom priporočam, da mu gredo na roko, posebno pri dobivanju naročnikov za Očitki in protiočitki. Fašistični voditelj Adolf Hit. drâmItTkiUSitd"'Ci- potem pa na srečke z njimiI sem Jih" imel na razpolago,'ali ^ZlT'l^Z ^ ^ dramatiki itd. T , nriH.io „np7i nntpi_ vsa'uan<)a« ____* ' pnjetno. Le žal, ker mi čas ni 1. predvidevano v času, koje j ¡Z ¿^Vh ".kU^iTn L^vJSf&^otir m"u naj d« d^s^b, dluTasTpo- b.la ta postava v sedanj, ob i- 8i želi,da bi zopet mogla sode-^ ^^J® ',Ako ne uspe- muPdn njemu 0 ki sprejeta. Konservativci m lovati na raznih priredbah dru-rekel nekd°:! J0- bo fP^videl zakaj bom pisPa, ler je po volitvah izjavil, da so bivajo mno(ri. delavci Dod. za poraz referenduma^ krivi poro krivično in da 8imulirajo komunisti, ker so tajno PO-lbrezpoSelno8t. Zahtevajo, da magali socialistom z bojkotira-, ge jim i lačila omeje kakih njem volitev Komunisti P" 20 odstotkov, odgovarjajo, da je bil referendum vzlic temu, da so ga ini- Sedanja gospodarska kriza citirali fašisti, njihovo delo in je naivečia v zgodovini Angli-da so bili oni pravi voditelji je- Delavska vlada, ki je dvig- nekateri liberalci trdim, da do-|štev in klubov. Upam. da se n klerikalci so mojstri v to ni mogoče, u:..-:-----j.i----, , r < tenli Ta gtvar me glcer n, za. menda reg tako. njemu, o "izletu" ji ta želja kmalu izpolni, in da nima)a be,ež jo zopet vidimo v njenem delo- ko mim^red 'da bo slikJa vanju v domači naselbini. nolneiša S Prošekom sva posetila tudi piknik nekega ženskega dru-1 Kar me je bolj zanimalo je štva (imena si nisem zapom- napredek, resnični napredek nil), na katerem sem se sestal "ied "naprednimi" rojaki. O z raznimi rojaki. Mnogih se tem je žal bore malo beležiti. Prihodnjič p, .f ... . , . ----- ~ .«.vvu ' v premo- je da je garske nasel,bine v južnem delu ml Je države. Drugi žave. Razlikujejo pa se v svo- končno v popolen polom. jih zahtevah. Fašisti hočejo na izboljšanja, svojo, in komunisti svojo diktaturo. Vsled te fundamentalne1 Dasi jih je mnogo, ki sma-razlike se dogajajo med njimi da iz morja sedanje de- pogosti pretepi, ki se nemalo- Presije ni rešitve, nego se bo krat končajo z uboji. gospodarski sistem kakršen je čisto razbil, ao drugi uverieni. Po oddshnj^nju. da bodo države v staniu izve- Poraz iniciative je »prejel ^^ spremembe, katere bodo go-svet večinoma z odobravanjem. »Podarstvo stabilizirale in pri-Nevarnost civilne vojne in splo- P<>mogle ljudstvu iz bode. šnega kaosa v Evropi je za en-' Na kongresu delavake-socia-krat odstranjena. Toda vzroki ll8tl*ne internacionale meseca za nadaljevanje polomov in kri- iulija na V™*™ 80 de,e-ze so ostali. Odstranjuje se jih *atje 8 iem Problemom veliko zelo počasi, oziroma se jih le p®čah; kar, 7a v omiljuje. teku časa le dnhr* nnslAdicA. Prizadevanja za boljše so- ~7T. glasje med Nemčijo in Fran- hODljeV pOZdraV cijo se nadaljujejo, toda iz- John Kobi, znani aktivni de-gledi za uspehe niso posebno lavec v severni Minnesoti, sta-zadovoljivi. Medtem se je go- nujoč v Duluthu, pozdravlja či-spodarski položaj v Nemčiji u- tatelje tega lista iz province miril, vsi vzroki za krizo pa so Sask v Kanadi, kjer je z druži-ostali. Državniki se tega za- no na počitnicah ter na obisku vedajo in vsekrižem konferi-rajo. Vsled neštetih konfliktov, ki jih povz#oča sedanji ekonomski red, je pot do sporazumov težka in še težja do preuredb, ki bi situacijo v resnici preokrenile na bolje. z nova seznanili. Nekateri so Vam zaspala, bodisi da so časi kampanje za strmoglavljenje nila življenski standard angle- nisem več spominjal, pa smo se Pred nekaj leti so začeli z akci-pruske vlade ter za razpust Skega delavca vzlic tej krizi, v pomenku in s pojasnjevanji jo za Slovenski dom, ki je ne-pruskega deželnega zbora.V Je prišla do točke, na kateri bi' Fašisti in komunisti so v morala vsa izDlačila več ali zbornici skupno v opoziciji pro- man-i omejiti, hočeš nočeš, ali ti obstoječi vladi in obliki dr-FPa zagaziti v še večjo krizo in " EN AINŠTIRIDESETI " D sorodnikov. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. Vičičev članek o agitaciji v LaSalu in okoliških nns#»lbi-nah eee»MS»e»e«MSMeesssse Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN aad SURGEON Office boui* at S724 W. 26tk Stree* Tel. Crawford 2212. 1:80 — 8:80 — «:80 —- 8:80 Datt) at Hlsrsty's Drag Store 1858 WEST 22ND ST. 4:80—6:00 p. m. daily. Except Wed. and Sunday only bj appointments. Residence TeJ.: Crawford 8440 "New Leader" anflelki •ecUlirtttal tednik Ishajs ▼ New York*. Naročnina $2 na leto, $1 na pol leta. Najboljle urejevan angleikl socialistični list r Ameriki Mnogo slovenskih delsvcev ga «ta. Naročite d ga tudi vi Narotalno sanj sprejema "Prolstarae". Dr. Otis M. Walter ZDRAVNIK IN KIRURG 4002 West 26th Street, CHICAGO, ILL. V uradu od 1 do 8. popoldne, v torek, četrtek In petek od 1. pop. do 8. svečer. Tel., LAWNDALE 4872. V FRANCES WILLARD BOLNIŠNICI od 9. do 10. dopoldan ofc torUk. četrtkih in sobotah. Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOT1. Naročita d dneva* «PROSVETA» Staae sa cela lato SS.M, pal lato 83.00. Ustanavljajte nova draitva. ^eset članov (ic) Js traka sa novo društvo. Naslov sa Ust ki sa tajniitvo Is: 2SS7 S. LAWNDALE AVE.. CHICAGO, ILL. naplačlla VAM DA! AUTOMATICNO PUN-SKO PEC ZA GRETJE VODE V VASO HlSO Vedno vroča voda, vsako vro in čas, po dnevu ali ponoči. Avtomatična plinska peč drži vodni tank vedno pob». Samo pipo odprete in imate vročo vodo. Oglejte si to plinsko autoanatične peč v bližnjem plinskem urada, Nizke cene — lahki obroki. THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE COMPANY Michigan At«., at Adam* St. in »ladači izložbeni prostori v sosalčiaak 4820 Broadway 4S39 Irving Pk. Blvd. ÍSOS Larrato« St. S31S N. Maraliflaid Ava. 2142 W. Madlaoa St. 1S20 Milwaukaa Ava. Ava. 11031 S. Michigan Ava. 4A29 S. Aablaad Ava. 12 W. 351h 5t S4S W. 63rd 5%. 743S Cottaya Ava. Anton Zornik HERMINIE, PA Trgaviaa s ssalaala Peči in pralni stroji Tel. Herminio 2221. Royal Bakery SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, lastnik. 1724 S Sheridan Rd.9 No. Chicago, III. Tai 6624. Gospodinje, sahtevajto v trgovinah kruh Is naše pekarna. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI NARODNA TISKARNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. f Slovanskam, Hrvaikam, Slovaikam, čaikona, Poljakoaa, kakor tadi V Anglaikam im Nwmikmm jaslka. Mi Nala paeakaaet ea tiak ovino sa draft v a la trgava* PROLETAREC UM aa btmM : sa c*fc> leto $3.50; aa pol leta $2.00. f4 rokopisi tal oglasi morajo biti v našem uradu naj-psaasja do pondeljka popoldne sa priobčitev _▼ številki tekočega tedna. _ PROLETAREC ISfcltohsri Wftj Thursday by the Jugoslsv Workman's Publishing Co.f Inc. EstabHahed 190%. _ _ ________Frank- Zaita _____Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United 9teUs mm! Canada, One Yaar $3.00; Six Months $1.76; Tfcrss Months $1.00.—-Foreign Countries, Oae Tsar $3.60; Six Months $2.00. Addrass. PROLETAREC W. 26th St., Ckicaga, 111. Tdaphonai Rockwall 2IM. Perijodične "krize" Eni zatrjujejo, da je kriza ki jo imamo sedaj, največja ekonomska kriza v zgodovini Zedinjenih držav. Drugi pravijo, da je to le ena izmed mnogih večjih in manjših, ki smo jih že imeli. . Res so bile že prej in nekatere zelo občutne ne le za delavstvo, ki je v vsaki depresiji najbolj prizadeto, nego tudi za business. Po vsaki prejšnji se je obrat radi drugačnih razmer spet povečal, da je lahko vposlil ne le vse nezaposljene delavce, nego še deseta tisoče onih, ki so prihajali vsak mesec iz Evrope. V tem pa se sedanja kriza od prejšnjih zelo razlikuje. Ogromne izboljšave v tehniki bu uvedle sistem strojev, kateri opravljajo delo, za kakršnega je bilo pred leti treba stotisoče delavcev. Mnogo teh so sprejele vase Äuge industrije, npr. avtomobilska, industrija olja it/i., ali rezerva nezaposijenih je še vedno ogromna. Tudi če se takozvana prosperiteta jutri povrne, je industrija v stanju v teku nekaj mesecev ali v dobrem pol letu produci-rati dovolj za potrebe domačega »prebivalstva in ji še mnogo ostane za izvoz, ne da bi ji bilo treba zaposliti vse delavce. Rezervna armada, ki jo, tvorijo nezaposlje-ni, je torej stalna in to ostane, dokler bomo imeli kapitalistični ekonomski sistem* V tem oziru je sedanja kriza trajnega značaja. Kapitalizem jo lahko omili, ne pa odpravi. To zlo iztrebi šele uredba, ki bo slonela na načelu produkcije za potrebo, medtem ko je kapitalizmu glavni zakon in cilj sveti profit. Klici po odreseniku Ljudje, ki so zagazili v revščino, vidijo in čutijo, da jim kapitalistični politiki, za katere so toliko let glasovali in se navduševali zanje, ne mislijo pomagati. Mnogi so vsled tega za ustanovitev nove stranke, ki naj seveda pripomore k boljšim časom takoj. Raznih strank so letos že precej ustanovili, večinoma z označbo "farmarska-delavska" in še več jih v^brsti predno pridejo predsedniške volitve. Bilo bi najbolj logično ter enostavno, če se bi nezadovoljni delavci in farmarji pridružili socialistični stranki, pa se jim zdi da bo "kaj novega hitreje privedlo k zmagi". Iščejo torej odrešenika, ki bi jih, kakor Mojzes Izraelce, odvedel iz puščave Depresije v obljubljeno deželo Prosperiteto. __ Mojzesov ni več. Pokojni Debs je dejal, da ako bi se našel kak Mojzes in bi odvedel proletarijat v "obljubljeno deželo", bi se med njimi takoj pojavili kapitalisti ter si jo osvojili. Odrešenje je v delavstvu samem. Preko noči si ga ne bo izvojevalo, najmanj še s pustolovskimi strankami, ki se pojavljajo v krizah kakor gobe po dežju in skoro enako hitro razpadajo. Ako bi delavstvo poslušalo klic socialistične ¿tränke, bi mu zdaj ne bilo treba naporov in neprilik pri ustanavljanju novih "delavskih" strank, ker bi že imelo močno socialistično » ♦ stranko. Delavci bi *e lahko učili iz zgodovine, da je propadlo že vse polno strank, ki so imele utopične programe, in da ni bila nobena nova tvorba vodnica in zmagovalka v borbi za preobrat zato, ker je bila nova. Admiralska logika Rear admiral A. Moffett pravi, da le ako je dežela močno pripravljena, to se pravi, vsestransko oborožena, lahko prepreči vojno. Priporoča, naj Zed. države nikar ne štedijo pri jačanju armade, zračne flote in mornarice. Ce bi *bila oboroženotft res najboljše sredstvo zoper vojne, kako to, da se vojne sploh dogajajQ, ko vendar vidimo, kako so vse važnejše dežele pripravljene da jo "preprečijo"? prično z reklamo, in prodaja je v teku. Farme so kupili po nizki ceni. Stavbiščam dajo najvišjo ceno, ki jo moaejo zahtevati. Za agente s stalno plačo najamejo te firme ljudi,ki so res sposobni agentje, agent, ki je pripravljen delati samo za komišen pa lahko postane vsakdo, ki želi "nekaj postrani zaslužiti". Ti zadnji delajo največ okrog prijateljev, ker bi drtgače ne bili v stanju prodati niti enega slavbišča. Oni prvi pa so "rojeni agentje" in se kompanijain dobro izplačajo. Milijone in milijone dolarjev g*e v teh špekulacijah, ali bolje, igrah, v žepe bogatih real estate družb. Delavci ostanejo' revni. Mnogi kupijo draga stav-bišča z namenom da >bodo nekaj let počakali da se podraže,1 jih z dobičkom prodali ter si potem kupili kaj "primernega", j Tisti čas, ko stavt>išče oni kupijo od agenta recimo za tisoč dolarjev, ni vredno tisoč na javnem trgu. To "vrednost" je določila družba. Ako na hočeš ti, ki si stavbišče od nje kupil,1 is.o p/odati Čez teden ali dva komu drugemu, moraš izgubiti najmanj tretjino, največkrat še več, ako sploh dobiš kupca. In če čez leta cena gotovih stav-bišč res postanejo višje, boš na-| pravil nekaj "profita", ali ko Zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN Oljni vrelci producirajo preveč, ker je pse vsega "preveč". Cena olju kakor ga dobivajo is vrelcev je v Oklakomi valed tega pa 11a na 2Qc barel. Governor Murray je zagrozil, d« bo ustavil produkcijo, ako cono n« dvunojo, kajti producirati olje za tako majhen denar pomeni nepotrebno uničevanje pri rod noga zaklada, zmanjšanj« davkov in ¡kodo šolskemu fondu, ki dobiva nekaj odstotkov o 1 vsot, ki se jih dobi v Oklahomi za oljo. Cena je šla potom navzgor na 50c za barel. Gov* -ner je zahteval, da se olje ne sme prodajati ceneje kot $1 barel. Ker oo to ni zgodilo, je a ailo državne milice ustavil obrat vseh večjih vrelcev, katerih je v Oklahomi nad 3,100 a p odukcijo 425,000 barehsov olja vsak dan. Governor Murray pravi, da so velike oljbe kompanije izrabile sedanjo depresijo ter znižale cene surovemu olju, da na ta način ropajo samostojne lastnike vrelcev ter državo Oklaho-mo na davkih. Listi, katere kontrolirajo tru ianaki interesi, oo se iz governerja, kateremu pravijo "Alfalfa Bill", norčevali in njegovo proglasitev obaednega stanja so slikali za komedijo. Vedo pač, da z vetrno vojno ne bo premagal oljnega trusta. Pametno svarilo - o pravem času "Proletarec' čitateljem pred petimi leti Izmed milijonov drugih so tudi hnnogi Slovenci izgubili svoje dolgoletnih se ne izplača kupovati, mo- (Nadaljevanje.) 