r "Proletarec" je delavski list za misleče čitatelje Official Organ Jugoilav Federation, S« P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z. it. — NO. 1368. "ífttisriEfsSE, r^vr-. ■« *______" * —» »h« a»« mt (»«in« mt Marek Sr4, i NTS. CHICAGO, ILL., 29. NOVEMBRA (NOVEMBER 29), 1933 618 PablUb*4 weekly at MM W. MM k fet. LETO — VOL. XXVIII. NEUSPEHI VLADE V BOJIH ZOPER KRIZO ARMADA BREZPOSELNIH SE ZELO POČASI ZMANJŠUJE Republikanci bombardirajo Roosevelta.—Velik spor radi valute.—Delo za prehrano BREZPOSELNOST ni to zimo nič manj*a ko lansko, dasi skušajo vladne statistike prikazati položaj v bolj rožnatih barvah. A. F. of L. je iz svojih in vladnih poročil ter statistik izračunala, da je bilo oktobra 10,076,000 brezposelnih, ali 11,000 več ko v septembru. Odstavljanja se nadaljujejo. Milijone delavcev je zaposlenih le po par dni v tednu, da zaslužijo za najpotrebnejšo hrano. Plača povprečnega delavca |od ene do štiri milijarde dolar-je zvrtana od septembra dOjjev v ¡noxem8tVu. konca oktobra, kakor pravi statistika A. F. of L., |1.20 na mesec, ali 1.4 odstotka, živ-ljenske potrebščine pa so se y Istem času podražile iobregn pol odstotka. Meseca marca t.. 1., ko j1 bila kriza v Zed. državah na višku, je bilo - 13,689,000 delavcev brez vsakega zaslužka. Od tedaj so jih torej vposjili le dobre 3 in pol miliiona, največ na račun vladnih posojil in subvencij, in pa na račun tistih, ki so morali odstopiti nekaj šihtov na teden, da so odvzeli čimveč breaposelnih iz seznama reliefa. Tudi vlada hoče, da se zmanjša število onih, ki dobi« vajo podporo; v ta namen je obljubila, da bo s svojimi sredstvi uposlila pri raznih javnih delih štiri milijone delavcev. Najprvo tiste, ki dobivajo podporo, in potem, če bo še kaj služb, tudi druge. Vlada si od te akcije nadeja veliko uspehov, medtem ko so kritiki mnenja, da bo ta zaposlitev le začasna. Industrija, ki edino lahko da breposelno-. sti usodni udarec, je v stagnaciji. Na neuspehe vlade kaižejo čezdalje bolj republikanci, ki se pripravljajo na kongresne volitve prihodnje leto. Pravijo, da Roosevelt s svojo nezdravo ekonomsko taktiko krizo povečava; vrhu tega pa vodi tudi v inflacijo, ki bo povzročila popolen gospodarski polom. Bogataši so si za ta slu- Rooseveltovi ljudje odgovar-ajo, da se predsednik ne miti! zateči k neomejenemu tiskanju bankovcev, toda tudi «late valute ne bo še uvedel. Paradi teh nesporazumov v kapitalističnih krogih samih, i igleda, so nekatere velike lorporacije in banke začele Rooseveltov program bojkotirati, plačuje pa ljudstvo, ki se vseld brezposelnih milijonov pogreza bolj in bolj v pomanjkanje. Kritiki v kapitalistinih krogih ne», dvomijo v iskrenost Roosevelta, ampak njegova sedanja taktika bo po njihovem mnenju ugonobila kredit federalne vlade,\ in tedaj bo inflacija edini izhod. Vladni bopdi so v teh sporih že padli v ceni. . f J Velika javna dela. ki jih ie dolgo obljubujejo, se le po* časi razvijajo. Pravijo, da se z njimi pokažejo na pomlad boljši učinki. čudno je, da vzlic ogromnim vladnim posojilom ne kaže privatna industrija še nič volje pognati obrat. Jeklarske in druge industrije, ki so proŠlo poletje pokazale nekoliko zvišanja obratne sile, so pet v stagnaciji, deloma na-enoma, da nagajajo vladi. Maščujejo pa se nadnjo zato, ker jo dolže, da podpira unije. V očeh privatnih interesov je to neodpustljiv smrtni greh. Kjerkoli so prošle dneve naznanili, da bodo najemali brezposelne pri javnih delih, so EKONOMSKI TOKI V IZMENJANI VLOGI Mihajlo Kalini«, predsednik centralriga izvrševalnega odbora sovjetske Unije, je t svojem pozdravnem govoru Zed. državam dne 20. nov. po radiu zagotovil prijateljstvo ljudstva v USSR ameriškemu ljudstvu. Naglasi! je dejstvo, da je USSR postala v 16. letih iz zaostale nazadnjaška agrarne deiele modern* industrijska država. Ameriškim časnem je potem tolmačil različne eko- ponuke tol.e, ki jih narekuje razvoj. "V Rusiji," je dejal, "smo delali počasi in sdaj skusamo hiteti. Pri vas ste brzeli in sdaj si prizadeva*.« zmanjšati hitrico. Vidite, kako se situacija spreminja7" Na sliki je kos nove Rusije, ki se žuri v svojem programu za gospodarsko povzdigo «Niele. fP m čaj preskrbeli vloge v zlatu v nastale procesije pred uposlje-inozemskih deželah in ne bodo valnicami. V Chicagu na pr. stradali, medtem ko bo ljudstvo v mestih, ki je odvisno samo od zaslužka, v tem slučaju najbolj prizadeto. Vse važnejše trgovske komore, ' kapitalisti, bankirji in mnogi demokratski politiki zahtevajo od Roosevelta, da naj stabilizira ameriški dolar. Senator H. D. Hatfield pravi, da so v meriški imoviti sloji vložili že Zahvalni dan 1933 v luči panike in lepili proglasov jih je bilo samo v enem dnevu nad 70,000 v vrstah. froblem brezposelnosti je torej tam, kakor je bil prošlo zime. Ko bi bilo delavstvo organizirano, bi se privatni interesi ne * igrali z ljudstvom kakor se. danes. In igrali se bodo, dokler se delavstvo ne Spametuje ter neha podpirati kapitalistični stranki. Justica "po amerikansko" V San Jose, Calif., sta bila dne 26. nov. linčana John M. Holmes in Thomas H. Thur-mond. Množica okrog 5,000 ljudi ju je vzela iz ječe, jima strgala obleko ter ju pretepla, da sta bila prav po vsem životu krvava, se glasi poročilo v dnevnem Časopisju. Po tem mučen.iu so ju obesili v javnem parku blizu sodne palače. • Bila sta obtožena ugrablje-nja 22-letnega sina bogatega B. L. Harta, od katerega sta potem zahtevala $40,000 odškodnine. Toda sina sta umorila in ga vrgla v vodo. Ko so zločin odkrili, je časopisje za* vpilo, da mora biti maščevan. In bil je "matMevan". Gover-ner Jame» Rolph je po linča-nju izjavil: ilTo je najboljši vzgled, ki ga je mogla dati California ostali deželi. Ta dr- Zahvalni dan zadnji četrtek v novembru je državni praznik. Predsednik in gover-nerji ga vsako leto posebej proglasijo za dan zahvaljeva-nja za vse, kar je božje stvarstvo dalo ljudstvu dobrega. In pobožno je treba sprejeti tudi težave, ki jih je zadnjih nekaj let več kakor pa dobrega. Demokratski governerji so v svojih proglasih svetovali, da se v četrtek 30. novembra med drugim zahvalimo za napredek, ki smo ga dosegli v teku leta pod modro Rooje-veltovo vlado. "Bodimo hvaležni, ker je dobilo milijone brezposelnih spet zaslužek", se glasi poslanica lllioiškega governer;a. "Plače so zvišane in mnoge tovarne, ki so dolgo počivale, so obnovile obrat. In tudi farmarji so na pragu boljših dni in obilnejših priložnosti." Kdor se hoče torej zahvaljevati, so mu našteli obilo lepih reči, toliko, da človek sko-ro pozabi, da smo v krizi žc četrti zahvalni dan. Žava je pokazala, da ne bo to-lerirala ugrabljenj." Zločinca, ako sta kriva, sta zaslužila kazen. California Ima sodišča, ki so v stanju o-bravnavati take zadeve. Lin-Čarska ' "justtea" pa je Izraz masne histerije in ne more biti pravična, pač pa le brutalno maščevalna. Vzrok, da je časopisje tako ognjevito v boju proti ugrab-Ijanjem, ne pa tudi proti drugim zločinom, je v tem, da so ugrabljanjam izpostavljeni i-moviti ljudje, ki lahko plačajo cdškodnino. In tega oni ne trpe. Dokler se zločinci zadržujejo v plasteh ubožnej^ga ljudstva, poroča dnevni tisk o hudodelstvih le v obliki novic. Ugrabljanja pa so druga stvar, zato zahtevajo za te vrste zločine smrtno kazen. In "California je dala k temu najboljši vzgled.'** Zastopniki sovjetov uradno sprejeti v ameriško družbo i*. A + f¥ m i ■ V •! -t— ',' • Scottsboro črnci spet pred sodisčem * Dne 27. novembra se je pričela v Decaturju v Alabam! nova porotna obravnava pi>ti devetim zamorskim fantom, ki so obtoženi posilstva. Vrši se v isti dvorani ko pred devetimi meseci, ko jih je porota spoznala krivim in obsodila v smrt. Z apeli na višja sod' ŠČa jim je zagovornl&vo izvo-jevalo novo obravnavo, toda v okoliščinah, ki jo spremlja-* jo, bo čudež, ako bo razsodba zdaj bolj pravična kakor prvič. Priporočite Ameriški družinski koledar Ameriški družinski koledar letnik 1934, ki je te dni izšel, je vreden, da ga priporočate znancem in prijateljem v na-ročitev. Razen par banketov, ki jih je priredil Aratgrg (sovjetska trgovska k^l^rja) v New Yorku za izbranp družbo bankirjev, Američani niso imeli prilike od blizu opazovati zastopnikov USSR. Dne 24. oktobra pa se je vršil v New Yorku v hotelu višje družbe Waldorf-Astoriji banket na katerem je bil častni gost komisar za zunanje zadeve Maksim Utvinov. Priredila ga je Ameriško-ruska trgovska komora. V ospredju, kjer je bila miza za najoilič-nejše goste, je bila velika a-meriška zvezdnata zastava iz svile, in pa rdeča sovjetska zastava iz enakega blaga ter v nji zlati sovjetski znak kladiva in srpa. Med gosti so bili John V. Davis, Kermit Roosevelt, Mrs. Ogden Reid, Parker Gilbert, ki je drug Morgano-ve bančne hiše, in mnogo drugih predstavnikov ameriškega kapitalizma. Dogodilo se je prvič v tej deželi, da je v tako "odlični družbi" visela tik a-meriške sovjetska zastava; in prvič, da so zastopniki ameriških financ in industrije poslušali stoje ne samo ameriško himno nego tudi Internaciona-lol Organist je namreč igral obe, kakor je običaj na banketih, ki so prirejeni v počast diplomatu ali diplomatom te ali one prijateljske države. Nekateri udeleženci banketa so nekaj časa kar, strmeli, tako nevrjetno se jim je zdelo vse to. Potem pa so se navdušili in Imeli dramatične go-vorance, ko na redko kateri prireditvi te vrste. Stotnik H. L. Cooper, predsednik Ameriško-ruske trgovske komore, ie v svojem pozdravnem govoru hvalil Josipa Stalina, in ga imenoval e-nega izmed največjih voditeljev sedanje dt*be. In udeleženci so ploskali! Fervirali so bogata jedila, pripravljena ns način, ki je bil v Rusiji v običaju za Časa ca-rizma, seveda med aristokracijo. Koncertni spored, kolikor so jra imeli mod govori, je bil ruski. * Dva tisoč pet sto gostov je bilo navzočih. Raymond Robins, ki je bil za časa vojne zaupnik predsednika Wilsona, je v svojem govoru med drugim dejal: "Ni preveč, ako rečem, da so uspehi sovjetske vlade tekom 16. let v socialnem in ekonomskem oziru brez primere v zgodovini kateregakoli ljudstva vseh časov." • Ko je bil predstavljen komisar Litvinov, so ga pozdravili z navdušenim aplavdlranjem. Dejal je, da upa ne samo na prijateljstvo med USSR in Ze-dinjenimi državami, nego tudi na tesno sodelovanje obeh dežel v prid svetovnemu miru in splošni blaginji. Tako so bili reprezentanti "boljševikov", katere so v A-meriki kartunisti navadno slikali vse poraščene, razmršene, strgane in ušive, z b-ombo v roki, sprejeti v dostojno, lepo umito, elegantno oblečeno ameriško družbo. Novi sovjetski poslanik Aleksander Antonovič Trojanov-ski je ameriškim žurnallstom v Moskvi obljubil, da ne bo ne on in ne drugi uradniki v sovjetski diplomatični službi v Zed. državah na kakršenkoli način sodelovali v komunisti)» Sni propagandi. "Komunizem ni predmet, ki ga je mogoče prenesti ali izvažati iz ene v drugo deželo," jim je dejal. Tudi v Moskvi se je že vršil uraden banket v počast ameriškim