SO. št — 5. leto
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 15 D. Letno 180 D
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
Poštnšraa psvšaSirana. Posasnezne številke 1 Dm.
JUGOSLAvn
•''lani, v sredo 19. aprila 1922.
Vs<*čeliSkj
Uredništvo:
*/I. Telefon 360.
Telefon 44.
*njižnicj
V 'Obijam. -
se ne vračajo, e priložiti znamke odgovor.
vsmaBaoBaasa
  «.TWH
Gmovsm mufrnEum.
Rusko ■ nemška blok vzhoda prali
zahodu.
VSA NESOGLASJA MED OBEMA DRŽAVAMA ODPRAVLJENA. — UREDITEV MEDSEBOJNIH GOSPODARSKIH VEZI. — BOJAZEN VELIKE ANTANTE PRED PRIDRUŽITVIJO MALE ANTANTE I( RUSKO - NEMŠKEMU BLOKU. — NEVTRALNE DRŽAVE ODOBRAVAJO RUSKO - NEMŠKO POGODBO.
Genova, 17. aprila. (Izv.) Ruska »n nemška delegacija sta na velikonočno nedeljo sklenili mirovno pogodbo, s katero se razveljavlja mirovna pogodba, ki sta jo leta 1917 Sklenili Nemčija in Rusija v Brest Litovskem. S to pogodbo se odstrani vsako še doslej obstoječe nepri-jateljsko razmerje in vzpostavlja Popolen mir med obema državama, ila nova mirovna pogodba je zgolj gospodarskega značaja. Rusija se odreka vsaki odškodnini, izvirajoči iz versaillske mirovne pogodbe. —
'Vzpostavljajo se tudi normalni di-Plomatični in konzularni odnošaji ded obema državama.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Ruska delegacija je izdala komunike, v katerem objavlja, da se je na velikonočno nedeljo sklenila mirovna pogodba med Rusijo in Nemčijo, ki odpravlja vsa nesoglasja in spore med
Rusko • nemški do^orar in njegove
posledice.
FRANCOZI PROTESTIRAJO PROTI POSTOPANJU NEMŠKE IN RUSKE DELEGACIJE. — FRANCOSKA DELEGACIJA PROSI ZA NAVODILA IZ PARIZA. — VTIS RUSKO - NEMŠKEGA DOGOVORA NA ZAVEZNIŠKE DELEGACIJE. — FRANCOSKO ČASOPISJE RAČUNA ŽE Z KONCEM KONFERENCE.
obema državama, zlasti pa urejuje gospodarske vezi. Pogodba stopi v veljavo, čim bo ratificirana. Pogodbo sta podpisala dr. Rathenau in Ci-čerin. Ta pogodba je izzvala v krogih držav, ki so zastopane na konferenci veliko zmedo, ker je znano, da se je Rusija že prej sporazumela z baltiškimi državami, sedaj pa še z Nemčijo. Na ta način se je udejstvil že davno pričakovani rusko - nemški blok vzhoda proti zapadu. Boje se, da k temu bloku vzhoda ne pristopi tudi mala antanta. Vse delegacije antante imajo neprestano seje. Pričakujejo, da bo nadalnji potek konference izredno važen in da ni izključeno, da bo konferenca predčasno končana.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Danes so odpadla posvetovanja vseh komisij, ki so bila napovedana za popoldne.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Pri posvetovanju zaveznikov je kritiziral francoski zastopnik Barthou dvolično igro nemške in ruske delegacije, ki sta izven genovske konference obnovili vprašanje Brest-Litovskega miru, in Sicer v trenutku, ko delujejo vse evropske države na gospodarski obnovi Evrope. Barthou je dalje izjavil, da se ob Strani Rusov ne bo več udeleževal ofi-cioznih razgovorov in je pristavil, da Je glede tega prosil za navodila iz Pariza, ker mora vprašati svojo vlado, M naj stori, ako se dogodi kaj nepričakovanega.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Zaveznici krogi so sprejeli vest o sklepu nem-Sko-ruskega dogovora z nevoljo. Prvi vtis, ki so ga imeli, je bil ta, da je sku-Sala Nemčija potem te posebne akcije Izvršiti izsiljevalni manever na druge države glede nastopa v ruskem vpra-
šanju. Ta korak pa ni dosegel svojega namena in zaveznikov ne bo odvrnil od dosedanjega zadržanja ter bo taktiko modrega odlašanja še ojačil.
Pariz, 18. aprila. (Izv.) Francoski listi izjavljajo: Novi rusko-nemški dogovor tvori najresnejši opomin, kar so jih zavezniki doslej sprejeli. Listi eno-dušno ugotavljajo, da bo pravi učinek nepričakovanega čina, ki sta ga izvršila Čičerin in Rathenau, prejkone obstojal v tem, da se razprše zastopniki komisij, da se razjasni položaj in da se vzpostavi ravnotežje v zvezo zapadnih držav, od katerega odvisi bodoči mir. Večina listov meni, da je konferenca od sedaj dalje doveč, ker je bi podan zadosten dokaz, da se z Rusijo ni mogoče pogajati. Več listov sodi, da se že more določiti čas, ko bo konferenca končana. Nekaj lastov računa celo s tem, da pride do preloma ob veliki pozornosti.
Usoda genovske konference se odloži danes.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Danes ob desetih se je sestal juridični odsek, da Izdela poročilo, ki bo služilo zavezniškim zastopnikom, ki se ob enajstih sestanejo k odločilni konferenci, za podlago njihovim razgovorom. Te konference se udeležita velika in mala antanta. Z italijanske strani se razglaša, da se ni bati preloma konference. Danes sodijo o položaju, da je mirnejši. Pričakovati je, da se usoda konference Odloči šele v popoldanskih urah.
Pariz, 18. aprila. (Izv.) Agence Ha-vas poroča iz Genove: Zavezniška nota bo obvestila nemško in rusko delegacijo, da ne more pripustiti, da bi se Nemci in Rusi še nadalje udeleževali posvetovanj v komisiji za ruske zadeve. Nota pravi, da je to nemogoča zaradi tega, ker sta ti dve delegaciji podpisali posebno pogodbo. Posvetovanj se ne bosta mogli udeleževati toliko časa, dokler bosta vztrajali pri tem koraku. (Nekoliko komična zahteva, katero bodo vsaj Rusi temeljito zavrnili!)
Posebna konferenca velesil, mai@' antante in nevtralnih delegatov
ZAVEZNIKI PROTI UDELEŽBI RUSOV IN NEMCEV V KOMISIJI ZA
RUSKE ZADEVE.
Genova, 18. aprila. (Izv.) Danes so Se zbrali v »Vili Raggio«, kjer stanujejo italijanski ministri, zastopniki peterih velesil, ki so izdale vabilo za genovsko gospodarsko konferenco, dalje Zastopniki male antante in cela . vrsta nevtralnih delegatov s svojimi izvedenci. Sestanek je imel namen proučevati položaj, ki je nastal vsled priob-čitve nemško-ruskega dogovora. Nevtralne države se bile poklicane k posvetovanju v zadnjih urah. Nemški in ruski zastopniki se posvetovanja niso ndeležili. O poteku seje krožijo različne,
za sedaj še neosnovane vesti. Francozi so baje zahtevali, naj se nemško-ruski dogovor razveljavi, češ, da nasprotuje določbam versaillske mirovne pogodbe. Govori se, da Angleži odobravajo nastop Nemčije in da niso naklonjeni ostrejšim ukrepom. Tudi Italijani iščejo srednje poti, da rešijo konferenco. Sicer pa je bil stavljen predlog, da se Nemčija izključi od prvega političnega pododseka, ki ima namen vzpostaviti odnošaje z Rusijo, ker je to Neinčija že itak storila izven konference.
APANAŽA IN BIVALIŠČE ZITE
Habsburgove še ni določen.
London, 18. aprila. (Izv.) Reuterjev urad izjavlja, da je konferenca veleposlanikov obvestila nasledstvene države bivše Avstro-Ogrske, da glede apana-* bivše cesarice Zite §e ni sklenila ni-
česar gotovega. O vprašanju bodočega bivališča bivše cesarice bo govorila konferenca veleposlanikov šele takrat, ko bo vprašanje njene apanaže končno-veljavno rešeno. Vesti, da se namerava bivša cesarica Žita naseliti na otoku Wight, so neutemeljene.
Protestni shod lavnih nameščencev.
Včeraj zvečer se je vršil pri polni dvorani Mestnega doma v Ljubljani protestni shod, ki ga je sklicala »Zveza javnih nameščencev«. Shod je imel namen, da se zavzame predvsem za nižje javne nameščence, kateri so pri najnovejši omejitvi dra-ginjskih doklad najbolj prizadeti. Ironija usode je hotela, da je predsedoval temu zborovanju, na katerem se je protestiralo proti delovanju demokratskih poslancev, demokratski poslanec Reisner kot »predsednik« »Zveze javnih nameščencev«, katerega so pri predsedniški mizi motili neprestani, ne ravno prijetni medklici iz vrst zborovalcev. V svojem nagovoru je poslanec Reisner izjavil, da bo po končanih referatih odgovarjal na razna vprašanja, katera se bodo stavila nanj, kar mu seveda ni bilo niti treba, ker ga nihče ničesar vprašal ni, posebno pa je povdaril, da besede nihče drugi ne bo dobil, kakor organizirani člani »Zveze jav-mn nameščencev«. Tako je bilo namreč sklenjeno na seji »Zveze«, da bi ne prišlo do političnih debat, ki bi bile neizogibne, ako bi se na shod povabili poslanci vseh strank, kakor je bilo prvotno nameravano in kakor so to zahtevali nekateri člani »Zveze«.
Poročala sta na shodu člana osr. odbora »Zveze« gg. Deržaj in Urbančič. Oba govornika sta v mirnem tonu pojasnila vso krivico, ki jo trpijo javni nameščenci pod sedanjim režimom, ki niti svojih lastnih zakonov ne spoštuje. Čl. 51 zakona o povišanju draginjskih doklad se je vedno razlagalo tako, da ministrski svet sporazumno s finančnim odborom lahkp povišuje družinske doklade drž. nameščencev primerno naraščajoči draginji, dočim se je to zgodilo sedaj na škodo prizadetih s tem, da se je omejilo znesek osebnih družinskih doklad, katere ne smejo znašati v 1. razredu več kakor 1000 dinarjev, v najnižjem razredu pa, v katerem so sluge, pa ne več, kakor 650 dinarjev. Najhuje so prizadeti nižji uslužbenci, kateri so bili udarjeni sedaj že v drugič, ker so se jim z zakonom o drag. dokladah povišale dnevnice samo za 80 par na dan in ki se nahajajo radi tega v strašni bedi. To, kar je vlada storila z najnovejšo spremembo zakona o drag. dokladah pomeni nekak celibat, ki gotovo ni v korist državi, ker se bodo podeljevale doklade samo za gotovo število družinskih članov. S tem najnovejšim činom so nižji državni uslužbenci ne glede na strašno draginjo, ki je med tem nastopila, na slabšem, nego so bili pred sprejetjem zakona o povišanju drag. doklad. Besedilo čl. 51. tega zakona se ne tolmači v prid drž. uslužbencem, kakor je bilo mišljeno, marveč naravnost v njihovo škodo.
Po končanih govorih obeh referentov je predlagal g. Bavdek povišanje drag. doklad nižjim uslužbencem, g. Zorko pa je zahteval, da se protestira proti redukciji cestarjev v Sloveniji.
Resolucija, ki je bila nato enoglasno sprejeta, zahteva, da se mora takoj ukiniti ukrep vlade, ki omejuje družinske doklade. Nadalje se ima 1. maja izplačati vsa razlika na plačah i ndokladah od 1. jan. naprej in pri parlamentarni komisiji za redukcijo uradništva naj se protestira proti redukciji cestarjev in končno naj se povišajo dnevnice nižjim uslužbencem na 18 dinarjev dnevno. (Poslednjo zahtevo glede povišanja dnevnic nižjim javnim nameščencem je stavila že narodno - socijalistična stranka na svojem shodu meseca januarja t. 1. in koncem tega meseca pride v finančnem odboru narodne skupščine v razpravo	tozadevni
predlog narodnih poslancev Derži-ča in Brandnerja in takrat bomo videli, kako se bodo obnašali demokratski poslanci. Op. ured.)
Po sprejetju resolucij se je shod, ki je sicer potekel mirno, zaključil.
USTANOVITEV NSS V DALMACIJI.
Split, 18. aprila. (Izv.) Včeraj je bil tukaj ustanovni občni zbor narodne-socijalistične stranke, na katerem se je izvolilo načelstvo. Zborovanju je prisostvoval tudi češkoslovaški senator Vaclav Klofač, ki je tudi govoril na zborovanju. (Natančnejše poročilo ob-javfmo prihodnjič.)
Novi obrisi.
Na konferenci v Genovi se pojavljajo jasni obrisi.
Rusija in Nemčija sta sklenili med seboj neke posebne vrste pogodbo. Brest Litovsk, odkoder se še živo spominjamo nemškega generala Hoffmanna, ki je tolkel Rusom pogoje s sabljo ob mizo, naj bo izbrisan. Nemčija, industrijsko danes brez dvoma najdelavnejša država se obvezuje, da bo dobavila Rusiji vse potrebne tovarniške izdelke, Rusija bo pa Nemčiji vračala vse s svojim poljskim bogastvom.
