AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING
DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, MARCH 1, 1940
LETO XLIII. — VOL. XLIII.
Viipuri pred padcem
,llci so se na zapadni polovici Mannerheim linije zopet pomaknili nazaj. Ruske čete so samo še »tiri milje od mesta Viipuri.
LETALA SO METALA BOMBE SKORO PO VSEJ FINSKI_
29. febr. — Okupa-tUskfmsk€ga mesta Viipuri od šai).e arrnade je samo še vpra-Vjjj casa- Finsko vrhovno po-ur , v° je danes zvečer izdalo arm poročilo> da se ie finska Jatik Umakriiia v nove posto-hmV ,na desnem krilu Manner-
sta y-6 ^ete so že tako blizu me~ ; o^.. "Puri, da lahko s prostimi hiš ■ Vldi3o pogorišča razbitih tlitii V/' ^terih se še vedno vali !>reh'	ve<*no se morajo
fted ' nekaj mil-i ozemlja, v^.Mo zasedli to drugo naj-^ mesto, ki je danes v cjVj]. il)ah in kjer ni nobenega *e r|1Sta Več- Kljub vsemu temu °Paža na finskem narodu, k J ye(ino drži
glavo pokonci in 110 upa na končno zmago, li rUsi6s so skoro ves dan kroži-
^•itii ' zrak°P'0V* nad D0	in vasmi, v skupinah
bo^60 in 80 letal, ter metali r0 v ' Poroča se, da je bilo sko-^ho	mesto bombardi-
si:V(,r ^esto Riihimaki, 40 milj bar(j.n° od Helsinki, je bilo bom-\ petkrat. V Savonlin-je jjj] ^ili severno od Helsinki, od j 0 ubitih najmanj deset oseb »e p0) 'b bomb. Od vseh strani tval] °Ca o številnih smrtnih žr-civilnim prebivalstvom, \ atere so deževali Fusi bom-Zl«ali in razbijali hiše ter lHj	in grozo med ženska-
,n otroci.
\°*kva> 29. febr. — Rusko
»o "o poveljstvo poroča, da čete ®tiri mil-'e od mesta
kjer se pripravljajo na
V1 izpad
proti temu mestu. Potisnili Fince nazaj na rajih ob Finskem zalivu.
Zavezniki mislijo, da bo Nemčija udarila preko Belgije
London. — Angleška armada, ki šteje blizu enega milijona mož v Franciji in doma, se dobro pripravlja v severni Franciji, da sprejme Nemce, če bodo sledili kajzerjevemu načrtu iz leta 1914 in planili preko Belgije proti Parizu. Vojaški strokovnjaki, zavezniških in nevtralnih držav, so mnenja, da bo Nemčija zopet poskusila svojo srečo čez flander-ske planjave in da bo Hitler ukazal napad enkrat koncem marca ali začetku aprila. Takrat bo imela Nemčija pod orožjem kakih 300 divizij, 4,500,000 mož.
En dal te armade bi napadel Maginot linijo, en del pa, kakih 1,500,000 mož, bi napadel pi*eko Belgije. Italijanski vojaški strokovnjaki so mnenja, da bi zavezniki takega napada ne mogli vzdržati, zlasti če bi Nemci napadli z mehaniziranimi četami na način, kot so pri vpadu na Poljsko.
—--o-
Italija bo kupovala premog v Zed. državah
Rim. — Italiji preti veliko pomanjkanje premoga, ker bo Anglija ustavila ves izvoz v Italijo, obenem pa zabranila laškim ladjam, da bi ga uvažali iz nevtralnih dežel, kamor ga za Italijo do-važa Nemčija. Italija potrebuje na leto 12,000,000 ton premoga, v svojih mejah gapa pridobi samo 2,000,000 ton. Od 6, do 7,-000,000 ton ga dobi iz Nemčije, ostalo pa iz Anglije. Ker Italiji in Nemčiji primanjkuje železniških voz, ga ne bo mogla po železnici dobiti iz Nemčije.
Zato se bo Italija obrnila na Zed. države za premog. Denar za to bi dali belgijski in nizozemski bankirji, če jim Italija odstopi nekaj utilitet. Washington najbrže ne bi dal Italiji nobenega kredita za nakup premoga.
-o-
Štiri leta bodo čakali!
Včeraj je bilo rojenih v Cleve-landu 33 novorojenčkov, ki bodo morali čakati, če bodo zdravi, polna štiri leta, da bodo na ta dan praznovali svoj rojstni dan. Vsega tega je kriv rimski cesar Julij Cezar, ki je ta naš koledar tako napravil in mnogim prikrajšal na praznovanju rojstnega dne. Kolikor smo mogli danes zjutraj dognati, so trije korenjaški Slo-venčki med temi srečnimi Zemljani in sicer je dobila družina Se-gulin, 10709 Prince Ave. kar dvojčka, oba fantka, in družina Marnič, 6010 Bonna Ave. pa fantka. Naš poklon srečnim staršem in mladim kričačem!
Neopravičen napad na francosko vlado glede španskih beguncev
Paris. — V Mexico City, Mehika, je komunistični odbor za španske izseljence ostro kritiziral francosko vlado, da izrablja španske begunce in da zaplenja denar, ki se ga pošlje iz Amerike za te begunce. Francoska vlada je v odgovor podala natančen pregled in sicer: Nad 500,000 španskih beguncev j^ prihitelo čez mejo iz Španije in vsakemu je dala Francija streho, čeprav je bilo to v zvezi z velikim težko-čami. Ko je Francija mobilizirala svoje čete, je zapustilo kakih 250,000 Špancev Francijo. Sedaj jih je tam še kakih 150,-000. 45,000 španskih žensk in otrok je popolnoma odvisnih za preživljanje od francoske vlade. 54,000 beguncev se je prostovoljno javilo za vladna dela in njih družine dobivajo enako odškodnino za to, kot domačini.
Kakih 50,000 Špancev je dobilo dovoljenje za delo in so šli delat v industrijo za enako plačo kot domačini. Francija je izdala najmanj 1,000,000 frankov za španske begunce, medtem ko Rusija ni pustila niti enega španskega begunca v svojo državo, celo niti španskih komunističnih voditeljev. Kar se tiče denarnih prispevkov, ki so poslani za te begunce, gredo strogo samb v ta namen in nikamor drugam.
-o-—
Welles pride danes v Berlin
Zurich, Švica, 29. febr. — Danes se je odpeljal ameriški državni podtajnik Welles proti Berlinu, kamor bo dospel jutri zjutraj. Nemško časopisje popolnoma molči o njegovem prihodu. Edino, o čemer je nemško časopisje pisalo, je zanikalo angeško trditev, da bo Hitler predložil Wellesu mirovne pogoje. Vendar se po vseh evropskih mestih govori, da je prišel Welles v Evropo samo radi posredovanja za mir. Welles namerava ostati v_ Berlinu do pondeljka. Enkrat ali mogoče dvakrat bo sprejet pri Hitlerju.
-o-
Podpisovanje delnic
Tajništvo Slovenskega društvenega doma iz Euclida sporoča rojakom, da bodo zastopniki obiskali vse one, ki niso še podpisali delnic za Dom. Zdaj je še čas, da postanete delničar. Tajništvo tudi prosi rojake, da gredo zastopnikom prijazno na roko.
Važna seja
V nedeljo 3. marca ob dveh popoldne se vrši izvanredno važna seja društva Naj sv. Imena fare sv. Kristine v šolski dvorani. člane se nujno opozarja, da se udeleže.
to "Kanarčki" vabijo prijatelje na veliko udeležbo. Nagrade bodo oddane najboljšemu igralcu ali igralki pri vsaki mizi. Servi-ralo se bo tudi malo prigrizka. Vse to za malo vstopnino 25c. Pridite, imeli boste en prav prijeten večer v veseli slovenski družbi.
Katarina Tekavčič
Po dolgotrajni bolezni je preminula Katarina Tekavčič, roj. Tekavčič, stara 68 let, doma iz fare Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Bila je članica društva sv. Nikola št. 22 HBZ in družtva Sv. Res. Telesa. Poleg žalujočega soproga Ignacija zapušča hčere: Angelo, por. Hausler, Magdaleno por. Cbic-coni, in Ano Robe, sinove: Ignacija, Franka, Josepha brata Martina, sestro Heleno v starem kraju in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil iz hiše žalorsti, 3549 E. 31st St. v pondeljek zjutraj ob pol devetih pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj ji bo lahka ameriška gruda, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Edward J. Peterlin
Danes zjutraj je preminul v Marine bolnišnici mladi Edward J. Peterlin, star 20 let, stanujoč na 6702 St. Clair Ave. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave. Več poročamo prihodnjič.
Mrs. Helena Braidecli
Včeraj ob štirih popoldne je preminul po večletni mučni bolezni Mrs. Helena: Braidech, rojena Mance, soproga poznanega hrvatskega pionirja Math Braidecha, stanujoča na 1191 Norwood Rd. Rajna .je bila stara 54 let, doma iz sela Kuti, fara Brod-Moravice, kotor Delnice. V Ameriko je dospela leta 1904. še istega leta se je poročila z Math Braidechom, ki je prav od tam doma. Ranjka je bila druga mati Math Braidechu, ki je kemični inženir ter druga mati Mrs. Ane Jurkovich.: Bila je pa rodna mati Franku N. Braidechu, ki je zobozdravnik, ter hčeri Veroniki. Tukaj zapušča tudi sestro Mrs. Veroniko Go-jak. Pogreb se bo vršil v pondeljek zjutraj ob devetih iz pogrebnega zavoda A-.Grdina in Sinovi v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, prizadeti družini pa izrekamo naše iskreno sožalje.
Louis Mankuch
V torek večer je preminul v Glenville bolnišnici mladi rojak Louis Mankuch, star 31 let. Stanoval je na 481 E. 152nd St. Rojen je bil v Utica, N. Y. Zapušča starše v Clarksburg, W. Va., odkoder je danes dospel oče, da preskrbi za pogreb, ki se vrši iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. Pokojni je bil član Brotherhood of Railway Clerks, Lake Erie Lodge No. 510. Naj počiva v miru.
Michael A. Slwmble
Sinoči je preminul na svojem
iNemčija namerava zapreti belgijsko, nizozemsko mejo
I Obrambeno linijo "Siegfried" nameravajo Nemci potegniti prav do Severnega morja. Vsa okna v vlakih so zastrta, da potniki ne morejo videti priprav ob meji.
DO 15. MARCA SE MORAJO VRNITI VSI __NEMCI IZ NIZOZEMSKE
Nemci pričakujejo, da bo Hitler udaril okrog 15. marca
Berlin. — Med nemškim narodom se splošno pričakuje, da bo armada udarila na zapadni fronti okrog 15. marca, če bo sploh udarila. Tudi v vojaških krogih so mnenja, da bo Hitler ukazal splošno ofenzivo na zapadni fronti enkrat v marcu in če tedaj ne, pa sploh ne bo prišlo do ofenzive, ampak se bo samo čakalo, kot je to strategija Anglije in Francije.
