Poštnina plačana v gotovtnl.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 170.
V Mariboru, sredo 15. decembra 1926.
Leto I.
Enoten nastop — sigurna zmaga.
V tej volilni borbi bo torej razredno zavedno delavstvo nastopilo enotno. Tako v ljubljanski, kakor tudi v mariborski oblasti so se zastopniki razrednih delavskih skupin »Enotnost«, »Zedinjenje« in naše stranke sporazumeli za skupen nastop pri volitvah na skupni kandidatni listi in na podlagi skupnega volilnega in akcijskega programa. V Mežiški dolini so se temu sporazumu pridružili tudi pristaši »Napreje-ve« skupine. Istotako v Celju in in v Slovenjgradcu. Kdor bi izmed pristašev te skupine skušal eventu-elno še motiti delo delavskega sporazuma in zedinjenja, bo neusmiljeno pogažen. Ze dolgo ni šel proletariat pod tako ugodnimi aspiracijami in s tako odločno in soglasno voljo v skupno borbo, kakor pri teh volitvah. Velika zmaga je pravzaprav že tu, je v tem, da so se po tolikih letih hudih razcepov in srditih notranjih bojev pristaši raznih delavskih skupin našli končno spet v eni fronti, se združili za skupno borbo proti skupnemu sovražniku.
Ta sporazum je za naše prilike ogromnega pomena toliko z ozirom na te volitve, kakor tudi z ozirom na nadaljni razvoj delavske borbe in razredne socialistične akcije in popolnega sindikalnega, duhovnega in političnega zedinjenja vsega našega proletariata z desne in leve. Zlasti pomemben je sporazu’ s skupino
»Enotnost«, ki predstavlja, poleg naše stranke, številno in ideološko, najjačjo silo ter razredno in revolucionarno najjasnejše opredeljeno strujo v delavskem pokretu Slovenije.
Pozdravljamo ta sporazum, dobro se zavedajoč, da stopa ž njim naše delavsko gibanje v novo dobo naglega podviga in napredka, v dobo, ko bo proletarčeva volja spet močnejša in močnejše odločevala v dobi, ko ne bodo mogle več buržu-azne stranke begati delavske volil-ce in utrjevati na njihov račun svoje skrahirane politične pozicije.
Objavili bomo zapored v našem listu osnove tega sporazuma, pro-gramne točke, na katerih so se zastopniki razrednega delavstva združili. Te osnove se gibljejo v okviru marksističnega socializma, uvažujoč kontingentne domače prilike, razvojno fazo našega splošnega gospodarskega in političnega življenja. Vsak razredno zaveden in marksistično vzgojen delavec bo lahko z mirno zavestjo šel v predstoječo volilno borbo v duhu teh zahtev in tega programa.
Naše delavstvo pojde složno v boj, držeč se disciplinirano in iskreno sklenjenega dogovora.
Enotni nastop vsega delavstva nam je sigurno jamstvo zmage.
Na delo!
Živela delavska enotnost!
Delavstvo v ljubljanski oblasti nastopi
enotno.
Ljubljana, 12. dec.
Razgovori med zastopniki naše stranke, skupin »Zedinjenje« in »Enotnost« so se povoljtio zaključili. Razredno zavedno delavstvo nastopi pri volitvah enotno, z eno edino delavsko kandidatno listo. Zastopniki imenovanih skupin so bili mnenja, da spada marksistično o-predeljeno delavstvo skupaj, da mo-
ra složno v volilno borbo, odklonilo je pa vsako paktiranje z nemarksi-stičnimi takozvanimi delavskimi skupinami. Sklep, da nastopi zavedno delavstvo v naši oblasti končno vendarle enotno, je izzval med proletariatom silno navdušenje in izgledi za naš uspeh pri volitvah so izredno dobri.
Trboveljski proletariat za skupni nastop
pri volitvah.
V sredo, dne 8. t. m. se je vršila pri nas srezka konferenca vseh delavskih skupin in sicer »Enotnosti«, »Zedinjenja«, naše stranke in »Ber-notovcev«. Na dnevnem redu je bilo vprašanje skupnega nastopa pri oblastnih volitvah.
Zastopniki vseh navzočih skupin
Tudi mežiško delavstvo odobrava sporazum in pojde enotno v volilni boj.
Šoštanj, 12. dec.
V nedeljo se je vršila tu dobro oliiskana konferenca delavskih zaupnikov iz cele Mežiške doline. Bili so navzoči zastopniki vseh delavskih struj. Ves potek debate je pričal, da si delavstvo želi absolutno enotnega nastopa pi-j volitvah, da ne mara več razkolnikov, da se hoče boriti pod skupno razredno socialistično zastavo za zmago delavske stvari. Navzoči delegati so soglasno sklenili, nastopiti pri volitvah enotno s skupno kandidatno listo. Na
volišču mora biti ena sama delavska votilna skrinjica!
Konferenca se je zaključila ob splošnem navdušenju in živio-klici na delavsko razredno enotnost!
V nedeljo se je vršila konferenca vseh marksističnih strank v Zadružnem domu v Šoštanju. Zastopani so bili delegati: od naše stranke 11, od SDSJ in skupine »Enotnost« 4, zastopnik našega oblastnega odbora je bil s. Komavli in za-
stopnik KDZ s. Leskošek iz Celja. Skupno je bilo 22 delegatov.
Kar pa je bilo najbolj razveseljivo, je to, da so bile zastopane vse marksistične grupe in vse so imele željo za enoten nastop. Vsi govorniki so naglašali, da nas le skupni nastopi lahko rešijo iz razdrapanih razmer. Po trdih in ostrih debatah je prišlo končno do sledečega enotnega sporazuma: 1. nosilec liste bo s. Moderndorfer, učitelj v Mežici;
2. s. Koradej Ant., sedlar, Šoštanj;
3. s. Polanc, rudar iz Velenja. — Za namestnike so bili izvoljeni:	1.	s.
Krajnc Franc, posestnik v St. Tilj-Mislinje; 2. s. Rauter Leopold, uradnik OUZD v Slov. Gradcu; 3. sodr. Lekš Jože, rudar, Velenje.
Sodrugi-trpini! V našem srcu je prišlo do zedinjenja med delavci in kmeti in enotni gremo v volilni boj, kot da bi bili na novo prerojeni. Po grdi, nesramni razdrapanosti smo prišli zopet skupaj. Uvideli smo, da nam nič ne koristi medsebojno pre-klanje in prepiranje za žabjo volno, ampak le skupno delo nas lahko reši popolnega pogina. Bič, katerega smo spletali sami, je padal po lastnih ramenih. Ali sedaj, ko smo že malo spregledali, bomo vzeli bič in zavihteli nad glavami kapitalističnih pijavk in rekli bomo: Do tu sem in nič dalje! Gorje pa onemu, ki bi se zoperstavljal zahtevi delavstva!
Sedaj pa na delo, na agitacijo!
Naj živi enotni nastop delavstva in kmeta! Naj živi socializem!
*
Naša kandidatna lista za dravograjski okraj.
Danes je bila kot 2. vložena skupna kandidatna lista socialističnega
proletariata rdeče mežiške in dravske doline.