1 u. RAZVOJ V NEMČIJI OD 1848 DALJE. V sosedni Nemčiji je bil razvoj vse bolj nagel. Revolucijo 1. 1848 so sicer prav tako br-zo udušili. Kontrarevolucija je uničila ne samo nastajajočo meščansko demokracijo, marveč tudi probujajoče se delavsko gibanje. Številni proletarci so izgubili svoje življenje, zelo mnogo pa jih je bilo vrženih v ječe in zapore. Nekaj jih je pobegnilo v Švico, Francijo, Anglijo. Marx, Engels, Liebknecht so se rešili v London, edini F. Lassalle je vsled srečnega naključja, da je v najoodločilnejših dneh bil zaprt in je bil izpuščen šele, ko je bila revolucija končana — ostal v Nemčiji. Marx je porabil ta leta, ko je živel v velikem pomanjkanju v Londonu, da je dovršil veliko svoje delo, ki ga je v Komunističnem manifestu v glavnih obrisih naznačil. Prav tako njegov drug Engels. Enako Lassalle v Nemčiji. L. 1859 je izdal Karl Marx delo "K kritiki politične ekonomije", Engels delo "Po und Rhein", Ferdinand Lassalle pa političen spis "Italijanska vojna in naloga Prusije." Gospodarski razvoj od 1. 1849 do 1857 je v Nemčiji povzdignil in okrepil meščanstvo. Nemška buržoazija je postala bolj bogata in vsled tega bolj samozavestna. Iz njenih krogov so izšli ustanovitelji znanega "National-vereina", ki si je postavil za glavno zahtevo: "zedinjeno Nemčijo". Pruska vlada pa je takrat prišla z reformo armade: rekrutski če je tvoja hišica tisoč ali dva kontigent naj se pomnoži od 40.000 na 63.-več vredna kakor si ti dal za- 000, upelje naj se splošna vojna dolžnost in njo, profit vseeno ni tvoj. Pro^ prezenčna služba naj se poviša od 5 na 7 let. daj jo, in videl boš, da si na iz- Ker se parlament ni dovolj možato postavil gubi kajti agent ti bo novo še tej zahtevi po robu, je šel pruski kralj še boš šel potem iskati novo stavbišče po primernejši ceni, pro-^ najdeš, da si na izgubi. In v tem1 je vsa igra. Tudi če se je tvoje malo posestvo podražilo, tudi ne prihranke ne le v ničvrednih in propadajočih delnicah ter bankrotiranih bankah, nego tudi v takozvanem "real estate", kar znači nepremična oo-sestva. V "brezprimerni" prosperiteti so Špekulsntje ljudem densr takoVe-koč sproti odvzemali s prodajanjem delnic in stavbiAČ ter hii. Ustvsrili so ra imeti nekai tisočakov za prvo vplačilo, in par tisočkov za nakup potrebnih stvari. Nekaj bolj zaračunal in novo stavbišče še dražje prodal. Pomoči ni kaiti ker se vsa ta tekma vrši v znamenju profita, se moraš spustiti vanjo, ako hočeš "svoje" stavbišče in čez nekaj let svojo hišo. Profit bodo sicer spravili drugi, ampak ti boš vendarle imel"svo-jo" hišo in "loto". Malemu kupcu kažejo vedno nit in na njenem koncu profit. Kupi, da boš napravil profit. In človek, ki bi rad da bi "kedaj kaj imel", kupi. "Ce drugi napravijo, čemu ne bi jaz?". Pred dobrimi 15 leti so gradili v bližini Dulutha novo ie-klarno. Taka mesta v katerih ni druge industrije kakor je-klarne v posesti Steel trusta, umetno visok* cene in rekli kupcem, da bodo postale še viije. Danes, ko je i. .... .... . • u . ... ,. j. ie marsikdo odplačal na hišo in "lote" polovico, mogoče tudi več, vidi, da si bo dobl1 na *>°Sodo in tako je niSO posebno vabljiva za ljudi, je kupil le breme, ne pa posestvo, v neštetih slučajih je cena hiš in stavbi« preskrbljen, da bo lahko vse ki žele "boljše življenje". Ko pa mali kar zopet padla na polovico, povprečno pa več nego ena tretjina. Mnoge velike zgradbe! v me«rtih so v konkurzu, izgubljajo ljudje, ki so kupovali "zlate bonde", in pa ipekulantske banke, zadene največ delavce, farmarje in male trgovce. Ljudi je pod kapitalizmom mogoče varati, ker vsakdo želi postati vsaj košček kapitalista. Eden izmed pet tisoč profitira pri delnicah, eden izmed 500 napravi nekaj dobička pri hiši» in eden izmed tisoč profitira pri prodaji "lote". Drugi izgube, če ne v enem', pa v drugem času. V depresiji pa so navadno vse ribe, ki so pograbile za vado, na izgbbi. Vsak poznavalec je vedel pred leti, kakor ve danes, da je polom Speku-lacijske orgije neizbežen. "Proletarec" je dostikrat «varil ljudi pred sladkimi agenti in mamljivimi reklamami, katerih edini namen je izvabljati dolarje iz ljudskh žepov. Uspelo jim je. Svarili smo tudi pred nepremišljenim kupovanjem hiš in stavbišč. Dotični članek o "real estate" špekulacijah, priobčen v "Proletarcu" 10. junija 1926, torej pred petimi leti v času "naglega dviganja prosperitete", se glasi: življenje garal za odplačevanje so pričeli graditi tisto jeklarno, dolga in za obresti. Koristi od so se takoj organizirali zem-farme imajo torej samo upniki ljščni agentje, prevzeli v raz-' in pa tisti, ki kupčujejo s pridelki. prodajo tisoče akrov zemlje katero so razdelili v mala stavbiš- Poslednja leta so veliko šte-jča, in preplavili deželo z Ako hočeš hitro obogateti, tam, kjer so farme v resnici mena), bi imelo to mesto do pojdi v "real estate business", farme jih niso kupovali. Neka štirideset miliionov liudi. Ker je nasvet prijatelja prijatelju, skupina rojakov, ki se je hotela se to v prihodnjih dveh ali de-Kakor vsak business in vsak po- rešiti mezdne sužnosti s kme- Setih letih gotovo ne zgodi, bo-klic, potrebuje tudi "real estate tijstvom, je kupila farme v Te- do lahkovemeži. ki so svoie business" potrebne sposobnosti xasu, toda dotična zemlja ni prihranke "invesetirali" v flo-in,nekaj gotovine. Predvsem je za farmarijo. Kmetje bi to ve- ridske lote. prav gotovo ob u- deli, ampak naši ljudje, kakor panie, kaiti ob prihranke so že. da niso bili Še nikoli na kmetih, Tiste lote tam okrog, ki so kaj tega niso zapopadli. Po nekaj vredne, so v posesti liudi, ki mesecih so se vrnili iz farm na-[nekai razumejo o zemljiščnih zaj v tovarne in rove. Cez vrsto let so se nekateri spomnili da so v Texasu tudi olina. ne samo farmarska polja. Organizirali so "proletarsko" družbo, ki si je, nadela nalogo najti v zemlji na farmah, katere niso potrebna gotova spretnost — pripraviti ljudi da verjamejo kar jim pripoveduješ v pozi zemljišČnega trgovca. Pred leti so Zedinjene države parcelirali v farme. Agentje sr deželo preplavili s plakati, v katerih so oglašali "redko priliko". Časopisi so bili polni reklame, posebno neangleški listi, ker je po mišljenju agentov med foreignerji največ lah- Za farme, olj«, da i njim kovernežev. "Ako se hočete rešiti industrialnega suženjstva, naselite se na farmo!" je bilo geslo zemljiščnih agentov tedanjih dni. Tudi med ameriškimi Slovenci so se pojavili taki odrešeniki, ki so fabriškim in rudniškim delavcem prodajali farme. Slovenec ie rojen kmet, vzlic temu so ga vlekli agentje tako zelo, kakor da ni še nikoli "za-' vilo bankrotiranih kmetij raz- stopniki". Neangleški listi, ka-delili v stavbišča. Kdor zašle- terim je vseeno k.do dela profit duie "real estate" reklamo, ži- samo da tudi njim nese, in pa vi po pravici pod vtisom, da je angleški v Duluthu, so bili pol-vsa Florida parcelirana v stav- ni reklame, s katero so ozna-bisča. 'Ker je Florida precej njevali velikansko priložnost, velika država, in če se io vsaj} ki se nudi ljudem, kateri hoče-eno tretiino spremeni v mesto jo kupiti stavbišča v New Du-(jdrugače so stavbišča brez po- luthu, Oliverju in drugod okrog nove jekfarne, ki bo "največja na svetu." Večina Slovencev na železnem okrožju se je poslu-žila prilike in kupila "lote". Marsikak rojak v sosednih državah je hitel, da ne zamudi redke prilike. Stavbišč je bilo prodanih toliko, da bi na njih lahko zgradili mesto, katero bi štelo tri milijone prebivalcev, i Samo v tem kraiu so naši lah- špekulacijah. Izmed osftalih bo^overni ljudje izgubili par sto tisoč dolarjev. In Duluth z o-kolico navsezadnje ni slabo le redkokdo dobil nazaj svoj denar. Svoječasno so enako parcelirali Californiio. ki pa ie stabilnejša in zelo "razprodana". Zemljiščni agentje so "naredi- osvo- H" z ljudsko neumnostjo marši- l^tak aH dva ampak na koncu bode industrialne delavce me- kak milijonček. In California, zdne sužnosti" in iim z oljem kar je kai vredne, je še vedno pripomorejo do «blagostanja, v posesti bogatih ljudi, revni Izgleda pa da v tisti zemlji tu- P» s0 še vedno revni in njihova di olja ni. in čez nekaj let bodo stavbišča so smatrana za ena- morda iskali v nii kai drugega, ko "revna". V Chicagu in okolici ie naprodaj toliko stavbišč, da ako se bi moglo na vseh tekom le- kar bo rešilo industrialne delavce — redkih dolarčkov. Industrials proletariat se to- ' 9 rej ni osvobodil s farmarijo. In Duluth z ni mesto. Delavec, ki se zatopi v želje za profitoifi, lahko sodeluje v tekmi, mogoče celo "napravi" konca bo ostal vseeno delavec brez premoženja. Redki so, ki napravijo uspeh, napraviti v tekmi za profitom uspeh pa vedno pomeni, da mora veliko drugih napraviti — izgubo. August Claessens je to igro zelo lepo in poljudno opisal v ta zgraditi stanovanjske hiše, knjigi "Roparska trojica". Dobi bilo treba več milijonov lju- bi se jo tudi v slovenskem pre- Videl kmetije. Kupoval je far-1 Pravzaprav so se farrr^arji pri- di. da bi jih napolnili. Chicagoj vodu. Za delavca ie dobro, da me v močvirjih, v krajih z naj- bližali industrialnemu proleta- in okolica ima okrog 4,000,000(razume tudi "real estate" igro; riatu, kar se prosperitete tiče. prebivalcev, na praznih stavbi-(v njegovem interesu je, da se V ostalem garajo za iste intere« ščih v čikaškem okraju pa je j zaveda resnice, da si svojega se kakor delavci v fabrikah in prostora še za kakih 16,000,- življenskega stanja, v kolikor neugodnejšem podnebjem, v krajih kjer je samo toliko poletja da skopni sneg, v krajih kjer je zemlja vse, samo rodovitna ne, v krajih, ki nimajo nobenih prometnih zvez; kupovali so farme na jugu v Te-xanu, v So. Carolini, v Missouri. v rudnikih. S farmami torej ni 000. Stavbišča v krajih kjer se nič, in sistematično oglašanje bo mesto šele "razvilo", pro-farme je v listih zelo poneha- dajajo agentje. "Dalekovidne" lo, posebno v neangleških listih- firme kupijo farme v gotovem Kdor hoče danes kupiti farmo kraju, katere drže nekaj let. ju, severni Minnesoti itd. Samo "ki je podobna farmi ,in drugač- Potem jih razdele v parcele, je izboljšano, ni izboljšal s pomočjo zemljiščnih agentov in s "proletarskimi" ter neproletar-skimi oljnimi rudniškimi, avtomobilskimi in drugimi družbami. — dalje in razglasil je: da je krona od Boga in da deželni zbori sploh nimajo ničesar odločati, le svetovati smejo kralju, ki pa lahko odloči kakor želi in hoče. Ta gesta pa je vso javnost opozorila, da je treba paziti na dogodke in besede! Pri prvih volitvah je nemška napredna stranka, ki se je konstituirala junija 1861, dobila 161 mandatov, vladne stranke pa le 95. Vlada je sevede novi parlament takoj ob priliki budžetne debate razpustila. Pri novih volitvah je bila zmaga napredne stranke popolna, kajti prejela je 250 mandatov, vlada pa komaj en tucat. 23. septembra 1862 je poslanska zbornica črtala stroške armadne reforme. Nastal je konflikt. Kralj je poklical pruskega junkerja v. Bismarcka, da napravi "red" proti volji večine poslanske zbornice, ki je — hočeš-nočeš — sprejela boj s krono. Lassale je živel takrat v Berlinu, baveč se s svojimi znanstvenimi študijami; nastajajočo borbo med poslansko zbornico in krono pa je bistro zasledoval ter vzpodbujal nemško napredno stranko na borbo. Spomladi 1. 