Mnogo Nemcev je mnenja, da je Hitler zamudil lepo priliko, ker ni udaril na zapadni fronti še jeseni, ko zavezniki niso bili pripravljeni. Da pa Hitler ni takrat udaril, je bil vzrok ta, ker je upal, da bodo zavezniki sklenili mir, ugoden za Nemce. Vprašanje ofenzive mora biti rešeno v prihodnjih tridesetih dneh, pa naj pade tako ali tako.
Sedaj je na dopustu nenavadno veliko število vojakov, ki oe pa morajo javiti nazaj pri armadi, 15. marca. Vojaki so na dopustu po ukazu načelnika tajne policije, Himmlerja, ki zahteva, da se zaplodi kolikor mogoče največ otrok, v zakonu ali pa izven zakona.
Pri vsem tem pa Nemci upajo na končno zmago in se delajo že priprave, da se zmago sijajno pros/avi.
-o-
Kaj misli U. S. kongres o Stalinu in Hitlerju
Washington, D. C. — Ko se je vršila v senatni zbornici debata glede posojila oziroma kredita Finski, je izrekel poslanec Din-gell, demokrat iz Michigana, besede o Hitlerju in Stalinu, kakršnih še ni bilo slišati v ameriški zbornici. Med drugim je rekel Dingell:
"Mi hočemo, da bi Finci kupovali s tem denarjem mazila za obraz, svilene srajčke, pa puder, ko vsi dobro vemo, da potrebujejo šrapnelov, žično oviro in vse peklenske pripomočke, ker se bore, da ustavijo Antikrista in vso peklensko armado, vodeno od Bel-cebuba.
"Naj vstane tukaj v zbornici jVsak mož in naj javno glasuje po 'svojem prepričanju. Ali smo pogumno za Finsko, svobodo in krščanstvo, ali smo pa za diktaturo Stalina, preganjanje in umore. Jaz bi dal svoj zadnji dolar, 'da bi te sovražnike svobode po-jgnal v pekel za vse večne čase. Potem bi pa visoko dvignil ameriško zastavo kot simbol upanja vsem svobodnim in demokratskim narodom sveta in kot svarilo mednarodnim banditom in roparjem, — ali pa bi jo snel, da ne bi kdo ugovarjal, da vihra v svobodnem ozračju ter bi zamenjal njene živo-rdeče proge za rumene, ter jo umaknil za vedno.
Oldenzaal, 29. febr. — Nemški vladni uradniki so danes posvarili vse one nemške državljane, ki žive na Nizozemskem, da se vrnejo domov v Nemčijo do 15. marca. Poroča se tudi iz zanesljivih virov, da namerava Nemčija podaljšati Siegfried linijo ob belgijski in nizozemski meji prav do Severnega morja. Radi tega je izdala Nemčija stroge odredbe na teh mejah za osebe, ki prehajajo preko meje po dnevnih opravkih. Odredbe so izdane radi tega, da ne bo mogel nihče vohuniti na novih obrambenih delih.
Nemške oblasti so ukinile prehodna dovoljenja čez mejo v Nizozemsko, kakor tudi iz Nizozemske v Nemčijo. Včeraj je hotelo iti nekaj nemških žen, ki so omožene z Nizozemci v obmejnih krajih, na dbisk v Nemčijo, pa jim tega nemške oblasti niso dovolile. Tudi nizozemski delavci iz obmejnih krajev, ki hodijo na delo v bližnje nemške tovarne, smejo preko meje samo na treh krajih, kjer se jih strogo nadzoruje.
Kdor se pelje z vlakom iz Nizozemske v Nemčijo, ne sme spotoma izstopiti. Vsa okna v vlaku so gosto zastrta, da ne more nihče videti iz vlaka obrambenih del na meji. Nemčija je tudi oja-čila vojaško stražo na meji. Vsak čas pričakujejo, da bo Nemčija popolnoma zaprla mejo v Belgijo in Nizozemsko.
Vse te odredbe so zbudile veliko pozornost v evropskih mestih. Pojavile so se govorice, da bo Nemčija napravila spomladi tukaj glavni izpad proti Franciji, prav kot leta 1914.
KDOR IŠČE, ° TA NAJDE
Philadelphia. — Nečak Mrs. Mary Eftimoff je vrgel v smeti škatljo, v kateri je bilo spravljenih za $1,000 bankovcev. Mest-! ni delavci so smeti odpeljali na 1 mestno smetišče. Tisti dan je bilo odpeljanih 250 voz smeti in v teh je bil zavojček z denarjem.
Washington, D. C. — Iz zanesljivih virov se poroča, da bo Nemčija prodala vse orožje, ki ga je zaplenila Poljakom in ki je bilo švedskega izdelka, nazaj švedski. Poljska je namreč kupovala vse orožje v Švedski iz Bofors tovaren. Poleg tega je pa Poljska sama vlivala protizračne topove, toda pod švedskim patentom. Nemčija in švedska sta se zdaj sporazumeli, da bo Nemčija vse to orožje poslala na švedsko.
Vzpričo sedanje situacije, je pa to jako delikatna zadeva, zato
Mrs. Eftimoff je šla na policijo in jokala. Policija je poslala detektive na smetišče. Osem dni so iskali in končno res našli denar.
Prestala operacijo
Srečno je prestala operacijo Mrs. Mary Mehle iz 165. ceste. Nahaja se v Charity bolnišnici, soba št. 226, kjer jo prijateljice lahko obiščejo.
Zadušnica
V	soboto ob 7:15 se bo brala v cerkvi Marije Vnebovzete zadušnica za pok. John Rossa v spomin 1. obletnice njegove smrti. Prijatelji so prijazno vabljeni.
V bolnišnico
V	City bolnišnico se je podal John Pekol, stanujoč na 5415 Spencer Ave. Prijatelji so pro-šeni, da ga obiščejo.
Novo podjetje
Frank Stopar in, sin sta prevzela gazolinsko postajo na 185. cesti, vogal Shawnee Ave. ter se priporočata rojakom za obisk.
DOMOVINA

Ruski ujetniki so na Finskem prav zadovoljni
Helsinki. — Ameriški časnikarski poročevalec William White opisuje razgovor z nekim ruskim ujetnikom, kKse je sprva kazal zelo boječega, pa se je počasi omajal in zaupno pripovedoval, kar so ga vprašali. Povedal je kako so jim ruski častniki pripovedovali, da Finci vse ujetnike takoj pomore. Pripovedoval je o življenju doma, kjer živi 240 družin na skupni kolektivni farmi.
Ko so ga vparšali, če sme imeti doma kaj svoje živine, je rekel, da je imel nekaj kokoši in enega prašiča, pa je bilo lani tako slabo, da je moral vse prodati. Poprej je bilo boljše, ko ni bilo kolektivnega sistema in je imel kokoši, kravo in šest prašičev, ki so bili njegova last in ne državna, in tudi zemlja je bila njegova. Zdaj je pa to vse last države. Poprej je bilo veliko boljše, je rekel, ker je vsaj vedel za koga dela.
Povedal je tudi, da se mu v ujetništvu dobro godi, da je dobra hrana in da lepo ravnajo ž njim. Ko mu je dal Mr. White cigareto in je rekel, da je to iz Amerike, je ujetnik zmajal z glavo in rekel, da ni še nikdar slišal, da je kaka taka dežela na svetu, ki bi se ji reklo Amerika.
-o-
Komunistična propaganda v Kanadi
Ottawa, 28. febr. — Kanadske' oblasti so zaprle enega vojaka,1 snega vladnega uslužbenca in ne-j kega časnikarja, ki so obtoženi,! da so razširjevali komunistično' propagando, poživljajoč Kanad-j čane, da se umaknejo iz vojne, j Policija pravi, da so dobivali na-; vodila direktno iz Moskve. Pri obtoženih je policija dobila 5,-j 000 izvodov letakov z napisi: "Umaknite Kanado iz vojne! Na-j pravite konec moritvi! Volite za komuniste! Volite za mir!"
domu Michael A. Strumble ml., star 32 let. Stanoval je na 14406 Sylvia Ave. Rojen je bil v Cleve-landu in zapušča žalujočo soprogo Julijo, roj. Goloja, starše Michael in Josephine, roj. Jamnik, tri brate: Joseph, William, Albert in tri sestre: Josephine por. Gray, Ann in Helen. Bil je član Brotherhood of Railway Clerks, Lake Erie Lodge No. 510. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd Št. čas pogreba bo naznanjen pozneje.
Marija Šuštaršič
Danes o polnoči je umrla v St. Lukes bolnišnici Marija šuštaršič, roj. Poglajen, stanujoča na 7718 Issler Court. Podrobnosti prinesemo jujri.
ne bi šla dlje, kot če zavzame Finsko. In morda bo Nemčija ce-| lo Finski pomagala, da ustavi Rusijo. Nekateri so pa mnenja, da hoče Nemčija prodati to orožje, ki ni njenega izdelka, samo zato, ker potrebuje denar.
Kljub temu je velika zagonet-ka, da hoče morda Nemčija indi-rektno pomagati ruski nasprotnici, Finski, ko je vendar v zvezi z Rusijo, in ko vendar ve, da bo to orožje prav gotovo dospelo na Finsko. Z vso gotovostjo se trdi, da so pošiljke tega orožja že na potu iz Nemčije.
bodo najbrže v diplomatskih krogih to transakcijo zanikali. Toda zanesljivi viri vedo povedati, da to niso prazne govorice.
Dasi je švedska uradno odrekla vsako pomoč Finski, pa je javna tajnost, da ne iz Švedske izvozi mnogo orožja na Finsko. Zato se zdaj v evropskih državah ugiblje, če nima Nemčija namena poslati to orožje na švedsko samo zato, da bi Švedi to odposlali naprej na Finsko.
V diplomatskih krogih v Washingtonu so mnenja, da Nemčija želi ustaviti Rusijo, da
CARD PARTY "KANARČKOV"
^ S°botn o
^arca priredi inland Pt^Vski zbor "Kanarčki" (Vani y v Slovenski delavski Hi prina prince Ave. To je ^ede !?itev te vrste, katero
SlS vSrČki-" Minil° je
a^Part kar se ie vrŠil
y v tej dvorani, za-
V	------o---
lwa zbornica bi rada
>, mestni denar
• ^Sk
Jo (ki • zl:)ornica se bavi z ide-jW Je jako priporočljiva), da urad, ki bi pazil, ka-^ Tnestni denar in kako vodi uprava mesta. e bi nastavila mestna
V	iri bi bili odgovorni sa-J- Načelnik tega urada bi
pravico preiskovati oddelke vlade in o tem , ^oj,^, 1 zbornici, če bo mestna | j)^ to sprejela, bo predlo-r N j,, primarnih volitvah voliv-8las°vanje kot dodatek k čarterju.
rt Hi ^vtne licence
^ ^ !e licence za leto 1940 bo-
naprej v prodaji. V £0V|&a okraju bo 30 prosto-l °l0'°r boste lahko kupili. se|icenmarcu že lahko denete no-Jfc Hi0rCe na avto> toda 1. aprila ;°liCena lrrieti vsak avto. Letos Je izdelane z belimi števil-crnem polju.