Kandidati;
Moderndorier Vinko, učitelj v Mežici, Kuhar Lovro, uradnik v Guštanju, Lahornik Ferdo, kovač na Muti.
Namenstniki;
Juh Luka, delavec v Guštanju, Lorberg Albert, kovač v Žerjavu, Trebovc Franc, rudar v Munšeniku.
Naša Socialistična stranka je s tem pokazala, da ji ne gre za mandate, ampak za to, da končno enkrat nehajo vsi spori, da se izravnajo vsa nasprotja, ki so doslej v socialističnem delavskem gibanju postojala. Skupni volilni boj naj bo le predpriprava za upostavitev enotne Socialistične stranke v okviru naše Socialistične delavske Internacionale. Prepričani smo, da bodo oni sodrugi, s katerimi smo se našli v tem volilnem boju, istotako iskreno in pošteno delali na tem, da bo čimprej končana trnjeva pot delavskega razreda v državi. Našim organizacijam in zaupnikom priporočamo največjo disciplino. Če nas bo ta skupni nastop pripeljal do cilja, ki ga imamo pred seboj, do združitve, potem žrtve, ki jih je doprinesla naša Socialistična stranka, niso prevelike. Gorje pa o-nemu, ki bi socialistično delavstvo v tem oziru prevaral. Zato sodrugi in sodružice, vi vsi, ki ste žrtve doprinesli in ki ste s stranko živeli in za njo delali v najtežjih časih, vi ste poklicani, da budno pazite in varujete čast in ugled naše SSJ, vse dotlej, dokler se naše želje ne uresničijo.
Delavstvo v rajhenburškem revirju za
enotnost.
so pristali na skupen nastop pri o-blastnih volitvah, le »Bernotovci« so to odklonili, nakar so morali naglo zapustiti konferenco. Za nosilca liste je bil izvoljen trboveljski župan so-drug Sitar. Tako je bil končno tudi pri nas storjen korak naprej h konsolidaciji delavskega pokreta.
Brežica, 12, decembra.
Sreska konferenca, ki se je vršila dne 8, decembra t. 1. v Brežicah v svrho skupnega nastopa vseh marksističnih struj pri volitvah v oblastne skupščine, je bila po razcepu v 5 letih ta dan prvič po svojih delegatih zelo dobro obiskana.
Na tej konferenci so bili zastopani rudarji, železničarji, tovar. delavci, mali kmetje, sploh ljudje, ki občutijo potrebo, da se potegujejo za svoje pravice, ki nam jih buržuazija krati. Bili so sami taki, ki živč od dela svojih rok.
Želja po združitvi vseh marksističnih struj se je na tej konferenci med člani pokazala v taki meri, kot še nikoli doslej. Podali smo si svoje žuljave roke, izvolili smo kandidate in namestnike, ter postavili kandidatno listo za naš okraj. Sodrugj, sedaj pa tudi skupno na delo med delavstvo in kmete, da iztrgamo meščanskim strankam naše ubogo delavstvo, kojega so preslepile z vero in nacionalizmom. Zlasti bo treba v tem oziru nastopiti pri nas na Seno-
vem med rudarskim delavstvom. Našim demokratom je dobro došla redukcija, ki so se je poslužili in kazali svojo moč, da, »kdor je pri njih organiziran, ta ne bo odpuščen in da se naj ne boji, da bo ob delo in kruh«. Na tak način so dobili v svojo otrov-no organizacijo ono delavstvo, ki je v strahu za svojo eksistenco in vsled nezrelosti pristopilo k njim, a mirnim srcem nam lahko verjamete, da so v srcu socialisti, ne pa fašisti. Lepi sc vam kažejo samo zato, da se izognejo tistega šikaniranja, ki ga v nasprotnem slučaju doživijo.
Njih organizacija se bo držala toliko časa, kot sv, Jurija sneg, malo vetra in že skupni; tako bo izginila tudi slavna laži-demokracija iz Se-nova.
Sodrugi, čim bolj bomo delali za združitev vseh marksističnih struj, tem preje bo konec bojazni pred fašisti. Vsi naši somišljeniki na delo, na agitacijo za našo sveto proletarsko stvar. V slogi je moč! Delavci v Senovem združite se v eno pravo proletarsko organizacijo, katera stoji na temeljih marksizma.
Nikola Pašič.
Nenadna smrt Nikole Pašiea je močno presenetila ves jugoslovanski in zunanji politični svet. Nikola Pašič je bil nedvomno velika politična osebnost, državnik izrednega štiia, skozinskoz zgodovinska postava. Socialisti smo bili vedno nje-
govi hudi in nepopustljivi politični nasprotniki, kajti povoda smo imeli dovolj, da smo bili z njegovim javnim in* državnim delom skrajno nezadovoljni. To nas vendar ne sme motiti, da ne bi priznali temu staremu, spretnemu in izkušenemu bur-
"fofefcnckaSi
Enrilo
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
okusen i cenen.
"Dobiva se v vsefi
dobro asortlmniC
kolonitalniO trgovina&.
žuaznemu politiku njegove nenavadne državniške sposobnosti. Pasic je v svoji starejši dobi krenil bolj' in ‘bolj na desno, nastopal če-šče skrajno reakcionarno, dasi je v svoji mladosti izpovedoval skrajno revolucionarne nazore, živel močno pod vplivom velikega ruskega revolucionarja, anarhista Bakunina, katerega ideje je skušal presaditi na domača srbska tla. Prvotni politični, gospodarski in socialni program srbske radikalne stranke, ki ga je bil sestavil skupno z velikim srbskim teoretikom in socialistom Svetozarjem A^arkovičem, nosi na sebi v marsičem to bakuninistično obiležje. Pašič se je kasneje v marsikaterem pogledu izneveril svojim prvotnim ideološkim stremljenjem, ostal je pa nepokolebljiv v zahtevi, da se mora dotlej avtokratično vladani Srbiji zasigurati ustavnost in demokracijo, pritegniti k soodioče-vanju pri javnih' in vladnih poslih tudi široke mase naroda. Tudi v tej obliki in po tej poti je Pašič močno rušil stare tradicije in ustanove, rušil zlasti moč in premoč dvorske klike v Srbiji. Ob političnem nastopu Pašiča in njegove stranke je bil pravzaprav v Srbiij edini vladajoči sloj ona tenka plast parasitov in privilegirancev, ki so se zbirali okolu dvora in se skrivali za tedanjo kraljevo osebo. Potom probuje-nega ljudstva, parlamenta in gospodarskega razvijanja se je tudi v Srbiji končno pojavil neki srednji sloj, se pojavila tudi buržuazija in kapitalizem — za njim pa razedi-njene in eksploatirane, a vendar politično se probujajoče mase delovnega ljudstva. V notranji politiki je Pašič dela! dosledno na razvijanje tega socialnega procesa, rušeč dotlej vsemogočno oblast poedincev. To potezo je trdovratno držal do kraja. V zunanji politiki je pa delal na ustvaritvi večje in večje skupne države, delujoč neprestano na razrušitvi Avstrije. Napravil je tudi v zunanji politiki marsikatero hudo napako, največja izmed vseh je pa bila ona iz leta 1912, ko se je prva balkanska vojna proti Turčiji izpre-vrgla v krvavo, usodno medsebojno
klanje med Srbijo in Bolgarijo. Ne vemo, v koliko je bil samo Pašič kriv one nesrečne bitke ob Bregal-nici, vemo, da je Pašič imel nekoč vendar v vidu mir na Balkanu — srbsko-bolgarski spor je pa možnost tega miru pokopal za dolgo vrsto let. Posledice so se pokazale v svetovni vojni in se kažejo še danes.