1862 je predaval "o reformi ustave", kjer je pozival na praktično delo proti knežjim ozir. kraljevskim nakanam. Buržoazija pa ni imela veliko zmisla za njegove ideje, zato se je obrnil k delavstvu. Kmalu ga vidimo predavati v obrtno-rokodelskem društvu; dokazoval je v svojem govoru, da je preteklost pripadala fevdalstvu in veleposestvu, sedanjost kapitalu in buržoaziji, prihodnjost velja delu in delavstvu. To predavanje je tvorilo poznejši delavski program. Lassale je razlagal: Francoska revolucija je premagala stare stanove in posadila na oblast buržoazijo; prav tako bo proletarijat nasledil meščanstvo, ker ga bo v revolucijonarnem boju pregnal iz njegovih pozicij. V pariški februarski revoluciji se je pokazalo, da je delo postaviti za glavno načelo. Proletarijat — delovno ljudstvo — je tisti Četrti stan razlaščenih, za katerim ni nikogar več. Naloge njegove so naloge vesoljnega človeštva, njegova oblast — oblast vseh. Glavno sredstvo svoje osvoboditve in svoja zmage pa mora delavsko ljudstvo videti \ splošni, enaki in direktni volilni pravici v vse zakonodajne zbore. Lassalle je užigal s svojo zgovornostjo. Buržoazija je v boju s krono in Bismarkom izgubila bitko. Bismark je pognal poslance domu in vladal po svoji volji. Lassalle je pozival meščanstvo na boj, ali — čeprav so bili gorki sovražniki Bismarku in njegovemu načinu vladanja, vendar se je meščanska gospoda še bolj bala delavstva in njegove zahteve po splošni in enaki volilni pravici. In z nekim tihim odobravanjem je sledilo to meščanstvo boju, ki se je vnel kmalu med Bismarkom in Lassallom. Bismark je naprtil Lassal-lu proces za procesom. V mojstrskih govorih je Lassalle razvijal v sodnih dvoranah nemškemu proletarijatu načela socijalizma, boj za volilno pravico in pomen indirektnih davkov. Napredna stranka je s početka tudi iskala simpatije pri delavstvu. "Nationalverein" je ustanovil več delavskih izobraževalnih društev. Naprednjak Schulze - Delitsch je priporočal delavcem konzumna društva kot samo-pomočna sredstva, naprednjak Hirsch pa se je pečal z ustanovitvami delavskih strokovnih društev. (Dalje prihodnjič). * Ako se vam zdi Proletarec ljudje čitajo, ga jim priporočita. da ga VUKt Skozi okno vlaka (Mimobeini vtUi in epizod« mojega potovanja.) (Nadaljevanje). |vzpenja vedno višie ... Na da zditižen v eno državo brate 6. KOTOR • CETINJE! drugo gorovje gledamo že z vi- od Drave do Save, Drine in Var-Po štirje sedemo v avto. Šofer ¿ka. Njih hrbti so prepreženi darja. V dni Sodome je mo-oživi motor. Tiho brni, kakor z vijugastimi poti in cestami, ral bežati. Tam pod vrhom iz-; pripratljaje se za beg v goro.'Zdi se, kakor da je človek s sil- vira studenec, v katerem je V tisto meglo tam na vrhu. n*m bičem pretepal to gorovje Ivan Crnejevič — barbarosa Zgane se zdrči. Kakor da je do krvavega, da so ostali dolgi Črnogorski — pojil svojega ko-v dolini, drči, urno, brez obo^ *n vijugasti obronki, kakor je nja in še danes v jami pod tavljanja, prezirajoč mogočno Padal bič. Tam je trdnja- Ivangradom, kakor kralj Ma-vižino. Vedno vižje . . . vedno va« Vidim jo vso. kako je sezi- tjaž, spi in čaka ure, da se višje . . . semintja in vsakokrat, dana z vsemi svojimi okopi in zbiuii. To bo, ko bodo vsi Slo-ko se na ovinku zaokrene, smo podzemnimi prostori — kaze- veni složni. že višje_in takih ovinkov sem matami. Po tirftih cestah vidim Dolgo še bo spal junak. — - iiaštel dvaindvajset. Avtotno- ljudi. Gredo s tovorom na hrb- Samo 4 m nižje smo se spu-bili tekmujejo .kateri bo vozil tu. Vidim mule in osle. kako stili in se pripeljali v vas Nje-hitrejše. Saj je pot krasna, stopajo s težo, povezano na hr- goš. Tu so se rodili črnogorski pravi umotvor tehnike. Morda bet. Pa tudi srečavamn jih, do- vladike, kmeti in kralji. Hiša je na Ljubelj enaka, a ne vem. 'ganjamo. Potrpežljivo stopa o- stoji na desno, s stolpičem in Gospa Marija nas s svojim sel 8 tovorom po cesti. Bil je z monogramom "N". Nekoč je avtom prehiteva. Se nam sme- gospodarico v Kotoru. po trgo- bil Njegoš glavno mesto in šteje in maha z roko ¡vini» «kromni in ubožni. Sedaj je okrog 1600 prebivalcev. "Da ne obtičite'', nam zakli- nese nazaj živež ... | Cesta se zopet dviga in dose- če in zbeži iiaprej. I Privozili smo v meglo. Red- že najvišjo točko, Krvavo žre- "Da ne zdrčite tja dol", od- ka je in se nam vedno umika. lo imenovano, visoko 1270 m. govarjamo"." Zakaj teško bi|Od tam doli pa je bila videti Pogled plava tja proti jugu. bilo ob vstajenju mesa vašim kot preteč oblak poln bliska in Nepregledno kamenje, kraske-kostem » groma. Vedno višje se umika, tipa. Dalje tja, kakih 25 km kakor hitimo mi vedno višje. Pa se svetlika modri trak, Ska-A da smo v njenem objemu ču- Mersko jezero, obkroženo s sne-timo. Zrak je hladen in pod- «om pokritimi vrhovi albanskih vihniti meram ovratnik suknje. A,P- Tam je meja evropske Morja ne vidim več, niti viju- kulture in tam se začenja Ori-gastih cest na hrbtih nižjega jent s svojimi posebnostnimi, gorovja. Megla je ¿topila pred skrivnostnimi in za nas evro-naše oči. Tudi solnce nam je P*jce tujo, orijentalsko kultu-zastrla. Hotela je, da smo sami ro* Ali ne sliši nas . • . daleč spredaj je že. Mi pa svetujemo šoferju, naj se ne da sprovoci-rati in naj le vozi lepo, skromno. Prvič je bolj varno, drugič pa si lahko ogledujejo krasoto, ki se nam odpira s teh višin. Kakor da plavamo v aero-planu, se nam zdi, ko gledamo doli na morje. Globoko doli leži. Vrmač gledamo in trdnjave na njegovem hrbtu. Rastlinstva ni, razen da tuin-tam kuka grmič ali peresce izpod kamenja. Slika se menja od minute do minute. Daleč preko skal in pečin hiti oko. Duh je svoboden, jasen v teh višavah. Južno nas pozdravlja zelena ravnina, rodovitno polje kotorsko, Župa imenovano. V solncu se svetlikajo vasice, kakor drobne pike. Tam preko pa je kameno morje. Krivo-šija in mogočni Orjen, kipi v Ivan Celjski se obrne k me- z njo v tem svečanem kraju... Poslednji ovinek. 904 m nad morjem smo. Kričeč obupen glas nam uda- . . t. . . .... ri na uho. Kakor da se trga ^^novati kraljevina kamenitih m: "Resnično, resnično vam povem, ta dežela bi se morala silna bol in trpljenje v g rad i h nekoga. "I-a, I-a . . "Kaj je to?" Osuplo gleda Ivan Celjski. Tudi Zdravko nastavi ušesa. "Osel riga," reče Matevž. "Osel?" Ivan Celjski molči. Ali je to riganje, reče nato. sten in njen kralj, kralj gora. Jeklene ljudi ustvarja ta dežela. Ponosne in samozavestne . . . Samo poglejte jih, ko govore o svoji Crnigori? Zlata, pestra noša — kakor solnčni žarki, obsevajoči to kamenje, je polna neke brezumne elegance . . . Obraz kamenit in kremenit . . . jeklene volje . . . . . , .. suhljat in mišic jakih . . . po- _ . f . .To Kknk g\oz* n*d Žlvljr stave velike . . . ženske visoke, nebo. Pod nami je globina in*njeni. KaKor, da se trga drob- vitke črnooke v očeh mir in tam, kjer je konec globine — živemu ... Ves obup in pro- Mmo'zaveit . a ko zagore, ne kletstvo je v tem kriku, obtož- vzdržiš njjh ^^ pogosto ba po neizmerni krivici ... 8e zdi> kakor da bi na tej me_ Cesta okrene na desno ter se sečni pokrajini> iz črnega ka_ bliža skalnati globeli. Sliši se menja> obljudeni s kmečkim šum dereče vode ... Nato pa se junaškim narodom, ležalo ne- Tudi voda tirja svoj človeški davek. 8 milj od Covingtona, na kraju ,ki ga kaže ta slika, sta utonili dve ženski in trije mali otroci ko jih je zalotil vodni val vieok šest čevljev, kateri je prihrumel iz gorske soteske. Nesrečo je povzročil silni naliv. 2enski z otroci sta se skušali rešiti, toda beg jim je preprečil vodni pritisk. FRANK JERINA Srečal sem sodruga Jaucha. "Ali veš, da je Frank Jerina mrtev?" _ Začudil sem se. "Da — ležal bo v sobi kluba št. 27 v Slov. nar. domu. Pogreb bo v soboto 16. avgusta." Josipa hajajo. Rakev s pokojnikom izlože. Ljudstvo še enkrat ob-stopi krsto. "Zarja" poje svojemu članu poslednjič. Govori A. Abram, predsednik druš. št. 126 SNPJ. Krsto peljejo v drugo sobo. Proces, ki bi vzel naravno 50 Soba kluba št. 27 je spremenjena v mrtvašnico. Pokojni Frank Jerina leži mirno v krsti. Okrog nje so venci društev, klubov, SND. in prijateljev. Ni sveč, ne kropilnika, ne križa. Pa vendar svečano, toda re- lje. Bodimo vsi kakor eden v agitaciji za socializem Johnstown, Pa. — Skupina desetih ljudi socialističnega mišljenja lahko stori več nego pet Sto neorganiziranih posameznikov. Potrebna pa je med to desetorico zastopnost in prevevati jo mora navdušenje za delo. V nedeljo 23. avgusta imamo let, izvrši krematorij v d\eh na Parkhilu piknik, na kate-urah. - rem nastopijo naši govorniki. Franka Jerine ne bo več v *luub TSJL5 danes ni več samo sobo kluba št. 27. Povsod, kjer kIub JSZ-' ne*° Je socialistična se je udejstvoval, je pustil vr- Post°janka, od katere se priča- zel. Močno ga bomo pogreša- kuje' 7** v5v°jeni okroi>u li. Toda z delom je treba da-,tudl 8tranklne funkcije m pi kakor začarano. Pisatelj mesto Kotor, je sedaj povsem je in riviera se več ne vidi, če- Edschmid v reviji "Die Neue neznatna, ko ga gledam z višine sivih, nagih skal. Zgodovine se spomnim, ki pripoveduje, da mu je nekoč, ko je bil rimska kolonija, bilo ime ASCRI-VIVM. V petem stoletju so ga podjarmili Goti, katere je pa tudi se je zopet odmaknila me- Rundschau" piše, da je prebi-gla in solnce zopet sije. valstvo pleme, ki se da prime- "Katunske Nahije so pred rjti samo z Rifkabili. Ta ne-nami," pojasnjuje šofer. To skončni ples gorovij vzgaja je prva naselbina Črnogorcev. ijudstv0 vedno za skrajno bo-V štirinajstem stoletju je več jevitost. In tako sede na peči-srbskih plemen odšlo sem, ker nah pri 8V0jih čredah, mršavi in zopet pregnal bizantinski ce- se niso strinjali s popustljivost- visoki, kakor iz jekla spleteni, sar Jutftinijan. Do destega stoletja je Kataro bilo celo republika. Srbski car Uroš je bil zaščitnik mesta, po njegovi smrti pa kralj Ogrski. Leta 1420 pa so ga vzeli Benečani! Bil mu je pokrovitelj vladika Črnogorski, dokler ga ni vtela Avstroogrska in je tako sedaj zopet slovanski, Jugoslovanski. Koliko zgodb je doživela ti-tfta bela točka, okovana še sedaj v obzidje in koliko še jih je le videl sivi Lovčen po katerega rebrih se v mjm0 višenj . . . Cesta po- vse to poiskalo je v teh si bregovih sfaja §iroka, prah se dviga . . . zavetišče in čuvalo duha junaikega pred nami vstaja Cetinje biser; na veliko pomeni, če organizi- Prihajajo sodrugi, prijatelji, v* delavce^TklVdonafcH ^L^f^u^0, d,!la\_Up?m' sorodniki, člani raznih društev, opeko k svoji zgradbi. rojaki. In odhajajo. A sodrugi so stalno tam. Ljudje opazujejo. Redki so pogrebi med nami brez kropil za «veto ime in za sveto svobodo boreč se ljuto . . Kakor mi je šofer po svojem guslarskem običaju prepeval, tako sem prevajal, in pisal. Odlomek iz "Gorskega venca" je to, ali vsaj smisel iz te znamenite j>3smi pesnika vladike Pe- (Dalje prihodnjič.) Izlet članstva čikaške federacije SNPJ niče, brez sveč in križa. Tradicija. Stara vzgoja. Strah. Vsega tega tu ni. "Ali ni bolje in lepše tako," govori sodrug Jauch ljudem, ki ga vprašujejo o pokojniku. "Pristopi v klub," je še dodal temu ali onemu. Agitator nikoli ne preneha. Sobota popoldne je. Krsto prineso iz sobe na dvorišče pred malo dvorano S. N. D. Vse polno ljudstva. Ginljivi govori so-drugov in predsednikov organizacij. "Zarja" poje žalo-stinke. Dvignejo krsto in jo nalože v pogrebni voz. AVio-mobili se razvrste. Približno sto jih je. Na Gašper in E. 134. cesti v bližini St. Clairja je krematorij. Postavili so ga Nemci, ki se dajo največ upepeljevati. Potem Madžari in Cehi ,in le malokateri Slovenec, šnji Amerikanci sploh ne. Vhod. Pisarna. Kapela. Na strani dve veliki peči na olje. Prostor Pokojni Jerina je umrl 12. avgusta. Zadušilo ga je v garaži, kamor se je pripeljal z avtom. Rojen je bil pred 39. ZLATO ŽILO CHEROKEE MAZILO ZOPF.R O<%>o«noi jamcM«, aH pm TnMOIO ¿•nar. Si «a« W—i« tkjdM rodno! S2.50 PO POVZETJU Trp«l »«nt ve« let na zlati ftUi. rabil razna zdravil», a brez unpeha. Priporočeno mi Je bilo vale zdravilo: zdelo se mi Je predrairo. Val zantonnik mi je zagotovir. da dobim denar povrnjen ako ne bo od pomoči, in sem i* kupil. Pomagalo mi Je izvrstno in ae rad pohvalno izrazim o njem. Dobil sem polno vrednoat za kar zem plačal in tako jo bodo tudi drugi. WALTFR McF.WFN SO N. AHianv Avanua CHEROKEE MEDICINE CO. Im. 2110 S. HaUted St.—Canal «««O leti v vasi Preserje pri Kamniku. V starem kraju zapušča mater, dva brata in sestro, tu pa sestro Mrs. Ivano Svete in brata Antona. Bij je član SNPJ., SDZ. in član direktorija SND. V Ameriki je živel 21 let. Bil je delegat na prošli konvenciji SNPJ. v Chicagu. Zelo se je udejstvoval v klubu št. 27 JSZ. Tak je bil Frank Jerina — sodrug in človek. Frank Barbič. m. Izpod njiju se penita v morje gorska potoka Fiumara življenje in smrt za krst častni in Gordicchio ... Fiumara goni in svobodo zlato, ki so jo bili v mestu nekaj mlinov, predno Črnogorci proti Osmanom. se združi z moriem. Po njem j Na desni se dviga vrh Lov-se tudi imenujejo severna vra- ¡čena. Svojo kopreno — meglo ta, isto, kakor južna po potoku je odložil in se nam pokazal Chicago, 111. — V nedeljo 23. avgusta se bo sešlo na pikniku tra Petroviča Njeguša. Zapisal prj Jteglu v Willow Springsu sem jih zato, ker one v krat- članstvo društev SNPJ. v Chi-kih besedah povedo vse, cela cagu in okolici. Izmed zuna-stoletja trajajočo borbo na|njih udeležencev-se jih priča- Gordicchio. Obk potoka tečeta namreč tik ob mestu. Gordicchio lije svoio vodo iz neke globeli, se potem zopet izgubi v prepadu ter se pod zemljo združi z morjem, kar se po valovanju morja vidi. Avto pa se v vsem svojem veličanstvu. 