Nemčiia ne mara Rusiie v Skandinaviji
NOVI GROBOVI
Predno se je Roosevelt podal na križarenje z bojno ladjo Tuscaloosa, je zaupal par svojim intimnim prijateljem, da za enkrat ni nobene stvari, ki bi ga silila, da bi iskal tretji termin. Vendar, je takoj za tem pripomnil, za sedaj ne sme se zapreti pred seboj vseh vrat, dokler ne ve, kako se bo zaobrnil položaj v Evropi.
Ko se bo vrnil iz svojih počitnic, bo Roosevelt stal ne-sproti silnemu pritisku, da naj se vendar izjavi glede tretjega termina, če noče, da se bo demokratska stranka popolnoma razbila.
iKot se pripoveduje, se je Roosevelt že večkrat posvetoval s svojimi prijatelji, če bi ne kazalo, da ameriškemu narodu pove, da je iskren v tem, da si ne želi tretjega termina, toda da bi pri tem ne izgubil svojega vpliva, ki ga bo morda potreboval pri sklepanju premirja v Evropi.
Splošno je mnenje, da naj Roosevelt takoj odpokliče svojega odposlanca Wellesa iz Evrope, če bo naznanil, da ne bo ponovno kandidat za predsednika. Kajti Evropa se ne bo ozirala na besedo človeka, ki bo morda v predsedniškem uradu samo še to leto. Če bo pa Evropa mislila, da bo Roosevelt na krmilu še prihodnja štiri leta, bodo a drugimi očmi gledali nanj.
S tem, če se Roosevelt zdaj izjavi, da ne bo več kandidat, bo takoj izgubil kontrolo nad stranko in nad kongresom, obenem pa svoj vpliv v Evropi. Roosevelt namreč trdno misli ,da bo lahko porabil svoj vpliv kot predsednik Zed. držav, da bo dopeljal Evropo k miru,, in da bo njegova beseda pri sklepanju trajnega miru veliko zalegla.
Kolikor se ugiblje, bo Roosevelt molčal o svoji nameri, dokler ne bo videl, kaj bo prinesla pomlad Evropi inJkaj poletje. Počakal bo toliko časa, dokler ne bo gotovo, da bo za-sigural nominacijo za predsednika državnemu tajniku Hullu in počakal bo, da bo videl, kakšno platformo bodo sprejeli republikanci na svoji konvenciji 24. junija.
Rooseveltovi ožji prijatelji so prepričani, da se Roosevelt boji, da bo postal položaj v Evropi nevaren tudi za to deželo in smatra, da bi v takem slučaju absolutno ne smel pustiti predsedništva.
'Kar se tiče nominacije državnega tajnika Hulla, ki je minister zunanjih zadev po evropskem sistemu, je Roosevelt prepričan, da bi se z Hullom politika Zed. držav^ kar se tiče tujezemstva, v ničemer ne spremenila in vpliv Zed. držav v tujezemstvu bi ostal isti, kot je danes.
Pojavila se je v glavnem mestu tudi govorica, da bo šel Roosevelt iz urada kot predsednik in če vojna vihra v Evropi še ne bo prenehala, da bo šel v Evropo kot mirovni diplomat, ki bo zbližal razne narode k premirju.
Na drugi strani pa Roosevelt tudi dobro vidi, da vse znamenja kažejo, da bo letos izvoljen republikanski predsednik. Poleg Roosevelta ima državni tajnki Hull edini priliko biti izvoljen. In kot vrhovni vodja demokratske stranke bi rad isto obdržal na vladi. Sicer ne more nihče vedeti, kakšna bo reakcija med ameriškim narodom proti tretjemu terminu, vendar se danes lahko brez dvoma trdi, da bi bil Roosevelt izvoljen, če kandidira.
Zato pa Roosevelt čaka, da bo videl platformo republikancev in pa koga bodo imeli za predsedniškega kandidata, predno bo dal vajeti iz rok.
Če bo mogel ostati pri svojem molku do tega časa, je vprašanje. Napravilo se bo nanj pritisk, da se izjavi, ali pa prevzame vso odgovornost nase, če bo radi njegovega molka demokratska stranka trpela. Je namreč! več demokratskih kandidatov, ki bi šli radi v kampanjo, pa so jim roke vezane, dokler se Roosevelt ne izjavi glede tretjega termina. Če bo Roosevelt čakal predolgo, mislijo nekateri demokratski voditelji, ne bo dosti časa za kampanjo in tako ne bodo de-mokratje imeli prilike izvoliti svojega predsednika.
Teh skrbi demokratskih voditeljev pa človek' ne more razumeti, ker pri letošnjih volitvah bodo volivci glasovali samo v dveh smereh: ali bodo za novi deal in bodo v tem slučaju volili za Roosevelta ali kakega drugega, ki bo stopal natančno po njegovih stopinjah, ali bodo pa volili proti novemu dealu in bodo v tem slučaju volili za republikanca. Srednje poti ne bo in nobenega kompromisa ne bo! Ali bo ostal novi deal, ali pa se bo pometlo ž njim.
V tem slučaju ni treba demokratom delati nobene kampanje, ker vsak ve, kaj je storil Roosevelt ali kaj je skušal storiti. Kampanjo morajo delati samo republikanci, ki morajo dokazati ameriškemu narodu, da novi deal ni za deželo koristen.
Po našem mnenju torej lahko Roosevelt molči prav do demokratske konvencije, pa ne bo nobene škode, če ni morda še boljše tako.
Molčečnost je tudi modrost
V pondeljek 26. februarja 1940 smo spremili k zadnjemu počitku dobroznanega moža, očeta in prijatelja mnogih, gospoda Jožeta Oražem. Javnost nima mnogo pojma o gospodu Oražmu, ker bil je mož mo|lčelč:e 'vrste, toda njegova molčečnost ni bila znak nezanimanja ali pa nevednosti. On je bil moder človek, ki ni nikdar ranil svojega bližnjega z besedo in ne drugače. On je imel za vsakogar lepo besedo in pohvalo. In ravno ta kre-menit značaj človeka je njega napravilo ponižnega in človekoljub-njega. Tak mož je vreden, da se ga vsaj po smrti predstavi javnosti in mu s tem damo vsaj pi-čico zasluženega priznanja.
Ko nam misli pohajajo na razne čase, ko smo bili v njegovi družbi, ne moremo iti kar mimo njih brez da bi se na tem mestu omenilo, kolike vrednosti so med nami tudi taki ljudje, ki malo go-vore in mnogo mislijo ter biti nazorov kot je bil pokojni gospod Jože Oražem. To je najlepša čednost katero si želi marsikateri izmed nas podedovati od svojih sorodnikov.
Slišali smo večkrat o vrlinah družine Oražem in če pogledamo bolj globoko v resnico kaj je k temu pomagalo v mnogih ozi-rih, bomo našli, da je bil ravno cče Oražem tista notranja moč v družini, ki ni nikdar porušil dobrih namenov v svoji družini ali iim rekel, da ni treba, temveč
Članstvu dr. št. 219 I^SKJ
Prosim cenjeno članstvo društva sv. ristine št. 219 KSKJ, da se gotovo udeležite skupnega sv. obhajila v nedeljo 3. marca ob 7 uri zjutraj. Zbiramo se ob 6:45 v šolski dvorani pod cerkvijo in potem skupno odkorakamo v cerkev k sv. maši, ki se bo brala za vse žive in mrtve člane našega ruštva.
Dragi mi člani in'članice, zavedajte se prisege, ki ste jo storili ob pristopu v društvo. Pokažite v nedeljo, da ste mož — beseda in storite svojo velikonočno dolžnost ob času, ki ga ima društvo na razpolago, to je 3. marca pri prvi maši. Spovedne listke imam še na rokah in kateri ga še nima, ga bo lahko dobil v nedeljo zjutraj.
Ponovno vas prosim člani in članice, ne pozabite tega in udeležite se skupnega sv. obhajila v nedeljo 3. marca pri prvi maši. S sestrskim pozdravom, Terezija Zdešar, tajnica. -o-
vas nadlegovati — imeli smo račun za katerega pa je bil zadnji čas, da ga plačamo, zato sem se obrnila do vas, za mal dar. Povsod sem bila prijazno sprejeta. "Kadar boš kaj "nucala" pa še pridi," tako mi je še posebej naročil Ciril Kunstelj.
Tako vidte ima naš narod dobro srce, zato se tudi mi zavedajmo in podpirajmo te slovenske trgovce.
Vsem onim, ki ste bili navzoči ter onim, ki ste pomagali pri raznih delih (posebno Mr. Anthony Klančarju, ki se je veliko trudil pri tej prireditvi) se vam v imenu Jugoslovanskega kulturnega vrta srčno zahvalim!
Uverjeni bodite, da ste pomagali dobri stvari. Srčno pozdravljam vse Jugoslovane širom sveta posebno pa one doma,
Marjanca Kuharjeva,
Blag. JKV. -o-
Za Vrhničane
jim rajši vselej rekel: "Le pojdite, nekdo mora pomagati, jaz bom pa že pazil, da bo doma vse v redu." To je podpora, katera pride le iz srca človeka, ki je dober katoličan in ki ljubi svojo družino in svoj narpd'. Mož, ki je dobro razumel, da uspeh je le tedaj, še je pri delu tudi dobra volja in lep družinski sporazum. On je poznal dragocenost prijateljstva med ljudmi in zato bo spomin na njega trajno blag med nami. Bog bodi dobremu možu usmiljen in ga poplačaj v večnem življenju. Njegova poštenost in ponižnost je pa zlata vredna dedščina. Naj počiva v miru božjem.
Albina Novak. -o-
Slike tudi Gorenjcem
"Rajtam, rajtam da dobimo tudi Gorenjci slike z naše lepe Gorenjske, ker so dobili Notranjci in Dolenjci vsak svoje." Tako so mi rekli nekateri Gorenjci na zadnji slikovni predstavi 21. februarja. Kakopak sem jim rekel in danes že sporočam, da je dvorana že naročena pri Gorenjcu na Bledu.
Predstava se bo vršila 6. marca v gospoda Jože Kunčiča dvorani, kjer boste videli slike najlepših gorenjskih planin.
Mr. Kunčič je rekel, da dvorana ne stane nič. Kazanje slik bo tudi brezplačno. Torej naj imajo ljudje enkrat priliko videti slike iz prijaznosti.
Pionirska gorenjska gostilna je storila že mnogim velike usluge in to velja tudi. sedaj. Vsak, ki so mu slike Gorenjske drage naj pride omenjeni dan 6. marca na Bled k Jožetu z Bleda in bo lahko gledal na Triglav ali pa s Triglava v nižave. Predno pa se bo ta predstava vršila, bom opisal vse slike, ki bodo omenjeni večer prikazane, tako, da bo vsak vedel o vsebini slik. Do tedaj pa pozdravljeni,
Anton Grdina, lastni slik.