Bilo kakorkoli, Pašičevo delo in življenje ostane dolgo tesno spojeno z nastajanjem jugoslovanskega naroda, z njegovim državnim in družabnim konstituiranjem, z njegovim uveljavljenjem v nacionalnih, političnih, kulturnih in tudi socialnih borbah naprednega sveta.
Morda je res, da je bila zadnja leta njegova osebnost bolj na potu neizbežnemu naglejšemu razvoju notranjih prilik, res je pa tudi, da tisti, ki so mu nasledili na krmilu države še predno je umrl, so se pokazali še vse bolj reakcionarni, skozinskoz nesposobni, nedemokratični in servilni.
Buržuazna Jugoslavija je izgubila svojega najsposobnejšega državnika, radikalna stranka, ki je pravzaprav doslej vodila vso državno politiko, pa svojega najbolj avtoritativnega voditelja. Občutila se bo v tem meščanskem svetu še dolgo Pašičeva izguba. Radikalna stranka se bo sedaj najbrže radikalno razcepila in marsikatero zlo, ki je ostalo doslej prikrito, se bo pokazalo v vsem svojem nevarnem obsegu in pomenu.
U pravni državi.
V vseh šolarskih bukvah, v vseh domoznanstvenih in zemljepisih stoji na prvem mestu zapisano, da je Jugoslavija pravna država. Pa uče šolarja, vtepajo v glavico šolarke zmotno trditev, da postopajo oblastniki strogo po pravici in brez ozira na levo in desno deli pisani in veljavni zakon jugoslovanskim državljanom neskaljeno in pridobljeno pravico.
Včasih pa le bruhne na dan tudi druga, gornjemu nauku diamentralno nasprotna resnica. Že Radič sam ve tudi še sedaj povedati o kundakih kundačenju, pendrekih in l pendre-
čenju. Pa se mož pritožuje, da tudi sporazum še ni postavil v naši državi Pravice na svoje mesto. Da služi še vedno Pravica za veliko surovino, neodgovornim žandarjem, policijskim pisarjem. Pravimo le: revež, kdor okusi blagodati take žandarske Pravice.
Pa še nekaj se uče otroci o naši državi. Jugoslavija je tudi svobodna država. Svoboda, klic napredka je, pravijo, temelj naši edinstveni, s krvjo in neštetimi človeškimi žrtvami zgrajeni Jugoslaviji. Svoboda, ponos državljana, je v naši državi ustavna pravica.
Tako uče, tako pridigujejo in tako ponavljajo šolarčki. Kakšno razočaranje za te revčke, kako jih bo drugače poučilo življenje.
Samo en vzgled:
V slavno beograjsko glavnjačo so vtaknili dva siromaka. Oba je življenje, beda in revščina, zavedlo na stranpota. Večkrat že v zaporu, za vagabunda so ju imeli vpisana v policijskih analih. Tokrat pa ju je žan-darmerija osumila ropa v vlaku. Da sta v brzovlaku med Vinkovci in Beogradom izropala potnika, mu vzela denar in papirje. Naravno, da treba tudi take vagabunde zaslišati v pravni državi. No, in ker živimo v pravni državi, se je to tudi promptno zgodilo. Toda, zaslišanje pa je moralo biti tako, da >se ježe človeku lasje. Eden obeh osumljencev je bil popolnoma nedolžen. Na dan, ko se je izvršil rop, je bil osumljenec v beograjskem zaporu! Torej najbolj zanesljiv alibil Kljub temu pa je izpovedal pri zasliševanju, da je bil on ropar, da je on dejansko prav tisto noč izropal spečega potnika in on sam je pobral potniku denar.
Tako priznanje je feeveda zadoščalo za obtožbo in skoro bi zadoščalo tudi za obsodbo in par let kaznilnice bi bilo plačilo za uspeli rop. Na glavni razpravi pa je dobil obtoženec toliko poguma, da je vendar povedal, da je bil tiste čase na varnem zaprt v beograj. zaporih in zato pač ni mogel storiti očitanega ropa.
Kratka je ta zgodba. Vendiar značilna. Torej: mož podpiše pri zaslišanju zase strašno obtožbo in nihče pri glavni razpravi ni vprašal: zakaj Sodišče je sicer izreklo, da podpisani zapisnik je neveljaven, vendar pa ta ni in ne more biti dovelj. Tak način zaslišanja in izpovedovanja je bi! moderen v časih, ko je pravnika-izslednika nadomeščala natezalnica, ko je pravno sigurnost in zanesljivost reprezentirala mučilnica. V pravni, rečemo pravni državi, pa je to škandal, svetovni škandal!
Smo moderna država, smo napredna država. V zunanjem svetu se prezentiramo in predsednika s slabo francoščino reprezentira v Ženevi naš zunanji minister. Pri tem pa je gori opisani dogodek za nas postranska in ne več zanimiva dogodivščina.
Kedaj bo konec teh in takih odvratnih metod? Kdo se bo našel, ki bo vpostavil tudi v naši državi pravni red in pravno varnost? Unificira-no in kostficirano. Sestavljamo in debatiramo procesne rede, praksa pa kaže, da znajo politični pisarji in sekretarji dokazati nedolžnemu državljanu ogabni rop na spečem potniku v brzovlaku!
Naj za konec še pristavimo: Kdor je bral sodno poročilo o tem nečuve-nem škandalu v beograjski »Politiki«, je moral razumeti in spoznati eno: obtoženec si ni upal povedati niti pri glavni razpravi, da so ga mesto zaslišanja pošteno pretepli in izsilili s pendreki njegovo priznanje. Kako bi revež sedel, če bi ne bil dokazal alibija s sodnim zaporom!
Upostavite v prestolici najpreje pravno varnost, potem boste dobili šele prvo poizkusno in začasno legitimacijo za reprezentanco v zunanjem svetu. Dotlej pa je razburjenje Narodne skupščine nad lopovščinami fašistovske Italije prazna pena in smešni bluf.
Škandal z osumljenim revežem ni osamljen. Ponovno smo že slišali o teh edinstvenih, nezaslišanih proce-sualnih postopkih! In kar se je danes zgodilo temu revežu, isto lahko se zgodi jutri vsakemu drugemu. Uverjeni smo, da bi celo Korošec pri takem zaslišanju priznal, da je proti-državen element! . . .
ItallJansko-nemSki sporazum.
Med Italijo in Nemčijo se je sklenil medsebojni arbitražni sporazum. Pravijo, da so klavzule tega sporazuma sestavljene v duhu Lo-carna, da jih preveva duh najčistejše miroljubnosti in da si obe državi v tej pogodbi zajamčujeti sedanje državne meje. Če se spomnimo ponovnih »miroljubnih« izjav Mussolinija in njegovih najvplivnejših vladnih listov, moramo v to miroljubnost absolutno verjeti. Pravijo tudi, da Anglija odobrava ta sporazum, da se bo temu sporazumu pridružila tudi Rusija itd. Kaj pravi k vsemu temu Francija, pa ni nikjer povedano.