1759 m je nad morjem. Malo nižje samega vrha spi v kapelici vladika Peter II., pesnik "Gorskega venca." Vrnil se je lani slavnostno in zmagonosno na svoje prejšnje mesto, da gle- kuje večje število iz Detroita. Oddana bo Peruškova oljnata slika, katero je umetnik poklonil z namenom, da prinese nekaj dohodkov federacijske-mu skladu v pomoč družinam brezposelnih. Piknik se prične že ob 10. dopoldne. Kdor se želi peljati s trokom, dobi podrobne informacije v "Pro- sveti" z dne 19. avgusta. — B. N. PRIREDBE PODPORNIH IN DRUGIH DRUŠTEV OKTOBER. DETROIT, MICH. — vs- Igra in Tukaj- **lic* ia odaaka S. N. D. v nadel jo 11. oktobra v Radničkam domu na Farrj A v*. Opomba: Cana objavam ▼ taj rubriki jo S1.00 am cal lu, to ja do da-za shranjevanje pepe- fcuma prirodb«. Vabimo «odoorna in j« < doba domovini lajbolj va- stari Tukaj to vam nadi prilika, da obiiJito sorod-nike • tam, da •• pridružita VELIKEMU JESENSKEMU IZLETU V JUGOSLAVIJO po salo znižanih canah ta tja in nizaj na najbitrajšem aksproanom paraiku C&inard Lina MAURETANIA KI ODPLUJE IZ NEW YORKA ^ CVDTVUnn A p rak J CHERBOURGA v srodo, •• OMLiT M MLPIDMU^ pod osebnim vodstvom Mr. M. S. EKEROVICHA, ¿lana nawyor-skaga Cunardovoga urada, ki fcomoljito pozna zahteve potnikov tokom potovanja tor bo skrbol aa vso njibova potna ba. Zagotovljona vam ja veaola vožnja v družbi vaiih rojakov. Znižana vožnja v tretjem razredu iz New York a do Ljubljane in nazaj $175.— VRNETE SE LAHKO TEKOM DVEH LET Za nadaljna informacija vprašajfce svojag» lokalnaga agonta ali CUNARD LINE 34S N. MICHIGAN AVE. CHICAGO, ILL. la.. Ako ga sorodniki ne po-t™***. ®glaiajo ** kopljejo ali vzamejo sabo, lahko puste tu in plačajo na leto — stanarine. Ura je pol štirih. Avti pri- ,rodbo v to j koloni, Icatara bo priob-^ j 1 ¿ona v listu vsak todon. TISKOVINE SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V BARBERTONU IN OKOLICI. Saja kluba it. 232 JSZ. aa vrlo vsako drugo nadaljo v mesecu ob 10. dopoldno v dvorani druitva "Domovina" na 14. ooati. Sodrugi, prihajajte rodno na sojo in pridobivajto klubu narvfti članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z. Somišljenika vabimo, da sa nam pridružijo. Socialistična stranka jo t ta j daioli odina dalavska stranka s konstruktivnim programom, • kato-im «i dolavstvo lahko pribori boljlo bodočnost in končno oavoboditav is suiaoati. Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Broad Street Tol. 147S. JOHNSTOWN, PA. SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III. Tol. Lawndale 20IS A. H. Skubic, p reds. — J. P. Korecky taj. V naii tiskarni so tiska "Prolataroc* Park View Wet Wash Laundry Co. FRANK GRILL, preds. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovsžajo čistega na dom. TOČNA POSTREŽBA DELO JAMCENO. Telefoni: Canal 7172-7173 1727-1731 W. 21 st St. Chicago, III. Sto Izvodov za dva dolarja V agitacijske namene poiljemo sto izvodov "Pro-letarca" ga dva dolarja. Naročite jih, kadar imate večjo sejo, veselico» shod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelile med udeležence g priporočilom, da naj ga nanj naroča. Poiljite naročilo pravočasno! ..♦...»« »».»«»K»»»» »»«»♦; John Metelko, 0. D. Preiičemo oči In določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. I»».....o................. Pravi prijatelj yyVWVVV^VWVWWWVWVSAVW FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ava^ Chicago, III. Tol. Crawford 1SS2. Pristna in okusna domača jodlla. Cono smomo. Poatraiba ls>a s V SLABIH ČASIH JE HRA« NILNA VLOGA V SIGURNI BANKI. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS- BORIS LAVRENJEV: ENAINTRIDESETI Ruski roman is driavljsuiake vojna. Is ruščine prevedel aa "Proletarea" Iv. Vuk PRVO POGLAVJE. Proti jutru se je blisketajoči krog kozaških sabelj za trenutek razbil. Razbili s0 ga vroči curki iz strojnic. In skozi ta prerez se je pognal s poslednjim mrzlčinim naporom mali-nasto-rdeči komisar Jevsjukov. I« smrtnega kroga v tisti žametasti kotlo-vini se je iztrgalo vsega, z malinasto-rdečim Jevsjukovim, še triindvajsetero rdeče-armej-cev in Marjutka. Stodevetnajstero in skoro vse kamele, vse to je obležalo na mrzlih peščenih hribčkih med saksaulovim*) grmičevjem, kačam podobnem in med rdečim bičevjem tamarina. Ko so javili jesaulu**) Burigu, da se je preostanek sovražnika prebil, je zasukal svoje košate, brke s prsti podobnim zverinskim šapam, odprl usta, podobne železnemu pepelniku, zazdehal in zakričal leno: — Hudič jih vzami! Ne izplača se jih loviti; moramo konje čuvati. Sami poginejo v pesku. Bj&ra-bir! — A malinasto-rdeči Jevsjukov s triindvajse-terimi in Marjutko je bežal z divjesopečimi stepnimi mrcinami v brezkončno peščeno stepo. — Citatelj je pač že gotovo nestrpen zakaj se pravi Jevsjukovu, da je "inalinasto-rdeči"? Vse po vrsti. Ko je Kolčal zamašil Orenburško progo s človeškim testom, s puškami našpikanim, ko so bile presenečene lokomotive obsojene, da naj rjave na gluhih tirih — je zmanjkalo v republiki Turkestantski črne barve za barvanje kož. A čas je bil viharen, grmeč, mračen, us-njat. Človeškemu telesu, vrženemu iz prijaznih domačih sten v vročino in mraz, v dež in vihar, v besneče sikanje jekla, je bila potrebna krepka obleka. In ljudje so začeli nositi usnjate suknje. Barva teh sukenj je bila vedno jekleno-črno-blesteča, groba, trda, kakor lastniki sukenj. Ali zmanjkala je v Turkestanu taka barva. Revolucijski štab je moral med prebivalstvom rekvirirati zaloge nemških anilinovih barv, s katerimi so ferganski Uzbeki barvali svoje zračno-svilene šale kot nekake žar-ptice, ali ozkoustne turkestanske vzorce tekinskih preprog. S temi barvami so začeli barvati sveže ovčje kože in turkestanska rudeča armada je zableščala z vsemi mavričnimi odtenki. — Mali-nasto-rdeče, oranžasto- in citronasto-žofto, smaragdno-zeleno, tirkisasto in lila. Komisarju Jevsjukovu je po nakazilu štaba usoda v osebi kozavega skladiščnika dala hlače in suknjo svetlo-malinasto rdeče barve. Obraz Jevsjukova je bil že od otroških let istotako malinasto rdeč in poln solnčnih peg, a na glavi je mesfto las imel nežen račji puh. Ako dobavimo, da je bil Jevsjukov majhnega zbitega rastu, in je predstavljal s svojo postavo pravilen oval, je bil v malinasto-rdečem suknjiču in hlačah podoben velikonočnemu jajcu.0 Na hrbtu Jevsjukova so se križali pasi bojne opreme v rusko črko "X" in če se je obrnil, se je pojavila ruska črka "B" Hri.to. Voskroae! ***) Ali o tem ni govora. V velikonoč in Krista Jevsjukov ne veruje. Veruje v Sovjet in Internacionalo, v Ceko in v težki črni nagan v žuljastih in krepkih prstih. Triindvajseteri, ki so ušli z Jevsjukovim na sever iz smrtnega kroga sabelj, so bili rdeče-armejci, enaki, kakor vsi drugi rdečearmejci. Cisto navadni ljudje. A nenavadna med njimi je bila Marjutka. Marjutka, sirota is naselbine ribičev tam v Širok o vod ni delti reke Volge pri Aitrahanu. Od svojega sedmega leta je dvanajst let o-pravljala mizeroo delo v Mih, nepremočlji-vih hlačah, na klopeh z ribjo mastjo prepojenih, parajoč z nožem srebrno polske slaniko-ve trebuhe. A ko so objavili po mestih in vaseh nabor prostovoljcev v takrat še rdečo gvardijo. ker še rdeče armade ni bilo, je vtaknila naenkrat Marjutka nož v klop, vstala in šla v svojih nepremočljivih hlačah, da se vpiše v rdečo gvardijo. Najprej so jo odgnali, a videč jo odločno prihajajočo vsak dan, so se ji smejali in jo sprejeli kot rdečegv&rdejko z enakimi pravicami. Ali morala je podpisati izjavo, da se odreka živeti kot ženska in roditi otroke do končne zmage Dela nad Kapitalom. •) Saksaul—(Haloscylon, Salzstrauch) is vrst Che-nopodiarren, je grmičje in majhna dreveaca cilin-drastega vejevja, na vides breslistnega. Le« Je selo te-iak in nenavadno trd in krhek. Raste v stepah in puščavah od Urala do Altaja do Persije in Turkeitar stana. Kalorij ima, kakor dober črni premog. ••) — Kosalki ritmojiter. ftt--Stari velikonočni običaj pri pravoverni»» Rusih Je, da slikajo na plrhe sačetne črke "Hrlstos voskrese" X (H) B (V). Marjutka, vitka obrežna trstika. je svoje, kakor lisica rujave lase spletala v venec pod težko črnojavo tekinsko papahu*), a njene oči, poredne, poševno prerezane, so bleščale v žoltem mačjem ognju. Glavno v življenju Marjutke je bilo — sanjarjenje. Predana sanjarjenju je ljubila pisati na papir kakršenkoli in kjerkoli ga je dobila, z odgrizkom svinčnika, s poševno nagnjenimi črkami verze. To je bilo znano celi četi. Ko so prišli v kakršnokoli mesto kjer je izhajal časopis, si je izprosila v pisarni list papirja. Oblizavaje vsled razburjenja suhe ustnice, je skrbno prepisavala svoje verze, nad vsakim zapisala naslov, a pod verzi podpisala: "pesem Marija Basov«'. Nesla jih je v uredništvo. V uredništvu so, s širokimi očmi gledali na drobno dekle v ko-'žuhu, s kavalirsko karabinko, začudeni, sprejemali njene verze ,obljubljali jih prečitati. Marjutka se je mirno ozrla po vseh in odšla. Tajnik uredništva se je zanimal za verze in se poglobil v nje. Njegove pleča so se dvigala in se začela tresti, usta so lezla od nevzdržnega smeha narazen. Sotrudniki so se zbrali okrog njega in čital jim je pesmi Marjutke. Valjali so se od smeha po deskah — pohištva Ukrat v uredništvih ni bilo. Verzi so bili različni. Med drugimi tudi o Leninu. Lenin, junak nai proletarski. Na trgu te pretepem krepko. Ti porufttl njim si dvorec carski. In «topil si i nogo na delo. Drugo jutro se je Marjutka zofiet pojavila. Uporno gledajoč tajniku v njegov krčevito dregetajoč obraz, je zložila svoje listke, govoreč s pojočim glasom: — Ni mogoče objaviti, takorekoč? Neobdelano? Pišem jih iz srca. kakor s sekiro jih sekam, a vendar so še slabi. No. potrudim se še — ne da se pomagati! In vendar, kako je to da so tako neobdelani? Ribja kolera? A? Potisnila je svojo turkmensko papahu na čelo, zmajala s pleči in odšla. Marjutki se verzi niso udajali, ali s puško je pogajala cilj z neverjetno spretnostjo. V Jevsjuknovi četi je bila najboljši Strelec in v boju je bila vedno od strani maiinastordečega komisarja. Jevsjukov je imel navado pokazati s prstom : — Marjutka! Glej! Častnik! Marjutka je zamižala, oblizavala ustnice in mirno pomerila. Strel je zadonel in nikdar zagrešil cilja. Spustivša puško, je rekla vsakokrat: — Devetintrideseti, ribja kolera. Štirideseti, ribja kolera. "Ribja kolera" — je bila priljubljena Mar-jutkina kletvica. Nedostojnega zmerjanja ni ljubila. Ako so se psovali pri njeni navzočnosti, je porftala mrka, molčeča in je zardevala. V štabu prejete dolžnosti se ie držala Marjutka krepko. Nikdo v četi se ni mogel pohvaliti, da mu je Marjutka prijaznejša. Nekoč po noči se je priplazil k nji Madžar Gucza, ki je pred kratkim vstopil v četo in jo že nekoliko dni požiral s poželjivimi očmi. Slabo se mu je godilo. Komaj živ se je rešil, ves razbit. Marjutka ga je zdelala z ročajem revolverja, polomivši mu troje zob. Rudečearmejci so se nad njo ljubeznivo norčevali, ali v bitkah so jo čuvali bolje kakor samega sebe. Govorila je iz njih nežnost, katere se sicer niso zavedali, skrita globoko pod trdo živobar-vano skorjo sukenj, hrepenenje po toplih, prijetnih ženskih telesih, ki so jih ostavili doma. Takšni so bili triindvajseteri, malinastorde-či Jevsjukov in Marjutka potujoči proti severu v nepregledno daljavo zmrzlega peska. S srebrnimi, viharnimi trilerji je pel pun-tarski februar. Pokrival je z ledenim puhom ravnine med peščenimi hribčki kakor z mehkimi preprogami. In nad potujočimi v nejasnost in burjo je žvižgalo sedaj z divjim pišem, sedaj kakor sikanjem sovražnih krogel j, križajoče v zraku in sik a joče. Težko so dvigali iz snega in peska utrujene noge v raztrganih čevljih. Lačne, kosmate kamele so hropele, kričale in pljuvale. Od burje napihnjena sipina je blestela v solnih kristalih in na stotine vrst je bilo okrog in okrog nebo, po motni črti nizkega horizonta, odrezano od zemlje, kakor z mesarskim nožem. ^mmm . mmm tmm» mmrnm mm^ mmmm so» — To poglavje je v moji povesti pravzaprav