Ta nemško - ruska pogodba je prvi vidni rezultat genovske konference. Brez dvoma so se odločilni krogi ene in druge države že davno sporazumeli med seboj o vseh omenjenih točkah. Toda baš ta sporazum med dvema drža* vama, ki je danes v Genovi nerazumljiv vsem drugim »zmagovitim« udeležni-kom kaže, kako smotreno pot hodita Rusija in Nemčija in kako globoko v temi tavajo »prijateljski« zavezniki, ki so edino pomoč pričakovali od Amerike. !
Kako smešno se čita n. pr. vest, da se naša delegacija v Genovi namenoma izogiblje srečanju z rusko delegacijo.
O sveta nedolžnost! Mi bomo menda podpirali Wrangla in njegove prisklednike (prisklednike na naše državne stroške seveda) še takrat, ko bo že zdavnaj priznana revolucijonarna vlada v Rusiji.
Naša delegacija se torej baje izogiblje srečanju z ruskimi delegati.
Kar na kratko moramo reči svoje mišljenje: ker naša delegacija ruskim delegatom pač niti od daleč ni kos; izogiblje se, ker plove tudi gospod Ninčii v vodah pariškega poslanika g. Spalajkoviča zloglasnega spomina, g. Spala}* kovič, ki je v Ženevi edini nastopil proti pomožni akciji za Rusijo, proti svetovnega slovesa človeku — Nansenu —.
Res je žalostna ta ugotovitev. Tako žalostna, da nas niti ne potolaži dejstvo, da se za tako desperatno politiko zavzema g. Beneš, češki delegat, ki sš brani v imenu male antante splošne evropske razorožitve.
Jasno nam je iz genovske konference še vse bolj, kakor do danes, da smo popolni vazali vojnega duha prevzete Francije, Francije, ki išče bajonetov. Saj celo čujemo, da bomo dobili novo vojaško uniformo v francoski vojaški barvi — za naš budžet res priporočljivo!
V tem malenkostnem našem cepetanju in oponašanju se pa odigravajo veliki dogodki, ki jim mi nikakor ne moremo postaviti svojega velikega moža.
Rusija prenavlja in preosnavlja svet —.
Dejstvo, da je Rusija z Nemčijo sklenila baš v Genovi pogodbo, pomeni, da sta Rusija in Nemčija vrgli gospodarsko bojno rokavico celemu svetu v obraz.
To dejstvo je že naš Ust često napovedal in to dejstvo je danes javno.
Z genovske konference — kakor se kaže — bosta odšli dve zmagovalki: Rusija in Nemčija. Kajti če se zvežeta poljedelska in industrijska največja mogotca v Evropi, potem je vprašanje obnovitve za ta dva mogotca rešeno. Kdor bo proti njima, pade. In mi — žalibog — plovemo danes v francoskih vodafl proti njima —.
Po pogodbi med Rusijo in Nemčijo ni genovska konferenca za ti dve državi več potrebna — ostali bosta pač v Genovi samo zato, da se popolnoma informirati o položaju; druge države pa brez Nemčije in Rusije sploh ne morejo imeti uspešnih posvetovanj in »zmagovalci« bodo odšli praznih rok — med »zmagovalci« tudi mi.
Naša zunanja politika, ki se izogiba ■»srečanju z rusko delegacijo« v Genovi — je torej vsega spoštovanja vredna.
Gospod Veljkovlč nam je rodil valuto 1 : 4, gospod dr. Ninčič nam obeta zapeljati našo zunanjo politiko v smeri velike ničle.
Razkol v muslimanski stranki.
ZMAGA AVTONOMISTIČNE SKUPINE. — DEMISIJA MUSLIMANSKIH MINISTROV. — VLADA NE PODA OSTAVKE.
Sarajevo,, 18. aprila. (Izv.) Konferenca centralnega odbora muslimanske stranke, ki so se začele dne 14. t. m., so se včeraj končale. Skupina dr. Spaha je predlagala resolucijo, v kateri izjavlja, da se mora muslimanska stranka povrniti k avtonomističnemu programu. Hkrati se zahteva, da morata oba muslimanska ministra izstopiti iz vlade, oz. položiti mandat, ako tega ne bi hotela storiti. Resolucija je bila sprejeta s 36 proti 19 glasovom.
Beograd, 18 aprila (Izv.) Hkrati z vestjo, da je v Sarajevem muslimanska skupina dr. Spaha z veliko večino porazila skupino Korkuta in Maglajliča, je dospela sekaj tudi brzojavka, v kateri muslimanska ministra Vilovič in Omerovič naznanjata, da odstopata od svojih mest. Takoj potem, ko je dospela brzojavka iz Sarajeva, se je sestala muslimanska skupina večine k seji, ki
pa ni prišla do nobenega zaključka, ker je bila večina poslancev še vedno zunaj Beograda. Ministri so bili brzojavno pozvani v Beograd. Nekateri politiki trdijo, da se bo vlada z ozirom na najnovejši sklep muslimanske stranke v Sarajevem odločila šele po sestanku narodne skupščine.
Zagreb, 18. (Izv.) Današnja »Riječ« poroča iz Beograda o položaju, ki je nastal vsled sklepa muslimanske stranke v Sarajevem, da so splošno mnenja, da vlada ne bo podala ostavke, ker ima v parlamentu večino in kvorum. Radikalci in demokrati in druge skupine, ki podpirajo vladno večino, štejejo 207 poslancev, dočim jih ima opozicija, tudi ako pride hrvatski blok s svojimi poslanci v Beograd, le kakih 159. (To seveda ni nobena večina, ker v parlamentu ni pravilno izvoljenih komunističnih poslancev.)
Borzna poročila.
Curih, 18. aprila. (Izv.) Berlin 1.675, New York 514, London 22.71, Pariz 47.80, Milan 28.10. Praga 10.35, Hudimpešta 0.62. Zagreb 1.65, Varšava 0.14, Dunaj 0.064, avstrijske krone 0.07.
Berlin, 18. aprila. (Izv.) Dunaj 3.755, Budimpešta 36.95. Milan 1598, Praga 580.25, Pariz 2726.55, London 1290.35, New York 291.63, Curih 56992.85.
Praga, 18. aprila. Dunaj 0.55875. Berlin 17.175. Rim 274.50, Budimpešta 6.175, Pariz 465, London 220.625, New York 49-70, Curih 973, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 271.50.
Dunaj, 18. aprila. (Izv.) Devize. Zagreb 2472—2478, Beograd 9878—9902, Berlin 2657.50—2667.50, Budimpešta 962—968, London 33.875—33.925, Milan 41.920— 41.980, New York 7644—7656, Pariz 71.300 do 71.400, Praga 15.352.50—15.372.50, Sofija 5295—5305, Curih 148.875—149.125. Valute. Dolarji 7594—7606, bolgarski levi 5195—5205,	nemške marke 2657.50 —
2667.50. angleški funti 33825—33.875, francoski franki 70.750—70.850, italijanske lire 41.720—41.780, jugoslovanski dinarji 9878 do 99oa, rumuniki leji 5504—5606. švicar-
ski franki 148.125—148.175, češkoslovaške krone 15.340—15.360, madžarske krone 972 do 978.
Zagreb, 18. aprila. (Izv-) Devize. Berlin 26.75—27.75, Milan 417.50—42?.5», London 340—342.50, New York 76—76.50, Pariz 708—715, Praga 154—156, Švica 1475—1500, Duanj 1—1.0175, Budimpešta 9-75—10, Varšava 2—2.15. Valute. Ameriški dolarji 75-75—76.25, avstrijske krone 1—l.05,_ češkoslovaške krone 150—152.50, angleški funti 333—335, napoleondori 250 —o, nemške marke 27.50—o, italijanske lire 410—418, madžarske krone 9—o.
Beograd, 18. aprila. (Izv.) Zaradi velikonočnih praznikov borza tudi danta ni poslovala.
Maribor, 18. aprila. (Izv.) Nocojšnji koncert češkoslovaškega pevskega društva »Smetana« v Gatzovi dvoran! je sijajno uspel. Dvorana je bila do zadnjega kotička natlačeno polna. Občinstvo je češkoslovaške pevCfc navdušeno aklamiralo. (Opozarjamo na današnji koncert v Ljubljani NatanS-nejši podatki na 3. strani.)
Rezultati
rimske konference.
Rim, dne 12. aprila 1922.
Po več nego poldrugomesečnem zborovanju je imela rimska konferenca dne 7, t. m. svojo zaključno sejo. S tem pa delo na konferenci ni bilo še končano, ker je h'lo treba še izvršiti korekturo na konferenci sklenjenih pogodb (vsega jih je 44, h katerim pa prihajajo še štiri, sklenjene na posebnih ital.-jugoslovanskih pogajanjih). Šele dne 11. t. m. so prišli za podpis gotovi izvodi iz tiskarne in so se torej šele ta dan podpisali.
Pogodbe so deloma vsem nasledstvenim državam skupne, deloma pa bilateralne, to je sklenjene med Italijo in eno ali drugo nasledstveno državo.
Med skupnimi pogodbami naj navedem:
1. Konvencijo, s katero so se Ceho-slovaška, Italija, Jugoslavija, Poljska in Rusija zavezale, da izdajo na zahtevo potrdila o tem, da so se v posameznih slučajih podani predpogoji za uporabo § 12 dodatka k čl. 249 :250 senžermenske pogodbe. To so slučaji, kjer je državna uprava med vojno gotovino posameznikov in korporacij slabo naložila ali jih v tako slabo naložbo (zlasti vojno posojilo) prisilila;
2. Konvencija vseh držav z Ogrsko o razdelbi fondov ustanov za socijal-na zavarovanja (čl. 258 tiranonske mirovne pogodbe). Po tej konvenciji ima Ogrska v šestih mesecih sklicati konferenco strokovnjakov v Budimpešti. Slična konvencija je bila sklenjena lani z Avstrijo;
3. Tri konvencije o penzijah in sicer eno z Avstrijo, eno z Ogrsko glede državnih uradnikov in eno med našo državo in Italijo glede samoupravnih uradnikov. Prva je predelana in za izvestne kategorije uradnikov poslabšana izdaja lanske pogodbe. Kakor sem že v prvem pismu omenil, so letos iz konvencije izključeni uradniki državnih podjetij (zlasti železničarji). Glede drugih državnih uradnikov pa je ostalo pri lani sprejetem načelu, da bodo upokojenci sprejemali pokojnino od tiste države, kateri pripadajo. Velika borba je bila letos radi bos.-herc. upokojencev, za katere je bilo lani sprejeto isto načelo. Letos pa so hoteli Avstrijci, da se jih smatra za deželne uradnike, vsled česar naj jih plačuje samo naša država. Proti temu pa je naša delegacija odločno nastopala, dokazujoč, da so bili po ogromni večini bos.-kerc. uradniki importirani kot eksponenti avstrijskega, zlasti pa ogrskega imperijalizma in da bi bilo torej absurdno, ako bi morali mi plačevati ravno te tuje uradnike. Naposled se je tudi glede njih sprejelo splošno načelo: vendar pa so Avstrijci konvencijo podpisali le z rezervo. Vsled tega so tudi ostale delegacije vso konvencijo sprejele le pogojno.
Druga konvencija ima le namen, da pribavi statistične podatke glede ogrskih uradnikov, definitivna konferenca je pridržana za pozneje.
5 tretjo je med nami in Italijo sprejeto načelo tudi glede samoupravnih upokojencev.
4. Čudno usodo je doživel projekt pogodb glede terjatev proti bivšemu erarju. To so posebne terjatve za dobave vojaškim poveljstvom med vojno. Iz početka sta Avstrija in Ogrska sploh odklonili vsako odgovornost. Ravno v zadnjem času pa je repara-ciiska komisija v nekem slučaju odločila, da sta za take dolgove odgovorni le Avstrija, odnosno Ogrska. Avstrijska delegacija je potem izdelala načrt pogodbe, po katerem se je predvsem določil način ugotavljanja vprašanih terjatev in se je odločbo o tem, koliko naj plača Avstrija, odnosno Ogrska, prepustilo razsodišču.
Razprave o tem projektu so se začasno pretrgale. Ičo se je pa po 14. dneh zautevdo* naj se zopet povzamejo, je italijanska delegacija, da se je-z Avstrijo in Ogrsko že sporazumela. Ogorčenje med ostalimi delegacijami radi te nelojalnosti je bilo veliko. Vkljub temu je ostalo pri oni separatni konvenciji in se je glede drugih držav le sestavil in parafiral projekt pogodbe, s katero je urejen način ugotavljanja vprašanih terjatev (potom prijavnega urada pri nas in likvidacijske komisije na Dunaju in Budimpešti), dočim je vprašanje plačanja prepuščeno urejenju po posebnih konvencijah. Sicer pa je v posebnem zapisniku ostalim državam pridržano pravo, da v sporazumu z Avstrijo in Ogrsko pristopijo italijanski pogodbi,
5. O razdelitvi arhivov in sličnih vprašanj Je v glavnem sprejeta lanska konvencija ln dopolnjena s pristopom Ogrske, ki je lani ni podpisala. S to pogodbo je dana možnost potom posebnih komisij priti hitreje nego preko reparacijske komisije do nam pripadajočih in potrebnih listin in drugih upravnih predmetov.