Ženevsko zasedanje.
Ženevskzc zasedanje Zveze narodov se jiki&aključilo s precejšnjim uspehom za Nemčijo. Sklenili so, in Briaiid se je temu sklepu menda pridružil, da se polagoma odpravi stalna vojaška kontrola nad Nemčijo. Odslej se to nadzorstvo ne bo vršilo več stalno in po vojaških organih Francije, marveč le od slučaja do slučaja in to po medzavez-niški komisiji Zveze narodov. Nadzorstvo bo vršilo torej samo Društvo narodov, katerega polnovredna članica je tudi Nemčija, ki bo tedaj v tem slučaju kontrolirala samo sebe.
90
Jack London:
Zeier a peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Žalostno strese z glavo, prižge cigareto in se vsede poleg mene.
»Lačen sem,« reče, »da bi kamenje jedel.«
V prihodnjem trenotku je že vstal in iskal kamen. Vrnil le je z njim in razbil izložno okno.
»Sicer je pritličje in ne posebno dobro,« je rekel, ko mi je pomagal zlesti v narejeno luknjo, »ali to je vse, kar lahko narediva. Vi boste nekoliko spali, jaz pa grem na poizvedbe. Rešil vas bom, ali moram imeti čas, mnogo časa — da nekaj pojem.«
Bila je sedlarska prodajalna. Naredil mi je ležišče iz konjskih odej v privatni kontori, ki je bila v ozadju. Dasi sem popolnoma razbita, se me loti še silni glavobol. Bila sem vesela, da sem lahko zaprla oči in zaspala.
»Vrnem se,« so bile njegove besede, ko je odhajal. »Nimam upanja, da dobim avtomobil, ali nekaj prinesem gotovo za jesti.«
In to so bile poslednje besede za tri leta, predno sem zopet videla Garthvvaita. Mesto, da bi se vrnil, je bil prenešen v bolnico. Prestrelili so mu pljuča in vrat.
24. Halucinacije.
Od tiste noči, ko sem potovala iz Ne\v Yorka v Chicago, nisem zatisnila svojih oči. Vsled tega in vsled onemoglosti se me je polotil globok spanec. Bila je noč, ko sem se prvič zbudila.
Garthvvaite se ni vrnil. Svojo uro sem zgubila in nisem vedela, kako pozno je. Ko sem tako ležala z zaprtimi očmi, sem slišala zopet tiste zamolkle glasove daljnih eksplozij. Pekel je še vedno divjal. Splazila sem se k odprtini. Odsev strašnih požarov je razsvetljeval ulico, kakor da je dan. Najdrobnejšo pisavo bi lahko čitala z lahkoto. Dalje doli so prasketale ročne granate in slišalo se je stresanje strojnic. Od daleč pa je bobnela cela vrsta težkih eksplozij. Splazila sem se zopet nazaj k mojim konjskim odejam in zopet zaspala.
Ko sem se zopet zbudila, je padala bledo-žolta svetloba^ skozi odprtino. Bilo je svitanje drugega dne. Šla sem k odprtini. Zrak je bil napojen z dimom. Tam na drugi strani ceste omahuje nesrečen suženj. Roko pritiska na svojo stran in za njim je krvava sled. Njegove oči tavajo sem in tja. Bile so polne suma in bojazni. Enkrat je ravno pogledal naravnost k meni. Na njegovem obrazu je ležal mračen izraz razdražene zveri. Videl me je. Ali med nama ni bilo nič sorodnega, ker počenil je in se odplazil stran. Od nikoder ni pričakoval več nobene pomoči. Bil je helot v velikem lovu, ki so ga gospodje uprizorili. Vse, kar je pričakoval, kar je iskal, je bila kaka jama, da zleze vanjo in se skrije, kakor žival. Oster zvok prihajajočega bolniškega voza mu je dal sunek. Ali bolniški vozovi niso bili za njemu enake. Z bolestnim stokom je planil k nekim vratom, da se skrije. Nekaj minut pozneje sc je pokazal zopet in se opotekal obupno naprej.
Vrnila sem se k svojim konjskim odejam in čakala eno celo uro na Gartlnvaita. Glava me ni prestala boleti in me je bolela vedno huje. Samo
z velikim naporom volje sem bila sposobna odpirati oči in gledati okrog. In z odpiranjem oči in gledanjem okrog se me je polaščala neznosna bolečina. Tudi kri je silno udarjala v mojih možganih. Bolna in opotekajoča sem se splazila skozi polomljeno okno na ulico.^ Iskala sem nehote in tipajoč izhod iz te strašne klavnice. In lotile so se me halucinacije. Moji spomini na to, kar se je zgodilo v tistih urah, so samo spomini, ki jih ima človek po težkih, z moro otežujočih sanjah. Mnogo dogodkov se je vtisnilo ostro v moje možgane. Ali med temi neizbrisnimi slikami, ki sem jih videla in doživela, leže presledki, iz katerih je zavest izginila. Kaj se je v tistih presledkih zgodilo, ne vem in tudi ne bom nikdar vedela.
Spominjam se, da sem se na oglu ulice spod' taknila ob noge nekega človeka. Bil je ubogi 4,°' srečnež, ki se je plazil mimo mojega skrivališča. Kako jasno še vidim njegove uboge, pomilo^al,b> vredne koščene roke, ki so ležale po t|e i roke, bolj podobne podkovani in kleščam- koi rokam, čisto zmrznjene in izkažene vsie aeta, ki so ga delale celo življenje. Mesto dlani je bila mozolasta koža, debela malone Po1 Pdica. in ko sem se zravnala in šla dalje, sem videla obraz nesrečneža in videla sem, da se zm; zakaj njegove oči so gledale slabotno za menoj in videle so me zares.
Nato je sledila dobrodejna praznina. Zavedala sem se in ničesar nisem videla, nego sem bežala naprej, iskajoč rešitve. Moja drm n jam podobna prikazen je bila tiha ...... a.',na
ulica.	V
Madžarske takozoane volitve.
Kakor smo zadnjič poročali, se je Bethlenovi vladi posrečilo zmagati pri zadnjih absolutno svobodnih volitvah takorekoč plebiscitarno. Skoro polovico vladi udanih poslancev je bilo namreč že vnaprej izvoljenih, ker ni bilo v njihovih volilnih okrožjih sploh nobenih protikandidatov. Odnosno protikandidati so bili, toda neodvisna ogrska sodišča niso hotela priznati zdaj iz tega, zdaj iz onega razloga njihove kandidatne liste in vlada je zmagala. Jako enostavno. Sedaj so pa končno znani rezultati tudi iz onih okrožij, v katerih so bile vendar priznane tudi nekatere opozicijske liste in rezultat je pač tak, kakor je bilo v madžarskih beloterorističnih prilikah pričakovati:	meščanska
opozicija je skoro popolnoma propadla, socialni demokrati so pa rešili vsaj polovico svojih prejšnjih poslanskih mandatov. Tako je uspelo modremu Bethlenu zasigurati svoji vladi večino v imenu »suverenega« madžarskega naroda.
Mino politika dunajske obilne.