V mislih pri vas
Srečni smo se počutili v sredo večer 21. februarja, ko smo bili v duhu doma, med vami. Mr. Anton Grdina je kazal premikajoče slike naše lepe Slovenije v Grdi-novi-Modic dvorani, kjer je bilo vse polno ljudi. Vestno so sledili slikam, bile so fine in pomenljive.
Res je lepa slovenska zemlja, uteho dobi duša, ko zopet vidi svoj rojstni kraj, rojstno hišo ter one lepe planine, po katerih je nekdaj brezskrbno prepeval.
Lepa je naša Notranjska, kjer sem v prijaznih Bevkah zopet videla rojstno hišico in lepe stezice krog nje, po katerih sem nekdaj veselo skakala. O sladki spomini, kako sem srečna z njimi ! Vse je bilo kakor sanje, šli smo iz kraja v kraj ter smo kmalu prišli na lepo Dolenjsko, v slavno stično, kjer smo v duhu prisostvovali 800 letnici štiškega samostana. Slavnostna procesija je nekaj krasnega. Lepe slovenske narodne noše so nas pozdravljale tako, da smo se res počutili kakor da smo med vami, tam doma.
Pazila sem, če bom katerega poznala, pa sem kmalu opazila ljubljanskega škofa dr. Grego-rij Rozmana in ljubljanskega župana dr. Adlešiča in njegovo ljubko soprogo Vero. Gotovo je bilo tudi več domačih takrat tam, kajti množica je bila ogromna.
Da,, takrat ste se pa res postavili tam v Stični, lahko ste ponosni Dolenjci. Menda ja! Lep večer je bil, v duhu smo bili med vami. Vaše pozdrave smo z veseljem sprejeli in vam tudi v duhu vračali tople, srčne pozdrave. Zopet je oživelo domotožje, gorica ljubezen je ogrevala naša srca, ko smo se vračali na svoj dom.
K boljšemu uspehu so nam pomagali naši dobri slovenski trgovci in gostilničarji, ki so nam darovali razne pijače kakor vino, pop in raznih jedil kakor kruh, sir itd., kakor tudi cigare. Naj vam predstavim te naše dobrotnike Jugoslovanskega kulturnega vrta, ki nam vselej od-pro roke in srce, kadar potrkamo na njihova vrata in ti so sledeči: Mr. Potokar, Mr. Božeglav, Mr. Eršte, Mrs. Strnad, Mr. Smole, Mr. Kunstelj, Mr. Lužar, Mr. Birk, Mr. Metlika, Novak peka-rija in Pianecki"pekarija.
Verjemite mi, da ni prijetno
Tukaj na zapadni strani so se rojaki z Vrhnike dogovorili, da se hočejo zopet malo pozabavati med prijatelji in sklenili so, da napravijo "domačo zabavo" brez dobička in sicer v soboto 9. marca ob osmih zvečer je začetek in konec pa se ne ve. . . .
Ta zabava se bo vršila za zaprtimi vrati v Slovenskem domu na 6818 Denison Ave. če je kateri izmed Vhrničanov, ki bi hotel priti naj se zglasi pri podpisanih, ker nam ne bo mogoče vsakega posebej obiskati, ali pa sploh ne vemo zanj. To sem napisal zato, da ne bi kateri mislil, da ga ne maramo. Vsak Vrhni-čan dobrodošel med nami.
Kdor pa misli priti, se mora zglasiti najkasneje do 7. marca, ker denarja se ne bo pobiralo potem ali pri vratih tudi ne. Kajti kolikor denarja bo nabranega do takrat za toliko se bo kupilo, pa nič več in nič manj, ker se tega večera na prireja v nobeno posebno korist. Serviral se bo vsak sam, dokler bo kaj piva in goleža. Igrala bo pa naša domača vrhniška godba.
Zglasite se pri sledečih rojakih: F. Estanek, 3468 W. 126th St.; K. Estanek, 7510 Elton Ave.; M. Estanik, 7005 Lawn Ave.; A. Nagode, 3748 W. 137th St. ali pa pri podpisanemu. Torej na svidenje 9. marca v tej okolici Vrhnike. F. Hunter.
Pred par tedni sta se tukaj poročila dva slovenska mladeniča. Frank Petkovšek iz Stop 7, si je izvolil gdč. Violo White, da ga. bo spremljala v bodočem življenju in Frank Rožanc iz 34. ulice je pa obljubil zvestobo do groba gdč. Ann Kochis. Obema paroma želimo kar največ sreče in blagoslova v zakonu.
Pri družini Joseph Logar so one dni dobili malo deklico, ta-drugo v družini. In pri družini John Brence v 29. ulici, tudi punčko, prvorojenko. Naš poklon in čestitke.
Na bolniški postelji se nahajajo sledeči naši rojaki in rojakinje: Matevž Vidrih v 34. ulici, M|rs. Mary J|ainčajrf-Riahotina v 31. ulici, ter Mrs. Ana Kos v 32. ulici. Vsem gori omenjenim bolnikom želimo, da bi se kaj kmalu dobro pozdravili.
Z izvrstno pripravljenim banketom so koncem meseca januarja obhajale članice društva Marije čistega Spočetja, št. 85. svojo 35-letnico obstanka. Navzoče so bile samo tri še živeče ustanoviteljice, Mrs. Antonija Perušek, Mrs. Agnes Pogorele in Mrs. Ana Kure. Ob tej priliki smo zopet imeli čast slišati našega neprekosljivega pevca in igralca na harmonike Mr. John Germa iz Colorado, kot glavni predsednik K. S. K. Jednote, je Mr. Germ počastil navzoče članice društva ter druge navzoče s prav lepim nagovorom. Na-
V slovo in spomin
Par vrstic želim zapisati v spomin in slovo predragemu prijatelju, Joe Oražmu, ki je zavedno zatisnil svoje trudne oči 19. februarja ob pol desetih zvečer.
Dober večer voščim vam vsem skupaj in to me še najbolj skrbi, kdo tukaj zdaj mrtev leži? In to je Jože po imen', ki jemlje slovo od svoje soproge prav lepo, ker jo mora zapustiti in pred božjega Sodnika iti.
* :;< $
Dober večer voščim vam vsem skupaj in to me še najbolj skrbi, kdo tukaj zdaj mrtev leži? In to je Jože po imen', ki jemlje slovo od svojih hčera prav lepo, ker jih mora zapustiti in s tega
sveta se ločiti.
* * *
Dobr večer voščim vam vsem skupaj in to me še najbolj skrbi, kdo tukaj zdaj mrtev leži? In to je Jože po Imen', ki jemlje slovo od svojih zetov prav lepo, ker jih mora zapustiti in se v črno
zemljo preseliti.
* * *
Dober večer voščim vam vsem skupaj in to me še najbolj skrbi, kdo tukaj zdaj mrtev leži? In to je Jože po imen', ki jemlje slo-slovo od svojih znancev in prijateljev prav lepo, ker jih mora zapustiti in v neskončno večnost iti.
Počivaj v miru predragi prijatelj in mi se te bomo spominjali v molitvi. Tvoje telo naj počiva v hladni zemlji, a duša pa naj se raduje pri Bogu. Počivaj v miru in naj Ti sveti večna luč.
John Hrovat, st.
vzoč je bil tudi urednik* Glasila, Mr. Ivan Zupan iz Clevelanda.
Iz istare domovine poročajo, da so tam na naši prelepi Meni-šiji dobili elektriko. Pomislite! Tam gori v naših hribih, pa sveti električna luč, res je to nekaj imenitnega, bi dejala. In je. Zelo so naši Meniševci zadovoljni z električno lučjo. Ja, kdo bi pa ne bil, vam pravim. Saj veste, kako je bilo poprej, vedno prenašanje nevarnih petrolej skih svetilk ,ali pa medlo brlečih sveč. Sicer pa pišejo, da se sedaj še petrolej težko dobi in da je drag kakor "arcniie."
-o-
Na "proletarskem" parniku "Stalin" so — 4 razredi
Ladja "Stalin", ki jo je zgradila neka nizozemska ladjedelnica po načrtih, ki jih je izdelal sovjetski trust "Sovkom-flot", daje verno sliko "sovjetske družbe brez stanovskih razlik". Ladja Jožef Stalin, ki ima 8950 ton je namenjena za službo med Vladivostokom in Petropavlovskom, torej za izključno sovjetski promet. Navzlic temu ima ladja 4 razrede, ki kažejo med seboj glede ureditve največje razlike. Na eni strani razkošne kabine, obložene z dragocenim lesom in z vsemi mogočimi udobnosti, na drugi strani pa so prostori za potnike najnižjega razreda, kjer ni niti umivalnikov. Za 500 potnikov je komaj 20 umivalnikov. Na ladji je veliko število radijskih zvočnikov, ki jih pa ni mogoče izključiti ali vključiti po želji potnikov. Mehaniki in častniki imajo svojo jedilnico in svoj klub, ki je po-ponolma ločen od prostorov ostale posadke. Razkošni prostori so napravljeni tako, da sploh ni nobenih zveznih vrst s prostori najnižjega razreda. Noben tehnični strokovnjak ali sovjetski mornar, ki so prispeli že pred tedni v Amsterdam, da bi bili poučeni o gradnji ladje, ne more nikoli sam iti v mesto, ker ga vedno spremljajo člani GPU, ki vodi mornarje na skupne sprehode.
-o-—
Oglasi v ' Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
------ - ----- i . m ' ——.........- ■ m m mm » » .. - ...... p » - .....-
Milan Medvešek, ki je nedavno svečano izjavil, da "klerikalci" v Clevelandu niso ničesar storili za zgradbo narodnega doma in smo ga zato prijeli nekoliko za njegovo slabo orientacijo, je blagohotno izvolil, "da ne bo tratil časa češ, da za enkrat ni še potreba statistike, koliko je našega denarja v SND." škoda! Bili smo
že kar pripravljeni z številkami in statistiko.
Tako bi javnost zvedela, na primer, koliko delnic imajo nekateri od "naprednih," ali "rdečih" ki imajo veliko besedo pri SND in koliko jih imajo nekateri "klerikalci," ki nimajo pri tej zgradbi nobene besede. Mr. Medvešek se je slabo izkazal, da se je tako hitro umaknil cd debate. Kadar bo imel malo več časa, ki se mu ga ne bo zdelo "škoda tratiti," pa naj kar začne. Bomo1 takoj pri roki z številkami in dokazi.
Lorainski kotiček
Josephine Eisenhardt
—Dva požara v Slov. d«1"; V tovarni bakra Zugmayer" Gruber v Slovenski strici je nastal požar valjarni barkrenih in medenih stih plošč, ki je uničil stroj® valjanje ter je povzročil 70 tis dinarjev škode. Ogenj je na ta način, da se je od iskre1; stroja vnelo olje, s katerim i®" namazan pogonski jermen. ' Drug požar je bil v Kalšah Pf! posestniku Ivanu Arbajtru, ^ teremu je ogenj uničil ostre™ na hiši in na gospodarskem Pf slop ju ter napravil 30,000 škode.