6 Nova pogodba Je ona o razdejal imovine Javnih juridičulk oseb.
Sklepanje te pogodbe je naletelo na precej težav, ker je bilo že sporno, katere korporacije spadajo pod pojm javnih juridičnih oseb. Avstrijci in Ogri niso hoteli priznati, da spadajo sem tudi dežele, okraji in občine. Tudi glede verskega zaklada je bil spor. Lahi so hoteli sem pritegniti celo »Družbo Sv. Cirila in Metoda«, »Matico Slovensko« in »Planinsko društvo«. Po dolgih razpravah se je tolmačenje pojma javnih juridičnih oseb prepustilo razsodišču in se je določilo postopanje za prijavo delinih predlogov in izvršitev nespornih izročitev in delitev, v katero svrho se na Dunaju ustanovi posebna, komisija.
V svojem načrtu so lahi hoteli vtihotapiti določbe glede zavodov, ki imajo svoj sedež v inozemstvu in ki so jih hoteli proglasiti kot zavode države, kjer je sedež. Naša delegacija se je temu protivila, sluteč, da se hoče s tem s strani Italije nacijonalizirati zavod Sv. Jeronima v Rimu, kar je italijanska delegacija na direktno vprašanje tudi priznala. Seveda se je naša delegacija temu uprla in določba je padla.
7. O državljanstvu (dokazila in priznavanja v dvomljivih slučajih) je bila sprejeta z neznatnimi dodatki lanska pogodba, kateri je sedaj pristopila tudi Ogrska.
8. O privatnih zavarovanih društvih sta bili izdelani in podpisani dve konvenciji, pri čemur je naša delegacija v sporazumni izjavi z Italijo rezervirala posebno konvencijo za one naše državljane, ki so plačevali premije v lirah.
Bilateralno z Italijo je naša delegacija sklenila tri konvencije v pravni pomoči in sicer o občevanju sodišč, o izročevanju zločincev in o izvršitvi razsodb Po primeru teh konvencij bo mogoče v kratkem skleniti slične konvencije tudi z drugimi nasledstvenimi državami.
Nadalje sta naš delegat dr. Rybar in strokovnjak dr. Hacin vodila še posebna pogajanja z Italijani o nekih ekonoinskih in finančnih vprašanjih. Ta pogajanja je z lašk^ strani vodil gen. ravnatelj davkov Lnclolli, predsednik laške delegacije za trgovinska pogajanja z našo državo. Sodelovali pa so zastopniki različnih interesiranih ministrstev.
Na teh pogajanjih je naša delegacija zahtevala, naj se na Primorskem in v Zadru zamenijo našim zavodom in državljanom pod različnimi izgovori še rezamenjani a. o. bankovci; naj še našim državljanom izplačajo odškodnine za regularne in Regularne rekvizicije za časa italijanske okupacije; naj se povrnejo škode nastale vsled fašistov-skih nasihtev; naj ss razveljavijo sekvestracije nepremičnin m naj st zamenijo a. o. bankovci, ki niso bili pravočasno prijavljeni. O večini teh zahtev so se vršile obš.rne razprave (vseh itaiijansko-jugoslovanskih sej je bilo 14), tudi s sodelovanjem zastopnikov ministrstva resora; no do sporazumov ni prišlo vsled prezgodnjega zaključenja konference.
Prišlo pa je do koncepcij glede razdelitve zavodov socijalnega zavarovanja (v to svrho se ustanovi posebna komisija v Trstu), glede določevanja pripadnosti trgovinskih družb (odločilno v glavnem sedež glavnega obrata), glede razdelitve imovin samoupravnih korporacij, v katero svrho se ustanovijo ena goriško-kranjska, ena istrska in ena dalmatinska komisija; glede plačevanj privatnih dolgov (za sedaj popis teh dolgov in prepoved plačevanja) in naposled glede fidejkomisov.
Kakor v italo-jugoslov. odseku, tako je tudi na glavni konferenci ostalo več vprašanj nerešenih, tako vprašanje, v kaki valuti in po katerem kurzu naj se med nasledstvenimi državami plačajo zasebni dolgovi, vprašanje o sistematizaciji bank in njihovih podružnic, o falimentih, o veljavnosti pogodb itd.
V zaključni seji Je zato predsednik markiz Imperiali naznanil, da namerava Italija pozvati ostale države, da svojčas nadaljujejo započeto delo.
Likvidacija prošlosti je mučna in zamudna; brez pravilne likvidacije pa v centralni Evropi ni mogoča uspešna obnova, niti hitra vrnitev k normalnim razmeram.	Adrlatlcus.
Naprednost ln reakdonarstvo.
V velikonočni številki »Jutra« je napisal v uvodniku dr. Žerjav med drugim tudi besedo o cinizmu v politiki in o neznačajnosti naše akademske omla-dine. To je najugodnejša prilika, da si opredelimo označena pojma ter s tem tudi odgovorimo, če je navedeni očitek opravičen ali ne. Nočemo tu rabiti pojmov naprednaštva in reakcijonarstva v običajnem demagoškem smislu kot epi-teton ornans te ali one politične skupine, gre le za praktično ugotovitev, kdo ima pravico, da se naziva naprfed-njak in koga lahko opravičeno imenujemo reakcijonarca.
Nasprotje med takozvanim naprednim in rcakcljonamim elementom je
ravno tako staro, kakor človeški rod in ni tedaj nikakor prajna fraza. 2e pri starih Grkih lahko govorimo o naprednih Atenčanih in konservativnih Špar-tancih, kar je imelo vzrok v različnih življenskih razmerah, a bodisi družinskega, gospodarskega, geografičnega in kakršnegakoli značaja. Podobno nasprotje najdemo pri vseh narodih in plemenih. To nasprotje sega v vsako družino, kjer je oče svet zase, otroci pa večinoma zopet svet zase, globoko nasprotje, ki ga je klasično orisal Turgenjev v »Otcih in sinovih«. Značaj po rojstvu, okolica, naobrazba, ki vpliva na potek mišljenja in podobni činitelji ustvarijo iz vsakega človeka individij, kateri lahko nosi vse znake naprednosti ali pa konservativnosti ter se potem tudi navadno v tej ali oni smeri udejstvuje. To vse velja seveda le za izrazite značaje, osebnosti, katere pa najdemo mnogokrat pri navidezno čisto neznatnih osebah. Sedaj lahko preidemo k praktični kvalifikaciji današnjih in še posebej naših razmer.
Ali pojem naprednosti nekaj absolutnega, da ga lahko uporabim glede na določeno osebo ali strujo v vsakem slučaju in vsekdar? Odgovor na to vprašanje dobimo, če strogo ločimo naprednost v vsem, kar se tiče intelekta in naprednost v oziru na gospodarska in socijalna vprašanja, ki so mnogokrat v ozki zvezi s kulturo srca in volje, česar ravno pri močno razvitem intelektu mnogokrat pogrešamo. Priznati moramo, da intelekt, razvit po naobrazbi, vpliva na ustroj miselnosti individuva, da pa intelektualnemu spoznanju ne sledi vedno tudi dejanje, ker drugače bi ne smelo biti med intelektualci alkoholikov, sifilitikov in sploh moralno defektnih ljudi. Tu so ravno v človeku sile, na katere tudi najvišja intelektualna naobrazba ostane brez vpliva. Poglejmo konkretne primere! Friderik Veliki, Katarina II. in sploh vsa doba prosvetljenega absolutizma je bila, kar se tiče gojitve intelekta napredna, v gospodarskem in političnem oziru pa skrajno reakcijonarna, Francoska revolucija je prinesla svobodo duha, bila je napredna, toda rodila je svobodo gospodarskega liberalizma, kapitalizem 19. stoletja, ki je prinesel suženjstvo milijonom, gospodarsko in duševno suženjstvo, ki ni bilo nič manjše od suženjstva v starem Rimu. In vendar je ravno ta doba vse to ustvarjala in se najhuje konkretizirala v svetovni vojni pod imenom napredka. 2e iz teh primer je razvidno, da je naprednost nekaj relativnega ter postane absolutno šele, če tudi dejansko res izpolnjuje vse pogoje naprednosti.
Tu je pa tudi iskati vzrokov »cinizma« naše inteligence, ki vidi, da ne poznajo nobene naprednosti oni, ki menijo, da imajo napredek v zakupu. Oglejmo si naprednost pri posameznih političnih grupah. Socijalna demokracija je veljala pred vojno, vsaj v vulgarni govorici — zadnji proglas narodno - socijalistične stranke v Ljubljani je dobro pokazal na njeno zelo pogrešno zgolj materijalistično stališče — kot napredna stranka, ki pa je med vojno v vseh državah odpovedala ter mirno korakala s kapitalističnimi strankami, ne da prinesla tudi najmanjšo žrtev za svoje proslavljene ideale. V Sloveniji je ta stranka popolnoma odpovedala in njen dosedanji voditelj g. Anton Kristan je danes upravni svetnik največje jugoslovanske banke v Jugoslaviji. Ali se bo še kdo čudil »cinizmu« slovenske inteligence? Dr. Šušteršič — Lampetova skupina je pri nas na glasu kot utelešeno reakcijonarstvo. V kulturnem oziru brez dvoma, če pomislimo, da je hotela udušiti gledališče, da je terorizirala mišljenje ljudi, vse znaki najhujšega reakcijonarstva niti v tem ekstremnem slučaju ne moremo rabiti v absolutnem smislu, ker je izvajala povsem napreden gospodarski program.
Najglasnejša nositeljica naprednosti je pri nas demokratska stranka in temu dejstvu je pripisovati, da je imela zaslombo med intelektualci, dokler so živeli v ugodnih socijalnih razmerah ter se vsled tega niso zanimali za gospodarsko - socijalna vprašanja. Ravno ta stranka pa je zadnja leta postala primera zlorabe političnih gesel. Vedno je stala v borbi proti splošni volilni pravici, v zadnjem času je izdelala volilni zakon za mesto Ljubljano, ki nima para na vsem svetu in v najnovejšem času vidimo, da je njeno glavno glasilo »Jutro« popolnoma v službi dr. Šušter-šičeve skupine — če je v plačani ali v neplačani službi ni bistveno — tiste skupine, katero je še pred kratkim proglašalo za veleizdajalsko, nazadnjaško in ne vemo kaj še. Ali se bo še kdo čudil »cinizmu« slovenske inteligence? Ali bo imel demokratski voditelj še drznost, da bo pisal o neznačajnosti naše akademske omladine, ki zapušča neznačajne in cinične politične voditelje?
Pri demokratski stranki je tedaj evidentno, da ne moremo rabiti pojma naprednosti v relativnem, še manj pa v absolutnem smislu, ker pri njej ni možno zasledovati nobenih znakov naprednosti. Zlo pa se poveča še s tem, da ta struja zlorablja geslo naprednosti
v politične svrhe, kar je ravno tako nemoralno, kakor zloraba vere v politiki.
Zato je tudi pravi anahronizem, če govori demokrat — v mislih imamo dr. Žerjava — o »protinaturni« koaliciji na ljubljanskem magistratu, ki se je našla vsled skupnega socijalnega čustvovanja in naprednega gospodarskega nazi-ranja in nam se zdi popolnoma »na-turno«, da demokrati tega ne razumejo in tudi nikdar razumeli ne bodo.
Kdo je tedaj napreden, katera politična struja je res napredna? Absolutno napreden človek, absolutno napredna stranka je ona, ki pušča iudivi-duvu svobodo mišljenja — tedaj ne vislice, ječe in moderna inkvizicija s političnim preganjanjem — ter je tudi gospodarsko in socijalno napredna za ves narod, ne samo za porodice, kakor pri demokratih. Naprednost je pa lahko tudi relativna, da odgovarja sano eni zahtevi, n. pr. stari meščanski liberalizem je puščal neke vrste duševne svobode, dokler ni prišla v konlduzijo z njihovimi reakcionarnimi gospodarskimi napravami ter z bajoneti, ki so jih čuvali ali pa obratno dr. Šušteršičeva gospodarska naprednost s popolnim duševnim reakcijonarstvom. Zato je naravnost razumljivo, da je bil liberalizem ostentativno kulturnobojnega značaja, da je mase odvračala od njihovega gospodarskega propadanja, drugi
Potni listi.
(Nova določila in plačila.)
»Pasoši« so bili naša velika muka, odkar ukazuje Beograd. Vsakih 14 dni nova določila, ena bolj sitna od drugih. Ni še dolgo temu, odkar je »Jugoslavija« poročala strašne reči o praksi, uvedeni v decembru. Nobena država ni tako trpinčila svojih državljanov, kot je to delala naša.
V Gradcu je bila konferenca zastopnikov vseh nasledstvenih držav v nadaljevanje portoroške konference. Tam so bile sklenjene različne olajšave. Avstrija, Češkoslovaška, Madžarska in Italija so uvedle te olajšave že 27. marca — a Beograd je izdal za vso našo državo nove tarife in določbe, veljavne z dnem 16 t. m.
Naši državljani plačujejo:
1. Za čas do 6. mesecev 10. Din. v zlatu;
2. Za čas od 6. do 12. mesecev 20 Din. v zlatu;
3. Za vsako nadaljne leto 20 Din. v zlatu.
Vsak posamični vizum stane 3 dinarje v zlatu.