Največje kopališče Evrope.
Dunaj, 12. dec.
Že zadnjič smo omenili v našem listu novo kopališče na Dunaju, ki je največje kopališče v Evropi. Bilo je to poročilo o delavski olimpijadi letos na Dunaju. Danes hočemo poročati bolj obširno o tem novem kopališču, ki je že širšim slojem na razpolago in katerega je zgradila socialno demokratična občina, torej občina, ki je v rokah ljudi, zaradi katerih bi se v naših slovenskih in jugoslovanskih občinah policalo na pomoč ne le gerenta ali komisarja, temveč tudi najčrnejšega vraga, da jih razžene.
Novo kopališče, nazvano »Ama-lienbad« je bilo odprto dunajskemu prebivalstvu letošnjo poletje. To kopališče, |ci ^je najmoderneje opremljeno, se nahaja v desetem okraju na Reumannsplatzu (poprej Biirger-platz). Že pročelje samo naredi na obiskovalca silen vtis, saj ga krasi šest umetniških kipov.
Iz vestibula vode dvoje glavnih stopnic do različnih kopeli. So tudi dve dvigali na razpolago, da ni treba obiskovalcem sploh po stopnicah. Tu so kopeli vseh mogočih vrst, n. pr. električne, plinske, ogljive, kisikove, močvirnate, pršne in še druge. Velik je zlasti prostor za plavanje, največji v kopališču. Ta prostor je 33.5 metrov dolg in 12.5 metrov širok in je opremljen z vsem, kar moderni plavalni šport zahteva. Vodna globočina v plavalnem prostoru znaša 4.80 metrov. Za otroke je poseben oddelek za plavanje. Obiskovalci plavalne dvorane imajo na razpolago 505 kabin. Kabine so tako nameščene, da se pride z enih vrat do plavalne dvorane, z drugih pa nazaj do kabine. Do plavalnega oddelka moraš bos. Vsak obiskovalec tega oddelka si mora še pred vstopom v plavalno dvorano umiti noge. Zato so prirejene v posebnih prostorih pršne kopeli itd. Streha plavalne dvorane se v nekoliko minutah lahko odpre, tako, da obiskovalci tega oddelka pri lepem vremenu plavajo kar pod milim nebom. V slučaju slabega vremena se ravnotako hitro streho spet zapre,
V kopališču samem se nahajajo tudi različni službeni prostori, ordi-uačna soba, prostori za nego telesne lepote, prostor za osvežitev, oddih in.
<U eden par nogavic i Ifgom fal Mamko (rdečo, modro til
83-« VB
ijIcIjoji
t»Ja kakor itlrje pari drugih! Kaptte eden p«; pa boste v*> Nogavice brez iiga •Mlttč* ao ponarejene.
drugi prostori. V kopališču je prostor za 1300 obiskovalcev.
Za zidavo tega kopališča je bilo treba 430 vagonov cementa, 2000 vagonov betonskega peska in 910 vagonov opeke, poleg velike množine železa in drugih stavbenih potrebščin. Dolžina cevi znaša 35 kilometrov.
Že pri vstopu do obsežnega vestibula prevzame obiskovalca občudovanje za to krasno delo moderne tehnike in modernega duha. Na levo in na desno od glavnega vhoda so čakalnice za obiskovalce, vodijo impozantne stopnice k dvema nadstrop-jima, v katerih so nameščene vsakovrstne kopeli. Zidava tega velikega spomenika in simbola kulturnega napredka delavskega razreda, je trajala tri leta. Kopališče nosi ime sodru-žice Amalije Polzerove, neumorni boriteljici za boljšo bodočnost delovnega ljudstva.
Z dnem, ko je bilo kopališče izročeno splošni vporabi, je mogoče trditi, da si je socialistična uprava mesta Dunaja zgradila trajni spomenik na polju kulture delovnega ljudstva. Pa so se kljub temu našli nevoščljivci in nasprotniki grandiozne ideje. V meščanskih listih se je napadalo občinsko upravo mesta Dunaja in ji očitalo, da v dobi splošne bede propagira luksus in razmetava občinsko imovino. Ti napadi so pa škodovali le napadalcem, ker za dunajsko občinsko upravo stoji delovno ljudstvo, ki se dobro zaveda, da meščanstvo tega kopališča ne potrebuje, da ga pa potrebujeta delavstvo in srednji stan, ki ne moreta v morska in druga draga kopališča. To krasno kopališče se nahaja v sredini dunajske proletarskega okraja tudi zato, ker je od proletariata. Tudi večina novih stanovanjskih palač, ki jih meščanski tisk zasmehljivo nazivlja vojašnice, je zgrajeno za potrebo delovnega ljudstva.
Z dozidanjem tega kopališča, ki je razmeroma za majhno vstopnino dostopno najširšim slojem delovnega ljudstva, je socialno demokratična občinska uprava na Dunaju izvršila
Schicht
; ■■‘V-irs*,
Nerazdružna
sta Jelen in Schicht,
znaka edino pravega Schichtovega m ila .
Jedro in jamstvo čistosti in izbornosti.
Varuha perila in rok.
Sovražnika truda in muke.
Ne verujte nikomur, da je drugo milo »prav tako dobro' Ostanite pri tem, kar se je skozi 77 let izkazalo za najboljše.
koristno in veliko delo, ki ga občuduje ves resnično napreden svet. Na to delo svojih občinskih zastopnikov je dunajsko delovno ljudstvo lahko ponosno. Socialistična občinska u-prava je s tem pokazala, da zna prak-
tično reševati ne samo gospodarsko in socialna, marveč tudi kulturna in higijenska vprašanja delavstva. Ona je obenem pokazala, da je tudi v težkih goskodarskih časih mogoče storiti veliko koristnega za ljudstvo.
Dnevne novice.
Radič o Pašičevi smrti. Zagrebškim listom je Radič izjavil, da bo po Pašičevi smrti lažje delati za politiko narodnega sporazuma. Pri Radiču je še celo smrt v zvezi s politiko dalekovidne in narod osrečujoče politike hrvaško seljaške in sbrsko radikalne politike narodnega sporazuma. Radič tirja sedaj vlado, ki naj bi začela urno delati za poplavljence in za tiste seljake, ki so bili obsojeni na denarne kazni, ker so kadili tobak iz raznega vrta. Sploh se dela za najbolj prešetne stvari in da se donesejo zakoni o tem in onem itd. itd. Pašič je molčal do smrti, Radič bo pa do smrti govoril.
Jugoslavija se bo pridružila ita-lijansko-albanskemu paktu? Spor z Italijo se skuša menda rešiti na ta način, da se s posredovanjem velesil pritegne k italijansko-albanskemu paktu še Jugoslavijo. To naj bi se u-redilo s pomočjo raznih pisanih klavzul, ki naj pomagajo to itak zamotano stvar še bolj zamotati. S tem bi se učvrstili medsebojni prijetni od-nošaji in odstranile komplikacije.
Mala antanta razpada? Rumunski listi poročajo, da so tamošnji diplo-matični in politični krogi v težkih skrbeh za nadaljni obstoj takozvane Male antante. V Beogradu zatrjujejo sicer, da stoji Mala antanta čvrsto, toda v Bukarešti so drugega mnenja. Rumunija bi najbrže na žejo kake zaveznice rada izkočila.