—Nesreča. Pleteršek Mar»* 751etna žena žel. zvaničnik8, pok. iz Ptuja, je doma na ho^ ku tako nesrečno padla, da nevarno poškodovala levo D® in hrbtenico.
liiiniiiiiniiiiiuuillllillliniBww" ,
Saj ne bom izdal, kdo J«1' povedal, ampak tako se goV°! da je imel Gradiškov Fra«ce Loraina en dan v dece^ grozno smolo z zajci. O njei^ znano, da nikdar'ne strelja stonj. Naj bo zajec v of en2', ali defenzivi, naj jo reže P° ■ gem ali počez, France samo P tisne puško k licu, in zajče^ naš pa Nackov. Zato pa tudi ko radi hodimo ž njim na imamo vsaj kaj za pobirat i'1 mov nosit. Mora biti že ^
narobe, da ne prinese limit mov-
Ampak v tem slučaju, ga dolžijo Lorainčani in je.(j ni to nekdo med štirimi očifl1^ upal, je imel pa smolo. Vec, štiri zajce ni smel en dan $ ustreliti, ali je bila pa za". pri postavi. France je 1 ■ okrog poldne že tri. ' "še po tistega-le grem v ' razore," si je govoril F j "potem jih bo pa za daneS ; volj." Gazil je sneg (tak^ 1 bilo namreč vse pobeljeno) ™ 1 ti mali vzpetini, pod katero sj| > dolgočasil širok grm, rezidenca, ki si jo more ko^l preskrbeti od občine.
Ko pride do grma, vidi z'^w stopinj in tistega zajčjega P 1 tam okrog toliko, da bi Čl"! mislil, da je v grmu tolik0 J cev kot Rusov pred Manner'1 1 linijo.
"Permejklet," je rekel F "brez nič ne bo tukaj le." ^ svojo veliko postavo dene 'l!1 ? nogo, drugo pa privzdiguj parkrat zabinglja naprej 111 ^ zaj, potem je pa z vso močj0;^ sti v grm, da je na vso šumelo in da se je vsul ^ vej ter se razletel na vse st1 J
Potem pa France naglo od ; od grma in prav tedaj P** J| gemištarjem od nasprotne 3 A grma fletkan zajček, ki se v gantnem skoku vrže v proti San Franciscu. Toda ; j skoku .je zagledal Francetovi | liko postavo, pa se sprev^t| zraku in se na mestu zaP jI sneg. France je imel tak^jj puško pri licu in je šel 'i za zajcem, pa ko je hotel P1 niti, ni bilo zajca nikjer. J
Videl je, da je padel sneg, toda najsi je še tako , ^ njal oči, ni ga videl. Po^r? rej puško in gre proti ti^1.^ tegični zajčji postojanki- y ^ nič, vse belo, neč ko vse be bi rekel Primorec.	-j^f
Ko pa pride prav do . ^ mesta, pa naenkrat nekaJ ^ in nekaj belega plane f. Francetovih nog in je fl, zasneženi gmajni. Nagl° ^ !>; pet pritisnil puško k	/
mogel streljati, ker ni vl ji>> drugega kot zopet vse neč ko belo.	^
France je nekaj
hude^j g
potem se je pa obrnil m J_ mov. Svoji Mary in drU^olf' pripovedoval o tej zadevi
"Permejklet, ko je	&
čil iz grma in me je zaf? je sem meril s puško nanJ> ' ^ gti'!' ko ustrašil, da je od saj^j jJ hu bel ratal. In kaK°videlV streljam, ko sem potem ?„ samo belo, vas vpraša"1 •
Kaj pravile!
BESEDA IZ NAI0M
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c.
Entered as second clasa matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 51 Fri., March 1, 1940
Roosevelt ne išče 3. termina
£e verjamete al' pa t
AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 1, 1940
gnil glavo, stezal vrat in vohal po zraku. Vedel sem, kaj pomeni njegovo obnašanje. Nekdo je bil blizu koče, ki ni spadal k njej, tujec, morebiti jih je bilo tudi več.
Koj sem vstal in šel v smeri, kamor je Swallow dvigal glavo, seveda sklonjen in kar moč previdno, ter prežal črez plot.
Zunaj na ravnimi se je v mesečini nekaj premikalo. Ljudje so bili, po tleh so se plazili. Kaki ljudje, tega nisem videl. Predaleč so bili, gotovo več ko tri sto metrov oddaljeni od koče.
Stvar mi je bila sumljiva. Pošteni ljudje se ponoči ne plazijo po tleh —. Settler je pravil o Siouxih. Da napadajo farme —. Ali so bili Siouxi —?
Brž sem moral obvestiti Win-netoua.
• Obrnil sem se.
Stal je že poleg mene. V spanju je čul moj rahli korak in prišel gledat, kaj bi bilo.
"Ali vidi moj brat tiste ljudi tamle?" sem ga vprašal. "Da. Rdeči bojevniki so." "Najbrž Okanande. Settlerja mislijo napasti."
"Da! Old Shatterhand je uganil njihove namene. Okanande so. Tod so njihova lovišča, settler se je naselil na njihovem o-zemlju, napadli ga bodo in mu kočo zažgali.
Kaj misli moj brat storiti?" "Branila bova settlerja." "Da! Njegova gosta sva. In koj ga morava zbuditi."
"Najbolje je, da greva k njemu v hišo. Ampak najina konja —! Ne smeva ju zunaj pustiti! Vzeli bi ju!"
"Konja vzameva s seboj v hišo. Brž! Tjale po senci, da naju ne bodo opazili! Sicer pa še ne bodo koj planili. Oglednike bodo poslali, še je čas, da se pripravimo."
Pograbila sva odeje, spravila konja na noge in ju peljala k hiši. Senca naju je krila in povrh so Siouxi prihajali od nasprotne strani. Gospodarsko poslopje je stalo med nami in njimi, niso naju mogli videti.
Winnetou je stopil k oknu, da bi poklical settlerja. Slučajne sem pogledal po vratih in opazil, da so samo priprta.
Sum se mi je zbudil, ne vem, j kako je bilo, da sem mislil na Rol- j linsa in na njegovo vneto ugovarjanje, da ne smeva spati na! prostem.
Pa ni bilo časa za razmišljanje, odprl sem vrata, vstopil in! potegnil Swallowa za seboj. Win-1 netou je prišel s svojim konjem' za menoj in zaklenil vrata, i Topot kopit je zbudil vso hišo.1 ! Settler je planil na noge.
"Kdo je — ? Kaj je — ? Ko-i nji v koči —?"
Tema je bila v sobi, ogenj so ugasnili, ni naju spoznal.
"Midva sva. Winnetou in Old Shatterhand," sem se oglasil.
"Vidva —? Kako pa sta prišla v kočo?" "Skozi vrata."
"Skozi vrata — ? Vrata sem vendar zaklenil —!" "Pa so bila le odprta." "Vsi vragi —! Najbrž sem jih preslabo zaklenil.
Pa čemu sta konja pripeljala v sobo?"
Mož je seveda dobro zaklenil vrata za nama, pa nekdo drug jih je spet odklenil, ko je družina spala. In čemu —? Da bi Okanande našli vrata odprta —. In kdo je bil izdajalec — ? Ali je bil Burtonov pomočnik —? Odgovoril sem settlerju: "Vzela sva konja s seboj, ken si ju ne dava ukrasti."
"Ukrasti —? Kdo pa bi vama ju naj ukradel?" "Okanande," "Okanande —T "Da. Pravkar se plazijo k hiši. Napasti jo mislijo."
(Dalje prihodnjič)
IJOZE GRDINA:
PO ŠIROKEM SVETU
tm»ii»i»ii»n»tunmmmmmmtmi^tmtm:ui!mnn»i»»t»»»>»n»»»tmmm
Bizantinska obrambna vojska pa je štela vsega skupaj komaj do 20,000, po mnenju nekaterih niti toliko, ter poleg tega še 26 ladij. Glavna obramba Bizantincev je bila osredotočena pri vratih sv. Romana, kjer je bilo zbranih okrog 3,000 Genovežanov, katerim je poveljeval izkušeni Genovežan Giustinjani, ki je bil vsled svoje zmožnosti in hrabrosti glavni poveljnik obrambe. Sorazmerno z turško bojno linijo so bili razvrščeni Bizantinci, katerim so poveljevali izkušeni poveljniki; med branitelji Carigrada je bil tudi kardinal Izidor, ki je načeljeval katoliškim oddelkom.
Dne 6. aprila se je pričel boj za Carigrad. Turki so streljali z velikimi topovi, ter pri tem rabili velike kamnite kroglje, s katerimi so razbijali obzidje. Ko so Turki s tem bombardiranjem končno porušili obzidje, so v svojo veliko jezo zagledali nov zid, katerega so med obstreljevanjem pozidali Bizantinci in ko so potem Janičarji naskočili obzidje, so jih Bizan-
tinci vrgli nazaj z velikimi izgubami, kjer je v srditem odporu padlo nebroj Turkov.
še manj kakor s suhe strani pa so Turki dosegli z morja, kjer je bilo turško brodovje skoro brez pomena; zaman so se turške ladje trudile, da pro-dro skozi močne verige ter pridejo v pristanišče Zlati rog. J Sultan je bil spričo takega neuspeha tako razjarjen, da je u-kazal poveljnika brodovja pre-tepsti s palico in ko je videl, da preko verig ni mogoče v pristanišče, je ukazal, da mu spravi-I jo ladje tja po suhem. Ta sultanov ukaz je bil na videz nekaj nesmiselnega in skoro nemogočega, amRak sultanu je v njegovi železni volji, ki je bila
takorekoč jeklena, tudi to uspelo.
V vojnem muzeju v Carigradu sem gledal sliko tega prizora, kako Turki izvršujejo ta sultanov ukaz: Na bregu Bos-porja so zbrani turški poveljniki z sultanom na čelu, ko na belem konju sedeč daje povelje, da mu spravijo ladje v pristanišče po suhem . Z velikim naporom in pomočjo živine vlečejo Turki ladje na suho ter jih potiskajo navzgor po strmem bregu. Ta naporni in skoro neverjetni čin Turkov ter jeklena volja sultana je naravnost občudovanja vredna in ravno ta napor in neomajana volja je potem v glavnem povzročila, da so Turki temhitreje in pa sigurno zavzeli Carigrad.