odveč. Bolje bi bilo, da bi začel kar z glavno rečjo, s tisto, o kateri se bo govorilo v sledečih poglavjih. Ali čitatelju je bilo potrebno vedeti, od kod so se pojavili ostanki posebnega Gur-jevskega odreda v sedemintridesetih vrstah severozapadno od studencev Kara-Kuduk; zakaj se je v rdečearmejski četi nahajala ženska; zakaj je bil komisar Jevsjukov ma-linastordeči in mnogo drugega kar je potrebno čitatelju vedeti.' Tej potrebi sem se pokoril in napisal to poglavje. Vendar zagotavljam, da je to poglavje brezpomembno. ZA PREZERVIRANJE SADJA Člani in članice so prošene, da se sej kluba udeležujejo red-t no. Namesto 50 nas bi moralo biti nad sto na vsaki seji. Apeliramo na vas, da privedete v Dr. J. Cecil Rfcode«, direktor Medical Art» laboratorijev v Philad»lph,j. ekapenmeottra s novo »najdenim proceeom zamranjenja. ohraniti sveioat sadja skoči celo loto. katerim upajo Mramor, J. Grilc, Joseph Grilc, J. Bavec, J. Tancek A. Obed, L. Vičič Fany Zupin, F. Pintar, J. Ahlin, L. Atmad, Anna Fili-pich, L. Skube, A. Stanovnik, F. Pomožna akcija v Cleve-landu za Premogarje cieveland, O. — Sledeče je II. izkaz prispevkov, ki jih je Strojin, B. Godec, J. Gerl, J. u dobil odbor pomožne akcije zaFende, J. Bergoc, Jennie Bara- Tukajšnja in okoliška dru- , / ^^ 0 Razmere v Johnstownu Johnatown, Pa. — Delavske razmere pri nas so pod ničlo. Premogovniki obratujejo povprečno le en dan v tednu in v klub čimveč novih članov, tovarnah je omejen v enaki me-( Kdor še ni napravil obraču-ri. Kamor se človek obrne, na za poslane mu vstopnice naleti na mizerijo. Ljudje upa-'prejšnjih priredb, naj to «toii jo, da se kmalu preokrene na na bodoči seji. bolje, a v resnici se položaj Članstvo in somišljenike opo- slabša. Izarjamo na skupno prireditev Suše v tem poletju ni kakor klubov in druátev progVetne smo jo imeli lani in dež poma- mat¡ce 6 fleptembra v VVauke-ga k večjim pridelkom. Kdor ganUt Njen U8peh je Q(¡viaen jih ima, mu bodo v sedanjem od članatva ter njegove agita. pomanjkanju dolarjev za na- cije. Vgakdo atorj k *k kup; potrebščin zelo prav prišli. more> b imeli manife-Na političnem polju je mno- stacijo> u nam ,bo ¿ go živahnosti. Po pripadnosti vzpodbudo za nadalj'no delo. so ljudje večinoma demokratje, J p o ali republikanci, oziroma tema __ * dvema strankama oddajo svoje n !•■ . , ■ • •. glasove. Mnogi sicer v pomen- Kaziika med zakonskimi in kih zatrjujejo, da so socialisti i i . • . . ali komunisti, volijo pa nasprot- neZaKOIlSKimi OuOCl nike delavcev, ali pa ostanejo v Redwoodu, Calif., se je ne-doma. | davno vršila obravnava, v kate- Edma naša trdnjavica in ta- ri je nezakonska hči milijonar-korekoč naš up je klub št. 5 ja james L> pio^ zahtevala JSZ. Imel bi lahko mnogo več dve devetini njegove imovine članov ako bi se delavci bolj ¿emur so se upirali njegovi za-zavedah važnosti svoje politič- konski ded¡¿¡ g^^ . ne organizacije. Eni nasprotu- roči\ tp0roti, da ne more gW drugi Pri,°* t0Žite,jice ter - uiugi vsied vere eni zato Ker , razne raz, ki so rajše brezbrižni. Boriti se rv^i; ___j- • rr> nrr ai ya i . "T 4 Lr o m i Ui >de» ZOpHll tudi najVeČjlm SVO- mora torej s težkočami, ki niso * . ___ D . . . majhne jtohlmcem. Porotniki so se nad premogarje do 10. avgusta 1931. Prispevali so : Klub št. 27 JSZ $25.00; po $5.00: dr. "Vodnikov Venec" št. 147 SN P J in dr. "Slovenec" ga, L.' Rebol, A.'Fonda in M.'štva prirede 23. avgusta piknik f»^, toda odločiti so mora, Potočnik; po 20c J. Okorn in J.jv pomoč stavkarjev, ki bo na h P° nJe«0Vlh mstrukcijah in Zupan; J. Tonejc 15c; J. Ho- movc 10c; Anna Timšič 5c. Skupaj y tem izkazu $62.15, prejšnji izkaz $53.53, vrtu Laze Giuriča' v Cone- nezakOT»^a Constance May Ga- št. 1 SDZ.; po $2,00, L. Lanč- do sedaj $115.68. man; po $1.00: Fel. Strumbelj,' Odbor se iskreno zahvaljuje A. Braniselj, J. F. Kučič,'Anton vsem darovalcem v imenu rftav-Gubanc, John Jakelj, Grrard, karjev, katerim so priskočili na Ohio, in F. Slibar; po 65c J. pomoč v njihovem boju. Odbor maugh, Pa. Sodelovanje «r vin je tožbo prijavila vsa društva SNPJ., skupaj SNS., HBZ in ruska-ukrajinska, skupaj do zdaj ko to pišem 18 društev. Skupni odbor bo poskrbel, da se prebitek razdeli najpotrebnejšim družinam pre-mogarjev, in ob enem bo šel Priredbe klubov J. S. Z. in dragih sec. organizacij ~---- r — — --------w tr — --- - - - — » •• • » ^^ • Malečkar; po 50c: A. Puntar, apelira na vse, ki morejo pri- okrog trgovin z apelom, da pri- v****************************** P. Rasich, A. Komar, J. Ko- spevati v stavkovni pomožni drich, A .Ogrin, J. Krebelj, J. sklad, da to kmalu store, ker Metelko, F. Barbič, A. Prija- "kdor hitrp da, dvakrat da," telj Jr., M. Caserman, F. Ka- posebno v sedanji situaciji med čar, J. Tušar, F. Poje, J. Ro- premogarji ko se bore v izred-me, F. Petrovčič, F. Lunka, J. no težkih prilikah za svoje Polanc in K Vehar; po 30c: pravice in obstanek. Vsak naj-L. Kocjan, J. Okorn, L. Trhlen manjši dar pomaga k nakupu in N. N.; po 25c: V. Salmič, kruha. M. Mesec, J. Blatnik, A. Stari-' Joseph Skuk, 1091 Addison J. Adamle, J. Stritof, F. Rd., tajnik-blagajntk. spevajo v ta namen. J. Búbalo. Razprava o Farmer-Labor stranki v klubu st. 1 JSZ AUGUST PARKH1LL, Pa. — Velik fetiknifc in «bod kluba it; 5 JSZ. v nedeljo 23. avgusta na pikniikom prootoru na Parkbillu. SEPTEMBER. STRABANE, PA. — Predavanje v kfebu it. 118 JSZ. v nedeljo S. eep«. v dvorani dr. it. 138 SNPJ. Predavatelj Ivan MoUk. NEWBURGH, a — Priredba kluba it. 28 JSZ. v nedeljo 6. eept. v •) — Kepa fi kofuhovine. (Dalje prihodnjič.) Naznanilo In Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je iz naše srede nenadoma preminul naš ljubljeni sin in brat CHARLES P. DEMSHAR Pokojni Charles je bil rojen 13. januarja 1914 v Broughtonu, Pa. Dne 21. julija 1.1. pa je pri kopanju v De Noon jezeru nesrečno utonil. Ob času njegove smrti je bil star 17 let, 6 mesecev in 8 dni. Pokopan je bil 25. julija po civilnem obredu ob veliki udeležbi članstva društev, katerim je pripadal ter prijateljev, na Highland Memorial Park pokopališče. Pokojni Charles je bil član drufftva "Badger" št. 584 S. N. P. J. in društva "Naprednost Slovencev" št. 3 J. P. Z. Sloga. Članstvu obeh društev se kar najlepše zahvaljujemo za veltk obisk ob njegovem mrtvaškem odru na domu, kakor tudi za krasne vence ter tako častno, mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti. Ptav lepa hvala tudi predsedniku dr. Badger, Fr. Schneiderju in predsedniku dr. Naprednost Slovencev št. 3 J. P. Z. S., John Turcku, ter glav. odborniku J. P. Z. Sloga, John Ermencu, za ganljive v srce segajoče poslovilne govore ob odprtem grobu pokojnega. Dalje tudi prav lepa hvala skupini pevcev, kateri so zapeli pokojnemu v slovo pretresljive žalostinke ob rakvi na domu, kakor tudi na pokopališču. Najlepša hvala tudi vsem prijateljem za darovane vence in šopke, katerih je bilo nad 40, kakor tudi vsem, ki so se udeležili pogreba, posebno onim,, ki so dali na razpolago svoje avtomobile, katerih je tudi bilo nad 60. Lepa hvala tudi moji materi, bratom in sestri ter njih družinam, ki so nam v teh težkih trenotkih ves Čas izkazovali svoje sočutje ob s cvetlicami obloženi rakvi našega ljubljenega sina in brata. Lepa hvala tudi pogrebniku Fr. Ermencu, kateri je vse v najlepšem redu in zadovoljnost opravil. Torej še enkrat vsem udeležencem, ki so pokojnega počastili na njegovem mrtvaškem odru doma, aJi ga spremili na pokopališče, kakor tudi vsem govornikom, pevcem in darovalcem cvetlic in lastnikom avtomobilov za njih uslužnost in sočutje, najlepša hvala v imenu cele naše družine. Verjemite mi, ako prav vas je bilo veliko, bo vsak posameznik ostal nam vedno v hvaležnem spominu za izkazano sočutje. Ti pa, ljubljeni in nepozabni sin in brat Charles, počivaj v miru pod cvetlicami, za katere ti bomo vedno skrbeli, Tvoj duh pa bo ostal med nami, dokler ne preneha biti srce zadnjemu članu naše družine ! West Allis, Wis., 12. avgusta 1931. Žalujoči ostali: Anton in Cecilija Demshar, starši ; Anton ml. in William, brata ; Bertha, Anna, Elma, sestre ; Matilda r, stara mati ter ostali aorodniki. Chicago, 111. — Razprava v klubu št. 1 o vprašanju sodelovanja socialistične in Farmer-Labor stranke V Illinoisu je bila dvoranL Sodelujeta P*vska • i — .. . * Jm». "7..:." i« «r__»•» odložena radi odsotnosti poročevalcev. Vršila se bo v petek! 28. avgusta v klubu št. 1. Krat" ka poročila podajo Chas. Po-gorelec, Anton Garden in Fr. 'Alesh, ki so bili delegatje na prošli konferenci F.—L. stranke v Chicagu. simpatičarjem 27 jsz. m vrio meaecu ob 7:30 odeeka prvi torok SODRUGOM IN Soje kluba it. voak prvi potok i «večer. Ženakega v septembru m novembru, drugače pa •kupaj t klubom v avgustu, oktobru in docembiit. Ure iste. Mladinski angleški odsek veak petek isvon prvega ob 8. zvečer, vae v klubovih prostorih v S. N. D. Sodrugi in sodru-finj«. agitirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu ter novih naročnikov našemu glasilu Prolotar-v organizaciji in iaobrmzbi je na-ia moč. Prva Jugoslovanska restauracifa domača kuhinja Otto and Jerry Miškovsky, lastnika. 4047 W. Mth Street Se priporoma ■ ........—----rrrrrrrojjj. VINKO ARBANAS i 1320 W. ISth St., Chicago, IR. Telefon Canal 4848. SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA CVITL1C Sveie cveti iee sa pleoe, svadbe. »bora "Zarja" ia "Cvet' WAUKEGAN, 1L1--V nedeljo 8. bre velik ialet slovanskega in drugega jugoalovanakega delavstva pod pokroviteljstvom soc. klubov ia društev Prosvetno matice, «padajočih v vrieconsinsko-illinoMko Konferenco JSZ. BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ v nedeljo 20. «opt. v društveni dvorani. SYGAN, PA. _ Konferenčno sbo-rovanje in piknik klubov in društev Prosvetne matice ,v nedeljo 27. «opt. v dvorani in na vrtu druitva it. 8 SNPJ. OKTOBER. CHICAGO, ILI--Dramska predstava kluba it. 1 v nedeljo 28. oktobra v dvorani ČSPS. NOVEMBER. COLLINWOOD, O. — V nedeljo 1. nov. varijetni program in plesna zabava kluba it. 49 v SDD. CLEVELAND, O. — Petnajetlet-nica pevskega zbora "Zarja", odsek kluba it. 27 JSZ., na Zahvalni dan 28. novembra, združena s koncertom. CHICAGO, ILL. — Koncert '«Save" v nedeljo 29. nov., dvorana ČSPS. DECEMBER. CHICAGO, ILI--Dno 31. doc. Silveetrova zabava kluba It 1 v Lawndale Masoalc Tonile. (Tajnike klubov preoime, da nam vretinte SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3561 W. 26th SL, CHICAGO, ILL. (V bliiinl «rada SNPJ Ia Proletarea.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA KARL G LASER, lastnik. OGLAŠEVALCE V PROLETARCU vam priporočamo ▼ naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli, « ker oglašajo v Proletarea Dober poset na skupni priredbi v Girardu Girard, O. — Na pikniku, ki sta ga skupno priredila klub št. 222 JSZ. in druš. Golden Eagle it. 643 SNPJ., smo imeli več u-deležencev kot pa smo si jih nadejali. Priredba je uspela, bi pa še bolj, da ni začelo po-fcno zvečer deževati, ko je bilo razpoloženje najboljše. Udeležencem in drugim, ki so pripomogli k uspehu, hvala. • Jesen se bliža in s tem doba za obnovitev različnega dela. Sodrugi in sodružice, naloge, ki jih imamo ,so precejšnje. A-peliram na vse, da bi postali kolikor mogoče aktivni, da bomo skupno in čimboljše izvajali načrte v prid delavstva. Pri prošlih občinskih volitvah je bil za mestnega svetovalca (koncilmana) izvoljen tudi rojak Joseph Cekuta. Svoja dva nasprotnika je z lahkoto porazil.—J. Ko»m. GALON VINA ZA DVA DOLARJA Dne 23. avgusta vsi na piknik in shod v Parkhillu FranklinConemaugh, Pa. — V letošnjih volitvah bo imela svoje kandidate v okraju Cambria v okrajne in lokalne urade tudi socialistična stranka. Med slovenskimi socialističnimi kandidati so: Za okrajnega blagajnika, Anton Gabrenya; Zdaj sem na črni listi in ne dobim dela nikjer tod okrog. Tako sem postal član rezervne armade, ki šteje okro« sedem milijonov nezaposljenih. Nekateri rojaki se mi roga-jo: "Prav mu je, socialistu, čemu pa je tako neumen."