gostom, na katerem je Ale-ksij Neiman, načelnik sovjetskega časniškega biroja, napil na zdravje ameriškemu predsedniku Franklinu Roose-veltu. Vsi govorniki so poudarjali nado, da se bo med o-bema deželama razvilo iskreno prijateljstvo in sodelovanje v skupno dobro. Brezposelni v Nemčiji Vlada v Berlinu objavlja, da je v Nemčiji 3,776,000 brezposelnih, ali 31,000 več kot jih je bilo v oktobru. MUSSOLINIJEV NOVI EKONOMSKI SISTEM ITALIJANSKI diktator Mussolini je pred koncilom korpora-cij razlagal svoje teorije in načrte za preuredbo gospodarskega sistema v Italiji. Dejal je, da je kapitalizem brez duše, in da je kapitalistični sistem Ivar Kruegerja in Samuel Insulla umrl. Tudi ekonomski liberalizem je stvar prošlosti. "V Italiji smo ga že pokopali," je dejal. Socialistične stranke v Evropi so po njegovem mnenju le še drobci. Namesto dekadentnega socializma mora nastati korporacijaka država. In kakor je mogoča v Italiji, pravi premier Mussolini, tako je mogoča in prikladna za druge dežele. Smešil je državni zbor, Čigar važnost in pomen je zatoni! zaeno z ekonomskim liberalizmom, kljub temu pa ima tu Ji Italija še vedno svoj parlament, izvoljen na enak način kakor Hitlerjev v Nemčiji ali Aleksandrov v Jugoslaviji. V Italiji bodo izvolili ponovno marca prihodnje leto, in to, pravij >, ho zadnji. Kajti Mussolini bo Italijo popolnoma reorganiziral v korporacijsko državo in vrhovni parlament bo zbornica zastopnikov korporacij. To, kar imenujejo v Mussolinijevi Italiji "korporacija", je nekaj drugega kakor na pr. ameriška korporacija. Tu je korporacija delniška družba, v Italiji pa označujejo s tem imenom zvezo poklicov in industrij, ki so jrh razdelili v cehe. Na pr., vsa jeklarska industrija je ceha (korporacija) zase, in v nji so delavci in posestniki tovaren. Lesna industrija, živilska itd., so organizirane enako. Vse pa so združene skupaj v vrhovnem korporacijskem koncilu ali svetu, ki regulira in kontrolira pod vodstvom vlade vse ekonomsko življenje v Italiji. Posamezne kompanije niso več svobodne, kakor so bile pod "ekonomskim liberalizmom", nego morajo obratovati svoja podvzetja tako, da služijo državi. Kljub temu pa Italija garantira gospodarjem dividende na vloženi kapital, toda mnogi ekonomi dvomijo,] da bo to dolgo zmogla. Mnenje nekaterih je, da bo Mussolinijeva ekonomska politika privedla gospodarstvo Italije na stopnjo, s katere bosta samo dva izhoda: ali socializacija, ali pa povratek v stari "ekonomski liberalizem". Slednje bi značilo polom fašizma, zato vodi Mus-solinijev ekonomski tok logično v socializacijo. Mussolini sovraži socialiste in socialistične stranke. "Socializem je mrtev", je dejal, toda da se fašizem vzdrži, si od tega "mrtvega socializma" izposojuje socialistične ekonomske reforme. In če njegova absolutistična država kdaj proglasi vso veliko industrijo za državno svojino, si bo tudi to izposodil iz socialističnega ekonomskega programa. . „ Diktatorji sovražijo socialistično gibanje zato, ker so diktatorji. Socializem pomeni ne samo družabno svojino produktivnih in distributivnih sredstev ter prirodnih zakladov, nego tudi industrialno in politično svobodo. Fašizem zahteva, da se vso državo spremeni v kasarno, z enim samim poveljnikom. Ljudstvo ima samo dolžnosti, ne pa političnih pravic. Dovoljeno mu je služiti edino eni stranki, in ta stranka ni nič drugega kakor poslušno orodje diktatorja. Fašizem v Italiji in Nemčiji je bil v svojem početku le rešilna akcija za ohranitev gospodarskega sistema kakršen je, z reformami, ki jih je diktator od posedujočih izsilil, zato, da jih obvaruje propada, državo pa "zedini" s terorjem in brutalnim uničenjem opozicije. To je prva faza fašizma. V drugi napaja ljudstvo z nacionalistično propagando in z militarizi-rartferitr- Vsako pacifistično mišljenje in agitacija proti militarizmu ter vojni je v očeh fašizma veleizdaja. V tretji stopnji fašizma mora diktator ljudstvo uveriti, da mu misli izboljšati življensko stanje, kefr bi drugače za*elo dvomiti vanj in bi nastala nevarnost, da se mu izneveri. Fašistični diktator se ne vzdržuje samo s teroriziranjem opozicije, nego tudi s pomočjo ljudstva. Zato si moderni diktatorji grade politične stranke, njih člani pa žive v iluziji, da so sestavni svobodni del vladnega sistema. Dokler se diktatorju posreči držati svoje pristaše v taki iluziji, je njegov režim varen. Toda vzdržal ne bo. Kakor si mora za ekonomsko reorganizacijo države izposojati iz socialističnega programa, tako se bo ljudstvo prej ali slej izreklo za mednarodni demokratični socializem, četudi ga diktatorja Mussolini in Hitler proglašata mrtvim. Socializem edini nudi program, ki je v stanju odpra-iti vojne in ustvariti mednarodno sodelovanje za blaginjo vseh ljudstev na svetu. NEMŠKI LUTERANO V KREGU VSLED NOVE 'REFORMACIJE' Agit ira jte za Proletarcal Med protestantsko duhovščino v Nemčiji traja že več tednov ljuta borba med Hitlerjevo strujo, katera ima vso podporo vlade, in med onimi duhovniki, ki zahtevajo, da cerkev ne sme postati orodje vlade. To je eno sporno vprašanje, toda ne glavno. Fašistična stru-ja zahteva novo reformacijo cerkve. Sveto pismo stare -zaveze naj se zavrže, ker je židovsko delo, in se ga nadomesti s pravljicami iz življenja starih tevtonov. Sveto pismo nove zaveze se naj temeljito predela. Mehkega, trpljenju in pacifizmu udanega Kri« sta se naj odpravi, namesto njega pa na i si reformirana ccrkev najde Krista, ki ne u- mrje na križu, ki ga ne bo sama milina, pač pa mora biti fizično krepak in bojevit, kajti fašizem je nauk boja ne pa pacifistični evangelij. Naravno, da mnogim protestantom to "reformistično" gibanje ne ugaja, toda v bitki bodo bržkone izgubili, kajti kjer je Hitler, tam je zmaga. Tudi katoliška cerkev v Nemčiji se je izrekla proti "popa-čevajfiju krščanstva" in izjavila, da bo v tem boju na strani opozicije protestantskih duhovnikov. Obnovite naročnino če vam je naročnina na Pro-letarca potekla, prosimo, da jo obnovite ko hitro mogoče. L« PROLETAREC Li»t aa isUrN« M«v»kt|« ljudstva. p ..; . ■ ■„■ ',11 ■ .f i; jf * >■ ; r Jf" : ...... . ... Ish«ja vsako «redo. IsdUja J«f#«lo?*a»ka Delavska Tjikova« Dmibs. Ckic«Vo. 111. GlasiU Jugoslovanske Socialista« Zvti«. NAROČNINA v Zcdinjenih državah *a celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; ta fetrt leta $1.00. ld. obrežjem Sibirije na Pacifiku je 5,285 milj. Zed. države ao to- držav priznala sovjetsko Unijo, ao našli v ameriškem časo- rej polovico ožje kot USSR. Površina Rusi/e je 8,238,348 kv. pis ju prostor nešteti opisi in slike o Rusiji. Na pr. čitateljem milj in površina Zed. držav 3,026,789. Površina Rusije je torej so s statističnimi podatki pojasnili, da je sovjetska Rusija ve- nad 5,20Q,000 kv. milj večja, toda veliko sovjetskega ozemlja liko večja ko pa Zed. države; koliko večja, to vidite na f.ij ;.e neprikladnega za obljuden je. # # . Posamezne sovjetske republike so na tem zemljevidu Širina Zed. dr^av med Atlantikom in Pacifičnim morjem označene z abecednimi začetnicami... A, Rusija; B, Bela Ru- je 2,640 milj, in širina Rusije med njeno mejo v Evropi Ur sija; C, Ukrajina; D, Kavkazija; E, Turkoman; F. Uzbek. Sijajna »lavnoat tride- album ', govore pa so imeli Frank Alesh, ki je otvoril slav- •etletnice Sla vije Chicago, III. — Se nobeno društvo SNPJ v Chicagu, niti ne nobeno drugo društvo naprednih centralnih organizacij, da o ostalih sploh ne govorim, ni še imelo idejno tako močne prireditve, kakor je bila slavnost 30-letnice društva Slavija št. 1 v nedeljo 19. nov. Vršila sv je v dvorani SNPJ. Marsikje imajo podporni društva na svojih proslavah le nost, Frank Udovich v irn^i.-društva Slovenija, in V. Cain-kar v imenu SNPJ. Zaključna točka prvega dola je bila enodejanka "Ob rojstvu", ki jo je spisal za to slav-lje Joško Oven. Vrši se v času ustanovitve društva Slavije v Chicagu. Vloge so imeli Pavla Skavich, Josko Oven, Chas. Pogorelec, Minka Alesh, John Rak in John Hujan. Igrali so dobro. napevu "Maryland, my Maryland". Spremljevala jih je 11a klavir Miss Ernestine Jug. Alice Artach je pela rusko ari-jo uUgoljka" ob spremljeva- Velika udeležba v Springfieldu Springfield, III. — Dne 18. nov. je imel klub št. 47 JSZ nju Frances Artacheve, Oscar prireditev, na kateri je vpri- kopo suhoparnih pozdravnih' d*l J* otvoril pevski govorov, in pa par patriotič-izbor Sava- N*to Fr-nih himn. Slavija pa je imela ¡govoril o 30-letnici Slavije in ves spored prirejen tako, da izvajal ne samo podporni značaj, nego tudi načelni, ki ga je iz svojega malega postari- - -----------------D. je bil skozi v skladu z načeli jednote, da je bil zabaven, poučen in pa da je odgovarjat '»0-letniei. UdeležJba je bila za te čase sijajna. In nikomur ni bilo žal, ki je prišel. Marsikak old ;Lep íf bil piízíor, ko 19 «tF stojna tega jubileja. « m 1 O/l I nuilr /\ >1 il ikl It Aitni*! Poročevalec. ni mladinskega oddelka čestitali v zborni deklamaciji taj- ................. .....niku Slavije J(»*. Wershaju. timer sf je ob tej priliki, po | Wertihaj je bil eden ustanov končanem sporedu, v družbi nih članov društva in je v nje* znancev, obujal vesele spo- mu aktiven od početka — ecli: mine. j ni izmed vseh. Slavija je društvo, ki je po- v imenu kluba št. 1 JSZ je ftavilo zibelko SNPJ. Borilo Pozdravil udeležence in Slavi-se je z nasprotniki zunaj, pri- J° (:haf*- fogorelec v imenu dobivalo pristašev za idejo federacije SNPJ pa je govoril nove jednote in potem, čez ne- J- Lotriph. kaj let, se zapletlo v boje med Frank Alesh je predstavil strujami v svojih vrstah, ki so|v*« živeče pionirje SNPJ v trajali več let. ¡Chicagu, oziroma začetne čla- V prvem delu sporeda smo'ne Slavije, in navedel tudi tuli pevski zbor Prešeren, Ko- ~ Godina, Fr. Sodnik in Dorothy Plahutnik so izrekli čestitke, Mary Jug je pa recitirala pesem "Good Old Ship Slavija", ki jo je priredila za to prireditev. Vso to točko sta aranžirala D. J. Lotrich in Mary Jug. V Slavijinem odboru za u-reditev in predvajanje sporeda so bili Frank Alesh, Anton Garden, Joško Oven, Simon Trojar in Frank Zaitz. podatke o Slaviji, ki so v programni knjižici, izdana za to slavnost, je zbral Fr. Zaitz. Koncert "Save Spored koncerta Sr.ve pro-šlo nedeljo v dvorani CSPS v Chicagu je bil izboren in dobro predvajan. Udeležba je bila povoljna. (Podrobno poročilo smo morali zaradi premalo prostora odložiti. Bo objavljeno v prihodnji izdaji.) to la zapapadli so smisel in dali priznanje igralcem. Klub št. 47 JSZ. chevarjev orkester, Leo Vidra, ki je v solu igral na harmonike, malega Emil Kmetca, ki je deklamiral Urban Klep-čevo "Lažnjivemu moralistu v one, ki so umrli. Zaključna točka sporeda je bila v oskrbi društva Pioneer št. §59 SNPJ — mladi pionirji starim pionirjem. Zapel je zbor otrok pesmico Slaviji po v prihodnji. Listnica uredništva Dopisa iz San Francisca, Calif., in iz Gowande, N. Y., sta prišla prepozno za objavo v tej številki. Priobčena bosta Ali se udeležujete sej