Demonstracije proti Italiji so se
vršile v Zagrebu. Dijaška mladina je demonstrirala pred univerzo in pred ital. konzulatom.
Stavbni krediti za državne uradnike — navaden humbug. Država misli pomagati državnim uslužbencem s krediti do 100.000 Din, seveda le tedaj, ako imajo ti »berači« vsaj 25.000 Din lastnega premoženja. To se pravi protežiranje tistih redkih, ki bi s težavo izčrpali dosedanji 12-milijonski fond. Sicer pa mislimo,
da bodo oni tam doli dobili tudi brez lastnih tisočakov kredite, predpisi pa bodo veljali za Slovenijo. Taka pomoč je iluzorna, je navadno izi-vanje siromašnega državnega uradnika, ki se bo 1. novembra 1927 selil v Sparherd-sobice!
Za ureditev delovnih odnošajev v naših pristaniščah. Kakor znano, se je vršila meseca julija na Sušaku na iniciativo Delavske zbornice v Zagrebu anketa o delovnih odnošajih v jugoslovanskih pristaniščih. Pri tej priliki se je dosegla soglasnost vladnih, delodajalskih in delavskih zastopnikov ter v načelu priznala potreba, da se delovni odnošaji pristaniških delavcev uredijo zakonitim potom. Izvolila se je istočasno posebna komisija z nalogo, da sestavi načrt uredbe, ki naj bi te odnošaje definitivno regulirala in katera naj bi se po končni in sporazumni redakciji predložila kompetentnemu ministrstvu v odobrenje. Ta komisija je zborovala 15. novembra v sušaški mestni posvetovalnici. Navzoči so bili vsi člani komisije, predsedoval je sodr. Pfeifer, referiral sodr, Beker. Po načrtu zagrebške Del. zbornice, ki ga je referent predložil komisiji, se je razvila obširna diskuzija, katere so se udeležili poleg sušaškega župana Kučiča, tudi vsi ostali člani komisije. Komisija je sklenila, da se predlog zagrebške zbornice razmnoži in pošlje vsem zainteresiranim korporacijam in inštitucijam, da se o njem izrazijo, nakar se bo komisija spet sešla, načrt definitivno redigjirala ter sklicala ponovno anketo.
Nedeljski »Slovenec« sanja nekaj o avtomobilskih vožnjah socialistov v svrho obiska Nemcev, da bi ti vstopili v volilno zvezo z njimi. Odveč bi bilo, da bi mi odgovarjali na take traparije, ker vsak političen otrok ve, da ni govora o volilni zvezi socialistov s kakršnokoli meščansko stranko, Tendenca je jasna. To kar delajo klerikalci, vedo prav dobro pri »Slo-
vencu«, da ne bo lahko zagovarjati pred našim »dobrim in vernim ljudstvom«, namreč da sami paktirajo z Nemci, ki so skoraj izključno kapitalisti. Zato je treba iskati opravič-be. Poleg tega je treba še socialistom avtomobile podtakniti. To so pravi volilni volilni šlagerji SLS, ki išče pri nemški buržuaziji zveze proti slovenskim delavcem, ki nočejo biti prostovoljni sužnji kapitalizma. Socialisti nimajo pri nas avtomobilov, ker imajo vsled klerikalne politike tako majhne plače, da si še poštene obleke ne morejo kupiti. Pač pa imajo delavci n. pr. v Ameriki in tudi na Angleškem avtomobile, kjer ni klerikalcev in so vsled tega plače saj pet krat tako visoke kot na Slovenskem.
K temu samo še pripomnimo: Če so ravno avtomobili najbolj pripravno sredstvo za lov volilnih kalinov, tedaj priporočamo klerikalni stranki, da se kar posluži novih mariborskih avtobusov, ki vozijo s tako hitrostjo, da pridejo v 6 urah v Celje. Ako torej klerosi naš svet upoštevajo, tedaj jim bo zmaga gotova!
Atentat na bolgarskega poslanca Atanosova je bil poizkušen na Dunaju. Atentator je član one makedonske organizacije, ki ne odobrava sporazumna Makedonstvujuščih s sovjetsko Rusijo. Za ta sporazum se je pa močno angažiral Atanosov, kar ni bilo sedanji Ljapčevi vladi prav, in ga je zato hotela po svojem emisarju poslati na oni svet. Atentat se ni posrečil.	^	■
Turatti srečno pobegnil. Vodja italijanskih socialistov s. Turatti je dospel z osmimi drugimi Italijani z majhnim parnikom na otok Korziko, da se reši pred fašistovskim zasledovanjem. .
Zmaga socialistov pri volitvah v
personalna zastopstva avstrijskih žandarjev. Avstrijski žandarji so po večini organizirani socialisti in so dosegli pri volitvah 80 odstotkov vseh oddanih glasov. Kje smo še mi?
78-letno starko je umoril nepto-znan morilec v mali vasici na Sle-zijskem.
67 ljudi je utonilo glasom poročila graškega »Arbeiterwille« z ladjo »Arauco« v bližini ameriške obali. Rešilo se je le 29 ljudi.
Bodoči madžarski parlament. Po ugotovitvah notranjega ministrstva bo sestavljen bodoči parlament nastopno: vladne stranke 174 (28 več), vladi naklonjena krščansko-gospo-darska stranka 33 (8 več), nadstran-karji 8 (12 manj), agrarci 3 (1 manj), nacionalisti 2 (6 manj), mali meščani 1, levičarske stranke 8 (5 manj), socialni demokrati 16 (8 manj) mandatov. — O nasilju smo dovolj pisali.
Čičerin v Frankfurtu. Čičerin je odpotoval iz Berlina v Frankfurt. Domneva se, da je Čičerinovo potovanje po Nemčiji v zvezi z novo mednarodno orientacijo Nemčije.
Najstarejše ljudi, ki so že marsikaj prešli in preživeli in si tedaj mogli pridobiti izkušenj, slišimo vedno govoriti, da se pri bolečinah in trganju v križu, udih, pri zobobolu dokazuje kot zanesljjfv ublažitlj skozi 28 let priljubno domače sredstvo Fel-lcrjev blagodišeči »Elsa-fluid«. Drgnjenje in umivanje z Elsafluidom lajša tudi najvstraj-nejše bolečine, krepi in osvežuje mišičevje in živce, jača utrujne oči, varuje pred nahodom in kljubuje hladnemu zraku. Z vodo pomešan je dobrodejen za grgranje, za grlo in usta. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in krepkejega delovanja kot francosko žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici za 63 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specialnih steklenic za 250 Din že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 202, Hrvatska.
»Kulturni pomen solializma«, prevod znamenite knjižice, ki jo je napisal dr. M. Adler, se dobi po 4 Din in se naroči pri Ljudski tiskarni v Mariboru ali pa pri prof. Favai-ju, državna gimnazija, Maribor. Vsi oni zaupniki, ki so prejeli brošure v razprodajo, naj jih čim prej razpečajo in na-roče nove.
Maribor.
Volilni shod za Krčevino se bo
vršil v nedeljo, dne 19. decembra ob 9. uri dop. v gostilni Prah.