Ta pot, katero so napravili Turki v noči od 22. do 23. aprila je bila dolga dve milji ter je peljala' od zapadnega brega morske ožine Bospor, kjer je danes vladna palača Dolma Bagtche Seraj ter je šla nekako med Pero in Galato. Za pot po kateri so potiskali ladje so rabili deske in pa valjarje, katere so namazali z lojem, oljem in drugo maščobo ter na ta način spravili po suhem 70 ladij, katere so potem pri današnjem Kassim Pasha, kjer je bilo do nedavna ministerstvo mornarice, spravili v Zlati rog. ,
Z grozo so gledali Bizantinci naporni pa drzni čin Turkov, ter so bili zdaj povsem prepričani, da so izgubljeni, kajti kaj takega, da bi Turki spravili svoje brodovje v pristanišče kar po suhem, niso oni ni malo pričakovali in ker se tega niso nadejali, je bilo obzidje ob Zlatem rogu v prav slabem stanju, ker od te s,trani niso pričakovali Turkov. Sultan je pa to dobro-vedel, pa je Bizan-tince ravno s t.em nm'Hnli nf^cp.
netil.
Giustinjani, ko je videl kako je Turkom nakana uspela, je takoj ukazal, da se po suhem v luko utihotapljeno brodovje uniči s takozvanim grškim ognjem, kar se jim pa ni obneslo. Turki, ki so se povsem dobro zavedali položaja, so na galat-ski strani ležeče trdnjave uni-čiii, na obali Galate pri današnji Kassim Pasha postavili svoje težke topove ter z njimi razbili in potopili -bizantinsko brodovje in po večdnevni bitki so Turki postali gospodarji Zlatega roga, preko katerega so napravili most ter napadali obzidje, katerega so junaško branili Bizantinci.
Po 48 dneh krvavih bojev, ko so Turki že zelo poškodovali obzidje z obrstreljevanjem iz topov ter ga brezuspešno na-skakovali, je sultan predložil cesarju Konstantinu zahtevo, da mu izroči mesto brez boja ter mu, če to stori ponudil naslov kneza, kar je pa Konštan-tin odklonil. Ko je sultan videl, da Bizantincev nikakor ne prisili k predaji, ukaže, da se z podvojeno silo naskoči obzidje ter se mesto zavzame ne oziraje se na žrtve; z navdušenim govorom je sultan spodbujal vojake k junaštvu. Da jih povsem navduši je razposlal po turškem taborišču derviše, ki so s pravim verskim fanatizmom spodbujali vojake v boj zoper nevernike. Tako so se Turki pripravljali na največje in končno dejanje, da vzamejo Carigrad.
Bizantinci, ki so vedeli, da
!se Turki pripravljajo za silni | splošni napad, so se pa tudi po-j vsem pripravili za odločilni boj. Strašna je bila noč 28. maja, ko v pričakovanju najhujšega nihče ni šel spat; vse je hitelo v cerkve, da so bile natlačene ljudstva, ki je v smrtni grozi molilo ter prosilo Boga pomoči. V tej veliki stiski so ljudje prejemali sv. obhajilo in med njimi tiidi tesar Konštan-tin, ki je navduševal množico
za zadnji boj ter potem prejel sv. obhajilo.
Rano' zjutraj se je pričel srdit boj za obzidje, katerega so grmeč rušili turški topovi, po carigrajskih cerkvah pa so se oglasili zvonovi ter z tužnim glasom pozivali prebivalce na boj proti Turkom, ki so besno naskakovali na obzidje; vse je hitelo na obrambo domovine in mehkužni slabiči so postali hrabri junaki, ki so udrihali po Turkih ter z velikimi žrtvami odbijali napade. Sultan je pošiljal v boj sveže čete Turkov, ter jim obetal, da po zavzetju mesta bodo smeli pleniti in ropati kakor se jim bo to poljubilo. ,
V srditem boju, ki je bil najhujši pri Zlatem rogu in pa pri vratih sv. Romana, so Turki besno naskakovali obzidje, katerega so turški topovi najbolj poškodovali med vrati sv. Romana (Top Kapou) in Karisios vrati (Edirne Kapou) ali Adri-anopolska vrata, kjer je bil najhujši pritisk Janičarjev. V tem boju je bil težko ranjen izvedenec pa hraber poveljnik Giustinjani in so ga morali odnesti z obzidja; hrabrim bram-bovcem je pričel vsled tega upadati pogum in nastala je zmešnjava. Janičarji pa so udrli preko obzidja. Cesar ( Konstantin XI., ki je stal na čelu brambovcev ter branil vrata sv. Romana, je videč poraz, z mečem v roki posegel v boj ter pobil več Turkov, toda kmalu za tem se je smrtno ranjen zgrudil med svoje brambovce ter z njimi vred junaško umrl za domovino. S tem tragičnim dejanjem je bilo v torek, 29. maja, 1. 1453, konec bizantinskega cesarstva; preko mrtvih trupel Bizantincev ter njih zadnjega cesarja so Turki udrli v mesto in še tisti dan pa je sultan Mohamed II., jezdeč na belem konju, ukorakal v Carigrad, ki je odslej postal presto-lica Turčije.
Moreč in ropajoč so se vsuli Turki v nesrečno mesto, katerega so plenili, da je bilo groza; tri dni in tri noči so uganjali prava zverstva in na tisoče ljudi je moralo v trdo suž-njost. šele četrti dan je ukazal sultan ustaviti grozno klanje in ropanje, v opustošeno mesto pa je dal preseliti iz Azije okrog 5,000 družin ter tako nadomestil pobite in zasužnjene Bizantince. Tako je bila opustošena in oskrunjena pre-stolica slavnega rimskega cesarja Konštantina.
Padec Carigrada je pretresel vse evropske narode, kajti s tem so bila Turkom na stežaj odprta vrata v Evropo. Iz Carigrada, ki je bil poslej glavno torišče Turkov, pa so se vsipale turške tolpe, ki so bile strah in trepet narodov in često so po slovenskih gričih zagoreli kresovi ter opozorili ljudstvo, da se bližajo Turki.
(Dalje prihodnjič)
IZ DOMOVINE
—Z dinamitom se je razstrelil. Na praznik sv. Treh kraljev popoldne je odšel na delo k rudniku Franc Alič. Bil je obratni mojster in je vzel dina-mitne patrone in vžigalnike. Namesto naprej v rov razstre-ljevat, je odšel ven na dan in domov. Povedal je, da se bo ubil. Imel je že privezane okoli pasu dinamitne patrone. Znanci so mu prigovarjali, naj ne stori tega, naj misli nase in na družino in otroke. A je bilo zastonj. Približati pa se mu nihče ni upal, ker je grozil, da bo v tistem trenutku vžgal. Nazadnje je svoj namen izvršil. Dinamit mu je razmesaril ves trup, le glava in noge so ostale cele. feil je samsvoj človek. Pravega vzroka za svoje grozno dejanje ni povedal. Zaslužil je dobro. Vsem, ki so zadnji čas z njim govorili, se je zdel čudaški in da z njim nekaj ni v redu. Nihče pa ni mislil
na tako žalosten konec.
— Smrtna žetev. V ptujski bolnišnici sta umrla 59-letna trgovka in gostilrijčarka Tobijas Jera iz Pacinj, občina Domova, in 40-letni Vražič Anton, prodajalec slaščic iz že tal.
—V Ljubljani je v 89. letu starosti umrla gospa Frančiška Ivančič, rojena Sirk.
—V Planini pri Rakeku je umrl gospod Anton Rovan, posestnik in kovač.
. MALI OGLASI
SPECIALS
Friday-Saturday Crisco or Spry,
3 lb. Can..........48c
Quaker Farina,
210c Boxes........15c
Pure Tomato Catsup, 4Big 14oz.Bottles ..25c Pure Granulated Sugar,
25 lb. Sack.......$1.19
Best Quality Tuna Fish,
2 Cans ............25c
Fresh, Large Selected
Eggs, doz.........2P/2C
Fresh Roll Butter, lb. 31c We Redeem All Werx, Wer-ko, and Disho Coupons. Fresh Fish At a Low Price Today
SPECH FOOD STORE
1100 E. 63rd St.
Kdor želi
Najboljše domače suhe klobase, po 4 funte za $1.00, jetrne in krvave klobase po 5c vsaka, domače kislo zelje po 6c funt, lepa zaloga doma soljenega in preka-jenega mesa. Se vljudno priporočam vsem gospodinjam Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave.
Gostilna naprodaj
jako dober promet, sredi slovenske in hrvatske naselbine, se proda z vso opremo ;dobi se tudi stanovanje. Vprašajte pri Truckers Tavern, 3349 St. Clair Ave. (53)
Zabavni večer TEDDY CAFE
(Slovenian Tavern) 6009 St. Clair Ave.
V soboto 2. marca bomo servi-rali fino špageti večerjo, katero boste lahko zalili z izvrstnim vinom, pivom ali high ball. Godba bo igrala poskočne valčke in polke. Prijatelji in znanci so vabljeni !
Finski duhovnik bere ujetim ruskim vojakom iz sv. pisma. Kot se vidi ujetniki po- ' slušajo, če se jih bo pa kaj prijelo, je pa drugo vprašanje.
POZOR!
A ko želite prihraniti denar, kupujte pri nas!
Meso za juho ............10c
Srca, jetra, vampi ----------10c
Mleto meso ...............12c
Okvjine vinarice ........./5c
Suh špeh-bacon ........14 Vi c
Suhe kracke .........t.....8c
Riževe in krvave klobase,
vsaka .................4c
Najboljše suhe klobase .... 25c
Fresh hams............ 18 Vi c
Križman Market 678 E. 185th SI.
Hiše naprodaj
Hiša v okolici 185. ceste, ima 4 sobe in kopalnico spodaj, velika spalnica zgorej, vse v najboljšem stanju; cena samo $4,800.
Hiša 6 sob, 2 garaži, samo $4,800.
Hiša 6 sob, 4 sobe spodaj, 2 j zgorej, samo $4,200.
Več pojasnil dobite pri Edward Kovač 767 E. 185th St.
Gostilna naprodaj
Proda se dobro vpeljana gostilna z licenco D 1, D 2, v slovenski naselbini, ob glavni državni cesti v Euclidu. V bližini so vedno obratujoče tovarne. Najemnina in cena nizka. Pokli-Ičite KEnmore 0337-M. (51)
Nekaj obtožencev "Krščanske fronte" iz Brdokhjna, N. Y., ki so-obtoženi du so.hoteli vprizoriti revolucijo v Zed. \državah.
...........................-
V«* nobenega razloga ni bi-; i" ' da bi ponudbo odklonil. Če-
b> 2 tudi Mož je čist0 prav
"	*JVe,dal čemu bi naj pedlar sam p*	Kubil šest dni svojega drago-1»	časa za potovanje v lov-#	]'grad> ko ni vedel, ali bo kazali	Opcijo skleniti ali ne? Saj di!	^pomočnike—. In mož je
! no I tako Pametno in uvidev-■ J da nisem niti najmanj su-i' : Se kake zahrbtnosti. Zalog smo ^ rJ]0rali iznebiti, prilika se je i i "a> Prepričan sem bil, da go-4 uii Old .Firehandu v prid, ko ^ Povedal:
' AV ■
s* (.j^0 nnate res čas, nam je
J Po volji, če jezdite z nami.