svojega kluba? » . Pridite gotovo in vsi na decemberske seje. — Moč klubov je samo v delu svojih članov Ako «te prejeli opomin o potekli naročnini, prosimo, obnovite jo čimprej. Dolžnost vsakega člana in članice JSZ je, da se udeležuje sej svojega kluba, da sodeluje v razpravah in v sklepanju, in da pomaga po svojih močeh v vsem klubovemu delu. V socialistični organizaciji ne zadostuje, da le plačaš članarino, kajti mi nismo podporna organizacija, kjer je glavno, da poravnaš asesment; vitalnost socialistične organizacije se pieri po delu njenih članov in članic. Klub, ki ima na pr. okrog 90 članov in članic, na seje jih pa prihaja od 7 do 10, ni in ne more biti aktiven, neglede kako delavni so tisti člani, ki se udeležujejo sej, ker jih je premalo. Zato se tak klub po pravici smatra neaktivnim. Meseca decembra bodo volitve novih odborov. Ker je delokrog socialistične organizacije velik, je zelo važno, da ima vsak klub vodstvo, ki je sposobno naloge. In prav tak d važno je, da članstvo svojemu odboru pomaga. Edino taka medsebojna kooperacija je garancija, da bo delo kluba uspešno. Zelo važen odbornik v vsakem klubu je tajnik. Le tajnik, ki vzame svojo težko nalogo resno, je res "duša kluba". Z njim naj sodelujeta organizator in zapisnikar. Vsak klub naj si izvoli prosvetni odbor treh članov, in kjer so pogoji, tudi dramski odsek. Nekateri klubi imajo pevski odsek, agitacijski odsek, in pa odsek, ki skrbi za razširjenje literature in socialističnih časopisov. Poleg teh izvoli klub pregledovalce računov (nadzorni odsek). Naloga prosvetnega odseka je, da aranžira shode, predavanja in pa razprave o dnevnfh problemih na klubovih sejah. 8 temi razpravami se prične, ko je končan dnevni red. Dramski odsek ima nalogo aranžirati sporede na klubovih prireditvah. zoril pretresljivo socialno dramo "Grobovi bodo spregovorili". Udeležba je bila večja kot smo pričakovali, kar je tudi igralce navdušilo, da so svoje vloge dobro izvršili. Občinstvo je sporedu pašno sledilo in bilo z njipi prav zadovoljno, kar je ob zaključnem prizoru drame potrdilo z burnim odobravanjem. Klub št. 47 izreka zahvalo vsem, ki so sodelovali, in so-m , ~ , . _. mišljenikpm v Springfieldu ter Bila je lep* prireditev, do- v sosednih naselbinah, ki so prišli na prireditev. Mnogo-brojno. so jo posetili tudi člani angleškega kluba, akoravno niso razumeli besedila drame, Moon Run, Pa. Članstvo Slovenskega podpornega društva v Moon Runu je vabljeno, da se polnoštevil-no udeleži letne seje v nedeljo 3. dec. ob 1. pop. Na dnevnem redu so volitve odbora in razne druge zadeve. Fr. Močnik, tajnik. Prosvetna matica je ustanova za vsa napredna društva. Ali je vaše včlanjeno v nji? Pevski odsek vodi agitacijo za pevski zbor in ga upravlja, ter sodeluje s pevovodjem pri aranžiranju koncerta. Agitacijski odsek vodi sistematično agitacijo za pridobivanje novih članov. Odsek za širjenje našega tiska ima nalogo skrbeti za pridobivanje naročnikov Pro! : :u mi drugim socialističnim listom, organizira Elane in M '. ? na delitev letakov in druge slične naloge. Zelo praktično je, da imajo vsi ti odborniki vsak mesec skupno sejo, na kateri se pomenijo o delu drug drugega in si sporazumno zasnujejo nove načrte bodisi za prireditve, agita-čijo itd., ki jih potem predlože seji. Ta skupna seja odbornikov naj tudi prereŠeta razne dopise, ki jih prejema klub od stranke, od JSZ in drugod, in o vsem, kar je važnega, pa potem poroča na redni klubovi seji. Na ta način bodo seje živahnejše. Mnogo upravnih zadev bo na ta način na klubovih sejah naglo rešenih, ker je o njemu sklepala že seja odbornikov, in tako bo več časa za razprave. Tu in tam je pa mestu po seji tudi par ur zabave, da se neguje družabnost, katere zelo manjka povsod, in naši klubi niso izjema. Vsakdo, ki je prepričan socialist, ve, da je njegova dolžnost pomagati v udejstvovanjih kluba. In da bo naše delo v prihodnjem letu še uspešnejše, se odločite že na decemberskih sejah na živahnejše aktivnosti, nego ste jih vršili doslej. Nihče naj se ne brani odbora, ako je za mesto, na katerega je predlagan, sposoben in ako more posveti^ klubu toliko časa, kakor ga dotični urad zahteva. Bodimo navdušeni člani in članice svoje stranke, ki se ne branimo nikakega dela v po-kretu, pa bo JSZ rasla in klubi JSZ bodo res vodilni faktor v naselbinah! I ' (Nadaljevanje.) V Leadv^llu je sedaj za župnika Rev. J. M. Trujn k ki je včasi uneJ v čikaškem A m. Slovencu "Pisano polje" in # polemiziral v njemu kdor že se je hotel pričkati z njim. Bilo mu je pač dolgčas, pa je prebiral razne .časopise, ki so mu jih pošiljali iz CJiicage, in pisal. "Ali ti je znano, čemu Trunk več ne j piše?" so me vprfšali. Am. Slavenc* prifeajjt mnggo v Colorado, če ne vseh pet številk, pa vsaj tista izdaja na teden, ki jo plačuje Zapadna slovanski zveza za svoje glasilo. Tudi Prosveta je razširjena. zato je ljudem "pisano" ppjje |ni-lično v spominu. Vprašanja nisem mogel pojasniti. Naj-laglje store to Rev, Trunk in pa tisti pri Am. Slovencu, ki so župniku Trunku sporočili, da čitateljem katoliškega dnevnika njegovo po-lemiziranje ni nič kaj všeč. Kako so se potem pomenili, ali skregali, vedo oni velik) bolje ko jaz, in bilo bi bižkone zanimivo, če bi pojasnili. Prvi slovenski župnik v Leadvillu je bil John Perše. PriSel je v to mesto pred 1. 1899, in imenovanega leta so si" Slovenci že zgradili cerkev. Po vojni je zgorela in in potem so sezidali novo. Prejšnja je bila lesena, ki jih je stala okrog $15.000. Leadvillska fara ni bila nikoli smatrana za eno izmed najboljših, kar se službe župnika tiče. Rev. Perše je dobil pred leti faro v Kansas Cityju, za njim pa je bil v Leadvillu nekaj časa župnik John Judnic, ki si je pomagal naprej v Denver. In od tedaj se v Leadvillu dolgočasi J. M. Trunk. Pred 25. leti je hodil župnik Perše na cerkvene kolekte skupno s cerkvenimi odborniki v stanovanja rojakov. Leadvillski Slovenci so bili tista leta zelo udani veseljaČe-nju v salunih. In ker je bila nedelja v rudnikih in rudotopilnici prav tako delavnik kakor vsak drug d^n v tednu, so rojaki cerkev slabo obiskavali. Niso bili sicer nikaki svo-bodomisleci, ampak čutili so se svobodne. Bili so mladi in, smatrali da imajo za pripravljanje na drugi svet in za večno izveli-čanje še veliko časa. Zdaj, ko so se postarali, so bolj verni. Takrat pa je moral župnik osebno do faranoV. če noče gora k tebi, ne kaže drugega ko da greš ti k nji, kakor tolmači izročilo v bibliji. Ampak Rev. Perše se je takemu obiskovanju nekoč uprl. V nekem salunu mu je neolikan rojak z najtršimi besedami odvrnil, da mu ne'da nič, češ, cerkev ničesar ne rabi. in zakaj bi jaz tebi .dajal, mu je rekel, ko imaš žensk kolikor hočeš* jaz jih pa stradam! . .,.'. • ,;>' i "•........... Neprikupnim moškim je bilo tiste čase res težko uspešno kandidirati v sveti zakon. Komaj če je prišla ena Slovenka na vsakih' petdeset moških. In ko je nezadovoljni rojak stresel to svojo jezo zaradi žensk na župnika, se je ta obrnil in užaljeno odšel ter prepustil cerkvenim možem, da so se pri-čkali dalje. On pa je prvo nedeljo po tem dogodku rekel v pridigi izpred oltarja, da fv je njegovo romanje okrog rojakov ne-hr.'». In^če hočejo Slovenci v Leadvillu ohr niti župnijo, bodo morali kolektati za cerl.:v brez župnikovega sptemljevanja. Povod temu za župnika tako neljubemu incidentu je dala zanj jako neljuba afera. V župnišče sta namreč prišli dve ženski — ' mati in hči, — menda Irki po rodu. Kaj so govorili, ni znano, izvedelo pa se je na vse štiri vetrove, da sta se z župnikom ste-pli, ena je razbila nad njim dežnik, in ko je hotel pozvati pomoč telefonično, sta mu odtrgali telefonsko slušalo iz rok. Tako je poročal lokalni dnevnik. Kojaki so dobili priliko za sušljanje, kakor je navada v takih slučaj''!. Prejkone so mu storili v govori-. ca h veliko krivice. Rev. Perše se je za društveno življenje in še manj za kulturno prav malo brigal. Pač, ko je bilo ustanovljeno prvo društvo SNPJ, je po svoje pomagal, da se je razbilo. Peršetov naslednik se istotako ni zanimal, da bi v tej naselbini izvrševal še kaj drugega ko striktno cerkvene dolžnosti. In isto velja o Rev. Trunku. Duhovniki v starem kraju — velik odstotek v^aj — so delavni v čitalničnih društvih, negujejo dr^mMiko, pevske zbore, pomagali so pri telovadnih društvih, četudi vse s stališča, da utrdijo organizem klerikalne stranke — tukaj pa ničesar drugega ko ponavljanje vedno ene in iste maše — istih ceremonij leto za letom, in pa čepenje v farovžu! Slovenski duhovniki v Ameriki so silovito leni — razen par izjem. Nekemu rojaku je župnik Trunk pravil, da ni bil še nikdar v življenju "Avstrijec" — nikdar, dokler ni prišel v Leadville. Tu pa je nič drugega ko "Austrian Catholic priest". čudno! (Dalje prihodnjič.) "Ljubi svojega bližnjega../' Nemški fašisti so dobri kristjani. Tako vsaj zatrjujejo, če pa kak pastor pridiga ljubezen do svojega bližnjega, pa naj bo ta hitenji magari žid, dobi tak duhovnik od svojih cerkvenih predstojnikov sporočilo, da je suspendiran. Kakor marsikaj drugega, je v Nemčiji tudi krščanstvo samo na papirju. /a * ..................................... : P. ZOLA t RIM Poslovenil ETBIN KRISTAN # ! i (Nadaljevanje) Nikjer «vetlcbe, nikjer Suma, le brezkončno spanje, nič kakor glasno, težko padanje deževnice iz nevidnega kapne-ga žleba na desni! Tudi ve4a je izginila; Pierre je čutil le še njen svinčeni težki tok v temi, morečo starost, stoletno utrujenost, neskončno otožnost te starodavne in ¿lavne Tibere, ki hrepeni tja, kjer je nič in se zdi, da vali le še smrt nekdanjega sveta po svoji strugi. Nad reko senc, ki je valila podrtine več kakor treh tisočletij v daljavo, se je razpenjalo le veliko, bogato nebo, večno, prekrasno nebo z bleste-čim življenjem milijonov zvezd. Ko je Pierre, preden je odšel v svojo sobo, za trenotek vstopil pri Dariju, je tam nan šel Viktorino, ki je bila zaposlena s pripravami za noč. "Kaj, gospod abbe, že zopet ste se šli ob tej uri izprehajat po obrežju?" je vzkliknil in'povedala, odkod da prihaja. "Torej bi tudi radi dobili nož v rebra... ?l Ne, meni ne bi prišlo na misel, da bi se hodila v tem preklicanem mestu tako pozno zračit." Potem se je obrnila zaupljivo, kakor je bila njena navada, s smehljajem do kneza, ki je napol ležal na naslanjaču. "Vtste, to dekle, ta Pierina, ni več prišla, ali videla sem jo, ko je postopala tam med podrtinami." Dario ji je dal znamenje, da naj molči. Obrnil se je do duhovnika. "In vendar ste govorili z njo! To bo končno preneumno... Tito, ta živina, se še vrne, da mi porine nož še v drugo ramo!" Naenkrat je obmolknil, ker je opazil Be-nedeto; brez glasu je bila vstopila, da bi mu rekla lahko noč, pa je poslušala. Dario je bil v silni zadregi, hotel je govoriti, razlagati, prisegati, da je povsem nedolžen glede na to aventiuro; ali ona se je smehljala pa je nežno dejala: "Moj Dario, saj že poznam to povest. Lahko si misliš, saj nisem tako neumna, da ne