En zlat dinar se računa danes 1480 avstrijskih kron. Tako stane torej jugoslovanski potni list, izdan v Avstriji, 14.800 a. K — dočim računa zanj Avstrija svojim državljanom le — 200 a. K.
Vidiranje avstrijskih potnih listov stane:
a) Običajno do dveh mesecev 25.50 Din. v papirju;
b) Ubožnim ljudem 10.— Din. v papirju;
c) Dijakom 6 Din. v papirju;
d) Državnim uradnikom in kvalificiranim delavcem 10 dinarjev v papirju;
Po kurzu 1 dinar za 100 a. K.
Belgija in Francija plačajo po 25 fr., Angleži za prehod 1 šiling, za daljši čas 10 šilingov, Grki 10 drahem, Španci 12 pest, Italijani 10 lir v zlatu, in državljani prekomorskih držav 10 dolarjev.
Poleg teh taks *<*. potrebno plačati še 7 dinarjev v zlatu, kadar je potreba poslati prošnjo v Beograd, a 2 dinarja v zlatu, kadar konzulat vse sam opravi. Enkratno dovoljenje stane torej običajno 7400 a. K (poleg potnega lista za 6 mesecev a. K 14.800). Strašno!
Najbolj pa pada v oči taksa za potni list v prekomorje — 250 zlatih dinarjev, ki so enaki švicarskim frankom, za naše razmere že zelo veliko premoženje. V avstrijl stane torej tak potni list od našega konzulata nič več in nič manj kot 370.000 a. K. To meji na blaznost!
Pravijo, da hočejo s tako takso preprečiti izseljevanje, kajti kdor lahko plača 250 švicarskih franko, ne potrebuje Amerike. Kaj pa v slučaju drugih potreb? Kako pridejo naši državljani do tako horendnega plačevanja?
Konferenca v Gradcu je sprejela kot vodilno načelo, da takse za potne liste ne smejo imeti v nobeni sodelujoči državi fiskalnega značaja. Ali pa ni govoril pri sestavi teh naših taks morda le v prvi vrsti naš državni fiskus? Treba upoštevati tudi dejstvo, da so vsled ogromnosti naših taks, tudi takse v ostalih državah, kamor hočemo potovati, zelo velike. In tako nas stane vsako potovanje skozi dve ali več držav že samo na taksah za potne liste celo premoženje! Ali nas mora država res plačkati na celi črti?
Eno dobro pa le imajo ta nova določila; zdaj bomo dobivali notne liste
pa jih je hotel z gospodarskimi napravami duševno zasužnjiti. Moralno sta obe struji enakovredni in zato nevzdrz-Ijivi. Mogoč je še tretji slučaj, da oseba ali stranka zlorablja naprednost. V. tem Stadiju je danes demokratska stranka, katere moralna vrednost je s tem zadostno označena.
Resnično napredna stranka Is le ona, ki svoje naprednosti ne proglasa samo, ampak jo tudi dejansko izvaja.
Posameznik je napreden, če deluje v označenem smislu v svojem delokrogu ali pa v okvirju določene stranke, dokler se ne pregreši proti zahtevam duševnega in gospodarsko - socijalnega napredka vsega naroda in vsega človeštva. Toliko duševne svobode si je po velikanski svetovni krizi priboril vsak posameznik, da ne veruje več Vi politične bogove in polbogove, če S9 tudi skrivajo za sijajem bleščečih fraz. Tako je razumeti cinizem in navidezna: neznačajnost najširših slojev, ki iščejo; pri svojih voditeljih poštenja in resnice. Dejstvo pa je, da iščejo danes ljudje pri politikih predvsem socijalne in gospodarske naprednosti, kar mora biti za vsakega politika že iz stališča opor-tunitete merodajno. In v tem slučajh ima masa po vrhu tudi prav, kajti najsijajnejši troni in najštevilnejši bajoneti ji ne morejo pomagati.
tudi za pol in celo za celo za vse leto? Torej le napredek! Morda pridejo naši državni modrijani tudi do tega prepričanja, da bo treba takse prilagoditi naši splošni mizeriji!
+ Cena obrtnega škroba. Kakott
poročajo češki listi, se je obrnilo društvo češkoslovaških tekstilnikov na Društvo izdelovalcev škroba s prošnjo da bi se cena škroba za tekstilno obrt zmanšala tako, da bi ustrezala svetovni ceni. Ali producenti škroba se krčijo zmanjšati cene in zato so sklenili tekstilni industrijalci, da se bodo obrnili na trgovinskega ministra, da bi bil uvoz škroba in vseh drugih snovi (kemikalij), ki so potrebne za tekstilno industrijo, popolnoma prost.
-j- Delniška predilnica v Novi KcH-
nl. Delniška novokdinska predilnica za gladko in česano prejo s sedežem V Kdini, je imela te dni občni zbor, na katerem so bili računi za minulo leto odobreni na kar se je sklenilo izplačati 5% dividendo. Glavnica omenjenega podjetja znaša 2,500.000 č. K, ena delnica pa 1000 č. K. Tvornica je po veliki večini v rokah belgijskega kapitala, ki jo je prejel iz rok čistonemške dunajske družbe.
+ Razmah ameriškega izdelovanja Igrač. Letošnja rastava igrač v Novem Yorku priča o nepričakovanem razmahu igračanske industrije. Na rastavi je bilo zastopanih več ko 200 tvomic. To pomeni skoraj polovico vseh igra-čarskih obrti, pri katerih Je zaposlenih 20 do 30 tisoč delavcev, medtem ko se je pečalo leta 1914 z izdelovanjem igrač samo 8900 delavcev. Nemška konkurenca je najbolj občutljiva v stroki punčic. Seveda, če bi se uvedla na to stroko večja uvozna carina, potem bi Nemec ne mogel toliko uspešno tekmovati z Američanom. V, isti meri kakor igračarska industrija se je razmahnila tudi notranja trgovina. Igrače se ne prodajajo samo po posebnih trgovinah, ampak tudi po galanterijskih, železarskih, papirnih pro-dajalnicah in trafikah. Uvoz češkoslovaške igračarske industrije je obsegal večji del samo godbene igrače, pa še te so bile po večini preproste, lesene. Leta 1920 se je uvozilo iz Češkoslovaške 30.328 punčic, kar se mora z odrom na nemško konkurenco imenovati vsekako lep uspeh. Glede drugih igrač pa je zavzemala Češkoslovaška pri celem uvozu tretje mesto. Na prvem mestu je bil nemški igračar, na drugem pa Japonec.
+ Povpraševanje po češkem blagu
v Inozemstvu. Firma v Adelaidč išče stikov s češkimi industrijalci steklenega, jeklenega, papirnatega blaga in kemikalij. — Italijanske firme kupujejo na Češkem pisalni in ovojni papir, karton, Železne izdelke in preproge. — Carigrajske firme povprašujejo po češkem blagu, za katere se zanima Levanta. — V Madžarski se ustanovi filijalka ln skladišče češke tvornlce, ker po njenih izdelkih živahno povprašujejo tak<* j Madžari kakor "tudi Rumuni — Iz S vi- j ce prihajajo vpraševanja po konzer-j vah, kumarah, prekajenem mesu, Jal-{ cih, likerjih, sladkorju, žitu, krmi, klav*( ni živini, Sipicah za žepne ure, igračkah, kemičnih izdelkih, sadju, gumbih^ sukancu, po stavbinskem lesu in drvah« kuhinjski posodi, kožuhovini itd.
+ Dobava gumijevih izdelkom* Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 10. maja t *• pismeno ofertalno licitacijo glede dobave raznih gumijevih izdelkov. metni oglas je interesentom v pisarm trgovske in obrtniške zbornice v-Ljubljani interesentom na satouMi
firr»r*
Dnevne vesti.
Gospodična Juta Veras. Vrnite oble-
„ Gospod dr. Žerjav toži baje naš list, ker ga je obdolžil, da je on, g. dr. kol Žerjav protežiral vrnitev dr. Šušteršiča.
Lepa in hvalevredna ta korajža. Vendar "as na nehote zanima to, kako da se ni g. dr. Žerjav oglasil pri sodniji tnkrat, ko ga je slovensko časopisje ob znani sodni razpravi dolžilo, da je podkupoval s posredovanjem g. Tribuča g. Vavpotiča. Res, (ne)-razumljiva (ne)doslednost.
. — Poročil se je dne 17. t. m. g. Dominik^ Čebin, upravnik »Jugoslavije« v Ljubljani z gdč. 'anko čančarjevo. Bilo »rečno 1
_—- Ustanovno zborovanje Narodno -Socialistične stranke za Dalmacijo se je Vršila na Velikonočni ponedeljek ob veliki ndeležbi v Splitu s sledečim dnevnim redom. i. Program in načela Narodno-so-Cialistične stranke. 2. Volitev načelstva Narodno-socialistične stranke za Dalmaci-Cijo. 3. Pozdrav voditelja češkoslovaških narodnih socialistov senatorja Vaclava Klofača. 4. Organizacija stranke po deželi. S. Eventualnosti. — Poziv na ustanovno zborovanje končuje z besedami: »V boj, da zmagamo pod zastavo, na kateri so napisane besede:	Za	državo, za veliko,
Ujedinjeno in nerazdeljivo Jugoslavijo, za narod in nacijo, za socijalizem, za soci-flalne reforme, za pravico in poštenje. Naj *ivi Narodno-socialističnas trankal Naj ži-jl Jugoslavija! Naj živi jugoslovansko ljudstvo 1 Naj živi narodni socializem! — Poteku ustanovne skupščine bomo še Podrobneje poročali. Zagrebška »Slobod-Tribuna« je v svoji velikonočni številki Objavila v hrvatskem prevodu načela in *£nernice Narodno socialistične stranke. K-akor pravi »Slobodna Tribuna* se je to godilo na željo mnogih njenih čitateljev. Kakor se vidi je narodno socialistična Meja na pohodu preko cele Jugoslavije.
— Otvoritev novega mostu čez Muro k Veržeju se izvrši v nedeljo 23. t. m.
, ,10-3o uri na posebno slovesen način s •luzbo božjo in cerkvenim blagoslovljenem ob navzočnosti najvišjih predstavnikov civilnih in vojaških oblastev. Vlak *a goste, ki pridejo preko Maribora, oddaja iz Maribora ob 6.20 uri. Gosti, ki Pfidejo ppreko Dolnje Lendave, bi se mola« Pripeljati že prejšnjega dne in prenočevati v Murski Soboti.
_ Poziv k glavnim naborom Češko-jJ°Vaških državljanov v Sloveniji in /,r?kmurju; I5ne 12. (dvanajstega) in 13-',r>najstega) maja t. 1. se vršijo glavni ”dni nabori letnikov 1902, 1901, 1900 v Prostorih konzulata Češkoslovaške repu-olike v Ljubljani, Breg št. 8—I., in^sicer:
^ne dvanajstega maja 1922 za vse češkoslovaške državljane rojene v letih 1902, *9oi, igoo, stanujoče izven Ljubljane in “ne trinajstega maja 1922 za vse naborom Obvezne letnike, prebivajoče v Ljubljani, v najbližji okolici. Zoper vsakega, ki ne izpolni svojo naborno dolžnost, se bo kazensko postopalo v smislu brambnega *akona. Naborni obveznosi morajo zadostiti tudi vsi oni izmed starejših letnikov, ki se dosedaj niso predstavili bodisi pri glavnem ali naknadnem naboru. Vsaki naborom obvezni se mora izkazati z rednim potnim čsl. listom ali pa domovnico ali potrdilom o istinitosti, izstavljenim občinskim uradom njegovega stalnega bivali* tča. Generalni konzul: Dr. Beneš.
— Zdravilišče Slatina - Radenci nudi radi svoje razkošne lege ob vznožju Slovenskih Goric blizu Radgone najboljšo Priliko za zdravljenje raznih bolezni, zla-•tl so potom naravnih ogljično kislih in ^'nefalnih kopeli pri zdravljenju srčnih zdravljenja uspešna. Neposredni učinek f^ih kopelji na periferni sistem žil (nji-“pvo okrepčanje) na krvni pritisk, delova-jjje srca, utripanje žile in nazadovanje ve-ijkosti srca je tako siguren, da se da v *^atkem ugotoviti. Z ogljikovo kislino se •dravi približno 5 tednov. Ker ni v celi •jSoslaviji drugih primernih toplic za pravljenje srca. je dobilo Zdravilišče Sla-1n* Radenci ime »Zdravilišče srčnih bo-
Vsled velike množine litija in drugih uplivajo Radinske Slatine bodisi kot *°Peli, bodisi kot pijača izborno na revmatizem, protin, sladkorno bolezen, ledvene in nešteto drugih bolezni, kakor čre-Vesa in želodca. Začnimo ceniti naša pri-^dna in lepa zdravilišča s tem, da jih postimo v lastno in v korist domovine.
— Grozen zločin pijanca. Na velikonočno nedeljo zvečer je v Kularjevi gostilni v Kozar j ah pri Ljubljani v pijanosti razgrajal delavec Andrej Divjak iz Podsmreke. Ker sta ga gostilničar Kušar in Steinerjev strojnik Kuclar hotela pomiriti, Miroma spraviti iz gostilne, je Divjak po-•egnil nož in Kušarja na mestu zaklal, K-uclarja pa nevarno ranil. Divjaka (v P»avem pomenu besede) so orožniki aretirali.