— Joseph Robidi, Groxxin. "Lon*»rW, katar» so * l»»tih oanačarali "wiM bricks", so iW n«Jtaj čtu f Mwyoriki trgovini t denar kaloor nobena druga stvar. " Pro-hibicijaka oblast >• predajo ustavila, da dožaaa, ¿o so hm postavo kriki po lakih aa vitki logalnik ovinkih. Grozd jo v lah paketih jo kondonoirano We tako praparirano, da so, aamočono v rodi, apromoni v moat, in ta po dolooo-nih naturnih sakonih v vino. Na sliki jo prodajalna grozdnih honnorv in g a Ion propovo«kuM pijaoa Zavoj sadoottijo na on g al on taka tofcočino, v kateri napravi 16 odstotka* alkohola. Barberton za premogarje BaHberton, O. — Na apel Socialistične stranke države Ohio za stavkujoče premogarje, ki smo ga prejeli pred kratkem smo se po iriožnosti odzvali. Kljub slabim razmeram, ki vla- "Red" Hunger Riots in Chicago by Adolph Drtifttii Secretary, Socialist Party of Cook Colaatv. Picnic in Parkhill and Other Events August 23 ia the day that the lew Chicago hsa had its hunger riot, i You read the reports in the dsily l !• MAiA papers; they were all full of it. dajo pri nas, smo nabrali vsoto Three Rioters" killed, « «core 0f "7------: $15.55, katero smo poslali nanegro*, and policemen mor. or les. "o^^i pristojno mesto. Prispevali so Illinois and ia now composed of delegates from 100 labor unions and fraternal labor organisations, h a.s widened its acoDe and has formulated practical propositions to be sub- t ted tu city and stati authorities.,. J^B Other orvanizationa have alao been county Socialists undsr the working in the same direction, ea- '»«»P»«» of branch No. 6 JSF will pecislly the Lesgue for Industrial hol<1 * Plcnic »t the Parkhill Grounda. Democracy. whose energetic and In ca8e il N"118 the «'fair will be held sincere Chicago director. Karl Bord- ,in *** Franklin Boro Hall. Several deserve« much credit for bring- «ood »peakera from Pittsburgh will ing together a conference of public be here- lt » the duty of every people to immediate Leo Bregar, •.riouly wounded, «.me "ring W [STÄSUu »lirf for th. »».meloy- of talk e(j> Active members of the Socialist $1.50; po $1: Joe Jereb, Ge- Kandttf Party are taking ference. as well < party in this con-is their own. in jail; a lot red" or communist propa-, . 01 with a threat to deport orge SUultZ, John Slanovec, "alien" agitators, and promises to Lduis Vllant, Frank Kotar i A **ke care of evicted families in the Joe lrmail 1LO 50c : Martin Bol- *uture- These promises may have k« Mr. h 7ker Joe Hilman ,ma e ln KOOii faith but mUBt ka, Math ^.iker, Joe unman, goon be broken becauge u wJU be Mary Jurkošek, John rustovrh, poasible to provide new flats for Frank Cich, Jernej Penko, John from 500 to looo families who are Spetich, Luka Može, Jack Sa- «victed here everv dav. and it has ■ _ J lr bee, John Fidel in John Janko- ^Utf^Z« fi" . . . p . ., «»e law must take its course" and Monday, August 17, at the Franklin Youth in Johnstown Make Good Progress The first anniversary of the English Division of branch No. 6, working man to be present and find out what* wrong with us and the present system! This year the Socialist Party of Cambria has candidates for every weeks ago. "Socialist Vienna" was county office. Several of them are members of branch No. 5 JSF. If elected they will see that the working man gets his rights. The YPSL from Nanty-Glo have already promised to be with us. The JSF clubs in and about the neighborhood as well the public are invited. vich; po 25c: Anton Pednik, no interference with the "law"— Boro Hall. Our last meeting of the Engliah Division was not well attended. 1 would suggest that we consider some of those *ugga*tions which were pu-Wished in the Proletarec several Frances discussed D „ shode National Miners unija, je zgodilo v eni uri. Orodje so za protonotary, Anna F._Kra-,Namen ^^^ in agiucije je ni naložili na komnaniiski trok. sna; za register of wills, *rank,onfanizirati premogarje. Kak-lkamor sem moral tudi jaz sesti , i organizirati premogarje courts, i àen bo uspeh> je se(jaj težavno Podboy; za clerk of AAÍr!W_"' prerokovaü.' V nedeljo of the poor, Anton Ukmar. Pri imenovanju kandidatov se je socialistična stranka v tem o-kraju ozirala tudi na gotove o-sebe, ki niso člani soc. stranke, in to vslexl tega, ker so kolikor-toliko naklonjeni socialističnemu gibanju. Socialistična stranka v tem okraju upa dobiti precejšnjo število glasov in s tem bo pokazala kapitalističnim strankam, da se je delavsko politično gibanje tudi pri nas započelo. Tod imamo tudi takozvano "delavsko (Labor) stranko", katera je pa na njeni zadnji konvenciji v Portage, Pa., pokazala, da je kontrolirana po republikanski in demokratski mašini. Na tej delavski (Labor) konvenciji so bili tudi delegati socialistične stranke, katerih želja je bila, da se pri sedanjih volitvah vsi skupno zavzemajo za kandidate, ki v resnici pripadajo delavski (Labor) in socialistični stranki. Socialistom želja ni uspela, ker so na tej konvenciji soc. stranko popolnoma ignorirali in postavili kandidate, ki pripadajo k republikanski in demokratski stranki. S tem je bila tudi onemogočena vsaka kooperacija soc. stranke z delavsko (Labor) stranko; in to je tudi bil vzrok, da se je naša stranka popolnoma ločila od Labor Party. Večina delavstva se še da nes ne zaveda svojih dolžnosti in je vsled tega pritisnjeno ob kapitalistični zid, da se ne more ganiti; kriva temu je delav* ska brezbrižnost in nevednost. Maraikateri delavec se je že izrazil ,da bo delavstvo prišlo do pravega prepričanja ko bo lačno ,a danes vidimo, da je lačno, pa je še vseeno daleč od onega, za kar Bi se moralo brigati; ni mu za delavsko politično stranko in ne za delavske organizacije. Tudi revolucija gre gladnim delavcem po glavi, a pri tem se ne zavedajo, da je treba za uspešno revolucijo jako politično, industrialno in gospodarsko organizacijo, in da mora imeti v prvi vrsti armade na svoji Strani; kajti vojskovati se z lesenimi palicami in z popoldne 23. avgusta se bo radi boljše agitacije za prihajajoče volitve vršil na Parkhillu piknik in shod vseh zavednih delavcev v Cambria okraju Nastopi več izvrstnih govornikov naše stranke. Velika udeležba se nam obeta mov in tako smo se odpeljali z zame prepovedanega ozemlja. "To je zato." mi ie poiasnil boss, "ker si 'bad man'." Zagrozil mi je tudi, da bo o tem sporočil v Washington. Ko smo prišli s kom' panijske zemlje do državne ce- John Garbor, John Ujdid. Joe meaning evictions—will be allowed. I One year ago, several progressive Uj£i£, Joseph Hiti in F. J. Ste-i Certainly, much may be said young Slovenea decided to organize a blaj ; PO 20c: Joe Braniseli in f**!!!81 in,citin* organized resistance «ub-branch. Among those first to Frank Virant; Obrat SaJdin, ^„ftd SLX^cJE 15C. so-called demonstration, which will Zabric, Ruth Zabric John Lanrerholc A^nf P Com^e Iskrena hvala vsem prispe- inevitably lead to bloodshed; but it *nd Lei Beltz. Today their member-' Krasna brou*ht *n «*icl® vateljem. a®BO must be that * riot of thi» increased almost four times the » ■ _ __kind would have occurred sooner or number of a year ago John Jankovich, Leo Uregar, Ut€r if all ^ ttndg„ were 100Q indication that youth can do aome- nabiralca. Velika udeležba na "Sarinem" pikniku Chicago, III. — Vreme je bilo prošlo soboto (15. avgusta) pevskemu zboru "Sava" naklonjeno. Njen večerni piknik pri Keglu v Willow Springsu je posetilo izredno mnogo ljudi. Zabava je bila živahna in ple ste, so mi orodje zmetali na ce- š^e napolnjeno do konca. Pri- sto, češ. zdai pa sam znosi do- redba ie tud* gmotno dobro u- spela. — P. Dne 10. junija grem z obračunom, ki so ga mi napravili 8. iz naselbine Nanty Glo, Pa., kjer so pred kratkim ustanovili , . . _ soc. klub. Vabi se tudi sodru-J™ija v g avno pisano v Irwin, ge, somišljenike in prijatelje I'** dobim kar mi dolruieio. Ge> ™ 1 - . . «am« lm oimnpinTan/ianr m o vnra* soc. stranke iz bližnjih nasel- bin in iz okrajev Somerset» vVestmoreland in Indiana. Vstopnine na piknik ne bo nobene, kajti piknik in shod se ne vrši radi denarja in soc. neralni superintendent me vpra ša, čemu sem bil odslovlien. Pokažem mu kopijo letaka, kakršne so dobili pri meni. Pre- Velikost "medicinske industrije" Ameriška medicinska "industrija" zaposluje približno 1,-5000,000 oseb. Izmed teh je 143,000 zdravnikov. 67,000 152,000 strežnic, miles sway from the scene. thing if they once become determined The negro districts on the south side to do ao. of Chicago are denaely populated. 1 These boys and girls are not only Hie misery under present conditions dues paying members, but agitators has become unbearable. Gaa and weU* The other day, aa I ap-electric light bills cannot be paid— proached one of the numbera, she told gas and light are cut off, but people that they have a full ticket of still have a roof over their heads to 'Socialist candidatea for the county concerning Vienna which appeared H»ia i M.irecent,Jr in the Johnstown Democrat. a* „¡1J1 .S^1,111 good achievements were point-ed out, showing what a Socialist government can do. spread itie8. to gains Johnstown and its vicin- The New Leader, several weeka ago, told us about the progress of the Nanty-Glo socialist«. They have increased their membership from 5 to 200 and moat of them being miners. sleep under when night comes. Sud-1 offices. They are alwaya agitatini • Wf. only. hoPf thttt^ ^ continue denly the bailiff appears armed with urging their friends to join their wlth 8uch *aina and that ll a court order and has the few belong- English Division, inga of the family carried out on the I The club has established a library street. With this happening hundreds is a good thing for its mem- of times daily in one neighborhood, Comrade Anna P. Krasna was ia there anv wonder that people in elected librarian. This is giving all . their desperation resort to violence? comrades an opportunity to read good ^ becoming more powerful? At To blame thia on reds or any other book* whick will widen their know-1leaat one ^ould think so from the "agitators" is silly led«e on Socialism and kindred following editorial taken from the After the riot, the mayor gave objects. I think it would be a good Johnstown Democrat dated August I. orders frotn' his vacation retreat in idea to have one member each month I "In ^e coming election the plat-Michigan to halt further evictions wriie a review of the book he or she |iorT1^ a*10"1«1 be of the type that until his return to the citv. He said ha* re«d and give a report at our !would 8Ult tbe Present economic de-he had some funds at his disposal meetings. ln the book review we Pressions for instance: which may be used for the relief of 8h°uld not confine ourselves just to evicted families. Ith6 "tory, but to what has been For some days prior to the killing Earned, your opinion of the hook and Do the capitalists see the writing on the wall, realizing that the social- "1. Many people are hungry—but there is plenty of food available. "2. Many people are walking with of the three neeroes, active resistance ,what illustration was brought to your their feet on the ground—but^ there to eviction was out uo. Things were minf' In ^ wa* ^e reader gets ° " ~ seized by th£ people from the street much more out of^a hook-and put back in the flata. In some esses the officera let it go st that, in povej, ako te kdo vpraša, da zaradi dela Dri Dremoiru." Na-| zdravstvenih zavodih, ročil mi ie. da nai se čez 15 dni zopet oglasim. Prišel sem, a ga ni bilo notri. Oglasim se ponovno. Dejal mi je. da kompanija premogarje out the aecond time. A city government which had been really alive to conditions among its gleda ga in pravi: "Ni mogo- če, kajti na tem letaku ni nič ............ O štra.iku Ne pripoveduj, da SO 184'000 lekarnarjev, klerkov in others the resistance was not repeat-blagajne, pač pa,da se snidemo zara^j odslovili p^č pa P°m<>čnikovt in 550,000 je de- ,ed, when the furniture waa carried in dogovorimo kaj nam je sto- vnrni« H«Jlavcev v bolnišnicah in drugih riti v prihodnji volilni kampanji in kako r.i»j se obnaša delavstvo v sedanji depresiji. V slučaju slabega vremena še bo shod ozirom piknik vršil na gorioznačeno nedeljo v Slovenskem domu na Franklinu. To nedeljo naj pokaže delavstvo v polnem številu, da je z nami.