bi bila premišljevala in razumela. Le zato te nisem več izpraševala, ker sem vedela vse, in ker te vkljub temu ljubim." Bila je itak zelo srečna; ta večer je zvedela, da se je monsinjor Palma, branitelj zakona v procesu zaradi . razporoke izkazal hvaležnega za uslugo, storjeno njegovemu nečaku, in da je vložil njej ugoden predlog. Prelat se pač ni postavil popolnoma na njeno stran, ker ni hotel samega sebe preveč nagnati v laž; ali izpričevali obeh zdravnikov sta mu omogočili z gotovostjo priznati deviško stanje, in zdaj je, izognivši se dejstvu, da je ženin odpor povzročil, da se zakon ni izvršil, spretno sestavil razloge, vsled katerih je razveljavljenje zakona potrebno. Ker je vsako upanje na zbližanje zaman, je gotovo, da sta oba soproga neprestano v nevarnosti, da prekršita čistost. Z diskretno opazko je namignil, da je mož že podlegel tej nevarnosti; potem je slavil veliko ženino krepost, njeno pobožnost, vse čednosti, ki so jamčile za njeno resnicoljubnost, in ne da bij| končno izrekel svoje mnenje, je vse prepustil modrosti kongregacije. Ali ker je monsinjor (Palma približno ponavljal razloge odvetnika Morana in ker je Prada trdovratno vztrajal na tem, da se ne prikaže več pred kongre-gacijo, je bilo videti nedvomno, da bo velika večina glasovala za razveljavljenje. To omogoči Svetemu očetu dobrohotno postopanje. "Oh moj ljubi Dario, zdaj se konča naše trpljenje... Ali kako drago je to, kako drago! Teta pravi, da nam puste komaj vodo, da se napijemo." In smejala se je v dražestni brezbrižnosti strastno zaljubljene ženske. Draga ni bila sodna oblastnija kongregacije, zakaj načeloma je sodila zastonj, ali pokrivati je bilo treba neznansko veliko število malih stroškov, nagraditi vse podrejene uradnike, potem zdravniške izvedence, plačevati prepise, sestavke in predloge, četudi se glasovi 1car-dinalov nikakor niso neposredno kupovali, «o bili vendar nekateri glasovi zelo zelo dragi, ker je bilo treba pridobiti kreature Njihovih eminenc in spraviti vso okolico na noge — ne glede na to, da so veliki denarni darovi, če se dajejo na takten način, v Vatikanu odločujoči razlogi in da razsekajo najhujše težave. In končno je zadeva nečaka monsinjora Palme strašno veliko veljala. "Ej no, moj Dario, kajneda, zdaj, ko si ozdravljen, naj nama le dajo, da se hitro po- ročiva, saj ne zahtevava nič več... če hočejo, jim dam še svoje bisere, edino premoženje, ki mi je &e ostalo.* Tudi on se je smejal, zakaj denar ni v njegovem življenju nikoli nič veljal. Nikdar ga ni imel toliko, kolikor bi bil hotel, in upal je enostavno, da bo vedno lahko živel pri svojem stricu kardinalu, ki gotovo ne posadi mladega para na cesto. Vpričo poloma mu je bilo vse eno, stotisoč ali dvestotisoč frankov gor ali dol; saj je slišal, da so veljale nekatere razporoke celo petstotisoč. Zato ni našel drugega odgovora kakor šalo. "Daj jim še moj prstan, daj jim vse, draga moja. V tej stari palači bova prav srečno živela, pa če bi morala prodati še pohištvo" iz nje." Ona je bila navdušena; prijela ga je z obema rokama za glavo in ga v razvneti strasti kakor blazna poljubovala na oči. Potem se je naenkrat obrnila do Pierra. "O, odpustite, gospod abbe! Naložili so mi nekaj za vas. Da, monsinjor Nani, ki mi je prinesel to dobro vest, mi je naložil, naj „Vam povem, da se preveč utaj ujete, da morate delovati za svojo knjigo." Pierre je poslušal v čudu. "Saj mi je vendar nasvetoval, da naj izginem." "Gotovo. .. Ali zdi se mi, da je prišel Čas, ko morate obiskavati ljudi, delati za svojo stvar, izkratka, da se morate gibati. In ¿e nekaj; posrečilo se mu je izvedeti ime poročevalca, ki so mu poverili preučevanje Vaše knjige; to je monsinjor Fornaro, ki stanuje na Piazza Navona." Pierre je čutil, kako mu je naraščala osuplost. Nikdar se ni zgodilo, da bi se izdalo poročevalčevo ime; vedno je ostajalo tajno, da bi se zajamčila svoboda razsodbe. Ali se ima torej pričeti novo poglavje njegovega življenja v Rimu? "Dobro je," je odgovoril enostavno. "Delal bom, obiskal bom ves svet." — i. ■ X. Pierre, ki je mislil le na to, da napravi stvari kraj, se je hotel že drugi dan lotiti dela. Ali pograbila ga je nekakšna negotovost. Kje naj najprej potrka, koga naj najprej obišče, da se izogne vsaki napaki v tej zapleteni in ničemurni družbi? Ker je slučajno srečal, ko je odpiral vrata, kardinalo-vega tajnika don Vigilija, ga je prosil, da bi stopil za trenotek k njemu v sobo. 44Ali bi mi storili uslugo, gospod abbe? Zaupam se Vam; sveta potrebujem." čutil je, da je ta mali, suhi človek z rumeno poltjo, ki se vedno trese od mrzlice, ob svoji pretirani in plašni molčečnosti o vsem poučen in z vsem v zvezi. Doslej je bilo videti skoraj kakor da beži pred njim, nedvomno da ne bi prišel v nevarnost in se izpostavil. Vendar je bil nekaj časa že manj plašljiv in oči so mu vzplamtele, kadar je srečal svojega soseda, kakor da se je lotil tudi njega nemir, ki je razjedal onega, ker je bil tako dolgo obsojen na nedelavnost. Ni se poizkušal izogniti razgovoru. "Odpustite, da Vas vabim v tak nered," je Pierre nadaljeval. "Davi sem zopet dobil perila in obleke iz Pariza. Pomislite, prišel sem z ročnim kovčegom za štirinajst dni, a zdaj sem že skoraj tri mesece tukaj, pa še nisem dalje kakor prvo jutro." (Dalje prihodnjič.) AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki so jih poslali agitatorji "Proletarca". Vse naročnine, ki jih jfoiljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca, so itete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilje eno celoletno, je zabeleien v tem seznamu z dvema polletnima. X. IZKAZ. Anton Jankovic, Cleveland, O..... ......... 32 John Zornik, Detroit, Mich..................... 9 Chas. Pogorelec, Chicago, 111......................9 Frank Podboy, Parkhill, Pa..................... 8 Frances Zakovsek, No. Chicago, 111......... 6 Jacob Rožič, Milwaukee, Wis............... 6 Martin Judnich, Waukegan, 111.-............ 6 Anton Zornik, Herminie, Pa................... 5 K. Erznožnik, Red Lodge, Mont............... 5 Joseph Lever, Newburgh, 0.....................4*/2 Anton Dobrovolc, Girard, O.................... 4 Leonard Alpner, Milwaukee, Wis............. 3 . 2 . 2 . 2 . 2 . 2 . 1 . 1 1 Anton Jeriin, West Allis, Wis. Donald J. Lotrich, Chicago, III......... Frances Vider, Chicago, III.......... James Dekleva, Gowanda, N. Y....... John Rak, Chicago, III...................... Frank Ilersich, Virden, 111.................. Jacob Tomec, Moon Run, Pa...... Joseph Bratkovich, Pittsburg, Kans. Frank Zaitz, Chicago, 111........................ 1 Skupaj v tem izkazu (4 tedne) 11 V/m pol'.etnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) _ y.v.v.vmvvvvvvw.v/avvv.v.v.v.v.w1v, KLUBOM IX DIIIJŠTVOM U želite svojim priredbam čimveč moralnega in gmotnega uspeha oglašajte jih v proletarcu! To in ono Cleveland, O.—V zadnji številki Proletarca smo čitali v dopisu iz New Yorka o Anto-niju Cvetkoviču, kako je s pismi rojakom agitiral za "ho-uorable Ajerišmana" Joseph McKeeja. Pri nas ni taka agitacija ni-kaka novost. So pač ljudje na svetu, pa tudi človeki (čitaj Gorkijevo dramo "Na dnu"). Med ljudmi se dogajajo spremembe. Danes so to, ju'ri kaj drugega v "politiki". Pa tudi drugače spreminjajo nazore. Vzroki pa so raznovrstni. Na primer, Če se spomnimo imperatorja Mark-Antonija, ki je popolnoma pozabil na regularno politiko, samo da je dobil Kleopatro. Ona je potem vodila Marka, business države in politiko. Sužnii so jo radi poslušali. Tisti, ki žele, da tudi mi ostanemo sužnji kapitalizma skozi vso nedogledno bodočnost, nam priporočajo republikance in demokrate. In ljudi, ki jih verno poslušajo, je dovolj. s Dolenjci se radi držimo starih principov, kakor nas jih je mati učila. Hodimo v cerkev in ob slovesnih praznikih nosimo bandera, ker smo pač pobožen narod. Potem gremo enega spiti, včasi tudi več, in smo korajžni. Zgodovina nas predstavlja za jako upogljive gosposki, zato nas je tako težko pripraviti za socialiste. No-(ranjca, Primorca in tudi Gorenjca je mogoče prej orientirati v socialistično smer ter ga izvežbati za sposobnega marksista, kakor pa Dolenjca. Toda kljub vsemu temu zgodovina priznava, da so se Dolenjci in Hrvati puntali proti cesarju! * Tone Jurca ni za slovenske radio programe iz Clevelanda, ker so bili v prošli kampanji popolnoma prežeti s politično propagando za demokrate. On želi kaj bolj klasičnega in delavskega. Tudi v Clevelandu želimo v tem oziru spremembo na bolje. Toda od tistih, ki te programe kontrolirajo. in odločujejo o njih, ni pričakovati kaj boljega. ♦ ( Sodrusri v Detroitu naj se ne jeze preveč radi njihove ne-sprejete resolucije. To ni prva, ki je bila položena na stran. In vsakdo, ki kaj predlaga, argumentira in priporoča, mora biti pripravljen na vračanje z enako mero. ♦ Po volitvah v Clevelandu smo opustili politiko. Zdaj smo se oprijeli samo kulture in biznisa. Kaj nam mar drugo! Bančna situacija je pri nas še vedno le situacija. Nihče ne ve, kako in kaj. Slovenska banka ni mogla izplačati vlog. Zdaj nekateri pravijo, da ni bila ustanovljena zato, da bi izplačevala, pač pa, da bi rojaki hranili svoje dolarje v domačem zavodu. Zdaj so shranjeni dobro. Tako se nam godi v metropoli. Frank Barbič. Salonska izdaja Ameriškega družinskega koledarja CENA $1.25 Na priporočila skozi več let smo se letos odločili izdati par sto iztisov Ameriškega družinskega koledarja na enamelnem (gla-zuranem) papirju m najfinejšo ve z bo... Koledar, tiskan na tem papirju je mnogo debelejši in slike so re-producirane ko na originalnih fotografijah Gradivo in slik* so iste ko v splošni izdaji koledarja. Cena za iztis salonske lukauriome izdaj« koledarja je $1.25. Iz Colorada Pueblo, Colo. — Proletarca prebiram že lepo Število let. Zadnje čase zamanj iščem v listu glasu iz te naselbine. Najbrž je sedanja kriza ubila rojakom veselje za dopisovanje* Pripravljam se precej dolgo, da bi jaz kaj poročal, toda odlašal sem, ker razveseljivih novic ni,^labih pa je več ko zadosti povsod. Tukajšnja jeklarna obratuje SO odstotkov mairj, od~kar je plavi orel zaplapolal na za-padu. Delavci, kolikor je Še zaposlenih, narede po par ših-tov na teden. Pred dobrim mesecem so delodajalci in trgovci "organizirali parado za NRA. Godbe so igrale in 15,000 ljudi je bilo v procesiji. Za en podpis si dobil plavega orla, da si ga nalepil na okno. Krize pa orli iz papirja, niso odpravili, četudi jih je toliko, da jih vse co-loradske gore ne premorejo. Stal sem na trotoarju in opazoval parado, ko je pristopil rojak in mi rekel: "Vidii učinke NRA? Sedaj bo dela za vse. Vi, socialisti ne zmorete drugega ko kritizirati Da bi kaj naredili za narod, je vam deveta briga.". Pristavil je še: "Poglej našega Roo-sevelta. On je boljši socialist ko vsa banda v Chicagu." Pred nekaj dnevi sem ga zopt) videl. Zabavlja in pravi, da naj vzame hudič NRA in demokrate. Dela še nima. C. F. and I. kompanija je podprla dotično parado s toplim