— Kaj je pri nas mogočel V_ Sombo-je bil polkovni zdravnik neki Miloš
Novakovič, ki je silno grdo ravnal z vojaki. Končno pa se je izkazalo, da je bil "Ovakovič navaden slepar, ki si je zdrav-n'ske diplome kupil v Budimpešti. Iz •trahu pred kaznijo se je v preiskovalnem *aporu zastrupil.
,	— Občinske volitve v Trbovljah se
“Odo kmalu vršile po novem volilnem zagonu, ker je bil občinski svet zaradi komunistične večine razpuščen. Po novem J?Ulnem redu dobi najmočnejša stranka mandatov, ostalih ig mnadatov pa se razdeii med njo in ostale stranke po proporcu.
„	— Ivan Ancel t. V Zagrebu je umrl
* velikonočno nedeljo načelnik oddelka *a socialno politiko g. Ivan Ancel, star let. Pokojnik je bil navdušen mladtnski S.r8anizator ter marljiv socialni politik. h*Hh 20 let je bil ravnatelj okrožne bolni-blagajne, član občinskega sveta itd. ‘aS mu spomini	,	,
— Umri je v Kodarju pri Mozirju J Sledni veleposestnik Josip Praznik, star *ele sa let. N. v m. p.
v. —- Srečna komunistična občina. Ob-'na_ Hvalin, okraj Roudnice na Labi, je ®bčinsko gospodarstvo za komunistične ''Drave tako daleč privedla, da bodo le-'°* pobirali 1550% doklado, t. j. tisoč ®etstopetdcset odstotkov. To je vsekakor JJsPeh, s katerim je Moskva lahko zado-Joljna. A drugo vprašanje je, če bodo s 'akim gospodarstvom zadovoljni tudi ob-
<.	— Nove peške in vozne poštne zveze.
?.16- aprilom t. 1. se uvedejo med poštni-*?* uradi: Kočevjem, Koprivnikom, Nem-5,*° Loko, Starim trgom pri Črnomlju in rnoinljem poštne zveze, in sicer ob po-"«aeljkih, sredah in sobotah peski postni *D°3 med Kočevjem in Koprivnikom; ob Ponedeljkih, sredah in petkih peški poštni ~°J nied Koprivnikom in Nemško Loko; "P torkih, četrtkih in sobotah vozni pošt-2* »Poj med Starim trgom pri Kočevju m
‘-•'nomljem.
Premoženje bivšega črnogorskega kralja bo kmalu razprodano v prid črnogorskih vojnih sirot.
— Prof. Vek. Klaiča, znanega zgodovinarja zagrebškega vseučilišča je imenovala filozofska fakulteta praške univerze za častnega doktorja.
— Smrt. Društvo jugoslov. med. v Ljubljani javlja tožno vest, da je njegov član in slušatelj med. fak. v Ljubljani, tovariš Franjo Rus nenadoma preminul v ponedeljek 17. t. m. v Loškem potoku na Dolenjskem. Naše sožalje.
— Stinnesovi kremplji se stezajo nad Prago. Nemški velekapitalist milijardar Stinnes se utrjuje tudi v češkoslovaški republiki ter steza svoje kremplje tudi po Pragi. Razpisana je zgradba praške pli-narnice. Oglasilo se je več ponudnikov,ki hočejo graditi omenjeno poslopje, med njimi so tudi vitkoviške železnice, za katerimi stoji Stinnesov koncern. Češki listi so trdno prepričani, da se Stinnes za stavbo plinarnice pač zastonj trudi, ker imajo Cehi več ko izadosti svojih domačih stavbinskih podjetij.
Maabliasia*
cc Cešlci pevci v Ljubljani. Danes popoldne ob tričetrt na tri dospe v Ljubljano praški pevski zbor »Smetana«, eno najelitnejših in kar se tiče izvajanja na najpopolnejši umetniški višini stoječih pevskih društev bratskega češkega naroda. Pevci jih pozdravimo n- kolodvoru. Ne bomo jih sprejemali s pompom, zastavami in godbo, marveč z iskreno, bratsko dobrodošlico. Zvečer se vrši v Unionu koncert »Smetane«, ki bo vsekakor I nudil prvovrsten umetniški užitek. Kakor čujemo vstopnice za ta velezanimiv koncert še niso razpfodane, kar bi bilo pričakovati. Pozivamo vse naše glasbo ljubivo občinstvo, da napolni unionsko dvorano do zadnjega prostora. Ne bo mu žal!
Neznosne rasmere v nnših dobrodelnih zavodih. Neki uslužbenec bolnice nam piše: »Neverjetne rosmere vladajo v ob-čedobrodelnih zavodih v Ljubljani, prav posebno pa v javni bolnici v Ljubljani in blaznici na Studencu glede strežniškega osobja. Strežniki so že skušali na vse mogoče načine priti do svojih pravic; a ža-libog vse zaman. Že od preobrata sem stoji osobje teh zavodov v vednem boju za svojo eksistenco. Neštetokrat so^ že poslali strežniki svoje zastopnike k šefu zdravstvenega odseka za Slovenijo, da bi se vsaj malo izboljšal njih gmotni položaj. Parkrat so se res dosegli malenkostni uspehi, po večini pa samo prazne obljube. Odkar pa Beograd ssm odločuje, še obljub nimajo več. — Zjutraj od pol 6. ure do pozne ure ponoči in še ponoči, brez razdeljenega časa in odmora ali počitka, morajo delati strežniki v slabem zraku, pri slabi hrani ter v vedni nevarnosti, da si kako bolezen nalezejo. Nobeden stan se ne more primerjati s strežniki. kar se požrtvovalnosti in potrpežljivosti tiče. Pameten človek bi mislil: pri taki službi je treba predvsem dobre hrane in nekoliko več prostosti, da se lahko uslužbenec odpočije in končno plača, ki odgovarja delu, Strmeti mora človek, ko izve, da ima strežnik mesečne plače 300 kron in strežnica 200 kron. To naj
dant je bil zelo priljubljen pri vojaštvu In meščanstvu, a tudi njegov naslednik je zelo simpatična in priljubljena ličnost. Na kolodvoru se je zbrala velika suita častnikov in novi komandat, k so se od priljubljenega komandanta poslovili.	. .
V petek zjutraj je dobila tuk. policija iz N. Avstrije tri nevarne ptičke, katere je že dolgo zasledovala in si jih želela v svo]e varstvo.
Brzovlak je napravil v petek pop. čez 3 ure zamude, ker je carinski upravnik revidiral vlak. Take superevizije se večkrat dogajajo in napravljajo velike zamur de, kar pač ni nam v čast. Rezultat te su-perrevizije ni bil bogve kako bogat. Nash so pri eni gospe 6 zlatnikov, pri neki dami v laseh 3000 Din in pri nekem gospodu 24.000 Din, kar so seveda zaplenili in bodo dotični še kaznovani. Razen tega so morali prekiniti vožnjo. Našim čitateljem smo že večkrat svetovali, naj ne skrivajo denarja. Ako ga imajo več kakor je dovoljeno, naj ga nakažejo s čekom potom bank. Skrivanje denarja ima vedno slabe posledice.
Na občnem zboru celjskega ljudskega vseučilišča so bila sprejea pravila, katera se predlože deželni vladi v potrjen]e. Odbor je ostal Še stari s predsednikom g. vladnim svetnikom Lilekom na ^celu. Krog celjskega ljudskega vseučilišča se bo v prihodnjem letu razširil; vršili se bodo razen tedenskih predavanj še posebni tečaji za dosego višje naobrazbe. O tem bomo še natančneje poročali, ko bo-I do odobrena pravila.
Pravoslavna opština u Celju priredju-! je dana 22 aprila 1922. god. u prostorija-! ma hotela »Union« svečani koncerat sa igrankom u korist zidanja svoje crkve na kojega ma osobitu čast pozivati vas. Koncertni deo iz velike blagonnklonosti izvode gospodja Maja de Strozzi. operna pevačica sa gosp. Belom pl. Pečičrm iz Zsgreba i mariborska vojna muzika pod vodstvom svoga kapelnika gosp. Herzoga. Ulaznina je dobrovoljni prilog. Početak I koncerta u 20. časova. Sala je zatvorena za vreme izvodjenja korscertnog dela.
Staro slovensko brivnico g. Xspusa na Glavnem trgu v Celju je te dni prevzel ii. Rihard Grobelnik iz Ce4ja. .
Piijavni urad v Celju išče Jakoba Jakubovitsa, ki ima zvezo z Ph. Rosen-zvveisom v Brnu.
Nove zvonove bodo kmalu dobili v cerkvi sv. Jožefa nad Celiem. Kakor Čujemo, so že tudi druge celjske cerkve pričele s tozadevnimi zbirkami.
Mesa je bilo za praznike pri celjskih j meparjih dovolj na razpolago. Prodajala
stal značilen vsled tega, ker je rodil in oži-
votvoril Slovensko Sokolsko Zvezo po načinu in vzoru naše Češke Sokolske Zveze.
Drugo ogromno jugoslovansko podjetje se je vršilo že leta 1904. Takrat se je sokolska ideja že silno razmahnila in pokazala znaten razvoj med Slovenci in Hrvati. K tej manifestaciji je poslalo češko Sokolstvo 1100 članov, naj večji pohod na slovanski jug.
Prvi zagrebški zlet hrvatslcega Sokolstva je bil nadaljni krasen pojav razvoja Tyršovega dela in hrvatskega Sokolstva. Pri prostih vajah je na telovadišču že nastopilo preko 1000 telovadcev.
Po tem zletu jc obiskalo naše Sokolstvo Zagreb, pregledalo Dalmacijo In vso deželo, ter h kohcu obiskalo Crno goro, kjer je bilo sprejeto od črnogorskega kralja.
Štiri leta pozneje je krenilo Sokolstvo zopet na slovanski jug v Beograd in Sofijo. Te svečanosti se v svojem velikem programu niso omejile samo na obe prestolnici Srbov in Bolgarov; svečanosti jugoslovanskega Sokolstva so bile velike in sijajne manifestacije vseh pokrajin od Donave do Črnega morja.
Končno je češko Sokolstvo obiskalo Zagreb leta 1911., ko je bil sklican drugi zlet hrvatskega Sokolstva, kjer je pri skupnih prostih vajah sodelovalo preko 2500 telovadcev. Posebno se je naglasalo, da j ep risotnost vseh slovanskih narodov zajamčila tej prireditvi prvo mesto v sokolski in slovanski zgodovini za edinstveno in skupno sokolsko idejo. Nameravani tretji zlet slovanskega Sokolstva v Ljubljani 1. 1913, se je razbil na odporu avstrijske vlade.
Pomen letošnjega prvega zleta »Save-za Jugoslovanskega Sokolsva« je izvan-redno velik, ker v skupnem nastopu Srbov, Hrvatov in Slovencev pri prvem sokolskem aktu v beli Ljubljani v prisotnosti kralja, kraljice in vlade leži globoki pomen letošnje sokolske manifestacije na slovanskem jugu.
Češko Sokolstvo s« s polno paro P^i-* pravlja na svoj nastop na tej prireditvi jugoslovanskega Sokolstva — 11.000 Sokolov se ježe prijavilol — To bo ena največjih sokolskih prireditev po krasnem in nepozabljivem sokolskem zletu v Pragi v letu 1920.	,
$pe-rž m im\
liouiačo io Min tta na praznike.
 	____„--	Ljubljftfia.	Za	velikonočne	^	praznike
se je svinjina sveža do 78 kron, teletina i je gostovala v Ljubljani zagrebška Spar-’	”	'	0	1------------------- ’— ! ta. Obe tekmi značite iz športnega vidika
do 70 kron in govedina do 48 kron kg. Povojeno svinjsko meso pa se je dobivalo od 90 do 118 kron kg.
Nogometne tekme. V nedeljo popoldne ste se vršili na felaziji v Celju dve no-gometni tekmi. Prva je bila med celjsko in mariborsko »Svobodo« in je končala v razmerju 1 : 2 v korist Maribora. — Druga se je vršila med S. K. Celje in Atletiki Maribor, ki je končala tudi v razmerju 1 : 2 v korist Mariborčanov.
Pilil.