%daj°t0Vali bomo jutri na vse
i ^V6da! Pri nas trgovcih je tv enar- Niti ure ne moremo ;j ve • kai šele, da bi cele dne-
Wubljaii.
M je j1'1 ob zori odpotujemo pa •• % • ^ Zato Predlagam', da leže-
v2ajspat'' '
fl	vin, m pomagal settler je-1	%e,1S° nama pripravljali leti	fen in odej. Res zelo mi-j	Daj^ en človek Je bil. Niti
In
ni bil sumljiv. \ tisti \fndar 11 i bil tako nedolžen hj„av r- Rollins! Za njegovim ' **nj skromnim obrazom in jSgovimj pametnimi beseda-Je Vrival nevaren človek. ii4tl) av^al nam je zasedo, ki bi ftave us°dna, da je nisva o i času spregledala. 1 Dia. bil0 ležišče postlano, na-; )icost° Vl^udno odkazal najboljše L p, °l'e ob steni v kotu. p .^dklonii em.
Daj Ja'a! Rajši bova spala zu-; a kostem. Vajena sva. In ; bov Je P°lna dima. Zunaj pa ^ na svežem zraku." "/^o je ugovarjal. | b0 i^Pak, Mr. Shaterhand, sla-: na v ete spali zunaj! Meseči-I ta. bo motila ! In pomisli-I ^'10 je ponoči zunaj 1"
"C^nil sem se. 5 Cni hlad nama ne bo ško-1J * Strjena sva. Mesečine pa t	Vajena. Sicer pa mese-
f Je tjanioreva prepovedati, da si-kamor se mu poljubi." l'govarjal in naju prepri-I ti, je bolje, če spiva v ko-r Jegovo govorjenje se na-; I'o^ st'krat ni zdelo sumljivo. : 'i(iii;iGJe Seveda sva zvedela, kaj lO^val s svojim vnetim u-N JHnjem- razumela sva nje-^L ^'liivost, pa spoznanje je ž prepozno.
^ttf11 Se 'le trudiL šla sva-V.ei' ,ie pripomnil:
r^1 nas ponoči vrata zakle-
Coj ' Je bolj varno. Ali naj no-
'Hty^tim vrata odprta, meš-
v ,
i "{rj( u • sem vprašal. ^,febiti bi ponoči česa žele-
ne bova želela. Le za-
v\ Vrata! v takih krajih ni ^ Puščate vrata odprta.
Po.s6l))Vam bova imela res kaj
to>V6v 6sa povedati, vam lahko
"jea tudi skozi okno."
i(0 res! Oken ne zapiramo."
!r'(:n0 S.Va stopila iz hiše, sva raz-
'^iriil^' da 'ie za nama settler
. 2aPah pred vrata.
je visel nizko na nebu
s0 gospodarskega poslop-
jj egale črez ograjeni pro-
^	80 branili najina ko-
st;allow in Winnetouov rja-
I sv ezala drug ob drugem.
SWaiinjima' razgrnil sem po-
J naslo ■ odej'0' le£el na nj0
&lavo na njegov vrat.
, Vii vedno storil> kadar sem
X šg a Prostem. Vajen je bil
i TUdi zel° vgeč mu je bi-%U Vh lnnetou je legel k svo-
k ^hI ZasPala-i je SvTf1 spal dobro uro' k0
H'laVo all0NV zbudil. Dvignil ^ ležal ar se ni «enil. če 'dslutil KPri niem, razen če je °Pa2ovai ileilavadnega.
Sein ga. Spet je dvi-
WINNETOU
r« cemikem Irrlrmlk« K. M*J»
___3
AMERIŠKA DOMOVINA, kARCH 1, 1940
brazis tailors
vam nudi najnovejše v izSot0^>eT> j OBLEKAII IN POVRŠNIKI« vse> volna
$16 50 in več .j
Narejene po meri; mnogo vz
$22.50 in več
Naročile sedaj za veliko <""
6113 St. Clair Ave.
Imamo naprodaj
5,000 GALON |
OHIJSKEGA CONCORD VP
v vašem galonu 59<^ sil'011 pripeljan	Salon
TED MANDEL. lastnik
M AN DELS WINERY 21'
KEnmore 3445 (i, 821 E. 222nd St. Eu£l!i!^
Naznanilo in zahvala
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
Andrej Štrbenk
Umrl je 26. januarja. Rojen je bil v Sodražici leta 1880. Pogreb se je vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Calvary pokopališče, kjer smo ga izročili v naročje materi zemlji.
Prisrčna hvala Rev. Matiji Jagru za podeljene sv. zakramente in tolažbo, ko se je pokojni nahajal v bolnišnici. V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem dragim prijateljem, ki so ppložili tako krasne vence h krsti dragega pokojnika. Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše. Prav lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu. Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru ter onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti.
Lepa hvala sobratom pogrebcem od društva Lunder Adamič št, 20 SSPZ, ki so nosili krsto. Iskrena hvala Zakrajšek pogrebnemu zavodu za prijazno postrežbo in vzoren pogreb.
Ti, dragi in ljubljeni oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bc ameriška gruda.
Žalujoči ostali:
Marija, soproga; Olga por. Ozanich, Mary por. Perovšek in Lina, hčere; George, Anton, zetje; George, Edward in Anthony, vnuki.
Cleveland, Ohio, 1. marca 1940.
TREBUŠNE PASOVE »J ELASTIČNE NOGAVIC^ imamo v polni zalogi. P03'' tudi po pošti.
MANDEL DRUG C<>
15702 Waterloo Rd., Clevela^
HEnderson 1126
SLOVENSKO PODJElJ®
BLISS ROAD COAl1 SUPPLY CO.
Najboljši premog In Pokličite KEnmore 080» 2229« ST. CLAIR AVB^
Za vsakovrstna stavbin dela, pokličite MUlberry 1065
KARL CENTA
668 E. 102d St. > MIZAR IN STAVBE^/
CLEVELANDSKA j
RAZSTAVA m j HIŠNIH POTREBŠff
V MESTNI DVOR4
OD 7. DO 15. MARCA- i RAZEN V NEDELJ''
Dr. I. Q. "Umski W kir" (osebno)
Famozni radijski mož za
šanja in odgovore . S4,500.CO v srebrnih dolarje nudenih za pravilne odg0 ! med dr. 1. Q. predstav ^ (Dr. I. Q.—osebno—ne v Od 1:00 pop. do 11 :Č>0 J Vstopnina 25 ceni«*^
MOTORNI BUSICLEVELANDSKE ULIČNE ŽELEZNICE 50 NAJBOLJ MODERNI IZMED VSEH SORAZMERNIH VELIKOSTI V AMERIKI
Po elevelandskih cestah so zdaj v prometu najbolj moderni motorni busi, kar jih je sorazmerno enake velikosti katerekoli ulične železnice v Zedinjenih državah. V tem je vključeno šestdeset novih busov najnovejšega modela, ki so bili dodani zadnja dva meseca. Povprečna starost busov elevelandske ulične železnice je okrog dve leti.
Da se da Clevelandu zanesljiv prevoz, pokrije ta flotila busov približno 22,300 milj vsak dan; okrog 210 voženj preko kontinenta vsak mesec.
Da se vzdržuje in obratuje te buse, se potrebuje postrežbo 475 Clevelandčanov, ki dobivajo v plačah letno $905,336. Material in potrebščine za to postrežbo, vključno 2,050,000 galon gazolina in 18,700 olja, stane $179,287 vsako leto. (To ne vključuje $250,000, kar se plača letno v davkih). Nakup pomeni več zaposlitve, več dohodkov za elevelandske delavce. /
Clevelandska ulična železnica je ponosna na to moderno motorno flotilo in na može, ki jo vzdržujejo in obratujejo. Ta izboljšava je samo en korak za večji modernizacijski program, ki se prične, kakor
hitro bodo dopustile razmere.
★ *
r
THE CLEVELAND RAILWAY CO.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo ln vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HKndTuon 2978_
NAZNANILO
Vsem cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da smo prevzeli
GAS0LINSK0 POSTAJO
E. 185th St., vogal Shawnee Ave.
Pri nas dobite Hi-Speed gasolin, ki je poznan kot najboljši. Imamo moderno pripravo za namazati vaš avtomobil in ste lahko gotovi, da boste dobili vedno najboljšo postrežbo. Prodajamo tajerje, baterije in druge avtomobilske potrebščine.--Se priporočamo
FRANK STOPAR IN SIN

Pavla.
Nekoč popoldan sta se pripravljala Lisjak in Mister Bates, da pojdeta zvečer na pohod. Prvemu imenovanih gospodov je butilo v glavo, da bo svojo osebo skrbneje olepotičil (te slabosti — bodimo mu pravični — nasploh. ni imel) in zato je Oliveru milostno ukazal, naj mu pri tem pomaga.
mi križi. Skozi tisto okno je gledal Oliver z žalostnim obrazom mnogokrat, po cele ure. A ničesar ni bilo videti, samo gosta zmešnjava streh, zakajenih dimnikov in pročelij. Kdaj pa kdaj se je kajpak prikazala od daleč v kaki lini razmršena glava, pa je hitro spet izginila. In ker je bilo okno Oliverove opazovalnice zabito in moltno od večletnega dežja in dima, je bil vesel, da je razbral vsaj obliko zunanjih predmetov, ni se pa hotel komu pokazati ali ga poklicati — da bi ga zagledal ali slišal, je bilo prav tako verjetno, kakor če bi bil čepel v jabolku katedrale svetega
dobrotnim prijateljem. Kako sodbo so si morali ustvariti o njem! Resnično otožne so bile Oliverove misli.
Po osmih dneh ali kaj je puščal Žid vrata nezaklenjena, in Oliver se je poslej svobodno kre-tal po hiši.
Silo nesnažen stan je bil to. V gornjih sobah so bile nad kamini visoke lesene police, široka vrata, stene na opaž; robi po stropih, čeprav zanemarjeni in začrneli od nesnage, vendar različno okrašeni. Iz vseh teh znamenj je Oliver sklepal, da so bili gospodarji te hiše davno, še preden je bil stari Žid rojen, boljši ljudje, in da je bila mogoče čisto prijetna in lepa, kakor je bila zdaj pusta in strahovita videti.
Po kotih in po stropu so poraz-predli pajki svoje mreže. In kadar je stopil Oliver potihoma v kako sobo, so se podile miši po podu in preplašene pobegnile v svoje luknje. Drugače ni bilo videti niti slišati živega bitja. In pogostoma, kadar se je zmračilo in je bil utrujen od svojega potovanja iz sobe v sobe, je šel v vežo in se zalezel v kot poleg vrat, da bi bil čim bliže živim ljudem. Tam je žedel in poslušal in štel ure, dokler se ni vrnil Žid ali dečka.