—x-y. ^ Mnogo študentov Ne le težakov in drugih ma-nualnih delavcev ter obrtnikov, di šolanih delavcev Robich je "Bad Man" Yukon, Pa. — Ker sem zdaj označen za "bad man", se mi je križe v pot poostril in postaje bodo bržkone še hujše nego doslej. To se sicer ni dogodilo šele včeraj, nego 8. junija pri rovu West Moreland Coal kompani-je. Sel sem v rov, da napravim svoj šiht, kot običajno. Približno vsaka dva tedna vizitira-jo delavce, da bi kdo ne imel pri sebi vžigalic. Debel pit boss je brodil po mojih žepih. Vžigalic ni dobil, pač pa štiri mi-meografirane letake s sledečo vsebino: HELP! Ov»r 7,000,000 Out of Work. D MB and Unemployment Inauranc*. SOCIALIST PARTY Streeftl M*®tmf. SPEAKER—Frank CroMw.ith of New York, natfcoataJy known Socialist, epsaknr, writer Mid Labor leader. PLACE—Main Stkeet corner, Yukon. Pa. TIME—Thursday, Jfcine 4th, 7 o'clock alleles Razen tega besedila je letak še tolmačil s par stavki, da je to za te čase dobro nlačuie. "Dam nego tadi šolanih delavcev je ti pameten nasvet," je rekel: v izobrtju. Vzlic temu se šole "Bodi s kompanijo, ki ti daje!polnijo. V michiganski univer-kruh. Ce nočeš, pa se drži so- z» je bilo v prošlem semestru cialistov. a povem ti. da socia- vpisanih 15,877 študentov. To listi ti dela s plačo nebodo dali, je najvišje število v njeni zgo- ia plenty of leather and ahoe making machinery available. "3. Millions of people need clothes Socialists in Indiana county have —an<^ there is an overproduction of awakened from their lethargy and cotton, an abundant supply of wool plan for a big Jamboree and Picnic in this world and millions of idle to be held on Labor Day. spindles. • | "4. Millions of people need fui^ Recently here in Latrobe we havenifillin£8 for their homes—while men citizens could easUy hTve^foreseen the Pleasure of comrade Andrew a*>le to supply the thing-^are looking these riots and taken measures for Jr\ of ^etroit, Mich., visit us. ^r jobs. relief that would have completely ?e 18 actlve both in the Engliah: *ou «raw your own conclusion« forestalled agitators advocating vioH DlvIslon and the Youn« Americans M to the above. They finally think it ence. But warnings from the South SNPJ lod*e in tbe automobile city, necessary to do something for the Jane Fradsl, Latrobe, Pa. Present conditions and it's high time --that they do because people are getting tired of promises. Frsnces Langerfcolc, Johnstown, Pa. ker ga nimajo/ i dovini. ♦»♦M>MM»M»MMMM»MMM»MMM»mmmm»»MMM If you want to read unbiased, truthful news and i editorials that have the welfare of the public as the firrft consideration, SUBSCRIBE TO THE MILWAUKEE LEADER The only English Socialist Daily in America 540 W. Juneau Ave. Milwaukee, Wis. SUBSCRIPTION RATES: One year $6.00—Six months $3.00—Three Months 1.50 Side were made directly to the City Hall by leading Negro citizens, so that the last possible excuse for Chicago's negligence vanishes. Two weeks before the riot, the Rev. Harold Kingsley, pastor of the Congregation- The Man-Rainbow Someone has taken th« Dain«s to discuss the "shades of man" as fol- he's loyal, they say he's ^at took it." they call metanjem kamenja se ne pride'najbogatejša dežela na svetu, daleč. I pa vzlic temu trpi milijone de- V Johnstownu, Pa., se je lavcev pomanjkanje. Shod je pred kratkim ustanovil med sklicala socialistična stranka, našimi rojaki tudi nekak poli-1 Te plakate v mojem žepu so tičen klub s programom, da bo pregledali in tako sem postal v prvi vrsti zastopal "delavske "bad man". Znesli so mi oro-, interese". Do sedaj nam ie ni d je ven, moral sem iti jaz ven znano, katere kandidate soc. in se privozil v primernem stranke, katera je delavska, spremstvu z vzpenjačo na vrh. bodo za prihodnje volitve in- Motorniki so me vnrašali. kaj dorsirali. Dolžnost političnega se je zgodilo. Boss pa mi je za-kluba z delavskim programom povedal, da mi ni dovoljeno go-je pokazati, da je v resnici na voriti. Bilo ie to ofc 6. ziutraj. strani zatiranega delavstva. | Na vrhu mi boss nove. da nai še V johnstowns-ci okolici prire- malo Dočakam, da mi time-ja že nekaj časa vsako nedeljo Ikeeper napravi obraCun. kar se Sodrugi in sodružice! Zda], ko so delavci sami spoznali, da so jih kapitalistični politiki republikanske in demokratske stranke varali, imate priliko, da agitirate za jačanje svoje stranke toliko uspešnejše. Ustanovite klube JSZ« povsod k]er jih Se ni in po)ača]te obstoječe« al Church of the Good Shepherd, lows: which has been feodinir three hundred When he's mad, they say he's Red. people in direct relief out of its own When he's a coward, they call him limited resources, wrote to Mayor Yellow. Cernfak, predicting precisely the si- When he's straight, they say he's tuation which came about, and warn- White, ing that danger was imminent His When letter was "referred" to an alder- Blue. manic committte. which did nothing. When he's unintelligent Why did the mavor not offer his hinV Green, help right then and there? Why first thia deliberate "enforcement of the law" in an emergency? It seems from all this that there is somebody else to blame for this bloodshed than reds". A thoughtful government could and should have provided relief just as well before as after it all happened. The question arises: What is going to be done for the future? Hie Socialist Partv had an unemployment insurance bill introduced in the last legislature. It was killed. We are referred to charitv. But the Aaritv organizations are broke. Efforts will be made, of course, to collect some funds for the charities from the rich hut it will be a drop in the bucket. 'Besides .the problem has gone bevond the point where charity can materially improve conditions. It Is the duty of the citv. the state and the nation to take a hand in the situation. The Socialist Partv has been doing all It can to arouse the consciousness of the people to the seriousness of the problem. The conference on unemployment insurance, which was originally called bv the Executive Committee of the Socialist Party of It Won't Be Stolen "Why so down in the mouth?" "Lost my new car." "Why don't you report it to the sheriff?" "The sheriff! Why he's the one So Don't Do It When he has no pep, they say he's J One fault berets another; one colorless. .crime renders another necessary. TO LEARN ABOUT PRESENT SOCIAL PROBLEMS READ UNEMPLOYMENT AND ITS REMEDIES To broaden your knowledge of the Socialist and Labor movement, read The New Leader OFFICIAL ORGAN, S. P. 7Eul 15 th Strmt, NEW YORK CITY, N. Y. One yw $2, h«lf J—r $1, three month* 75c. By HARRY W. LAIDLER 104 pages..... .... price 5c Socialism WHAT IT IS AND HOW TO GET IT By OSCAR AMERINGER 32 pages.......... price Oc The A B C of Socialism By FRED HENDERSON 16 pages.......... price One Billion Wild Horses By STUART CHASE 24 pages.......... price Oc Literature agent*! S.nd for th. quantity pric. „ SOCIALIST PARTY of AMERICA 2653 Washington Blvd. Chicago, III. , ..... A Jugoslav Weokly Devoted to the Interest of the Workers. Official Organ of Jugoslav Federation, 8. P. O ret OUR A!M: EDUCATION, ORGANIZATION, CO-OPERATIVE, COMMONWEALTH NO. 1249. P>M»M W«U) »I 36J» W. llUJl CHICAGO, ILL.. AUGUST 20, 1931. T«Who».i I«*« VOL. XXVI. The Farmer's Problem Agriculture has always been a problem for Socialists in every country. Its trend has not been the same as that in industry. In capitalist industry the tendency has always been to enlarge the business until through consolidation elimination of the small capitalist and creation of a working class with interests antagonistic to the owners of industry. In agriculture the tendency towards large capital and large holdings* has not been' evident till in recent years the factorized farms have appeared. The persistence of small holdings has also been striking with the result that small owners have the psychology of an intermediate class. They fear the class above them and dread being reduced to a wage status. So long as they own a few acres they feel that they have a stake in capitalism. They may rebel against some phases of capitalist extortion and yet not see that it is the whole capitalist system that is their enemy. Today hundreds of thousands have lost their land while those who still possess some cannot wring an existence from the soil. Senator Capper shows what 25 cent wheat means to him. A farmer pays the price of five bushels of wheat for a pair of boy's knickers; he pays one bushel for a loaf of bread; one buahe! for five pounds of flour, and one bushel for a pound of ham. This rightful inequity in exchange is a constant reminder that a few acres of land no longer mean independence but serfdom. There is no final and satisfactory solution of this problem for the farmer within the capitalist system. Socialism should make a strong appeal at least to some of them despite a hangover of individualist views. — The New Leader. The Nature of American Radicalism Nowhere is the lack of constructive forces more evident than in the United States. No Communist can beat Kansas farmers in cussing Wall Street and the government now. We have plenty of discontent in America but it is economically almost illiterate. Little merchants are discontented enough but their remedy is to smash chain stores. That is no remedy at all for the masses as consumers. Indeed chain stores may be making the job of socialization easier. The farmers want what they ought to have—a decent price for their products—but the owning farmers don't want to think about getting rid of tenant farming, and few farmers bother with the general economic situation, especially in its international aspects. The oil producers who have been given under our system a right to oil which ought to have been reserved for the public, now suffer from overproduction, talk radicalism, and ask for nothing bigger than an embargo on foreign oil and a few other arrangements to give them more of the gravy! Some of the worst Negro baiters in the South are fine radicals when is comes to cussing Wall Street. The worst part of it all is that the workers themselves are fooled by these self interested proponents of quack remedies. The failure of the A. F. of L. in this crisis is a disgrace and a tragedy. Matt Woll talks conferences with employers and world boycotts against Russia. Meanwhile the A. F. of L. has no machinery for financing important strikes and no philosophy and no program adequate to the situation. It plays with the old parties, neither of which has any real program even for the relief of unemployment. Why do I say these things? Not to discourage labor organization on the political or economic fields, but to encourage it. The only answer to economic illiteracy for farmers and workers is Socialism. We can get a hearing. We mudt be aggressively on our job.— Norman Thomas. Is This a Dole? More than $40,000,000 were expended for relief of needy families in 100 American cities during 1930, reports the children's bureau of the department of labor. This was twice the amount of the previous year, and did not include some expended by missions, lodging houses and other provisions for temporary shelter; nor did it include mothers' pensions or mothers' allowances from public funds. The Motor Juggernaut According to an analysis prepared by the Travelers Insurance Co. there were in the United States, during the year 1980, 886,260 aatomobile accidents, which resulted in 82,600 deaths and 962,826 injuries. Collisions with pedestrians caused almost 60 per cent of the desfths while collisions with other automobiles were responsible for 49.2 per cent of the injuries resulting from motor accidents. Our Doings Here and There By JOHN RAK One new member joined the English Division of branch No. 1 JSF, Chicago, at the last reg- The cotton farmer* of the south officials only a short while to secure Jular meeting. Plans for the have been told to turn one third of evidence and information from debate between the Detroit their crop back into the ground be- inhabitants and jail the killers. In , rhi vonth crrn.in« cause the market is . flooded with our State individual, do not help in and . *r°UP8 cotton from thl pa«t year and they the hunt for offend*« for fear of were made. The date, place fear that an abundant crop will bring their lives and it is good to know an.d subject Will be announced the price still lower. A short while that inhabitant, in some states have assoon as we hear from the ago Russia wanted to take a good no intimidation fear.. There was nq I>etroit comrades. An interest-deal of this surplus cotton off of their ^cu.e for the killings except that . bioirraohv of comrade hand, but the government not allow these men have been brought up in <* comrade them fearing that Rus.ia wan going a Society which ha. taught them to Victor L. Berger, his life and to uae it in the manufacture of steal and kill. __ They have followed i work for the Socialist Pftrtv, ammunition. What a nutty world, the true course of their learning. Let was given