Ptuj. Poročno darilo ptujskega okraja h kraljevi poroki. V Ptuju se je sestavil pod predsedstvom vodje okrajnega
bo plačilo za iste, ki ne poznajo 8 urm	glavarstva g. dr. Pirkmajerja posetjen od-
”	bor zastopnikov ptujskega, ormoskesa in
rogaškega okraja, potem mesta Ptuja, vinogradnikov, industrijcev ter obrtnikov, ki namerava v znak udanosti pokloniti Nj. Vel. kralju posebni poročni dar. Na tozadevnem sestanku v Ptuju dne 30. marca t. 1. je bil sprejet predlog, da naj obstoja ta dar v okusno aranžirani skupini glavnih gospodarskih proizvodov okraja. Domača obrt in umetnost bo zastopana v umetniško izdelani z narodnimi rezljanimi motivi ter s slikami okrašenih sodov, v katerih bo najboljši vinski pridelek haloških, ormoških, slpvenjegoriških in rogaških vinskih goric. Cela skupina bo, preden se odpošlje, razstavljena v Ptuju, ter se namerava porabiti izkupiček razstave za sklad protituberkulozne lige v Ptuju.
delavnik, temveč 12 ur ali pa še več ur na dan. Kakor smo že v začetku omenili, je vsako posredovanje zastonj, vedno pravijo eno in isto »nema pare«. 2e dalj časa je postala za strežniško osobje ljubljanska bolnica nekaka »menjalnica«, vedno vidiš nove obraze, komaj je prišel novinec v bolniško sobo, že je zopet izginil. 'Usmiljene sestri imajo dosti pošla s tem, da te novince vedno iznova poduče, kako morajo tlak pomesti in prah pobrisati, kaj šele, da bi jih uvedle v pravo strežniško službo. Kakor smo slišali od raznih strani, bodo v kratkem tudi zadnji dobri strežaji in strežnice zapustili svoje službe, kajti izključeno je, da bi mogel človek v teh škandaloznih razmerah izhajati Odločno zahtevamo od merodajnih faktorjev, da se zanimajo za to stvar in da tudi zahtevajo od ministra _za zdravje potrebnega kredita, da se izboljša strežnikom gmotni položaj. Uslužbencem pa kličemo, organizirajte se, v slogi je moči« Velikonočni prazniki so bili pri nas izredno lepi in solnčni. Nedelja je bila krasen dan. V ponedeljek zjutraj pa je kazalo, da bo deževni dan. Krog pol 6. ure je pričelo deževati. Ob tej priliki smo opazovali nad mestom dve vsporedni krasni mavrici. Oblaki pa so se zopet razšli in je bil zopet lep dan. Pohiteli so Celjani v krasno okolico in na hrib sv. Miklavža, kjer se ta dan vsako leto opravlja cerkveno opravilo. Vsa okolica je v cvetju in zelenju. Če ne bo mraza, smemo letos pričakovati obilo češenj in drugfcga sadja. Tako smo vendar po skoro mesec dni trajajočim deževju preživeli par lepih solnč-nih velikonočnih dni.
Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem se bo nadaljevala na sestanku društva Pravnika v sredo 19. t. m. ob pol 5. uri (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79. Razpored vprašanj: 1. Splošno, porota ali ne (že rešeno). — 2. Poseben zakon o poroti f 3. Kompetenca porote. — 4. Imenik porotnikov. —	5.
Sestava porotniške klopi. — 6. Porotno sodišče, naloga zlasti predsednikova. — 7. Naloga porotnikov, glasovanje, posvetovanje o kazni. — 8. Korigiranje p?«vo-reka.
=* Požar v Tivolskem gozdu. V ponedeljek opoldne je začel goreti gozd pod Drenikovim vrhom. Požar so ljubljanski gasilci še pravočasno pogasili, da ni posebno veliko škode na drevju. P°‘.®r. *° brezdvomno zanetili neprevidni kadilci.
Pokrajina.
Guštanj. Dne 1. maja praznuje krajevna organizacija NSS prvič svoj delavski praznik. Vsa prireditev bo na prostem, v krasnem parku Rimskega vrelca. Posestnik je dal prostor za ta dan na razpolago, skrbel bo tudi, da dobi vsak svojo pošteno merico pristnega vina, abstinenti pa kristalno čisto kislo vodo Rimskega vrelca. Rimski vrelec se nahaja tri čert ure od postaje Gušanj-Ravne na progi Maribor - Celovec, tik vasi Kotlje, katera leži pod vznožjem gore Uršule. Rimski vrelec je bil pred vojno zatočišče vseh zdravja in miru potrebnih. Po vojni, oziroma ob času, ko jegos podaril v Mežiški dolini »Volkswehr«, je bilo letovišče od saldateslce izropano. Sedanji gospodar pa hoče vpostaviti letovišče na stopnjo drugih, urediti hoče to podjetje moderno, da bo nudilo vsakemu vse udobnosti. N. S. S. v Guštanju hoče z majsko prireditvijo obenem zainteresirati tudi širšo slovensko javnost za svoj kraj. Vsaka skupina, ki se udeleži tabora NSS v Kotljah, naj javi to do 30. aprila t. 1. krajevni skupini NSS v Guštanju. V interesu vsakega posameznika in skupnosti je,_ da se somišljeniki polnoštevilno odzovejo pozivu mejašev, ki se ne borijo samo v socijal-nem, ampak tudi v narodnem oziru.
Maribor.
DruStvo jugosL akad. v Mariboru ima
S. redni občni zbor v nedeljo 24. t. m. ob 8. zjutraj v mali dvorani Narodnega doma. Udeležba članov je obvezna, ustanovni člani se k udeležbi vljudno vabijo. Na predvečer se vrši v »Novi pivarnii" prija-eljski sestanek starešin bratskih akaddem-skih društev in aktivnih članov društva. V nedeljo popoldne se vrši čajanka društvenih članov.
Zopet graničarji. V petek zvečer so se graničarji pri carinski reviziji (!) vpričo potnikov stepli in potegnili celo bajonete. Hitri intervenciji policije se je posreulo jih umiriti in aretirati. Kdaj neha ta škandal z graničarji?
Komandant mesta Maribor, polkovnik Babič jc odšel v petek popoldne na svoje novo mesto; njegov naslednik v Mariboru je polkovnik Miladinovič, Bivši koman-
Sokolstvo.
flaircOi sokotski pohod k slovenskim Uralom.
Pod tem naslovom je objavil pražki »Večer«, organ češke agrarne stranke članek izpod peresa Jar. B. Zyke, katerega v prevodu v celoti ponatiskujemo:
»V beli Ljubljani se vrši letos prvi zlet jugoslovanskega Sokolstva, na katerega je obrnjeno vse zanimanje jugoslovanskega in češkega Sokolstva, ki se pripravlja za nekolikodnevno prebivanje v Ljubljani. Sokolski pohodi k_ Bolgarom, Slovencem in Hrvatom so imeli vedno posebno privlačno silo.
Letos bo to že sedmi pohod k bratom na slovanskem jugu in vsaki zlet in manifestacija sokolske misli je pustila tu velik vtis in brzo znatno širenje sokolske misli. Tako je bila to leta 1893 in 1904 Ljubljana; leta 1906 in 1911 Zagreb; leta 1910 Beograd in Sofija. To so bik velike svečanosti jugoslovanske in naše, na katere češko Sokolstvo ne more pozabiti, ker neprestano vzbujajo najkrasnejŠe spomine. Skoro pred tridesetimi leti se je vršil prvi zlet slovenskega Sokolstva, ki pa jf po-
znaten neuspeh, ki ga je utrpel tako domači šport, kekor tudi ugled Ilirije pri ljubljanskem občinstvu. Po nepozabnem nastopu proti Gradjanskemu je Ilrija postala uptavičen in odkritosrčen ponos slovenskega nogometa. Tekma 19. marca_ je za Urijo in za nas vse pomenila dvojno zmago: višek igralne tehnike in pa ne-skaVjeno lepoto umirjenega igralnega načina. Tekme s Sparto pa so v enem in drugem oziru razočarale. So pač^ dnevi, proti katerim tudi najboljše moštvo ne more ničesar. V takih slučajih je samoza-tajevanje in doslednost v igri najboljši izhod; naislabši pa je brez dvoma tisto prizadevanje, da se za vsako ceno zmaga, Tako so se tekme nujno izpremenile^ v ne^ resne prireditve. Take stvari se ne bi sme le ponavljati. Celo domače občinstvo je bilo zapcijano k naravnost zadirljivem nezadovoljstvu. Zagrebška Sparta bi po svoji kvaliteti spadal na prvo mesto ljubljanskega drugega razreda. Ima pa agilno napadalno vrsto in krasnega vratarja. Ilirija je imela, kakor rečeno slab dan in je izgubil igro s 3 : 4- Koliko pomeni gosp. Vidmajer za ilirjansko moštvo je pokapala druga tekma na velikonočni ponedeljek. Zmagala je gladko s s : i. Sparto je nezasluženi uspeh prvega dne tako omamil, da je izgubila mirno glavo in se pri odhodu iz izgrišča naravnost težko pregrešila proti najobičajnejšemu taktu: odrekla je poslovilni pozdrav. Na sploh pa pripominjamo, da igra Ilirija s slabimi moštvi dosledno slabo. In to je v neki meri naravno: ne more priti do pravilnega tempa, naskoka in do svoje sicer nesporne forme. Lepše bi vsekakor bilo, da se a dvodnevni incident ni dogodil.
Pri predtekmah je Ilirija proti Hermesu zmagala »312, proti Slaviji pa z 6:2.
Maribor. V nedeljo je zagreška Ilirija igrala proti Mariboru. Zmagal je poslednji z 2 : 1. V ponedeljek je pa gosta premagal Rapid s 3 : 1.
Zagreb. Za praznike so Zagrebčani povabili dobro češko moštvo, Hanaško Slavijo iz Kromeržic. S Haškom je igralo o : o. V ponedeljek proti Concordiji pa 3 12.
Split. Hajduk, ki se je v poslednjem času ojačil kar s tremi prvovrstnimi češkimi igralci jo gladko odpravil suboti-ški klub »Sando« s 6 : o.
Beograd. Beogradski iportm klub t Soko 2 : 1, Jugoslavija : Slavija 3 : 2. _
Praga. V nedeljo se je vršila v Pragi revanšna tekma »Sparte« proti moštvu mesta Pariza, pri čemur so Parižani podlegli s 4 : 2.
Dunaj. Rapid proti B. T. V. (Bud'm-
** Cross - country za pehar »Politike«.
Na velikonočni ponedeljek se je vršil v Beogradu cross - country, ki ga je razpisal dnevnik »Politika«. Prvo mesto je dosegla Concordia - Zagreb z 42 očkami, drugo Hašk - Zagreb s 36 in tretje Jugoslavija - Beograd z 29 točkami. Znani tekač na dolge proge. Dimitrije Stefanovič — Jugoslavija, je pri teku na 6 km postavil dober čas 32’ 35”.
Ljubljana. Koporc Je v slovenski glasbi
homo rrovtis, pa se njegovim prvencem takoj pozna, da Je njihov stvaritelj pristal ekspresionične struje, katero reprezenttra pri nas Marij Kogoj. Dokazuje pa našo trditev tudi to, da Je Tri mešane zbore Koporca založila Umetniška zoložba »Treh labodov«, torej založba »mladih«, ki negirajo vso dobro ln slabo glasbo, katero so kcdai napisali »star! plešasti ali dolgolasi glasbeniki«. Nov pokret Je v naši glasbi tu. Nekateri ga odklanjajo, drugi hvalijo, pa menda nihče iz pravega prepričanja. Uva-žuima ga in čakajmo njegovega razvoja. — Srečko Koporc nam podaja v »Treh mešanih zborih« skladbe, katerim se pozna razglabljanje in Iskanje novili potov, novega občutja, česar ne morejo vkljub preprostosti utajiti. Prva pesem »V snežni burjl« je prav rnalo pevna, iz druge »Zimski večer« bi se dalo s zelo prožnimi, mehkim! glasovi pokazati, da Je skladatelj nekatera mesta glasbeno dobro pogodil. Moti pa na drugi strani v tretji vrsti napačna deklamacija, ker ne moremo v besedi »veselle«, povdaritl drugega zloga, kar bi bilo pravilno, temveč prvega, kar pa ni prav. Ko bi bil skladatelj polovično noto s piko v prejšnjem tričetrtinskem taktu okrajšal In postavil osmlnko cis-a kot predtakt na 2log ve —, v dvečetrtinskem taktu pa prvi zlos —lje—, bi mesto gotovo pridobilo. Tretja pesem »Gvadalkvivir« je dokaj priprosta in bi pri natančnem predavanju morda dobro učinkovala. Vse pesmi pa kažejo, da Je Koporc talent in bi le želeli, da ne zaide »v razgljabljanju in iskanju« na napačna pota.
15 zborovlh pesmi. Izdala Glasbena
Matica v Trstu. Koga ne bi podjetnost tržaške Glasbene Matice razveselila? Saj so pevska društva neodrešenih bratov naravnost važen činiteli za neomajno trdno njihovo narodno zavest, da ne klonilo pod tujčevim Jarmom. Izdaje, primerne zmožnostim tamošnjlh zborov so zato posebno dobrodošle. Pevska društva zasedenega ozemlja so izgubila ves stik z nami In edino prav je, da njih najpomembnejše in najdelavnejše društvo, tržaška Glasbena Matica na svojo roko neumorno dela In moralno podpira vsa druga pevska društva. Hvalevreden čin Je podvzela s tem, da Je izdala zbirko 15 moških in mešanih zborov. Glede presoje skladb iz umetniškega vidika se ne nameravamo spuščati v podrobnosti. S svojimi zbori prednjačita v zbirki skladatelja Adamič in Mirk. Prvega moški zbor »Kregata se baba in devojka«, katerega smo v Ljubljani že opetovano čuli od zborov in dr. Kozinovega kvarteta, spada sploh med najboljše slovenske moške zbore. Za njim bi prisodil največjo ceno Mirkovemu kvartetu' ••Jutro«. To sta dve skladbi, ki bi se držali pred vsakim forumom z izrecno pripombo: ivrstno naštudirani In dobro Interpretirani. — Istega skladatelja precej hvaležna pesem Je tudi »Pomlad«. Mešanim zborom »Majolčica« ln »Svatba na poljani« ni sicer ničesar očitati, presojinih s strogim merilom pa tudi ni pohvaliti. — Na dolgo in široko se razpreda dr. Evgena Bunca »Poslednje pismo«, ki ne razodeva novih glasbenih misli, pa kaže, da skladatelj želi pisati tudi pollfonno. — 0 priredbah narodnih pesmi po Viktorju Soncu ne morem izreči pohvalne sodbe. Sprejeli Jih bdoo šibki zbori morda z veseljem, na koncertni oder ne spadajo. Mimogrede omenjeno Je želeti, da iz vseh slovenskih skladb čimprel Izgine mrtvaški zbor. — Zbirka 15 z borovih pesmi bo nudila vsakomur nekaj. Žal. da ravno skladbe, ki so biseri, no bodo izvedljive večini društev po zasedenem ozemlju. Priporočam tržaški Glasbeni Matici, da pogumno nadaljuje z začetim delom in čimprej pokloni pevcem in pevkam svojega okoliša kratke, lahke, pa vendar umetniško vredne pesmice.	—<•
ženi in ml
»Pohorske poti.« Pesmi. Spesnil Gliser .anko. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena broširani knjigi 4 Din, vez. S Din.