priporočilom delavcem, da se naj je udeleže. In to je kakor ukaz. Pri mestnih volitvah 7. nov. smo imeli okrog 30 kandidatov, ki so se pulili za mandate in službe, f med njimi trije Slovenci. Nihče slednjih ni zmagal. Dne 26. oktobra je tu predvajala film "Triglavske strmine" ga. Frances Tauchar. Film je krasno, umetniško delo.' Udeležba je bila pičla. V Pueblu so začeH nedavno zbirat' prispevke za rojake v starem kraju, ki jim je povo-denj uničila pridelke in povzročila veliko druge škode. Pred dnevi je prišel moj nekdanji delovodja in mi naznanil veselo vest, da me družba zaposli tri dni v tednu. Ampak veselje je splavalo po vodi, ker so se prej zaposljeni taki delitvi šihtov uprli. Oni hočejo vsaj pet dni, meni pa bi bili trije ¿ihti velika pridobitev. Brez dela sem že tri leta. Preživel sem se doslej, pa se bom že kako tudi v bodoče. Druš. Orel št. 21 SNPJ bo imelo v nedeljo 3. dec. prireditev, na kateri bo vprizorje-na I. Molekova komedija "V nedeljo zjutraj" in pa ¿ala "Janez v New Yorku". Tudi brez petja ne bo v tem sporedu. Društvo vabi občinstvo tu in v okolici, da pride na to prireditev v obilem številu. Frank Boltezar. Novi ameriški po-— slanik v Rusiji Predsednik Roosevelt je poslal v Rusijo za ameriškega poslanika William C. Bullitta, ki je bil pomožni tajnik za zunanje zadeve. Je dober poznavalec Rusije in v vladi je deloval za priznanje. Ameri-fki toriji ga napadajo, češ, da Uspešna karijera Vlaksima Litvinova Maksim LitVinov, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je spreten diplomat in tudi uspešen, posebno od kar Rusija zatrjuje, da ne bo več podpirala komunističnih strank v drugih deželah. Nastop sovjetskega zuna- WILLIAM C. BULLITT je njegova žena vdova po a-meriškem komunističnem voditelju Johnu Reedu, ki ima grob pri Kremlinu blizu Leninovega v Moskvi. To naj bo namreč dokaz, da je tudi novi ameriški • poslanik nevarno prežet z boljševiAkimi teorijami. Iz vzhodnega Ohio Bridgeport, O. — Seja kluba prošlo nedeljo je bila po-voljno obiskana. Pristopil je Louis Pavlinich, bivši član kluba št. 2. On je zvest somišljenik in aktiven v delavskem gibanju. Ker se je prireditev našega kluba dne 11. nov. zelo dobro obnesla, je klub sklenil prirediti zabavo 13. januarja v društveni dvorani na Boyds-villu, kakor zadnjič. In igrali bodo spet Tuškovi sinovi, ki so se udeležencem prejšnje klu-bove veselice močno priljubili. Klub je dalje sklenil sodelovati h County organizacijo soc. stranke, da se organizira čimveč delavcev za socializem.* Ta skupna seja je bila zelo zanimiva in sprejela je mnogo koristnih predlogov. Prihodnja seja County soc. organizacije se vrši v nedeljo 10. dec. zvečer na Boydsvillu. člani JSZ in somišljeniki so vabljeni, da se je udeleže. Prihodnja seja kluba št. 11 bo v nedeljo 17. dec. dopoldne. To bo letno zborovanje in volili bomo nov odbor. Naj ne bo člana, ki bi izostal s te se* j je. Potrebno je, da se še posebno zanimamo za volitve v organizacijah, pa bili to klubi JSZ, unije, ali društva. Izvolimo klubu odbor, pod katerim bo procvital v ponos nam in vsemu delavskemu gibanju. Delavske razmere še ne kažejo znakov izboljševanja. Premogovniki nekoliko obratujejo, obljubujejo pa več počitnic, kot so jih imeli premo-garji dozdaj. Tudi v tovarnah je manj dela. Zaradi mene to ne stori razlike, stori pa jo za tiste, ki so zdravi in bi lahko ter radi delali. Poročajo, da je predloga za starostno zavarovanje v Ohiu, ki je bila pri november-skih volitvah na referendumu, zmagala. Kredit za ta uspeh si lasti podporna* organizacija Eagle. Socialisti vemo, da je bila naša stranka prva, ki se že leta bori za starostno pokojnino. V tej kampanji so bili socialisti izredno aktivni, kajti četudi so vedeli, da je predloga, kot predložena, zelo nepopolna in nezadostna, vendar je začetek storjen. Zdaj pa na delo, da se jo bo izboljšalo. In pred vsem se moramo boriti, da si izvojuje-mo tudi brezposelnostno zavarovalnino. Tu so zelo oglašali sihod, na katerega je bila povabljena za govornico v prid unij žena 'pennisylvanskega governerja Mrs. Pinchot. Ko to pišem, se shod še ni vršil. O podrobnostih prihodnjič. — Jos. Snoy. MAKSIM LITVINOV njega komisarja sicer ni vedno komunističen in večkrat tudi zelo oportunističen, tako, da če bi kak Vandervelde imel slične govorance, bi mu komunisti šteli to v velik greh in mu očitali, da je ves prežet bur-žvaznega duha. Litvinov je simpatičen državnik, ki razume, da so "kompromisi" potrebni in jih tudi sklepa. Predno je prišel v Washington konferirati z Rooseveltom, se je ustavil v Berlinu in se posvetoyal s Hitlerjevim ministrom za zunanje zadeVe, nazaj grede pa se ustavi v Italiji zaradi posvetovanja z Mussolinijem. Jamranje ne pomaga Taki dopisniki, ki so navajeni le jamrati, da ni pa ni nič naprednega v njihovih naselbinah, razkazujejo s tem tudi svojo nezmožnost za delo, Jamranje ne bo pridobilo nikogar v organizacijo, pač pa energično delo in dobri vzgledi. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street 1:30—3:30; 6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Rtiidtnct Tal.t Crawford 6440 If no answer — Call Austin 5700 : -« B B B< B-« B B B: B B> B B ■BARETINCIC & SON ! * POGREBNI ZAVOE ■ 424 Broad Street ■ JOHNSTOWN, PA. Tal 1475 ■ ■ B B B B B B B B ■ a e see fencl's RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tol. Crawford 13S2 Pristna in ok «sna domaČa jodila Cono smerne. Poetreiba točno. 1 SODRUGOM IN SIMPATIČARJEM V CLEVELANDU. Sojo kluba it. 27 JSZ to > ▼tale prvi potok » mosocu ob 7:30 avečer. 2onskega odteka prvi torok ob 8. «večer. Mladinski angleški odtok vaak petek isven prvega ob S. «večer, r»e t klubovih prostorih t S. N. D. Sodrufi in sodruiice, a citirajte in pridobivajte novih članov in članic klubu tor novih naročnikov Pro-lotarcn. V organisaciji in isobrasbi jo naia moč. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "prosveta Stane n celo loto $6.00, pol lota #3.00 Ustanavljajte nova dru&tva. Deset tlanov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list in za tajniitvo j«: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. •o boste storili veliko uslugo, ¿e mu »kosi to • ' t* krizo pomagate s tem, da naročnino ¿e le mogoče točno obnavljate in da mu pridobite novih naročnikov. .............m« H................................. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI ILSKAItM 2142 2150 BLUE ISLAND AVENUE chtcacoclll. " v ' Vt , I I. I . Mi tiskamo v »levml»*, hr**ik«m. .loT.ik.m, č«.k.m, polj.k««. <[ kaker tudi v an|Uikom ia »•milr.m j«*|ku. NASA POSEBNOST SO TlskoVtNE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE j j * * • • ...................... . V........., ........ >.. i ** ' Pregled 30-letnega dela kluba st. 1 JSZ "MASNE POROKE" V ITALIJI PETER BERNIK. tajnik kluba it, 1 J. S. Z. (Pan.t» 1. ¿«Ml.ja. r.Tij. ki.k. it. I.) * ■ ** M t I ' 1 • J (Nadaljevanje.) L. 1908.—Na seji 28. marca je bilo sklenjeno, da se priredi prvomajska proslava skupno s hrvatskim klubom in ženskim klubom Proletarka; prebitek veselice se razdeli m$d vse tri organizacije enako. — V tem Čaau je bila ustanovljena Jugoslovanska de- ; -lavska tiskovna družba. Na seji 21. maja je bilo sklenjeno, da klub razpošlje pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v tiskovni sklad Proletarca, in da za ves nabrani denar naj Jugoslovanska tiskovna druiba izda del-nice in sicer eno za vsakih $10. Določili so tri Člane za izvršitev tega dela. Na seji 17. junija .sklenjeno, da se delež prebitka, ki pripada klubu od prvomajske proslave, izroči v ttekovni sklad Proletarca. Avgusta (datum ni naveden v zapisniku) je bil sklican javni shod. f)ne 5. decembra je bila veselica, katere čisti prebitek je znašal $9.63; klub je dodal 97c, da je lahko kupil še eno delnico J. D. T. D. Na seji 26. decembra so bili Izvoljeni v odbor kluba ga 1. 1909 sledeči: Frank Podlipec, tajnik; John Jereb, zapisnikar; nadzorni odbor* Joe Jereb, Frank Udovič in Frank Lisjak. Koncem leta 1908 je imel klub v blagajni $17.87. L. 1909. — Klub je imel običajno prvo-majsko proslavo in veselico v Riverside, katere čisti prebitek je bil $2.20. Na seji 27. nov. soglasno,pdqbreno, da klub proslavi obletnico Pariške komune. Vprizorjena naj bo kaka drama. Na isti seji je bilo sklenjeno, da se vrši dvakrat na mesec predavanje4, v ta « odbor izvoljena Ivan Molek in Frank Pe-trich. — Koncem leta 1909 je imel klub dolga * 18.86. ^ L. 1910. — Prebitek veselice 20. marca je znašal $54.45. — Na seji 11. maja je bila , razprava o socializmu in veri. Nadaljevala se je na naslednji seji 28. maja. — Klub je dal $5 podpore srbskemu klubu v svrho izdajanja srbskega socialističnega lista. Klub imel veselico na Silvestrov večer. Na seji 22. decembra odobreno, da klub naroči 1000 izdaj Proletarca, ki izide v povečani izdaji ob svoji petletnici. Razpošlje se jih v naselbine, kjer bi agitacija z njim največ zalegla. — Na isti seji sprejeta resolucija Ivana Moleka proti obsodbi Fred Warrena v zapor, in proti cbsodbi 26. japonskih sodrugov v smrt. L. 1911. — Odbor: Frank Podlipec, tajnik; M. Kulovee, Organizator; John Žvanut, zapisnikar. KluboVo premoženje 31. decembra lftlO $147.49; $80.00 v delnicah J. D. T. D. Na seji 25* januarja je bilo odobreno, da se sprejme ženski socialistični klub Proletarka, ki se je razpustil. Prvomajske izdaje Proletarca je klub naročil 1000 iztisov. Klub priredil prvomajsko proslavo v Narodni dv^ranr. Sbdeloval je pri pikniku Cook Coun- * ty organizacije, ki se je vršil v Riverview. Prebitek maškaradhe veselice izročen v tiskovni sklad ProletWca. — Delež prebitka v Riverview je za klub znašal $50.30. S to vsoto je klub kupil dodatne delnice JD.T.D. • — Klub priredil septembra 'vinsko trgatev*. — Blagajna kluba znašala ob koncu leta 1911 $78.96. Klub prispeval od januarja do novembra $2 mesečno v podporo stavkar-jem v Pennsylvaniji. L. 1912. — Odbor: Tajnik Frank Podlipec; zapisnikar Ivan Molek; nadzorni odbor: Frank Hren in .John 2vanut. Seja 24. februarja 1912 odobrila predlog J. Snoja, da klub ustanovi svojo knjižnico; sprejet je predlog Joe Zavetnika st., da klub prispela l v to svrho $20 za nakup raznih knjig; v odbor za ureditev knjižnice in statuta so bili izvoljeni ZakrajŠek, Molek in Joe Zavertnik ml. — Klub naročil 1000 iztisov prvomajskega Proletarca, katerega naj upravništvo razpošlje v naselbine, kjer je propaganda najbolj potrebna. 