Po vseh sobah so bile prepere-le oboknice trdno zaprte, in zapahi, ki so jih držali, pritrjen na les s čvrstimi vijaki. Luč j« prihajala samo skozi okrogle od prtine pod stropom, kar je dela lo izbe še mračnejše, ker so bih polne čudnih senc. Zadaj poc streho je bilo okno brez oboknic a zavarovano z rjavimi železni
tem. Tako mislim jaz."	<
To želo je merilo na gospoda i Grimwiga, ki je bil samec. Kor je pa izvabilo temu gospodu samo smehljaj, je vrgla stara gospa glavo pokoncu, si pogladila predpasnik, da bi se pripravila za nov naskok, ko jo prekine gospod Brownlow.
"Tiho!" je rekel stari gospod in kazal jezo, ki je pa v njem prav za prav ni bilo. "Da ne bom slišal več fantovega imena! Pozvonil sem, da'bi vam to povedal. Nikdar — nikdar, pod nobeno pretvezo, veste! Pojdite, gospa. In pomnite, da sem govoril resno."
žalostna so bila to noč srca v Brownlowovi hiši.
Tudi Oliveru je bilo tesno pri srcu, kadar se je domislil svojih dobrih, ljubeznivih prijateljev; sreča zanj, da ni vedel, kaj so slišali —: počilo bi mu bilo srce.
OSEMNAJSTO POGLAVJE Kako je živel Oliver v izpodbud-ni družbi svojih častitih prijateljev.
Drugi dan okrog poldne, ko sta odšla Lisjak in gospodič Bates po svojih običajnih opravkih, je porabil gospod Fagin priliko in naredil Oliveru dolgo pri- ' digo o vnebovpijočem grehu ne-hvaležnosti in mu jasno predo-čil, kako silno se je tej pregrehi vdal, ker se je samovoljno ločil od svojih prijateljev. Pa kaj to, še potem jim je skušal uiti, ko so se tolikanj mučili in toliko potrošili, da so ga našli. Posebno je poudaril gospod Fagin, kako je Olivera sprejel in se zavzel zanj tisti čas, ko bi bil moral brez njegove pravočasne podpore od lakote poginiti. In potem mu je pripovedoval žalostno in ganljivo zgodbo mladega fanta, kateremu je v podobnih razmerah pomogel s svojim človekoljubjem. Ta pa se je izkazal nevrednega njegovega zaupanja in zahotelo se mu je stopiti v sporazum s policijo, in tako je hotela nesreča, da so ga neko jutro v Old-Baileyu Obesili. Gospod Fagin ni kar nič prikrival svojih zaslug za ta žalostni konec. S solzami v očeh je tarnal, ka&o ga je dotični mladič s svojim trmoglavim in izdajalskim ravnanjem primoral, da je nastopil zoper njega kot glavna priča — to pričevanje, čeprav ni bilo popolnoma po vesti, je bilo vendar neogibno potrebno za njegovo (gospoda Fagina) in še nekih drugih posebnih prijateljev varnost. Za sklep mu je gospod Fagin s precej neprikupnimi potezami naslikal neprijetnosti, biti obešen, in s silno prijaznostjo in vljudnostjo je izrazil iskreno u-panje, da ne bo nikoli primoran, prepustiti Olivera tej nevšečni , operaciji.
Mraz je spreletaval mladega Olivera, ko je poslušal židove besede; zakaj kolikor toliko je razumel temne pretnje v njih. Iz lastne skušnje je že vedel, kako lahko zamenja pravica nedolžnega s krivcem, če je slučajno v njegovi tovarišiji.
In da je imel Žid globoko zasnovane načrte za ugonobitev ne-povoljnih sokrivcev ali nadležnih blebetačev in jih je tudi ne enkrat uresničil, se mu ni zdelo nikakor neverjetno, če se je domislil na sploh prepirov tega go-spoda z gospodom Sikesom, ki J so se po vsej priliki tikali neke J prejšnje zarote te vrste. Boječe 5 se je ozrl kvišku in srečal Židov S prežeči pogled; začutil je, s kali kim zadoščenjem opazuje njegov S bledi obraz in njegove trepetajo-m če ude.
n Žid se je ostudno nasmehljal, S potapljal Olivera po glavi in re-! kel, naj bo fe miren in naj se za-j vzame za delo, pa bo videl, kako j dobro se bosta še sprijateljila. j Potle je vzel klobuk, se ogrnil s J starim, zakrpanim plaščem in J odšel; vrata za seboj je zaklenil. J In tako je ostal Oliver ves ta J dan in večino naslednjih dni — J od ranega jutra do polnoči ni vili del človeka — po ure in ure sam I! s svojimi mislimi, ki so mu ne-ij prenehoma uhajale k njegovim
Oliver Twist
C. Dhikens-O. Župančič
ZAKRAJŠEK FUNERAL HOl^ ^ 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 311'
VICTOR — BLUEBIRD — ^
SLOVENSKE GRAM0F°] SKE PLOŠČE
se dobi pri
Snow Bros. Radio ft
13914 St. Clair Ave.
Velika zaloga električnih P^' tov po najnižjih cenah- j
VOCALION — COLUMBIA'I BRUNSWICK Vprašajte za MR. JOHNj^ffj
Ignac Slapnik. stj
CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR A V*- I
\S-P-R-I-N'7 \ TOPCOATS / \SUITS /
\ made to mea- / \ sure /
\ $22-50 / f
Ready \T««	/ W
to \	/ pftjttS
wear \	/ Aet
TopcoatsX	/to Or"
$15.95 \ / $3'9
BRAZIS BROJ'
c-l-o-t-h-e'
—Three Stores— 6905 Superior Ave-6122 St. Clair Ave-15602 Waterloo
Za dober premog pokličite
MAR-KET COAL CO.
ENDICOTT 1588
1261 Marquette Rd.
Gospod Bumble je odložil klobuk, odpel suknjo, prekrižal roke, zamišljeno nagnil glavo ter po kratkem premolku začel svojo povest.
Utrudljivo bi bilo, ponoviti jo z biričevimi besedami, kajti porabil je zanjo okoli dvajset minut. Jedro tega pripovedovanja je bilo: da je Oliver najdenček, dete zloglasnih, malopridnih ljudi; da ni kazal že od rojstva boljših lastnosti kot trmo, nehvalež-nost in zlobnost; in da je sklenil svoje kratko bivanje v rojstnem kraju s krvoločnim in zavratnim napadom na čisto nedložnega dečka ter zbežal ponoči svojemu mojstru iz hiše. In v dokaz, da je Bumble res tisti mož, za katerega se izdaja, je položil na mizo papirje, ki jih je prinesel s seboj. Prekrižal je zopet roke in čakal, kaj poreče gospod Brownlow.
"Bojim se, da je vse to le pre-resnično," je dejal otožno stari gospod, ko je pregledal papirje. "Tole nate za svoje poročilo; ni dosti; z veseljem bi vam dal trikrat toliko, da se je glasilo ugodno za dečka."
Da je vedel gospod Bumble to malo prej, bi bil prejkone svoje poročilo drugače zasukal. Sedaj je bilo vsekakor prepozno; zato je važno zmajal z glavo, spravil pet gvinej in odšel.
Gospod Brownlow je hodil nekaj minut po sobi, vidno tako potrt od biričeve povesti, da je še gospod Grimwig prenehal s svojim zbadanjem.
Nazadnje se je ustavil in krepko pozvonil.
"Gospa Bedwinova," je rekel gospod Brownlow, ko je prišla hišna, "tisti Oliver je slepar,"
"Ni mogoče, sir. To ni mogoče," 'je dejala stara gospa odločno.
"Pravim vam, da je," je zavrnil ostro stari gospod. "Kaj — ni mogoče! Pravkar smo slišali njegovo zgodbo od rojstva dalje; in kar živi, je navihan pre-kanjenec."
i "Tega ne bom nikoli verjela, sir," je odgovorila stara dama. "Nikoli!"
"Ve stare babe verjamete samo mazačem in lažnivim histori-jam," je zagodrnjal gospod Grimwig. "Jaz sem to kdaj že vedel. Zakaj me niste takoj spočetka poslušali? ičie bi ne bil i-mel vročice, bi me bili, mislim, e? Ampak zaradi nje je bil tako in-teresanten, kaj ne? Interesan-ten! Pa!" Gospod Grimwig je pobezal z železcem po žerjavici.
"Bil je ljubek, hvaležen, pohleven deček, sir," ga je nejevoljno zavrnila gospa Bedwinova. "Jaz že vem, kaj so otroci, štirideset let sem se ukvarjala z njimi. In kdor ne more reči o sebi tega, mu ni treba govoriti o
"Saj sem
vedela, da bomo še slišali kaj o njem. Ubogi malček! Vedela sem, da bomo! Za trdno sem si bila v svesti. Bog bodi z njim! Ves čas sem dopovedovala!"
Po teh besedah je odhitela vrla stara gospa v svojo sobo, sedla na zofo, in solze so se ji ulile. Dekla, ki ni bila tako mehka, je stekla medtem po stopnicah in se vrnila s prošnjo, naj se potrudi gospod Bumble takoj z njo, kar je možak tudi storil.
Vedla ga je v malo knjižnico, kjer je sedel gospod Brownlow s svojim prijateljem Grimwigom s steklenicami in čašami pred sabo. Zadnji gospod je takoj vzkliknil:
"Birič! Srenjski birič! Če ni, si odgriznem glavo."
"Prosim, ne motite sedaj," je rekel gospod Brownlow. — "Boste sedli?"
Gospod Bumble je sedel, ves zmeden od čudnega ponašanja gospoda Grimwiga. Gospod Brownlow je prestavil svetilko, da je lahko gledal biriču naravnost v obraz, in rekel malo nestrpno:
"No, sir, ste prišli zaradi mojega razpisa?"
"Tako je, sir," je rekel gospod Bumble.
"In ste birič ali niste?" je vprašal gospod Grimwig.
"Jaz sem občinski uradnik, gospoda," je dejal gospod Bumble ponosno.
"I, kajpa," je pripomnil gospod Grimwig po strani svojemu prijatelju, "saj sem vedel, da je. Birič, kar ga je v koži."
Gospod Brownlow je nalahno stresel z glavo, naj prijatelj molči, nato je povzel besedo:
"Ali veste, kje je ubogi deček zdaj?"
"Toliko, kakor vsak drug," je odgovoril gospod Bumble.
"Torej, kaj veste o njem?" je vprašal stari gospod. "Govorite, prijatelj, če imate kaj povedati. Kaj veste o njem?"
"Kaj dobrega pač ne boste vedeli o njem povedati, ali ne?" je usekal gospod Grimwig, ko si je natanko ogledal Bumblov ograz.
Gospod Bumble je to vprašanje hitro razumel in je zmajal glavo s slovesnostjo, ki ni pomenila nič dobrega.
"Vidite?" je dejal gospod Grimwig in zmagoslavno pogledal gospoda Brownlowa.
Gospod Brownlow je v skrbeh gledal nabrano lice gospoda Bum-bla in ga prosil, naj sporoči kar mogoče na kratko, kar ve o Oliveru.
4