»šopek samotarke.« Zbirka zanimivih povestic in črtic. Spisala Manica Komano-va. Izdala in založila Zvezna tiskarna V Ljubljani, Marijin trg &. Cena broširani knjigi 4 Din, vez. 6 Din.
G£ee a!iš£e in glasba.
Frantlšek AndrlSek umrL Slavnega češkega virtuoza Je dne 12. aprila zadela kap na milanskem kolodvoru. Pokojnik Je bil svetovnoznan virtuoz. Igre na gosli ga je prvi učil njegov oče, nato Je bil učenec Bennwitza na praškem konservatoriju, pozneje pa Lamberta Massarta v Parizu. Na koncu šolanja Je prejel prvo nagrado pariškega konservatorija. Nato Je koncertiral po domovini, na Dunaju, v Parizu, Londonu in po Ameriki. V Ljubljani nam je Ul dober znanec in so bili njegovi koncerti senzacija. V Pragi Je otvoril svojo glasbeno šolo ter vzgojil več Izvrstnih goslačev. Njegova igra se Je odlikovala po izredno dovršeni tehniki in globokem občutju. Čehi izgube v Anr.jričku enega svojih najboljših umetnikov. Slava njegovemu spominu!
Srečko Koporc: Trl?e mešani zbori. — Izdala umetniška založim »Treh labodov«.
Razne vesti.
* Novi koledar. Iz Rima prihajajo vesti, da se bodo pod predsedstvom kardinala Merciera v aprilu bodočega leta zbrali astronomi Iz Francije, Anglije, Belgije in Amerike, da izvedejo novo reformo koledarja in posebno da odredijo stalni dan za velikonočni praznik. O tej nameni je izjavil vatikanski astronom profesor Pio Emanuelli, naj se koledar uredi tako, da pridejo vsako leto vsi dnevi v tednu na enaki datum. Zato bo treba leto tako urediti, da bo deljivo s Ltevilom 7. Po tem takem bi moralo priti novo leto na dan, ki bi ne bil vštet v koledarju z datumom. Za velikonočni praznik bi imela biti odrejena druga nedelja meseca aprila.
* Specialist s kovčki. Neki vagabund po rodu Poljak, se je vrgel na prevare t dragimi kovčki. Sel je, seveda zelo elegantno oblečen v trgovino ter zaprosil, naj mu pokažejo več najdražjih kovčkov. Izbral jiL je vedno po nekaj, potem pa je prosil trgovca, naj mu da enega pomočnika, ki naj nese z njim kovčke in doma mu bo potem odštel denar. Trgovec je to navadno dovolil in šla sta s slugo in kovčki v nekt hotel. Ko sta prišla v njegovo prvo soboi, je vagabund kovčke vzel, pomočniku pa rekel, naj počaka, da jih pokaže'svoji Je^ ni- Sel je s kovčki skozi poseben izhod ven na prosto, kjer je neopoženo izginil. Policija je dolgo iztikala za njim, slednjič ga je pa le ugrabila in sicer ravno ko je pro« dajal ukradene kovčke. Radovedni »mo, če bo tudi v njegovi jetniški celici iznašel kak poseben izhod.
Dominik Čebin Branka Čančerjeva
poročena Ljubljana, 17. aprila 1922 Ljubljana	Celje
C. N. In A. M. WiIliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Ura še n bila dosti, Jedva četrt na deset ; a v stiskah in preizkušnjah nocojšnje noči je bilo tudi to preveč za izmučene živce. Tisti hip, ko je stopila gospodična Blackbumeova iz hiše, sta se obrnili prijateljici druga k drugi ter sklenili roke.
»Hvala Bogu, da je šla!« je zasopla Beverley. »Še to minuto telefoniram Justinu O’ Reillyju, in «
»Počakajte, da vam povem, kaj mi sili na um, potem se lehko odločite,« jo je prekinila Klo. »Tat bi utegnrl biti Peterson. Neki mož je pomagal O’ Reillyju, ko me je spravljal v hišo. Kako naj bi bil mogel priti v stanovanje in kod naj bi bil odšel, mi je nerazumljivo. A takšne co-prnije so gotovo njegova posebnost! Ze po prstih in po obrazu se mu pozna. Nič čudnega ni, če je ugnal siroto Blackico v kozji rog. Ona ni ustvarjena za junakinjo, kaj? Morda bi bil dedfec skrit pod mizo v budo-aurju. Nemara ji je zažugal, da pokonča njo in vse njene ljudi, ako ga Izda. To jo je pač moralo prestrašiti do mozga! Podrobno še nisern razvozlala te možnosti v svoji glavi; a vendar, dotod se mi nova misel ne vidi slaba. Če je Peterson izrneknil bisere in papirje, stavim, da bo izkušal čimprej izginiti. Dajva, zaskočiva ga v ,Westmorelandu’, preden se naju more nadejati, in preden se Jameva trapiti z O’ Reillyjem. Vaši biseri so gotovo dobro znani. Peterson se jih ne Kn rriogei iznebiti kar tako, za debe^ vsoto, niti tam ne, kjer kupujejo vuudeno blago. Zato mislim, da bi ji a bil pripravljen zamenjati za denar in manj dragoceno lepotičje, ki ga lehko proda brez nevarnosti. A!> :mate kakih stvari, ki bi jih bil -oprog pozabil, ali se vsaj ne b' *-• nil, če jih ne bi vi nosili?«
»Da,« je odgovorila Beverley, »denarja imam pri sebi kakih šest ali sedemsto dolarjev. Razentega imam demantno verižico za k mufu In diadem, ki pravi Roger, da me dela preveč staro. Predlagal mi je, da bi dala prekovati kamne, a to je
bilo že pred meseci. Prepričana sem, da je pozabil nanj, ker mi je podaril odtistihdob že toliko drugih stvari. Lehko bi ponudila Petersonu verižico in diadem — in morda še nekaj zapestnic in prstanov.«
»Dovolite mi, da vzamem dragulje in denar v ročni torbici s seboj v ,Westmoreland’. Lehko jo pustim spodaj, v pisarni, dokler se ne pogodiva. Ce ima miška opravka s podlasico, mora biti previdna. Ostane pa nama še vprašanje, ki sva ga doslej zanemarjali v tej zadevi, Angel. Kdo nama jamči, da so bili v zavoju, ki sem ga vzela O’ Reillyju, pravi papirji? Morda je imel v njem kake druge važne listine.«
»Zares!« je vzkliknila Beverley. »A jaz nisem ves čas dvomila, da ne bi bili pravi — tisti, ki jih moram dati Petersonu «
»Nu, dobro, to spoznam po njegovem obrazu,« je nadaljevala Klo.
»Z jezikom se mi lehko zlaže, toda oči povedo resnico. Ne tratite časa z O’ Reillyjem, Angel. Niti sekunde ne smeva več izgubiti. Pripravite dragulje, da morem na pot.«
»Obedve pojdeva,« je rekla Be-verley. »Nikarite ne oporekajte, bilo bi zaman. Ne pustim vas iti same. Ze dozdaj ste storili več ko dovolj. Okrutno je, da vas pustim toliko trpeti zaradi sebe, ko ste jedva danes vstali s postelje! Toda čisto sama se ne upam k Petersonu — ne zato, ker bi se bala žase, marveč zaradi Ro-gerja. In pa, na v^s se zanesem, da ohranite glavo na pravem mestu.«
»Velja,« se je soglasila Klo. »Prva potreba je zdaj. da se najde za vsako preprost klobuk in plašč. Svoj novi klobuk sem pustila pri JDietzu’; ni se dalo drugače! A vi mi posodite drugega. Po izvoščka ne telefonirajva. Najboljše je, če izginiva neopaženi ; poslom ni treba vedeti, da sva kam šli. Ako imate svoj hišni ključ, lehko greva in se tudi vrneva, ne da bi živa duša kaj slutila.«
»Pojdiva v mojo sobo; vi nama izberete ogrinjali, jaz pa vzamem denar in dradulje, kolikor jih morem utrpeti,« je dejala Beverley. Tako govoreč je stekla naprej ter odprla stensko zakladnico, dokaj podobno tisti, ki jo je bila Klo ograbila pri »Dietzu«.
Dekle je Izbr:io dva avtomobilska plašča, enega od sive, drugega od rjave svile, ki sta se ji zdela najbolj skromna in nesumljiva. K temu se je našlo dvoje čepic od istega blaga, in dvoje tenkih, dolgih pajčolanov. Klo je vzela zase rjavi plašč, ki je bil krajši od sivega, ter si potegnila rjavo čepico globoko čez rdeče lase.' Beverley je vtem zma-šila zavoj bankovcev, z briljanti okovano platinasto verižico, pol tucata iskrečih prstanov in zapestnic ter gibljiv demantnl diadem v temno usnjato torbico. Klo ji je nastavila dolgi sivi plašč, ki je povsem zakril njeno večerno obleko; tako sta se ukradli iz stanovanja, nalik dvema letečimi sencama. Z dvigalom sta dospeli v vežo. Vratar je bil to noč odsoten; mlad mož je opravljal službo namestu njega.
Naglo sta krenili k najbližjemu postajališču za avtomobile. Klo se je trudoma premagovala, da ne bi težko sopla in s tem izdala Angelu svoje izmučenosti. Ko je šofer ustavil pred »Westmorelandom«, je Be-verley pomolila Kloji zapestno uro pred oči.
»Petindvajset minut je še do desetih,« je rekla Irka pomirjevalno. »Upam le, da ga najdeva doma. In zdaj, Angel, me počakajte v vozu, jaz pa «
»Ne, vi počakajte mene,« je odločila Beverley. »Jaz opravim s tem človekom bolje; so namreč stvari, ki jih vi ne veste. A ne ostanite tu, bili bi predaleč od mene, če bi vas potrebovala nanagloma. Avto naj naju čaka, da se moreva vrniti brez zamude. Ker ste bili že opoldne tu, bo dobro, da v-""išate vi za Peter-sona. Kaj storiva potem, se bo videlo, kadar dobiva odgovor.«
Pajčolana, ki sta jima odevala čepici ter jima padala na obraz, nista bila gosta, toda lesketanje ten-ice v električni luči je skrivalo nju-s črte baš kolikor je bilo potreba. V svojih preprosti plaščih nista vzbujale sumnje niti v tem tretje-vrstnem hotelu. In uradnik, ki sta ga nagovorili v pisarni, se ni zdel prav nič radoveden.
»Gospod Peterson? Doma je; vrnil se je pred pičlo uro in dejal, da čaka poseta. Naročil je, naj pride naravnost gori, v njegovo sobo.«
»Naju dveh čaka,« ga je naglo prekinila Klo. »Katera je njegova številka?«
»658, na vrhu,« je rekel uradnik. »Dvigalo je baš tamle, na levi — ali vidite?«
»Pojdiva skupaj,« je šepnila Klo. »Ako se vam zdi res najbolj, da govorite z možem sami, bom čakala kje na mostovžu, dokler me ne pokličete.«
Beverley ni ugovarjala, bila je globoko zamišljena. Dvigalo, ki je dišalo po plesnobi, J uje poneslo v šesto nadstropje. Beverley je krenila naprej, kakor bi bila pozabila na spremljevalko ob svoji strani. Mladenko je grabila tesnoba. Preden je stopila Beverley z avtomobila, je bila izročila torbico z denarjem in dragulji nji. Ta zanikarni hotel je bil prav nevšečen kraj. Vsaka zaprta vrata so se zdela, kakor bi skrivala nekaj zlokobnega. Izmučeni Klojini živci so se jeli oglašati. Vso pot od dvigala do Petersonove sobe nista srečali nikogar. Preden sta potrkali, sta prisluhnili. Nobenega glasu ni bilo slišati od znotraj. Ako je bil Peterson doma, je bil očividno sam. Beverley je potrkala, kratko in nervozno.
»Prosto!« je odgovoril glas, kakor bi zvenel iz najoddaljenejšega kota sobe ali pa iz zaprte stenske omare.
»Ostanite blizu, a ne preblizu,« je šepnila Beverley ter odprla vrata. Začudili sta se. videč, da v sobi ne gori luč; a vendar ni bilo čisto tema. Okno, br1?, nasproti vrat, je bilo brez zaves, in dvignjeno zatiralo je puščalo v prostor luč iz živo razsvetljene ulične globine.