and followed by a Here we have more cotton than we th** government spend one half of its general discussion, know what to do with but still there armament appropriations on peace m ■ are hundreds of thousands running propaganda and give work to the un-around in rags. Not a winter passes employed, that will stem these brutal but that great number, of inhabitants kiting., do not have to freeze from lack of clothing. Why shouldn't the govern-, Chicago has been the scene of a ment take the cqtton and make young riot. Three negroes have Labor Party of Illinois at our cotton goods to distribute among the payed the penalty with their lives as Jast branch meeting the same needy. There is every reason, right a conseauence. Stirred hv communist th comrades are obi'tied to now, to believe that only government airitators .hunirrv and penniless ten- in,e* comiaaes are «"^K^ W> ownership of the cotton industry can *nts battled nolic#> and sheriffs wfcen »Peak On this subject IMlday, save it from complete bankruptcy, eviction orders were carried out August 25, at the regular meet-Let the government operate the mills, The comrourvixt* m*v or m*v not have ing of branch No. 1. Consider-give employment to the jobless, pay the uprising because bungrv and able comment was already a sufficient Wage to enable the work- ^«nniless people on the verge of u„orj * r nnj ocramat ih* ers to buy back the finished pro- starvation need no communist leaden nea/a ™T ana int duct, and the situation fc solve* *<> resists and to battle. Fearing action taken at a mass meeting Why go thru every other process but further trouble other eviction orders of the Cook County Socialists, the right one? have recalled and an the noor therefore, an interesting discus sion is promised at our next meeting. The speakers are comrades Frank Alesh. Anton Garden and Chas. Pogorelec. Invite your friends to attend. Due to the absence of the comrades who were to speak on the Socialist Party and its affiliation with the Farmer- Party. In particular, the July issue, is devoted to Morris UiUquit the National Executive Committee Chair- Labor Age is quick to grasp another ""I JT •» w i T espial- opportunity to lace the Socialist » wiU be mUc we c.n't My . . but we can sav that the capitalists are tightening uo their reigns to prevent any possible outbreak. For, * c . i * . l> _* a w ance they begin, thev will have a man of the Socialist Party and his ^ ^ Qui#t tW ^ h legal representation in an internat.on- gaid ,how th»t hum%n natun; ^ _ TC' *hould,haV?f 80 ffcht and »1st when it is pressed letarec much concern about personal matters and eXT)loited to ^ iimit I don t know. It is my opinion that ___ Morris Hillquit had a right to represent the oil interests. Hillquit Dishonesty Comrade Anton Vicic. Pro-s subscription solicitor, has returned from his tour downstate and St. Loui3, Mis- lodges of which he was member. He will be greatly missed by our movement and his many friends. . s Sunday, August 23, the Slovenes and their friends of Chicago will have the opportunity of attending the picnic given by the SNPJ Federation. The place is Kegel's Grove, Willow Springs. There is no doubt but what another hard winter will be witnessed by the unemployed and funds will be needed to carry out relief work. The committee has worked hard to make this af-air both enjoyable and interesting. Lodge Delavec will have charge of the barbecued lamb. The ladies lodge Nada will oppose the women members of Slavia in a tug-of-war. Sava, singing chorus of branch No. 1, is scheduled to sing a few selections. Baseball games between the Youmr Americans and Pioneer srirls teams will be played. For transportation the committee has arranged to have trucks, leave from the SNPJ Hall at 9 and 11 A. M. nnd 1:30 in the afternoon. — Admission: 35c in advance and 50c at the irate. s It will be for the first time this year that the members of branches JSF and lodares affiliated with it» Educational One never know, how many dishonest folk. uie«o are until he tre» gave his explanation on the matter. Hut it seems that we have revolutionists who want it to the dot, who however wiU overlook more serious to collect a debt due him. matters. I feel that it is the duty of | "You know Percy Jones? us Socialists to rally behind Hillquit him $10 about a year ago and not let every "in and outer" re- simply couldn't get him to fleet with intentions of discrediting him and the Party. • • • rec a We have many places of interest in Chicago. For those who have not taken the time a. yet we recommend the Planetarium. You will marvel at the skies and what they disclose. Every star, visible thru large telescopic instruments is placed in its relative position at the planetarium. With it you can learn why the sun shines for long intervals at the pole, about the milky way and the entire solar system. It is educational. It is worth seeing. On Wednesdays, Saturdays and Sundays there is no I lent Southern Illinois. Many of the and I small coal mining towns now pay it have a nice number of subscrib- bfci , Lai u.wenk } heard he *** ers. St. Louis, where there was started a debt-collecting agency, so I thought it wouAi be a good joke to soun. In spue of the industrial fiureau of the ,,|jnojH and wig_ depression the work of çom-lcongin dLstrict win meet at a rade Vicic has given Proleta- |joint Manifestation held — - larger circulation in Sunday SeDtember 6 in Wau. kesran. Sneakers for that day the committee has secured comrade* Al Renaon. sheriff of Milwaukee. Wm. Swoboda. write asking him to collect the $10 he owes me." "Well?" "Now i ve gy. ». letter from him saying that he's collected the amount, but it was such hard work that he's compelled to charge me a fee of $12." An Obstruction At a campaign meeting the candidate had been talking for an hour and there were signs that his au- admission chaige. Other days the |dience was becoming restive. Suddenly charge is 25 cents. i -to»*, a voice shouted: 'Take off your The lecture start, at 11 A. M. but you must get there early if you want to get in. Adlers Planetarium is located on the Island off of Roosevelt Road and Lak< Michigan. • • • We had a good time at Sava's picnic last Saturday. The attendance t,pQ was good. This gave the singers increased enthusiasm. They are now going about to prepare the best concert they ever had. Next Sunday Aug. 28 they are due to give a selection at the SNPJ Federation picnic. • s s Chicagoans must not miss next Sunday's picnic. It will be held at Kegel's Grove, Willow Springs. We have already written a lot aibout it in previous issues. It will not hurt to repeat that it is for a good cause and deserves the support of everyone •f us. Quite a number of Detroitera will be down to hslp swell the crowd. You will want to meet them. The picnic is being) given by the Chicago District Federation of SNPJ. • • • We want the coal miners to win this strike against starvation wages. We want to see that they will not starve or freeze during the coming winter. We want to see their morale upheld. Splendid. One way to make certain that we want to see all this is to attend the Educational Bureau Labor Sunday Manifestation and Outing of which one half of the net proceeds will go to the Miners relief. It will be held Sunday Sept. 6, at Waukegan, 111. Wide interest has already been attracted for this outing. It will be a manifestation of Jugoslav workers. You as one, should be there. • • • Four young folks were brutally murdered near Ypsilanti, Mich., last week, with no clews whatsoever by which the attackers iWight be comprehended. However it took the your hat!" The candidate looked surprised. "What hat?" he asked. "The one you're talking through." not a single subscriber, now carries a list of about twenty families that receive a copy of Proletarec each • week. Vicic tells us that throughout hia tour he found working conditions to be very bad and that in several places there are good prospects of organizing branch" es for the JSF. • In Cleveland, Ohio, branch No. 27 JSF has recently lost one of its most active members, comrade Frank Jerina. He was well known among the Slovenes and played an important part in the life of the branch and mayor of Racine, Wisconsin and Frank Zaitz. editor of Proletarec. Two sinosincr ohoirs. a baseball trame and other amusements are liatpH for the all-day program. Half of the net proceeds will ao to the striking miners. Transportation arrangements are also being made for the Chicago comrades and friend*. Poor Hubby He— Another new dress! Where am I to ge00,000, would rush the work through as cheaply and with as little attention to the safety and welfare of the workers as they possibly could. Already five workers have been killed on the job and according to an article in this month's Journal of Electrical Workers and Operators, at least 200 men are likely to be killed before the dam is finished. Though every laige construction of this kind requires a certain amount of human sacrifice, it is said that the refusal of the six firms to meet tte demands of organized labor will make the sacrifice much greater than it should be. But however manv lives are lost during the process of construction. Secretary Wilbur must bear a heavy share of the responsibility, for it was he who insisted that the job be done by private contractors and not by the reclamation service whose record for care of the livse and welfare of its workers has, in the various large constructions it has undertaken in the past, always been an enviable one. —The New Republic. Why Not? The ridiculousness of the tragedy in which America finds itself — starvation in the midst of plenty — should be enough to jolt the people loose from the systarrf which causes this paradox. Factories and other industries shut down or run on short time because there is too much of everything. Too much, in the sense that there is more than the people can buy. With this superabundance staring them in the face, millions of men, women and children are enduring the pangs of hell for lack of the bare necessities of life. They are being depleted physically and mentally. Physically on account of want and worry-Mentally, because of worry, despair, the blackness of the prospect. Why should this be? There is no reason at all—only an excuse. The excuse is that the industries are owned by private corporations and private individuals who run them for their own private profit If there is no profit for a given period, they don't run them during that period; or they curtail them enough to pay a profit This throws the workers out of employment The profit system, capitalism, is the only exciue there is for the ridiculous tragedy. If that system is to be continued the tragedy will coatiaue intermittently. Things will get better, no doubt, but there will be a million or more of unemployed in so-called prosperous times; and when the cycle runs its course there will be another depression, with millions idle. It is the nature of the system. But, at any time when this ridiculous tragedy — starvation in the mid* of plenty — jolts the minds of the people loose from their reverence for the profit system, they can alter it so to »top deprossione and also 'tap unemployment Replace the profit system with the co-operative system—and the trick is done. Why not? — Milwaukee Leader. Preference Law Unfair Considerable controversy ha« been caused by the claims of ex-soldiers to first right to public employment, and the energetic stand taken by the ex-service men for preference. Th law was passed as sop to the military element and places a premiuni on enlistment. The idea sought to convey is, that soldiers are entitled as a matter of right and merit to hold the reins of government The military element in society would like to exalt war service above the more useful service in industry so that it will in the future be easy to get "fighting forces." The soldiers' preference law should be repealed as unjust and dangerous.—Minnesota Union Advocaite. Reprinted from Um Milwaukee Leader SHAW SEES JOBS For my part I see no difficulty in finding work for the unemployed. Take the places they live in, for instance. There is the urgently necemary work of knocking these places down, burning their putrid debris, and replacing them with decent dwellings.— — George Bernard Shaw.