20. oktobra se je vršil banket ob priliki prvega prihoda Etbina Kristana v Chicago; povabljen je bil na govorniško turo po slovenskih naselbinah v času volilne kampanje od Slovenske sekcije JSZ. Dne 3. novembra se ¿e vršil velik kampanjski shod, na katerem so sodelovali vsi socialistični klubi. Klub odobri idejo, da se »topi v dogovor z vsemi čikaškimi slovenskim} društvi za zgradbo delavskega doma. Gotovina v blagajni je znašala koncem leta 1912 $52.39, "in druga imovina $324.48. L. 1913. — Odbor: Frank Podlipec. tajnik; organizator Frank Podboj; zapisnikar Ivan Molek: nadzorni odbor: Frank Hrvn in Joseph Zavertnik ml. Knjižničar Mike Kulo-več.' iKhib je naročil prvomajsko izdajo Proletarca za vse člane SNPJ v Chicagu. — V obrambni »klad rojaka Erjavca, ki je bil v iPennaylvafiiji obsojen v smrt, je klub prispeval $1, ir obenem poslal apel za pomilošče-nje na ^overnerja. — Klub ni imel nobene «Voje priredbe, pač pa je sodeloval pri skupni prvomajski proslavi vseh socialističnih organizacij, na pikniku v Riverview in drugih. Rednih članov ob zaključku leta 1913 le bilo 24. Gotovine v blagajni $154.04. L. 1914. — Odbor: Tajnik Filip Godina; zapisnikar Frank Udovič; organizator Frank Afefth; nadzorni odbor: Frank Hren in Joe ^Zavertnik ml. Za pokritje stroškov pošiljanja Proletarca stavkarjem v Cahimetu pri-spevano iz klubove blagajne $10. Klub priredil 20. januarja zabavni večer ob priliki konference zastopnikov slovenskih podpornih organizacij v svrho združitve. Na seji 20. februarja je kib bratov Čehov je bilo navzočih. t a . John Zfezich je predsedoval, J. R. Zavertnik pa je u-dahnil dušf>>temu klubu! Kako ti je onfcovoril! če ne bi bilo piva na razpolago in sand-vičev, da sem se okrepčal, bi "... Da te narodu koristi" Chicago, 111.—Vzrok, da se Slovencem 1 slabo godi, je socialistična politika in pa ta prekleta socialistična mašina v SNPJ (čujte! čujte!) Po-lejte Cehe v Chicagu, Polja-1še, vseeno se nisem počutil ka-e v Chicagu, Nemce v Chica- kor se »podobi. "Kaj ti misliš gu! Oni nimajo socialistične o teh-le bivših socialistih" — mašine, in zato so spoštovani, me je podražil nekdo. "Kdo, bivših—?" sem se razjezil. "Pfcčnik, na pr., in John Potokar, in Frank Bostič, Andrew Spolar," je hudomušno našteval imena ljudi, ki so bili na tej seji. "Saj to vendar i niso nikdar bili socialisti," sem konstatiral. "Ne? M a pa dobro," je po krasevsko poudaril. "Ali bili so člani!" Namesto da bi se prepiral, sem vzel še eno "založko" in si postavil kar dva vrčka predse. Pivo, seveda! Zastonj! Richard Zavertnik, poštni uslužbenec ponoči in odvetnik podnevu, je dejal, da če bi bili Jugoslovani v Chicagu politično organizirani, bi dobilo delo — boljša politična dela — kakih 15 moških Jugoslovanov, in pa kakih dve sto pa v j tiste kandidate, "ki nam bodo dali največ.* Ampak kdo so ta "nam"? Gre1 sfe toroj za 15 ."dobrih" služb in za 200 *na-vadnih". Vsi drugi pa laihko naprej moledujete okrog re-Mefov in tekate k bossom s prošnjami, da vas bi upetolili. 1 Ničeaar ni bolj * praznega, ¡nobena politik^ni bolj prosti-tuirana ko tista, ki se peha ¡edino za službe svojih prvakov! Čemu naj se udinjajo vsi čikaški Jugoslovani demokratskim gr^ftarjem zato, da dobi "službe 15 "rojakov"! Ali ni bolj pošten« tista politika ki propagira sistem, v | katerem bomo VSI imeli službe in pošten, siguren zaslužek? Tudi pravila bo imel ta klub, i ki je le nadaljevan je starih Isličnih klubov. V odbor za "sestavo" pravil so bili imenovani R. J. Zavertnik, ki rona vso to reč, dalje John Zvezich, Anne Hrast, Andrew špolar in J. Dabich. Po seji so nadomestili Spolarja z Joe Bambi-jčem (Baumbich), kakor poro-|ča West Side News, menda za- ---= to, ker je bolj "kampeljc" v. Frank Bostič. Sam bogdaf, da politiki in ker ima več prilike bi ti možje kmalu dobili poli- dobiti "political job". Tako je že davno! Joj, pa Andrew Spolar! To je korenina naše naselbine. Rekel je: Naš demokratski alderman Toman bo kandidiral za šerifa. Naj začel z "delom" ta klub, ki je nadaljevanje stare igre cheap politlšnov. Vem, da resnica boli, če zadene tiste, ki dopuste, da jih vara laž. Ampak vseeno, fantje, dobro srečo, in torej Jožeta (ime že navede-; upam, da do prihodnje seje no) naredi za policista, 'n pa demokratskega kluba dobite assistant lawyerja naj imenu- «voje službe, kajti zaslužili ste je iz naših vrst, pa bo Toman jih; In če jih vam grafterski naš šerif! ("Come on, boys, bossi, ki so nad vami, ne bodo gremo enega pit!") dali, ne bo to krivda "lawn- Seveda, povesti ¿e nisem dalskih socialistov", ampak končal, četudi se mi dopis vaša. Saj pravite (vprašajte daljša in se . bojim zamere. France Pavlič je bil zraven — dr. Paulicha), da so Jugoslovani v Chicagu stoodstotno za bil omagal in padel v nezavest ; mestni hiši. od silnega presenečenja. Kaj wnaHHHiMumHMHtHwr ' H i i>iMtitH«wii'"PH*iiiii(i^iin«Hrti ZA TISKOVINE VSEH VRST PO ZMER- NIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA t/NIJ-SKO TISKARNO Frinting Co. 1838 N. Halsted Street Chicago, 111. " * > Tel.'Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas. Sovjetska naročila Sovjetska vlada je 1. 1930 naroČila v Zed. državah za $112,000 strojev, bombaža in raznega blaga. Potem je radi sporov, da uvaža svoj les in nekaj drugega materijfria v to deželo prepocenl, svoja naročila zmanjšala, ker so Zed. države zapirale pot njenemu u-vozu z zvišavanjem carin in drugimi ovirami. Zdaj, ko se začno med obema deželama pogajanja za boljše trgovske in diplomatične odnošaje, računajo, da se bodo ruska naročila spet zelo zvišala. iff "We Do Our Part Veliko kom pa ni j, ki se ba-hajo, da pomas^f'» RooSeveltu zdraviti bolne e onomske raz-rtiere, se v resnici trudijo, da porinejo delavce Še bolj v od-^ visnost in sužnoet. Kajpada ! On in Zvonko No-\'ak sta takrat govorila enake Slavospeve Thompsonu z istim namenom, da dobita "political job", kakor govori zdaj RJZ za demokrate! Ali ni ta-le Richard tisti fant, ki je iz sovraštva do socialistov organiziral (spet: čujte! Čujte!) Jugoslovansko federacijo far-marske-delavske stranke? Seveda, to je tisti! Toda — ali me spomin vara ali kaj — kaj ni takrat trdil, da sta demokratska in republikanska stranka sam bog nas varuj? Seveda je to trdil! "Vidiš, ta-le. Zavertnikov fant govori kakor mu nese," mi je rekel in dregnil nekdo, in to ravno o pravem času, kajti od samega začudenja sem lezel skupaj m če bi padel na tla in umrl, zadet od kapi — bi pokvaril to sejo in morda bi Še pivo ostalo v načetih sodih.. "Ti. kaj misliš, kako to, da ni v Rihardu prav nič prepričanja, niti toliko ne--" Zgrozil sem se ob grdih besedah mojega soseda,"ko smo srkali zastonjsko pivo in se davili ob demokratskih sand-vičih — da jih bi zlodej! Ali brat kamerad, ki sliši na nemško ime, je začel čisto brez potrebe grajati očeta, da-si "je Richarda dobro in zelo pametno učil. Mar naj bodo starši krivi, Če se jim kak otrok izneveri, če gazi po napačnih Ko sem ga poslušal, je vstala pred menoj vsa predstava Molekove igre "New Deal"; ki smo jo poslušali 29. oktobra. Natančno tako je govoril kakor govori Mister Bradavica, kranjski politikant, v Moleko-vi "Novi igri". Hudič naj vzame vseh šestdeset tisoč Jugoslovanov v Chicagu, kolikor pravijo, da rojak, o katerem je Paul Ber- demokrate! In če je to res, ka-ger leta 1929 v Waukeganu ko to, da najzaslužnejših pet-pred vso konvencijo SNPJ najst jugoslovanskih mož še slovesno konstatiral, da je ko-!ni dobilo svojih 15 "dobrih" munist — in na hip je Charles služb? To, upam, nam bo vse Bartulovlc v ospredju dvora- do pike natančno pojasnjeno ne dal signal levemu in pro- na prihodnji seji. In upam da-gresivnemu- -klerikalnemu-na - lje, da bomo deležni poleg za-rodnemu bloku, da naj v po- ¡stonjskega piva in založk tudi čast temu našemu rojaku Pav- še kaj močnejšega, kajti pro- liču napravijo ovacijo. In so mu jo napravili. t T .. j Tako smo že večkrat čitali in zdaj še jaz ponovim , ker je dobro, da se take stvari ne po-* zabi. G. Pavlič se je t>otem' polagoma spremenil, ali pa hitro, ne vem že, kako je bilo. Postal je navdušen Jugoslovan in demokrat, dokler se nista konzul Kolombatovič in pa J. Palandečič skregala in je v tem sporu konzul bitko izgubil. Zdaj je Pavlič še za jugoslovansko edinstvo, ampak ne pod to vlado, ki je danes v Beogradu. Mr. Palandečič je svojima listoma dr. Pavliču hibicija tedaj ne bo več v veljavi. — John Pika. ve 11 i A jih je, .samo da vodilni kruho-,°fita\da ^jema mes<*n° <*« K A / » 1 A lil^ «Vt »i " Konzula $50 iz propagandi-jstičnega fonda jugoslovanske ¡vlade, — in bržkone je dal Pavlič tisti denar v podporo svojemu slovenskemu mesečniku, ali pa ga za kaj drugega porabil. Tudi o drugih računih so se prerekali med seboj, ne da bi jih Mr. Pavlič kdaj javno pojasnil. Med prisotnimi na tej seji sem videl R.( Komatarja. Vča-si so o njemu pravili, da je "komunistični si m pa ti čar", zdaj pa je tajnik demokratskega kluba. Četudi že ime kluba pove, da je udinjan sedanji mašini demokratske stranke v Chicagu, katero smatra celo predsednik Roosevelt za skrajno koruptno, kakor je bila demokratska Tammany v New Yorku, in jo noče upoštevati pri oddajanju zveznih služb, — kljub temu torej so vodje na tej seji zatrjevali, da je "jugoslovanski demokratski klub na zapadni strani" nestrankarski! Svoje ^ ljudi morajo borci, — "petnajst naših mož — dobi službe... Ali veste zakaj je slabo na svetu — mi je šinilo v glavo — ko sem nagnil deveti vrček z^stonjskega piva? Poglejte: Pred nami so sedeli R. J. Zavertnik, ki je dvojno zaposlen; John Zvezich, ki ve, da politični puli pomaga včasi tudi pri davkih; to se pravi: Da ga jaz manj plačam, ga naj nekdo drugi, ki nima pul-la, plača več. Magari če treba za tako politiko izrabiti vseh 60,000 Jugoslovanov v Chicagu, kolikor pravijo da jih je, nič ne de! Pa da ne zaidem: tu sedi Joe Baumbich, tisti fant, ki je silno rohnel proti politiki (bil je delegat na konvenciji SNPJ, če se ga še spominjate) ; in potem Anton Hrkst, ki se huduje zaradi krize na socialiste, ker pač ne razume boljše — zaradi takih Hrastov imamo paniko — kaj se hoče! Milijone in milijone jih je. Kako pa naj bi kapitalizem drugače vzdržal! Well, seveda sta bila Zraven imeti «ilno naivne, ko jim to zatrjujejo. Prav rad pa jim verjamem, da bodo podpirali naša demokrata Fraak Peč-nik in John Potokar, in pa A JT^ ste prejeli Proletarca, ne da bi si ga sami JT% xv v^ naročili, je vam bil poslan, ali pa izročen • a ' > * po naročilu nekoga, ki zeli, da ga prečitate in ako vam 11 | i ugaja, da si ga naročite. ¡Prečitajte to številko Prole- i * T» 4 ' t ■11 J '* tarča pazno, in uvideli boste, da vam vas prijatelj nudi list, ki je res vreden, da postanete njegov naročnik. Iz objavljenih računov državnega avditorja je razvidno, da je Kasper State banka prejela $2,519,800 in pri izmenjavanju vrednot v gotovino je napravila $1,065,218* izgube. Vlagateljem je izplačala 25 odstotkov v skupni vsoti $896,674 in prednostnim vlagateljem $416,281. Na jartiče-ne tirjatve je izplačala $758,-700. Plača receiverju znaša do-zdaj $9,416, receiverjevi odvetniki so dobili od banke $28,000, za klerke in razne stroške pa je receiver porabil iz bančnih sredstev že $79,479. Koliko' bodo vlagatelji koncem konca še dobili, ni znano; ve se le, da bodo izgube zfcnje velike. V Millard State banki je receiver prejel gotovine $400,-657, bodisi od izmenjanih vrednot in pa plačila na posojila. Izgub pri izmenjavanju Vrednot je bilo $59,388. Na vloge je izplačala 35 odstotkov v skupni vsoti $254,424. Plača receiverja znaša $12,-000 in odvetnikom je izplačal $25,806. Za klerke in druge izdatke je porabil $27,248, Vknjižena vrednost te banke znaša $567,573, toda prava vrednost je več ko polovico nižja. V obeh teh dveh bankah je mnogo prihrankov naših rojakov in v Kasperjevi imajo veliko denarja tudi Hrvati. 