(Dalje prih.)
Dobra žena in mati ima vedno nekoliko steklenic lekarnarja Fellera prijetno dišečega »Elsafluida« pri hiši. Dobro služi za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-tikum za usta, kožo in glavo. Mnogo močnejši, izdatnejši in delujoči kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specijalno steklenico skup z zamotora in poštnino za 72 kron pošilja: Evgen V. Feller, Stubica do-nja Elzatrg št. 357. Hrovaško.
Tisoč# liudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jss ..Elsafluid"
kot KOSMETIKUM
za nego zob, lobiic^* mesa, glave, kot dodutelc k vodi za umivanje, ter je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kit krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste. Tisoče priznanja 1 2 zamotom In poštnino	za	vsakega:
Za prodalalce:
12	dvojn. ali	4 spec.	steklenic«	.	.	300	K
24	„	„	8	„	„	.	.	570	K
36	„	„	12	................... 800	K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PRIMOT: Elza obliž za kurja očesa 8 in 12 K; Elsa mentolni klinčič 10 K; Elsa posipalni pr*“ Sek 12 K; Pravo Elsa ribje olje 80 K: Elfta voda za usta 48 K; Elsa kolonska voda oO K; El** šumski miriš 60 K: Glycerin ltt in 60 K; Ly»ol. Lysoform 48 K; Kineaki 3 K; Elsa mrce»ni pra* ek 16 K; Strup 2a podgane in miži po 10 l /0 K
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA. donja, Elsatrs št 357 Hrvatsko.
Založba ..Zvezne tlsharne"
je izdala
lične razglednice Nj. Vel, kralja Aleksandra 1. z zaročenko Nj. Vis, n. bodočo ' iljico Mariolo.
Cena komada	'An v nadrobni
proda)!. Prcdp uuujalcl imajo 25V, popusta. Naročajo se pri ,^Zvezni knjigarni14, Ljubljana, Marijin trg 8, proti povzetju ali pa če se poilje denar v naprej.
Priporočamo Jugoslovanski kre« ditni zavod v Ljubljani, Marijin trg
8.	Hranilne vloge na knjižice in aa tekoči račun obrestuje po 4 in pol odstotka; hranilne vloge i odpoved-* nim rokom pa po dogovoru.
PRODAJA:
POSESTVO 40 oralov, 2 orala vinograda in živina prvovrstna. Cena 600.000 dinarjev.
©rasčina 138 oralov, ves živi in mrtvi inventar, krasen gozd. D 200.000. Gostilna, hiša, vila z vrtom, malo posestvo.
87ila v letovišču z 4 orali zemlje in lepo opremljena K 550.000. — Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3-____________683
“'SREDNJEVELIKO po-•estvo pri župni cerkvi Sv. Miklavža nad Rimskimi Toplicami. Pripravno zlaT ■ti za kakega rokodelca ali obrtnika. Več se iO’zvc pri gdč. Rozi Kovačič, kavarna
Evropa. Celje.________684
SKORO NOV električen pianino z močnim glasom, brezhiben. Lahko Sc igra tudi z roko. Naslov
Upravi lista.
686
Posestvo, hiša, 4 orale Semlje v sredini Savinjske doline. Stoji 2 minuti od kolodvora. Ugodna prilika xa one, ki žele živeti v miru. Ponudbe naj se pošljejo pod »Ugodna prilika«, na podružnico »Jugoslavije« ▼ Celju.	640
SLUŽBE:
TRGOVSKI pomočnik,
starejša moč, dobro izvež-ban ▼ manufakturni stroki, dober prodajalec se takoj sprejme pri tvrdki Anton Mahorič, Ptuj, Krempljeva ul. it. 1.	681
KLEPARSKI POMOC-NIK se sprejme. Primož Justin, Glince štev. 7.	665
RAZNO:
ODVETNIK že« menjati svoje mesto ali združiti se z drugim. Vprašanja na upravo lista pod štev, 685.
  _____________________-685
KOMPANJONA, trgovca ali tovarnarja v katerikoli stroki iičem za Žagi cb. Imam lokal z vsemi prostori v najlep^em delu mesta. Kdor želi odpreti skladišče ali zastopstvo naj pusti naslov na upravi lista pod »kompanjon.i Točnej-ži odgovor ustmeno. 690 GOSTILNO vzamem v najem ali na račun v kate-rikolem kraju. Ponudbe pod »Dobra najemnina«, poštno ležeče Kranj. 68S SLAMNIKE, moške in ženske otročje prodaja na debelo, cene solidne, po-
strežba točna. Alojzij Skrabar, tvornica slamnikov Domžale, Slovenija. 658 Iščem gostilno v najem ali pa kupitn na prometnem kraju. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro »Gostilna«, na podružnico »Jugoslavije« v Celju.	642
e©©©®®
Molske potrebščine
za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
Ut SKASElilE
Ljubljana, Mestni trs 10. ••• #«© ••• •••
VELIKO
eleMelinitopodiefie
liče za Čimprejšnji nastop
PERflKTIEGA
Plača po dogovoru. Ponudbe pod „Zmožxiost“ na upravo lista.
Drobiž.
* Sovražnik ženskih toalet. V Parizu se je pojavil neki novi Landru. Toda ta ne ubija svojih zaročenk, nego lazi po ulicah in poliva eksotične ženske obleke z vitrijolom. S tem je povzročil smrt že neštetim ženskim toaletam. Policija je prejela že preko 500 pritožb radi poškodbe oblek z vitrijolom. Ta atentat se dogaja redno na stalnem mestu, namreč na nekem bulvarju. Policija se trudi na vse mogoče načine, toda dosedaj se ji ni posrečilo priti na sled neznanemu zlikovcu.
* Nova telefonska iznajdba. Minister Churchill je imel v nekem klubu govor, čudno pa se mu je zdelo, ker ni njegovih izvajanj nihče beležil. Ob koncu govora so mu celo stvar pojasnili. V cvetlični vazi, ki je stala na njegovi mizi, je bil s telefonom spojen poseben mikrofon, a žice telefona so vodile v neko malo klubsko sobo. kjer so poslušali ministrov govor stenografi. Govor se je v tem prostoru čul tako jasno, kot bi minister prav tam govoril. Ta apiarat je iznašel mladi tehnik Burley. Stroj se zamore priklopiti vsakemu telefonu.
* Landrujevo držalo. Zadnji čas nosijo pariake dame dežnike, ki imajo za držalo Landrujevo glavo, izrezano iz lesa ali iz kosti. Ni gotovo, kaj mislijo pariške moderne dame, ki nosijo take okraske. Brikont bo to neke vrste talisman, ki ima čuvati pariške dame prestrastnih obože-vateljev. — Seveda je to vse skupaj velika nei mnost.
* Kadar diplomati pijo čokolado. Dva
člana antantine diplomatske misije sta pila-v neki kavarni čokolado. Ko sta plačevala, ima je natakar zaračunal više, nego je predpisano. Diplomata sta se pritožila na sodišču, toda sodišče je kavar-narja oprostilo, češ, da ni dolžan ščititi interese tujih diplomatov.
* Pomoč v sili. Neki inozemski princ je obhajal svečano zaroko s svojo zaročenko. Občinstvo je od vseh strani drvelo v mesto, da si od blizu ogleda imenitna zaročenca. Vojaki so skrbeh za red in so morali čestokrat opominjati občinstvo, Uti je stopalo v prepovedano bližin >. Zlasti neposlušne so bile ženske. Ko je neki vojak-reditelj uvidel, da ga ženske nikakor nočejo ubogati, je stopil k najlepšt, jo prijel za glavo ter jo poljubil. Hej, tedaj pa je nastal veUk vik in krik. Dama je bila grozno užaljena. Pristopil je častnik in vprašal, kaj pomeni ta krik Vojak mu je vse odkritosrčno povedal. Častnik se je široko nasmejal in od^el.
* Praznoverje rešilo roparja smrti. V
Siang;tauu v Kini je bil s šestimi drugimi roparji obsojen na smrt tudi neki Vong Ah-nyL Krvnik je odsekal glave že vsej šestorici in sedaj je prišel na vrsto tudi Voiig. Meč je zadel ob vrat, a ga ni presekal; To pa so takoj vsi okoli stoječi smatrali za zaščito višjega bitja. Ropar je >bi_l takoj zopet peljan pred sodnika, ki mu je dal oproščenje ter ga priporočil v neko bolnico. Ko je ropar izlečil svojo rano, je šel ponosno v mesto, ne samo kot svoboden človek, nego kot bitje, katero stoji pod zaščito vitjih sil. Tako je v Kini.
Stavbeno podjetje olsigosiaaiji
išče
Inženerfa
za podtalne in železo-betenske gradbe, ki je statik in konstrukter, dalje
finžesierja
za trasiranje železnic in gradbe cest. Prosilci morajo biti popolnoma zmožni slovenščine ali hrvaščine. Vstop lahko ^takoj. —- Ponudbe z zahtevo plače ,Jnženjer“ na upravo tega lista.
KBBMBBOBM&ZHAEUOSH Iščem samoslojnega
BUtomonterja
za Ljubljano, le prvorst-no moč. Nastop takoj 1
Ponudbe na pošt. nred. 18
Premog ‘m cement
prodaja najcenejše H. PETRIČ, Ljubljana, skladišče Balkan.
e®«®®®®®®®®®®®®®®®«®®®®®®®® © ®
S Spretnega in zanesljivega S
j ahuiziterja j
© sprejme uprava .Jugoslavije". ©
* Prepir radi trupla. V Francijo »O za časa vojne prepeljali truplo vojak*, kij je padci na fronti. Pri tem je prišlo d<^ prepira med vojakovo materjo in njegov, vo vdovo. Vdova se je protivils, da bi »e. truplo njenega moža izročilo materi, k*; kor so to odredile vojaške oblasti. Stvar je prišla pred sodišče, ki je razsodilo, da ima do trupla žena več pravice nego mati.
* Biseri carice Katarine II. Bogata,
vdova Dorge v Detroitu nosi izredno biserno ovratnico, ki je bila svoj čas last ruske carice Katarine II. Leta 1920. J* kupil to ovratnico mož dotične vdov«, S. Dorge za 200.000 funtov šerlingov. Ta. bogati mož je kmalu nato umrl v sled z*r strupljenja z alkoholom.
* Ordinacija s pomočjo telefona.
Angleški zdravniki so začeli za srčne bot. lezni uporabljati neki stroj, podoben ttUfr fonu, s pomočjo katerega zamore zdrav* nik izprašati pacijentovo zdravstveno, stanje iz svojega stanovanja. Ta stroj »4, redno uporibHa v bolnici Addenbrooke v; Cambridgeu. Pacijent pritisne ta stroj n% srce in javi v bolnico. Tamošnji zdravnik,-ga pregleda telefonskim potom, konšta-tira dijagnozo in zapiše zdravilo. Novi aparat ima kot glavno pomoč mikrofon, iznajden po profesorju Hughesu.
* General, ki odklanja odlikovanje.
Ameriški general Persching, ki je bil za časa vojne vrhovni zapovednik vojske, j« odklonil odlikovanje, katerega mu je ho* tela vada podeliti. Istotako je odklonil tudi zlato častno kolajno ameriškega kon* gresa.
ZVEZMA KNJIGARNA UUBUAN A - MARIJIN TRG 8
iKIil imiiiii
x Iz angisščine preusl Ljudevit Furlani — i ilustracijami flnt. Koželja.
mr Naročajte in širit® »Jugoslavijo”
Glavni in odgovorni urednik Zorko Fakin.
Ustanovljeno 1.1896. Ustanovljeno I. 1896.
HeMni tanil Mu Hen s to.
POSTOJNA,
Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Poštni predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Odprema vsake vrste blaa. SpecSjelna odprema živil in zaklane živine v kateri« koli kraj.
POZOR! POZORI
Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obr ;no
rabo« istotam za čevliarje in krojače.
JOSIP PETEUNC
Ljubljana. Sv. Petra nasip.
M
m
m
&
M
m
Naznanilo.
ProMtiuna zadruga ključavničarjev in sorodnih strok
»JEZIC A“
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo s sedežem na Ježici pri Ljubljani,
obvešča p. a interesente in občinstvo, da je zaieLa s dnem 15. aprila poslovati.
Izvrševala bo vsa v gorenjo stroko spadajoča dela in popravila. Nakupovala, popravljala, prodajala in montirala bo vse vrste strojev. Izdelovala in popravljala bo vse vrste cerkvenih ur in tehtnic, ter žične mreže po naročilu.
■ ■ Za vsa dela Jamil zadruga In Jih bo solidno zara&inavala. ■ ■
i!(
e?
ss
S
flUl £ g
Um
a
SZ
o
NUDIMO
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslaviiu«.
vsakovrstne obleke za gospode in dečke, ranglane, površnil**, dežne plašče itd. V zalogi vedno najfinejše češko sukno najno-vejših vzorcev. Obleke po meri izdelujemo v lastnem modnem salonu po najnovejšem kroju.
Ložar & Bizjak
:: manufaktura, moda in konfekcija. ::
Ljubljana, Sv. Petra cesta
©o®®©®®®®®®®«©®©©®©®®®©®®®®©©®©©©©®©*©1* 9 ^
Viška »Zvezna tiskarna« v Liublia^
i
i
s
i
%
§
a