Kriza v mariborskem občinskem svetu. Vsled bližajočih se oblastnih volitev in pa vsled zveze, ki so jo napravili klerikalci z Nemci kot blokaška stranka, so zašli demokrati in narodni socialci v občinskem svetu v opozicijo in mislijo pustiti klerikalnega župana na cedilu, kot so pustili celjski klerikalci demokratskega in to tik pred proračunsko razpravo. Leskovarju so tedaj šteti dnevi in narodni^ blok je s tem splaval po Dravi. Za ponde-ljek sklicana proračunska seja je bila na zahtevo obeh strank odgo-dena na naslednji pondeljek.
Še vedno novi avtopromet. V
zadnji številki našega lista smo pisali o županovem odgovoru na vprašanje obč. svetn. s. Bahuna, kedaj se bo končno otvoril avtopromet. Zupan je na to vprašanje izjavil, da »kakor hitro bomo imeli tu vse tri nabavljene avtomobile, bomo zaprosili za koncesijo«. Ta izjava je opozicijo iznenadila in sodr. Bahun je pripomnil: »Torej tako! Mi smo si pa to stvar tako predstavljali, da koncesijo že davno imamo!« Sodr. Ošlak je pa pripomnil:	»Gospod
župan! Vi ste nam svoječasno poročali, da koncesijo že imamo!« Župan dr. Leskovar: »Ne, oblast nam koncesije preje ne da, dokler se avtomobili ne	preizkusijo!« — Sedaj pa čitamo	v »Jutru« od 12. dec.,
da ta županov	odgovor ne drži, češ:
»Koncesijo že	imamo!« Sedaj pa se
naj hudič spozna, kaj je res. Če je res to, kar trdi »Jutro«, tedaj je .	samo mogoče	eno: da župan Leskovi	var nič ne ve,	ali pa je dal nameno-
ma na tozadevno vprašanje tak od-govor, ki more povzročiti samo • zmešnjavo. Afco pa bi bila trditev »Jutra« neresnična, potem pa je obžalovati demokrate, ki vodijo akcijo avtoprometa. Na vsak način pa v blokaških možganih ni vse v redu.
NajbržLbodo temu vzrok volitve, če ne — potem pa avtomobili sami.
Pozor stariši! Društvo »Detoljub« priredi v petek, dne 17. tm. ob 20. uri v Ljudskem domu svoj tretji letošnji roditeljski večer. Predavrf sodr. V. Grčar o temi »Laž in tema«. Naprošamo prijatelje otrok za polnoštevilno udeležbo.
Kupujte razglednice telovadnega društva »Svobode« v Studencih. Telovadno društvo »Svoboda« v Studencih je izdalo v korist gradbenega fonda nove delavske telovadnice v Studencih posebne razglednice, ki se prodajajo po 5 Din komad. Ker gre ves dobiček v korist omenjene telovadnice, ki se že naglo gradi, priporočamo vsem sodrugom in sodruži-cam in vsem našim organizacijam, da naroče čim več teh razglednic. Naši zavedni Studenčani so pokazali, kako si morajo delavci sami graditi svoje delavske domove, dolžnost naših somišljenikov je, da jim pri tem delu tudi gmotno pomagajo.
Hladna jesen je privrela, pevce drobne nam je vzela, v tolažilo pa je zdaj nam za pečjo »BUDDHA« čaj!
Pfazflouanji! sv. Barbare v Trbovljah.
Trbovlje, 11. dec.
Čudno se Ti bo zdelo, sodrug u-rednik, kaj vendar hočem povedati o sv. Barbari, ko je toliko važnejših stvari, o katerih bi bilo treba pisati.
Da gredo ta dan ljudje k maši, me popolnoma nič ne briga, kaj gredo druge dni tudi. Da se vrše veselice na čast sv. Barbare, je tudi star rudarski običaj in je tudi to v redu, če že mora tako biti.
Delavec, ki se zaveda svojega stanu in položaja in je vzgojen v duhu novega časa, to je v socialističnem duhu, se tudi veseli svojega praznika, toda ta praznik je zanj na dan 1. maja, ker je 1. maj praznik vseh trpečih, preganjanih in zaničevanih in ne samo rudarjev, kot je to slučaj sv. Barbare. Zato so ta praznik že povečini opustili, ali se pa obhaja le v ozkem krogu. Pustimo, naj ga obhajajo oni, ki najdejo v tem uteho. Tudi pri nas se je torej obhajal ta praznik, in sicer so ga obhajali delavci v restavraciji, poduradniki pa pri gospej Forte.
Ker je bil dnevni red proslave precej mikaven, je tudi mene zanimalo, da vidim na, kak način se pro-slavja tak dan med takozvanimi boljšimi ljudmi. Saj je bila zbrana tu vsa inteligenca, takozvana trboveljska elita.
Točno ob 8. uri zvečer se je pričel izvajati program.
Zagrinjalo skrivnost, kateri me je pravzaprav privedel, se dvigne. Na odru je bil zgrajen krasen rov z napisom »Rov sv. Barbare«.
Gosp. ing. Verbič so v dolgem govoru (napisanem seveda) krasno prir povedovali, kako so na dan sv. Barbare molili v cerkvi gospodje državniki za obilno produkcijo, katera naj bo temelj državnemu gospodarstvu, ko so ti odšli, so prišli gosp. podjetniki premogovnih družb. Tudi ti so molili k sv. Barbari za obilno produkcijo (še bolj pa za obilen dobiček in da bi bili delavci še dolgo tako neumni, da bi se dali pokorno izkoriščati).
Nazadnje je prišla v cerkev dolga raja vzključenih postav — tako je govoril gosp. govornik — same sence so hodile. Iz obrazov se jim je bralo, da so to oni črvi, ki rijejo dan in noč pod zemljo in kopljejo zaklad, v temi, da niso deležni niti božjega soln-ca, ki vendar sije vsem drugim zemljanom. Tudi ti so se zatekli k sv.
Barbari, svoji priprošnici, za srečo in blagoslov božji.
Govoru gosp. Verbiča za tako družbo, kakršna je bila, ni nič kaj dodati.
Takoj na to se je pričel igrokaz iz življenja rudarja v jami, na kraju dela.
Kalšek je igral v vlogi preddelavca (Vorhauer), Grabner pa v vlogi kopača (Hauer), oba panzika po poklicu.
Da je kaj takega sploh mogoče, bi nikdar ne verjel, če ne bi nk lastne oči videl in slišal.. Še bolj bi rad zvedel, kdor je sestavil ta igrokaz.
Igra sama na sebi je brez vsakega jedra. Priduševanja je bilo vse polno in še marsikaj drugega. Ako bi vse napisal, kar se je govorilo ta dan na tem odru, bi me cenzor nataknil na kol. To ni bil igrokaz, marveč zbirka kletev in prostaških izrazov, ki jih ne slišiš niti v najbolj propadli družbi. Rudarja postaviti v tako luč, je sramota in kulturni škandal, in sicer za prireditelje. Iz tega se vidi, kako ta družba rudarja ceni. Mislil sem, da se bo vendar kdo našel, ki bo to grajal. Krohotali so se in odobravali. Saj vendar ni vse, kar je bilo v dvorani, brez vsakega etičnega čuta. Saj vendar še ni ves svet moralno propadel? Ali p'rireditelji sploh vedo, kaj je oder? ni bila Talija zasramovana in ponižana? Ali prireditelji sploh zaslužijo ime, katerega nosijo, kot pazniki in drugi taki dostojanstveniki? Ali je morda njihova stanovska organizacija popolnoma propadla? Tega ne morem drugače razumeti, kakor da hoče imeti baš take ljudi. Vrh tega se ti prikaže ob priliki rudarjeve nesreče sv. Barbara uprav tam, kjer je padla kopa kletev in prostaških izrazov. Kakšen kontrast!