44Jugoslovansko e-stvo" v razbiti pogodi on »odi s takega vidika, je mo-ča»n namig, da je 941 tinti» ki so^li pristransko. Chicaso, —AVa&nik "ju- podpisana, ki sva prišla v i« gospodarsko življenje v goJhlovanskega edinntva" (za- od^bor proti svoji v^lji, sva gla-; Um me*ty je na ničli. Mali po pa d t* n v geslu 'Hrvati, Srbi «ovala tako kakor je nama ve- trgovci so gospodarako veči< Razmere v Detroitu Detroit, Mich. — Politično j Slovenci je dan su narod') je razbit kakor star, z žico pre-vozaJi "pisker". Dvakrat so šli levala vest, torej za argumen-! noma uničeni, med katere te, ki so bili zmagoviti. | spada tudi podpisani. V tej Z zavajanjem v kakršnikoli krizi so si osvojile monopol konzulovski jugoslovanski pa- obliki delavstvu ne bo nihče i velike korporacijske trgovine trioti v Ashland avditorij» lani ikpristil, pač pa mu škodil. Mi vsepovsod razprostrtimi po- so praznovali svoj dan "jugo- ivismo za zavajanja, niti ne za slovanskega edingtva" že da-1 pristranost, kakor je udoma družnicami. Njihova konkurenca je ugonobila male tr- leč na zapadni strani in letos v kapitalistični družbi,; govce.. Začeti kaj danes, je pač pa ediho za resnico, pi in cipe in navala. Fred A. Vider, Chat. Pogorefoc. "Misleči delavci" store isto — toda samo ena narodna struja. Kajti letos bodo na en in isti dan imele prireditve kar tri "edinstvene fronte'*. Dr. Paulich in K. J. Zavertnik bosta imela s svojimi par hrvatskimi in srbskimi koltgi proelavo "«diftstvs" v Naflt. . ^ p. u dvorani na «padni strani. ^ ~J stosrrn sk —- »- Belgraia ukaz. da „e letos P™*»".»« P«twne «jb temi političnimi pustolovci nc- p^^j da je to list ... . .»me pečali. Ker je v njihovi mmliiAin /4nlni'Am> dnon iitnn , druž >i zavozil ter diskrediti-ral med Jugoslovani v Chica- misiečih delavcev. Resnično, prav tako resnično pa tudi je, da je mislečih delavcev zelo malo. Zato, ker je Proletarec list resnice, je med maso vsled njene nevednosti obsovražen. Zavisti in drugih slabih last- . . r» »noati je tudi med Slovenskimi stveno proslavo zase/Dr. Pav-1 , , . x , ... ... 1x1/11 delavci več ko preveč. Prole- gu ter drugod v svojem delokrogu vso kraljevasko politiko. Zato bosta dr. Pavlič, R. J. Zavertnik in njuni narodnjaki (ha-ha-ha) imeU edin- lič, ki je poslušal rfemalokrat Aleksandrovo himni stoje in jo navdušeno pel, /e zdaj hud tarec jih odpravlja, ker delavce uči pameti. Ampak kaj pomaga, ko pa se rajše ukvarja- na vlado v Beogra/iu, zato, ker • • , • . » . 4 i * -i .4 T -L »• Jo z zavajalci in slede nasprot- je postavila svojega najbolj-1 šega konzula v Ameriki, roja- ka Dalmatinca Kolombatoviča, daleč v ozadje, in mu naročila, neka šuti i neka se ne uti-ka v stvari, ki ga ne brigajo. Isti dan, kakor slavr^ost Pavličevega-R. J. Zavertniko-vega "edinstva", se bo vršilo v "down town" hotelu uradno praznovanje enotnosti troime- nikom svojih koristi! Nazad-njaštvo je tisto zlo, ki nas vse skupaj tepe. Ko se ga delavci otresejo, pa bomo lahko rekli, nemogoče. Kdor ima še k?j dolarjev, jih hrani. Težki časi za vse. V Detroitu je bilo v dobi "new deala" že precej stavk. Uozdaj vse izgubljene. Detroit je že od nekdaj izrazito "open -hop town". Delavci v avtomobilski industriji niso organizirani. In v kolikor se organizirajo, je nezadostno, zato tudi spopadi med delavci in kompanijami poslednje te-niso končali ugodno za stavkarje. Stavka pri Brigs Body kom-paniji je bila izgubljena, isto-tako pri Muray Body, dasi Še traja, ker kompanija nima naročil. In kolikor jih ima, jih ji izdelajo skebi, katerih ima dovolj na razpolago. Tudi die and tool mehaniki so še na stavki. Ti delavci imajo lokalno unijo, ki ni pridružena k A. F. of L. Kompanije so vsled te stavke enostavno naročile potrebne modele in drugo, kar izdelujejo ti delavci, iz Toleda in Clevelanda, kjer so delavci organizirani v A. da so" dozoreli za preobrat. ^ w . ... Slovenskih čitateljev je ¿e oi L- Tak? unJJe veliko v Ameriki. Če se bi po- ?r«|fi uničujejo stavke Stav- lovica izmed njih naročila na Proletarca, bi lahko izhajal dnevno na 8. straneh, in prav nihče ne bi toil niti za penny nega naroda. In gospodilie na škodi radi t bi konzul bo moral na to uradno praznovanje uradnega jugo- slovanskega edinstva. Hočei-nočeš, moral bo pomagati u-darjati po jugoslovanskih patriotih v Pavličevi-Rihardovi skupini. Ta smola, toda boga mi, nema izhoda! V Narodni dvorani v Chica-gu bo isti dan imela svojo prireditev hrvatska separatistična ter komunistična enotna fronta. Kakorkoli je ta kriza težko udarila i naše ljube ameriške Jugoslovane, se zdi ko da ima-jj mnogo vremena in zanimanja za starokrajsko politiko in za razna pitanja o edlnstvu troimenega naroda. In ta ubogi troimeni narod plačuje vso to neumno komedijo. — C. K. Resnica je sirota Cbicago, 111.—V 1367. štev. Proletarca, pod naslovom "Pristranska razsodba o debati v Chicagu", poudarja dopisnik Anton Jurca iz Detroita, da je bila krivična in izrečena v prilog čikaške skupine zato, ker so bili v razsodiŠČnem odboru člani kluba š. 1 JSZ, na- bilo delavsko gibanje vsled pojačenja svojega tiska v splošnem na boljem. In pokazali bi delavcem drugih narodov, kaj zmore delavstvo tudi v malem narodu, če je zavedno. O stavki na antracitu ppro-čam že dlje časa v Proaveti. Po tednu generalne stavke se je odglasovalo za vrnitev na delo. Tako se vleče industrial-ni boj v vseh državah s separatnimi stavkami, in s poga- karji v Detroitu so si zelo prizadevali, da bi pridobili kompanije vsaj s pomočjo NRA za konferenco, na kateri se bi dosegel sporazum, pa še slišati niso hotele o tem. V Detroitu je okrog 400,000 delavcev in članov njihovih družin v pomanjkanju vsled brezposelnosti. Pri zadnjih občinskih volitvah so volilci glasovali po > starem in zato ne socialistična in ne komunistična ' stranka nista prišli v upoštev. Mnogi Slovenči so v tej l^ri-zi zelo prizadeti. Zavisti^je mnogo in zdi se mi, da nam nekateri celo privoščijo ,mize- janji, v katerih delavci nava- rij0. Neki Nemec mi je nekoč dno povlečejo krajši konec. Delavski odbor v NRA se nudi za posredovalca v indu-stiialnih konfliktih med delavci in kompanijami, ampak delavske koristi so slabo zastopane in posredovalci so največ pod vplivom bogatih korporacij. Ljudstvo v teh krajih je izčrpano do skrajnosti. Zelo je naveličano Lewisove-«Boyla nove kontrole in koruptnega vodstva v uniji. Na političnem polju se ne postavimo, kakor sem že poročal. V klubu št. 33 životarimo. Naselbina je majhna in Še ta je raztrojena. Zdrav razum nam veleva, mesto "nevtralni" udeleženci. . . ____ . V ta odbor smo bili imenova- <«« bl mor"1' Vn ni-potem, ko so drugi odkl> P«vke Poskus mo nejo at. nili, Oh as. PoKorelec, Joškoi^upnost, namesto da b. vle- Oven in Fred A. Vider. S. Jurca smatra, da sodrugi niso sposobni biti pravični in kli vsak k sebi. Henrik Pearič. dejal, da kadar človek res potrebuje prijatelja, ga ne najde. In če hočeš ugotoviti, kdo je tvoj prijatelj, ga vprašaj za pomoč. Smejal sem se mu tedaj. Danes mi njegove resnične besede pridejo večkrat na misel. * član sem soc. stranke že nad 30 let, kajti bil sem v gibanju že v domovini. Boril sem se in popiagal v bojih za izboljšanje razmer in za preobrat. Danes, v svoji 50-letni starosti, nimam ničesar pokazati, nikakršne, koristi nimam in za nadaljni življenski boj sem odvisen od samega sebe in kpkor izgleda, bo moja bodočnost še hujša in slabša qe-go ,prošlost. Pomoči nimam kje iskati, in ne prijateljev, kajti tisti, v katere sem imel največ zaupanja, niso dosti na boljem od mene. Jasno je, da potrebujemo nepristranski — in ako je to Socialisti V zakonodaji preobrat, le žal, da se delav- res, tedaj je vse delavsko gi-1 Pennsvlvaniji """""" " " banje, zgrajeno na pravično- w m sti in nepristranosti, vrženo v Lilith Wilson in Darlington vodo in vse ogromne žrtve so Hoopes sta v sedanjem zase- bile zastonj. V debati so udeleženci argumentirali o vprašanju, da-li naj soc. stranka sodeluje pri ustanavljanju nove stranke, v kateri se bi zedinile vse različne struje, ki nasprotujejo sedanjemu sistemu, ali pa naj soc. stranka rajše gradi svojo stranko s svojo ideologijo, namesto, da se bi kompromitirala v združevanju z drugimi skupinami, med katerimi ni nikake skupnosti, razen nasprotovanja sedanjemu sistemu. To je med socialisti vprašanje, o katerem se lahko debatira — in socialisti morajo vedno debatirati kot sodrugi, ne pa, če se kje v mnenjih razhajajo, v omalovaževanju in poniževanju stranke, ki je avantgarda napredka in gradnje v socialistični sistem. S. Anton Jurca priznava, d* debate NI ftLtoAL. Vzlic temu javno konstatira, da je bila razsodba krivična. Ze to, da ci tako počasi zavedajo te resnice. — Anton Jurca. danju zakonodaje predlagala, da naj prevzame produkcijo in distribucijo alkoholnih pijač v Pennsylvaniji država; dalje predlagata ratificiranje dodatka k zvezni ustavi, ki bi ui mi iv u ^ odpravil vposljevanje in izko-1 Brsdach."^ Yoc? 'Y*Ukw. Vo 25c: Kampanjski fond soc. stranke v Clevelandu V kampanjski fond okrajni ho-eialiutične itranke so priupcvali: Klub št. 27 $10. Po 50c: Josip! Babnik, J. Tavčar, L. MedveMek, .T. risčanje otrok v industriji, in predlagala sta načrt za uvedbo starostne pokojnine. Cenzura v Jugoslaviji A. C. Skully, M. Ko*tanj«ek, J. Kos, F. Zorič, L. Horvat, J. Rak, J. Sku-bel, F- Krnc, A. Komar, J. Rožanc, neimenovana, J. Okoren, J, Teleban, M. Kres«, J. Papič, F. Klemenčič, T. Zaupan, J. Sušnik, E. BranM» J. K rahel, A. Kovač, F. Tprk, F. Som-rada, L. Jevc, F. «u^tai*!*, F. Moč-| nih, J. Vehar, G. Turk, U Vehar, C. Obed, A. Obed. Po 20c: F. Ka-1 Delavska Politika, Ust socialistično usmerjenega slovenskega delavstva V Jugoslaviji, I ¿»r. Po 15c: L. Peterlin,' M. Beti*, prihaja med naročnike in v J. Medveshek, J. Ce«mik. To lOc: K. inozemstvo z obilnimi | cenure. Celi stavki so zmaza-1 ^ y; KlenienCf 3 Htopjir L ni in popolnoma nečitljivi. Ka-( p. Mahne, L. Skub«, A. korkoli je D. P. oprezno ure- Smith, F. Furlan, A. Stariha, J. jevana, cenzorju še vseeno ne Skuk, V. Kline, F. atrumbelj, L. ugaja in jo kvari s svojimi ke-j^»"' J- Jurk B. Bogataj a. Ve 1 I har. O. Vehar 6c, Jarc tc. Skupno $23.19. Vse te prispevke so nabrali aa. Feliks Strumbalj, John Krebel In John Vehar. Za klub it. 27 JSZ: Iva« Babnik mikalijami. Letne seje člani JSZ, čitajte članek na drugi strani! Nikjer, za noben denar, ne dobite toliko izvirnega leposlovnega gradiva slovenskih ameriških avtorjev in toliko zgodovinsko vainih podatkov o ameriikih Slovencih ter drugih Jugoslovanih, ko V' Ameriškem druziiiwkt'iii koledarju. LETNIK 1934 JE IZŠEL POVEČAN V ENAKEM OBSEGU KAKOR PROSLIH PAR LET, VEZAN V PLATNO IN ILUSTRIRAN Z VEČ KO 60 SLIKAMI. V leposlovnem delu so med drugimi sledeči spisi: ALENKA BI RADA OTROKA. — Dogodba o deklici, ki je napisala nedolžno nalogo, pa so jo proglasili za pohujsano. — Napisala Mila Pachnerova. Prevel Iv. Vpk.' BILA JE ENKRAT VELIKA PUŠČAVA. — Legenda o človeku, ki so ga živali naučile resnice. — F. Rosenfeld.—I. Vuk. ČRTICE IZ SPOMINOV. — Mimobezni vtisi s potovanja priseljenca.—Louis Beniger. KRST REVOLUCIONARJA. — Enodejanka.—Joiko Oven. NOVA IGRA (New Deed). — Enodejanka.—Ivan Molek. , NOČNI ČUVAJ. — Močna socialna slika o delavcu, ki je tvegal vse, rajse ko da bi izdal svojega sodruga. — Tone Seliskar. OBTOŽUJOČE SENCE. — Povest o rojaku, ki so ga valovi okoliščin vrgli na pot jlo- činstev, da je končal na električnem stolu. —Ivan Jontez. OBESITE GA. — Zgodba o vojaku, ki so ga ustrelili zaradi ukradene kokoii, dasi je ni on ukradel. — Turgenjev.—Cv. K. POZABLJENE KRUHOBORKE. — Povest o ženskah, ki iičejo v posredovalnicah za delo duzbe služkinj. — Mira. NEPRIDIPRAV BE PO. — Povest priproste pameti. —Maksim Gorki. PRI POVEST ZDRAVNIKA, hi je prisostvoval obesevalni tragediji—D. $tapiatov. ŠTEVILKE. — Komu vse so izpostavljene prodajalke v trgovinah pod nadzorstvom pohotnih delovodij, vam pove to povest. — Spisala Katka Zupančič. STANOVANJE ŠT. 7. — Povest, ki jo je spisal sovjetski pisatelj B. Levin. SREČANJE. — Ljubavna povest iz iivljenja umetnikov.—F. Tauchar. TIPISTKA. — Povest ameriške Slovenke, ki je v krizi izgubila delo, se pri nekem srečanju zaljubila in tragično končala na csstnem tlaku. — Jakob Zupančič. UKRADENO SONCE. — Filozofska zgodba iz Turkestana. — fvan Vuk. ŽENSKI UPOR. — Povest iz Andaluzije o borbi žensk na življenje in smrf za kruh. — M. Anderson-Nexo.—C v. K. ZEMLJA JE SPREJELA SVOJEGA SINA. — Zgodba o rojaku, ki je odšel v svet za kruhom in se potopil v valovih bede. — Anton Slabe♦ V Koledarju so med drugimi sledeči članki: BODOČNOST JUGOSLOVANSKIH PODPORNIH ORGANIZACIJ. — Razprava o dosedanjem razvoju jugoslovanskih podpornih uatanov, o njihovih hibah in dobrih straneh. Ali bodo sivelja kot ao? Ali v svojem sedanjem delu zro s načrti v bodočnost? Ali bi bilo sdruženje rešitev njihova bodočnosti? Ali je združitev sploh mogoča? Na ta in alična vprašanja odgovarja ta član*k. — Spisal Frank Zajtz. SVET NA RAZPOTJIH. — Portret družbe kakršna je in njene agocujo. — Frank Zaitz. TRIDESETLETNICA SNPJ. — Opis organizacije, ki je bila ustanovljena pred 30. leti, da služi fMmrtiru v gmotno in moralno pomoč. — Fr. Zaitz. "VSE ZA NAROD!" — Pogubna stran nacionalizma je opisana v tem članku. — Anton .Garden. VERA IN SOCIALIZEM. — Ali je socializem pr*oti veri? Ako ni, kako to, da ga duhovniki napadi07 ln j* vera privatna zadeva, čemu se socialisti toliko ukvarjajo z njo? Jla ta vprašanja odgovarja članek, ki fa je spisal E. K. ŽENSKA IN VERA V ZGODOVINI. — V tem članku pisatelj pojasni, kako in čemu so vse^vere zapostavljale žensko. —- Spisal Maksim Gorki. " e ' Zgodovinski opis slovenskih naselbin v Coloradu Frank Zaitz ima v tem koledarju daljši ilustriran zgodovinski opis slovenskih naselbin v Coloradu. To je prvo absezno delo o naselbinah v tej državi zapqda, ki so nekoč cvetele, in p življenju priseljencev v rajanju in trpljenju. Albert Hrast opisuje BQULDER DAM in podaja o gradnji tega največjega umetnega jezera na svetu statistične podatke. O svetovni razstavi v Chicagu, predstavljajoča "STOLETJE NAPREDKA", piše f. Tauchar. ) Razni informativni .pUi Opis vseh jugoslovanskih konvencij, ki so se vršile I. 1933. Seznani in spremembe v slovenskem Časopisju v Severni in Juihi Ameriki. Naslovnik jugoslovanskih podpornih organizacij. Obseg monarhij in republik po površini. Velikost posameznih držav ameriške unije po prebivalstvu in površini. JUGOSLOVANSKE PODPORNE ORGANIZACIJE V ZED. DR2AVAH.—Trinajst central je opisanih v tem seznamu v takih podrobnostih prvič v koledarju. Poleg teh je v koledarju mnogo drugih informativnih notic. In kakor v vsakem letniku, ima tudi ta pesmi ameriikih in starokrajskih avtorjev. «OLEMR, VEZAN V PLATNO, Z VSO TO VSEBINO, STANE SAMO 75c. PRI VEČJIH NAROČILIH POPUST. NAgOČITE GA SVOJCEM V DOMOVINI ZA 302IČN0 DARILO. Ameriški družina,ki koledar j/s v staremu kraju izmed vseh najbolj priljubljen. Ko ga č it a jo, se jim zdi, kakor pomenek z domaČimi ljudmi preko morja. Cena za stari kraj 90c. S koledarjem, kakor j.e ta, je veliko de^la in vzame časa, predno je urejen, dotiskan in vezan. Razpošiljamo ga po redu, kakor smo prejeli in prejemam? naročila. Proletarec, 3639 W. 26th Street, Chicago, III. A Jugoslav Weekly Devoted to the Iulereet ol the Workers OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH NO. 1368. Published Weekly el 3S3S W. 2«tk St. CHICAGO, ILL., November 29, 1933. T«Upk«»i Rockwell SSS4 VOL. XXVIII. PUBLIC WORKS, THE NEW SLAVERY We have recently published s news story which tells about President Roosevelt's plan to put about 3,000,000 unemployed men to work on pu>blic enterprises under conditions which will enable them to earn approximately $30 per month. In this way, the story suggests, these men and their families will be taken from the relief rolls. r The latter suggestion is interesting and instructive. In it can be found what we fear is the ioker in the entire National Recovery Administration's "new deal". The idea is not to deal out economic justice to the masses, but to solve the problem of surplus humans which is confronting the owning classes. Get the jobless out of the way. Give them something to do. Separate them from their old moorings and segregate them in labor camps. Put them where they will cease to be bothersome. Beautify the world which the masters own with the labor of the unwanted millions. AND—permit the owners to continue owning the resources of the nation and pile up huge profits for themselves. Public work—at $30 month—is scarcely than the forced-labor-tfor-food-vouchers method, so far as it affects the amount of relief which the jobless will receive. But it will enable the authorities to say that the number of unemployed have been reduced and also show some results to the rich who are to be taxed to pay the bill. As the scheme affects the workers, it is scarcely anything to be grateful for. The sum of $30 per month will not suffice to pay for the most elementary needs of a fair-sized American family. It is not much, if any, greater than the cost of unemployment re-will be the chsnce of fsmily life for those who enter public works service. Like draft animáis they will toil for food, harness and stable. And, like lief grants. But it will ta.ke the unwanted millions off the 0 per better relief rolls and place them in the ranks o»f the workers — .ho far as statistics are concerned. In the past we have argued that such living standards as are now to be offered to workers who are cast aside by the masters of industry and finance would react to the disadvantage of the owning class. But that argument was raised before the appearance of industrial codes which have the effect of regulating and stabilizing the Capitalist racket. With the plunderbund united and "held in line" by a government which they actually control, the business of exploiting workers can be continued for quite some time. The owners can then set -heir own houses in order; force men and machines to produce huge surpluses; permit themselves to be taxed of such portions of their surpluses as may be necessary to keep unwanted workers from starving to death and dispose of those workers by keeping them busy on tasks which will beautify and improve the world which the few now own — at $30 per month per family! "Good" people who fail to see the consequences of a program which has no greater virtue than that it transfers workers from relief rolls to labor csmps sre due for a rude awakening. For such as receive the alleged "benefits" of Roosevelt's plsn there is the almost certain prospect of a method of life which is new in the annals of the race. Gone the horse—which ceased to be bred when machines started to produce horsepower— so workers, who are considered nothing more than the human tools of the master class, will cease to be given the opportunity to produce their own kind. This business of public works is likely to be hailed as a boon by the masses who are always more eager to have somebody do something for them and WITH them than to do something for themselves. But we view it with alarm and resentment. Alarm because it is actually fastening a new form of slavery upon the pro-pertyless. Resentment because we see in it .just another scheme to permit private owners to continue owning and exploiting men and machines for their own enrichment. As against it, we again offer the Socialist plan. Let ALL work be PUBLIC work. Let us produce everything for use and not for the profit of an owning class. Let us distribute the !products of industry in such a manner that all who share in the world's labor shall have abundance and security. That is the Socialist plan— and no other plan will suffice for those who wish to be free men and women. — R. L. A. Masquerade Dance in Bridgeport The T>ro«r«tn given by brand» 11 I8F of Bridgeport November 11, was so well liked by those present 'Sat it will be repeated at the Masquerade Dance to b« held on January 13, 1934. The orchestra that entertained us at this affair was none other than the Tusek boys from Power Point. Hearing them for the first time I must say that their music pure does please the dancers. The orchestra consists of a piano ae-{ ?ordian, guitar and banjo and you will hear them play again if you attend our Masquerade Dance. We urge the Slovene folks who are able to come to ths affair on January 13, to do so. The arrange-ment com mi* tee wiU dc their best to prepare good entertainment so that you will enjoy being with us. Those of you who have been at our previous a/fair we ask you to coone %jain. Bring your friends along and spend the evraing by having a good time. Row about some of you Penn-sylvanian comrades and others from < ur surrounding Ohio towns attending this Masquerade? Remember: it's Saturday, January 13, 1934.— Margaret Snoy, Bridgeport, Ohio. TARIFF AND ECONOMIC RELATIONS BETWEEN COUNTRIES To determine the true cost of living, set down your income and add the unpaid bills. Fascism and Capitalism By Normen Thomas PARTIAL JUDGEMENT In last week's issue comrade Anton Jurca of Detroit mentions among o'.her things in his srttcfc also the debate recently held between the Detroit and Chicago Youth Groiups. To him it seems that the judges selected to give their decision were very unfair towards the Detroit debatora. He also states that no member of branch 1 or the executive committee of JSF should •have been selected as judge, but in-rtead, people who would be neutral or else the audience should voted w