Kdo je sestavil ta igrokaz, je vse prej kot etično čuteč človek. Rudarji, zapomnite si, kako Vas cenijo Vaši predpostavljeni. Dobro bi bilo, dobiti prepis tega igrokaza (če sploh obstoji) in ga pokazati široki javnosti, da bo vedela, kake moralne kvalitete so avtorji te originalne igre. Pristaviti bi še bilo h koncu vinsko kopelj, pa bi bilo vse delo izvršeno z res salomonsko modrostjo in modernostjo.
Kranj.
V naši okolici so v zadnjih mesecih požigi na dnevnem redu. Bili so slučaji, ko je bilo v eni in isti noči po več ognjev, kar utrjuje sumnjo, da gre za požigalce. Žandarmerija, županstva, gasilci in prebivalstvo se trudijo, da bi izsledili dozdevne zločince. Radi tega odrejajo županstva straže v sedaj mrzlih nočeh. Te straže se oborožuje z vsem možnim orožjem, od navadne palice, do starega vojaškega orožja, ostankov svetovne vojne, čeprav imamo takozvane stroge odredbe, da je vsakovrstno vojaško orožje oddati oblasti. Ali pa ne veljajo tozadevni predpisi nič več? Treba bi bilo, da pristojne oblasti poučijo podrejena županstva, kakšne pravice in delokrog imajo ti stražarji. Ne gre, da ima kdorkoli v civili* ziranem kraju na javnih potih pravico ustaviti kogarkoli, ne da bi bil opremljen s kakim uradnim poveri-lom. Seveda se to ustavljanje prakticira le napram pripadnikom revnejših slojev. Avtomobili pasirajo brez slehernega nadlegovanja. Radi tega so tudi postali sigurno prometno sredstvo za drobno, drago in tajno blago od državnih meja v notrajnost
dežele. Nasprotno pa mirne, brez avtomobilov potujoče državljane u-stavljajo ponoči ne posebno prijazno izgledajoči domačini, katerim se vidi, da je nekako vzplamtela v njih stara junaška kri, saj so si spet enkrat pripeli ob strani staro bridko kavale-rijsko sabljo, čeprav bi ravno ta pri eventuelnem zasledovanju požigalcev bila najbolj na potu. Če se pa taka nočna ustavitev dogodi tujcu, mora dobiti vtis, da je najmanj spet oživel stari Čaruga s svojimi tovariši. Sicer pa moramo tudi pripomniti, da se najbrže zasledovani požigalci prav malo poslužujejo javnih, prometnih potov, vsled česar so pač še tako številne straže brez pomene.
DOPISI.
Senovo. Pri volitvah v II. rudarsko skupino smo popolnoma porazili demokrate, ki so se vedno široko-ustili, da imajo cel naš revir v svojem žepu. Natančno bomo o izidu volitev še poročali. — Tudi se je preteklo nedeljo vršil pri nas shod naše Socialistične stranke. Govoril je s. Rihtar. Poslušalcev je bilo lepo število in so vsi pritrjevali poljudnim izvajanjem govornika. V kratkem se bo vršil velik volilni shod, za katerega že zdaj agitiramo. — N.
Roginče. V naši zakotni občini smo res precej odrezani od sveta. Pošta rabi kar cel teden, predno nar doseže. Vendar pa kljub vsem težavam tudi vztrajno delamo. V nedeljo nas je obiskal s. Eržen iz Maribora in smo imeli shod. Po shodu smo ustanovili krajevno organizacijo Socialistične stranke, ki se je bomo polnoštevilno oklenili!. Za predsednika smo izvolili s. Vincenca Peperko, za zapisnikarja s. Leopolda Vehovar, za blagajnika pa s. Jožef Šeligi. — V kratkem bomo kaj več poročali o naših razmerah.
Kultura.
Ljubljanska drama:
Sreda, 15.: »Drugi breg.« E.
Četrtek, 16.: Zaprto.
Petek, 17.: »Triglavska bajka.« Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj„ Vel. kralja. D.
Ljubljanska opera:
Sreda, 15.: »Manon.« B.
Četrtek, 16.: »Židinja.« C.
Petek, 17.: Zaprto.
Mariborsko gledališče:
Sreda, 15.: Zaprto.
Četrtek, 16.: »Manon.« Premijera. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra I.
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od srede, dne 15. decembra do vključno petka, dne 17. decembra se predvaja krasni film: »Igra ljubavi« z Marcello Al-bani in Alfredom Abel v glavnih vlogah, Marcella, katero je oče ostavil mlado in z ogromnimi dolgovi, postane iz hvaležnosti žena ravnatelja Sorensena, vkljub temu pa pripada njeno srce mlademu inženerju Georgu. Tajnik direktorja je intrigant, kateri opozori Sorensena na razgovore Mar-celle in Georga. Čeravno so ti dogovori povsem nedolžni, postane Sorensen vendar ljubosumen in spozna, da ga Marcella ni poročila radi ljubezni, ampak radi hvaležnosti. Vkljub vsem intrigam in njegovi veliki ljubavi napram Marcelli, spozna bolestni Sor-sen vendar, da ni pravi mož za Marcello, Ob priliki nekega opravka v hribih postane Sorsen žrtev »nesreče« a za svojo edino dedinjo postavi Marcello. Medtem je postal Georges slaven inženir in za njihovo združitev ni nobenih zaprek več. — Filmska oprema razkošna. Posnetki narave oča-rujuči. — Pride od sobote naprej največja senzacija: »Garde-OIicir«, v glavnih vlogah najznamenitejši filmski igralci: Alfred Abel
in Mario Korda.
NOVO BUČNO OLJE
•n tiri .ra n
tul uTT^Tni^TnTtTnrrL jm
toletne žetve, sveže pridelano, jam-čeno pristno in čisto, dobavi po (gjilligjlll!!!!!!!^^	najnižjih	dnevnih cenah tovarna olja
VlelHaber A Bdhnt, pisarna Maribor, Tattenbachova u.15.
Nabirajte
nove
naročnike
,E=d [fcdl
PRODUKTIVNA ZADRUGA KROJAČEV
R. Z. Z O. Z. V MARIBORU, ruška cssta It. »
se priporoča za Izdelovanje obleke za dame ln gospode po meri. — Lastna zaloga češkega in angleškega sukna vseh vrst. — Solidna postrežba.
SIEGEL & DRUG
TKALNICA PLATNENEGA IH BOMBAŽNEGA BLAGA
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 31
S VITA V Y (lSR>, W I E N (NEMŠKA AVSTRIJA*
Tiskar: Ljudska tiskarna d. 'd. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru.
v Mariboru.
Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak