u, bO OS* 0jUul! Primorski c nevrnk PoStnma plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Cena 300 llT ^HlMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* cu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVI. Št. 34 (10.554) TRST, nedelja, 10. februarja 1980 dileme kongresa kd italijanske je na tak ali se bo v Rimu sestalo ftirijfe da v ime™ okrog skih „,■ mdlJonov demokristjan-soč 1ce.v in milijon štiristo ti- o članov razpravljajo tnZ„ n’ Meritvi Krščanske de ifm-i Je> osrednje S' 0d kolere j, _____________ liiansi-fn ^ooin odvisen razvoj ita ta j. e družbe. Od tega kongre-dem„Je c rnnogo pričakuje saj je ° volitičn° življenje zamr-zteni 2 utemeljitvijo, ki pogosto trebn Vrazen izgovor, da je iakuie,kati na ta kongres Pri-‘ • ie vladna usmeritev, pri-se odgovor oaliTT bodo * ianje koko bo rešeno vpra iakuje VpraLn °c ,ua9ovor na osnovno tali „ le’ °°d° komunisti sodeln vladi, ^kamo^Čuid' Pa tudi pu nas zato, n na kongres in njegov izid nje V. a se bo pričelo razreševa-ie - deželne uprave Furlani-da sg Jske krajine, v Trstu pa. upravi ° °dločal° 0 «melonarskh niči ,r-m.0 zaupnici ali nezaup-lu v _ afkemu občinskemu odbo-Zel VeZ’ S pT0Tačun°ni. Kristinn- i . vlv m ooao (ie ie tovJL- razne poti, da po tonalno preizkušenih re-11 'rnani odgovore, pred Js«tm?*l.id° se. zzognejo ostrim. nl^irto vsem tesnim urnnn, tem nn .sceni, in odločitvam. Pri ^tah ielTeba Priznati, da novo k še Pednarodni položaj ustvar večine Qs!* za stronko relativne čilnosf' nhi kotero je osnovna zna njene past, drugačne pogoje in Pred 9 °Vornosti še zaostruje t°v l„ dnev’ ie eden od kandida naido p,e9a tajnika stranke Ar dejal .,ani ob neki priložnosti koli „1 svetovm položaj še ni P° njerm' takn siab kot je zdaj sneriii mnenju je treba u *ki sentJlri,cakclvanj‘Z na madrid rjovite,, nek’ ki lahko pomeni ob •s(oča„„ procesa pomirjanja. Toda Slede i2 ]e tudi bil zelo jasen skdican^pdve čl ATO z vsemi po-Petost: usmerjanje nove nafta hladne vojne, k treifj osnovi pravi Forlani, da viein Zn na kongresu skrbeti pred-Pe snu, hotnost stranke, skratka ^točiu „Se 'očevati, temveč osre-Jijatisfa napore. Mednarodni in ita-tonija H0OiJanP Položaj za For-,raj st dopušča ločevanje zno-"o razi^ hh Ue dovuščala bistve- dopuščala bistve-stališč gled ? osnovnih PpTašanj yieu : usnuuilla Post. ' temveč zahtevata enot- blitve ? mogoče pričakovati . .nfrontacije med osred- pa pomeni, da na kon- *° za mea tistimi, ki >° Porodil konfrontacije za \?*ioi solidarnosti in vla- torej an^e-s na razhčiie toke-, med tistimi, ki so pro-sodeiovanju in ki £; g«* •Sio Ta,-nih centra in centrizmov z ve stare pomeni, da tokrat ?bopLtudi s;i v tolikšni men za od-■de teonmra} stranke, ker ie *p in n„_ račun nekako že nare-t,^orjenlno,ina usmeritev že do-iftleč . tem pa seveda še f'ra, u Jeceno, da ne bo pre-'(e(>na pa bo bolj omejen na ,Miti ,Lasaoia, saj je treba >ifc , nažrta mesta kot so «' d0flo «n.fce' Predsednik stran-Vo-PredsZ \ Se je treba za me-ejSa mJ\nka vlade, za najvaž- SkTrstva M- razlike bodo ^‘IJtrujamre ned P°Same seveda pri Si > igrau 2 ie tU(o 'el° veliko vlogo in za-njPfpejšg animivo, da so se naj-inr'/e' Dnntruie *e obširno dogo .?P0h °9v°r o osnovnih vpra- ^IPoshnc^Za"0 StTUr *Pl' od?. p0 zarin i z-accagnmija*. ki uftotkov.1* Podatkih skoro 28 dJCe* s nrJeb delegatov, *doro-ka^ttljevce^ 0 23 ndstntki in ■raniti, pomem S .sk°ro 13 odstotki. fJ.S, okrog 65 od- zJPjevci» ,.Ktern ko imajo *fan-Bri^Pover tf odstotkov, *for-n ',manjše število pa še Na ‘ posl- Colomba. posl. Ru-Mven 0e skupinice. ^,etia LT^uje dogovora je t komunistov in kepala Poetike soočanja, ki d„®a Prefj!’ ™en’h tudi konec vsa K *tvM°dk? do KPI. Pa ven te,?’ mednJT tako preproste Po )nei,arno?tdnh\ P.oložai- zaos,ri «1,,'n Odiočni! lladne Vojne, jas (e"° 2« držanje KPJ. u-Hj'e e Pon,,1 zn°traj italijanske ^objekZT' ki tako sodelova- li , *Pi ZT otežkočajo. '0 Jdostroil! 0Tedo demokristja Pol^Pai ,V]e skupaj z NATO tA sa; evropsko obrambno S?VQPe2?°, sestavni del atlant-ni‘JPl *n'stva. po drugi pa se Co,? očitno Ld Niki Filipovič recitirali Prešernove «Gazele», ob koncu proslave pa so bili vsi dijaki povabljeni na po žirek. Prešerna so proslavljali tudi di jaki nižje srednje šole «Sv. Cirila in Metoda* od Sv. Ivana. Proslava je uspela in s pestrim spore dom so bili zadovoljni tako dijaki kot njihovi profesorji. V uvodnih besedah sta Erika Fornazarič in Živa Pahor spregovorili nekaj besed o Prešernu. Dekliški šolski pevski zbor je pod vodstvom prof. Canzianijeve zapel nekaj pesmi Sledile so recitacije. S Prešernovi mi in poezijami drugih slovenskih1 pesnikov so nastopili Morena Okre- ! tič, Fabio Stein, Franko Husu, Nataša Grahonja, Vesna Klemše, Patricija Ferluga. Tatjana čač, Erika Velja, Elena Del Gobbo, Elena Lorenzi, David Gregori, Marko Tom šič. Elizabeta Fischer, Aleksij Tavčar, Aleksander Zobec, Devan Cesar, Marko Luisa, Elena Bizjak, Mirjam Klemše, Klavdija Marušič. Vasilij Pečar, Irena Pečar in Pe- se je tudi perečih mednarodnih političnih vprašanj ter ob koncu še poudaril važnost zadnjega srečanja predstavništva Slovencev v Italiji pri ministrskem predsedniku. Potem ko je domača godba na 'pihala zaigrala dve skladbi, je mladinski pevski zbor ob spremljati hermorrikar-skega ansambla zapel pod vodstvom Erike Briščik dve pespii. Pred samostojnim nastopom harmonikarske šernov dan — praznik slovenske kulture. K temu, kar smo zapisali po prvi, petkovi predstavi, bi težko kaj dodali razen morda to, da je izvedba tekla še bolj gladko in da je orkester pod vodstvom Borisa Švare muziciral še bolj ubrano in čisto, očiten znak pač, da se je ansambel hitro prilagodil akustičnim značilnostim odra in dvorane Kuturnega doma, ki za glasbene izvedbe prav gotovo ni najboljša. Mariborski gostje so kot ansambel poželi največji aplavz po drugem dejanju, ki je scensko najbolj razgibano in v katerem prihaja tudi dobro pripravljen zbor do največje veljave. Med solisti so že po pomembnosti vlog, pa tudi zaradi pevskih odlik, izstopali Simeon Gugulovski kot Prešeren, Veronika Mihelič kot Julija, Majda Švegan kot njena mati, Emil Baronek in drugi. Toplega pozdrava je bil tudi tokrat deležen prisotni skladatelj dr. Danilo Švara pa seveda dirigent Boris Švara, režiser Potočnik in drugi avtorji te lepe predstave, ki priča o pomembni kvaliteti mariborske operne hiše. Trčenje avtomobilov v mariborski avtobus Nekaj po 23.30 sinoči sta na vogalu med prehodom San Giovanni, ki povezuje istoimenski trg s Portici di Chiozza, in Carduccijevo ulico fiat 127 in ford fiesta silovito trčila v bok mariborskega avtobusa, ki je vozil po preferenčni stezi za taksije in mestne avtobuse v smeri navzgor. Avtobus je bil namenjen h Kulturnemu domu, kjer bi moral vkrcati člane orkestra Opere SNG iz Maribora. Avtomobila sta bila močno poškodovana, zlasti še ford, ki je po vrtoglavem zasuku za 360 stopinj podrl semafor. Voznik Giorgio Pe-telli (61 let, Ul. Battisti 26) je bil ranjen v glavo in poškodovan po rokah in nogah. Okreval bo predvidoma v 10 dneh. Fiat je upravljal Gianfranco Fabris (Ul. Cologna 78), ob njem je sedela žena. šofer avtobusa Alojz Lah je zatrdil, da je prečkal križišče z zeleno lučjo, nekateri pa niso tega mnenja. Tatvina na Proseku Neznani tatovi so v petek popoldne okradli dve stanovanji na Proseku. Med 17. in 19. uro, ko ni bilo nikogar doma, so s silo vdrli skozi vhodna vrata v hišo 36-letne-ga Claudia Garbinija na štev. 419. Zlikovci so prebrskali hišne prostore, razmetali po sobah in odnesli s seboj več zlatih in drugih dragocenih predmetov v skupni vrednosti od 2 do 3 milijonov lir ter 400.000 lir ga ansambla, ki ga vodi Loredana I v g0t0Vini Kočevar (tokrat je ansambel nasto- j Drugo tatvino so izvedli med 13. pil tudi ob spremljavi tolkal) sta | in 21 uro v stanovanju Vojka Pa-člana amaterskega odra Jaka Sto- horja na štev. 575 blizu proseškega *ia.‘ fa^.a Starec in Egon stoku re-1 gozdička. Tudi pri tej tatvini so citirala Kosovelovi Ekstaza smrti in v^rjj v hišo skozi vhodna vrata, od- Labodjo pesem. Proslava se je zaključila z navdušujočim nastopom pevskega zbb-ra Vasilij Mirk, ki je pod vodstvom Evgena Prinčiča zapel Zdravljico in Vstajenje Primorske. • Okenca podjetja ACEGA bodo jutri, 11. februarja (polpraznični dan), odprta javnosti le od 7.25 do 9.30. nesli pa so za poldrugi do dva milijona Jatnine. Karabinjerji proseške postaje so takoj uvedli preiskavo. Načelnik postaje, marešalo Longo ne izključuje možnisti, da je opravila tatvino ista skupina nepridipravov, ki je na Novo leto kradla na domu elektrikarja Marina Reggenteja na Devin- ščini štev. 32, saj je bila tehnika vseh treh tatvin podobna. ter Rustja. Napovedoval je Rado Racman. Tudi na katinarski osnovni šoli je bila včeraj skromna, a zate prav občutena in lepo podana prireditev Prešerna so kot pesnika in človeka predstavili učenci petega razreda. Prebrali so sestavek o Prešernovem življenju in delu, nato je šol ski zbor zapel nekaj pesmi, med katerimi tudi Harejevo »Otroci pes. niku Prešernu*. Mladi harmonikar Mitja Lorenzi pa se je pesniku poklonil z lepo zaigrano skladbico Na koncu so nastopili dijaki tretjega razreda enotne srednje šole «Sv. Cirila in Metoda* na Katina- | ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega KARLA PETRIČA se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin pokojnika. Žena in svojci Trst, 10. februarja 1980 Občinsko pogrebno podjetje, Ul. Zonta 7/C ri. Izvajali so pravljico Peter m volk Prokofjeva, ki jo je režirala prof. Edith Canziani. Proslave so bile tudi na raznih drugih šolah. Posebej velja orne niti proslavo, ki so jo otroci openske osnovne šole «France Bevk* pripravili v Finžgarjevem domu, k: so ga za to priložnost starši na polnili do zadnjega kotička. Na Proseku - Kontovelu so sinoči proslavili dan slovenske kulture s prireditvijo, na kateri so sodelovale vse komponente vaškega družbenega življenja. Pobudo zanjo je, kot že vrsto let, dalo domače prosvetno društvo. Vaščani, ki so do zad njega kotička napolnili dvorano kulturnega doma, so tako najprej sledili nastopu osnovnošolskih učencev, ki so se predstavili z vrsto recitacij o pesniku, o Cicibanu, o Zlati ptički, nakar je dramski krožek nižje srednje šole Fran Levstik dokaj domiselno in izvirno podal nekaj v celoto povezanih odlomkov iz Krsta pri Savici. Slavnostni govor je imel tajnik SKGZ Dušan Udovič, ki je podčrtal pomen Prešernovega praz nika za nas Slovence dotaknil pa ZAHVALA Ob izgubi strica JOSIPA KOSMAČA se iskreno zahvaljujemo pevskemu zboiu, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala tov. Rudiju Kosmaču za izrečene besede ob odprtem grobu. SVOJCI Zabrežec, Boršt 10. februarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none OLGE DANEU roj. K0SMINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način po častili njen spomin. SVOJCI Kontovel, 10. februarja 1980 ZBIRANJE PODPISOV PROTI NASILJU Odbor, ki je sprožil pobudo za zakonski osnutek o zatiranju spolnega nasilja nad ženskami, bo zbiral podpise občanov jutri, 11. t.m., od 16. do 17. ure v tovarni Modiano (Ul. Pascoli 35) in v torek, 12. t.m., od 13.30 do 15.30 v tovarni GM. Užaloščeni družini odv. Gianfrat' ca Matejke izrekajo iskreno sožalj* stanovski tovariši njihovega drageSa sina odvetniki Mitja Bitežnik, K® Floridan, Jan Godnič, Danilo P**11 in Franc Škerlj Po zahrbtni bolezni je preminil v Limi (Peru), kjer počiva v miru naš predragi STANČI ŠVAGELJ Žalostno vest sporočajo vsem, ki so ga poznali, mama Mwy žena Marisa, hčeri Rafaela in Daniela, sin Roberto, brat Vojko z družino ter ostalo sorodstvo. Žalna sv. maša bo jutri, 11. februarja, ob 19. uri v bar- kovljanski cerkvi. Družina ŠvageU Barkovlje, Lima 10. februarja 1980 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage mame, babice in prababice FRANČIŠKE JELUŠIČ vd. RAŽEM se iskreno zahvaljujemo dr. Podpečanu, bolniškemu osebju nevrološkega oddelka bolnišnice v Ankaranu za plemenito skrt 111 nego, pevskemu zboru Lipa, organizaciji zveze borcev NOV Slovenije, družbeno političnim organizacijam, g. župniku, darova; cem cvetja ter vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih izkazan svoje sočustvovanje. Sinova Boris in Jauko z družin0' Sonja z družino in sestra Ivanka Bazovica, Nasirec 10. februarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in nonota VINKA VODOPIVCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili k večnem11 počitku. Posebna zahvala g. župniku, darovalcem cvetja in vsemi ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žena Marija ter sinova Vinko in gen z družinama in vsi sorodnik* Bazovica, 10. februarja 1980 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sprejeli na zadnji P°d našo nepozabno ženo, mamo in nono MARIJO PIRJEVEC por. G0JČA Posebna zahvala župniku Živcu, dr. Poldiniju, darovalce® cvetja in vsem, ki so počastili njen spomin. Žalujoči: mož Karlo, hčeri Zork* in Danica ter vsi sorodniki Padriče, Trst, Beograd, Izola, Sežana, 10. februarja 1980 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega MIRKA ŠKRJANCA (iz Hrpelj) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počaS njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Hrpelje, 10. februarja 1980 7. 2. 1970 Ob 10. obletnici smrti našega dragega 7. 2. AVGUSTA ČOKA se ga z neizmerno ljubeznijo spominjata žena Anica *n Alessio. Trst, 10. februarja 1980 Drag spomin na očeta, tasta in de*> SREČKA RAŽMA Dvajset let je danes odkar te zemlja slovenska je sprejela-. tj, od takrat so naša srca še s*na in Obvezujoče. bruarja io^luga JC rodil 10- fe' je bilo * , na Greti v družini, ki je nu,„ °rekoč vedno na poti. Ko Dioraii „ oce. Postal kanclist, so se GotjCQ preseiiti v Motovun, nato v v LiUhi ^ato zopet v Trst in naprej v°jne J8?,0'. i^°nec prve svetovne Odesi r , °-'ko Ferluga dočakal v soko Li n kasne je je obiskoval vi-ttonji 0 °.fevoltella v Trstu in na-Mankn,-.,U ,° Pri lesnem trgovcu J. Slovenro n_ie ™el v službi same ferluoi, ' Yed v°jno se je Vojko trg DH S3®1 izselil iz Trsta, v Stari Iunkcii„ Kakeku, kjer je opravljal ^eea ravnatelja lesno industrij-v rodnn rata' dokončno se je vrnil Posvetil Jnest;o. spomladi 1945 ter se stvo št*, m .?vini in sprejel zastop-oilant if.*]01*1 Pomembnih firm. Ju-Prosvpti- j, zel° aktiven kulturno Ni linki-e avec in je v tržaških in 'aPskih društvih delal s ®ii oblikr,1”1! Pnlitičnimi in kulturnica javriPVa c-’. tedanjega slovenskega se iP ga, življenja. Naš pogovor I0vih nJUkal Predvsem okrog nje-Moj t„°Y v zadnjih desetih letih. Vojko’ pp.,Je st°Pi' v pokoj, se je Položai J,® začel zanimati za Nči bohejeneev in je vse svoje , Fre- SVetil temu vprašanju, k danes6,?1-!?0 niegovi zaslugi delujta, k; : Trstu Društvo upokojen- ci je sv«;; °. dobro organizirano in ^ri Drm.i® clanom rešilo marsika- ipokojei: jnuijgneu ' z goriško, koprsko in bi ra7t,rkefij°. Skupaj se trudijo, Ckje in , . Predvsem družabno !**• srečanj3 .namen prirejajo iz-5? tej jn anja m družabne večere a dUga t„a on* strani meje. Vojko S* za,° Je v preteklosti in se še Sci rema. da bi tržaški upo >i. p0T°®Je .sledili svoji proble . tvezi z 7avV.aj° se razni problemi L*Vezi , J^eunavan.jem pokojnin, l'Hi rol,; °kumen taci jami, z izpla- tSjeheev Pr'n P°dobno. Društvo upori*' °dlorn„6 00 vseh takih priložno-» .etletnem roko in je v svojem > zap»ajanju rešilo i. ne-*> pomp;en,lh Primerov, ali pa jNltle j a,gal° svojim članom do PreiIi°rmaciJe in učinkovitej-*s,u ntanja pokojnine. Pobudnik vsega tega, Vojko Ferlu-ga, z zadoščenjem gleda, kako se njegovo delo obrestuje v dobrobit vsej naši tržaški slovenski skupnosti. Tudi v pogovoru z velikim navdušenjem in energičnostjo razglablja o bodočem delovanju in načrtih društva. Težko bi verjeli, da ima ta čil in svež starec za sabo takšno burno preteklost in dva infarkta. Toži namreč, da se je nekoč veliko bolj gibal, ker je imel tudi več časa za to. 0-benem pa poudari, da je bilo družabno življenje nekoč veliko bogatejše kot danes in da so imeli v mestu fiksno zborno mesto, kavarno, kjer si vedno našel koga za pogovor ali vsaj bežno snidenje. Vojko Ferluga ohranja veder in jasen pogled na življenje: z velikim zaupanjem gleda na mladi rod, na vprašanje pa. kako je mogoče dočakati "dsoko starost v takšni »formi*, pravi predvsem, da «mora um vedno delati, da je potrebna zmernost pri hrani in pa veliko veliko gibanja*. Jubilant je v tržaškem javnem življenju poznan kot pomembna o-sebnost, predvsem na gospodarskem področju. Vse svoje sile je posvetil idealu slovenstva in še danes tvorno in plodno prispeva k življenju našega naroda. Dolžni smo mu hvaležno misel, k visokemu jubileju pa mu prisrčno čestitamo in želimo, da bi še dolgo, s tako močjo in vedrino kot doslej, živel in delal med nami. ris S ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBCRA NA PROSEKU V. Mirk» na poti nekdanjih uspehov Zbor se vestno pripravlja na tekmovanje «Naša pesem», ki bo aprila v Mariboru Člani pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela so imeli v četrtek, 7. t.m., na sedežu društva redni občni zbor. Po izvolitvi delovnega predsedstva (predsednik Josip Čuk, zapisnikar Silvano Terčič), je predsed nik zbora Bruno Rupel podal izčrpno poročilo, v katerem se je uvodoma dotaknil vloge, ki jo ima zbor v naši narodni skupnosti. S svojim delom zbor ohranja in razvija slovensko pesem in jo posreduje našim ljudem ter vsej demokratični javnosti, ki ne sme ostati neobčutljiva za probleme manjšine. Ta se bori, da bi ji oriznali vse pravice, za katere je naš na rod plačakrvni davek že v NOB. Rupel je nato nanizal celo vrsto problemov, s katerimi sta se srečevala odbor in zbor od zadnjega občnega zbora (26.1.1976). V prvi vrsti je omenil težave, ki jih je imel zbor zaradi obveznosti in obremenjenosti tedanjega pevovodje Adija Daneva. Prav zaradi tega se je zbor moral odpovedati tudi ne katerim nastopom. Januarja 1979 je Danev odstopil in v februarju je vodstvo zbora prevzel Evgen Prinčič. ki se je takoj sprijaznil s pev ci in imel vrsto nastopov. Glede nadaljnjega dela je Rupel HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiimmiiiitiiiiiiimiHmiiiinmiiiiiiHiiiiuuiiiiiiimiiii OB PRILIKI KRAŠKEGA PUSTA OPENSKE GOSTILNE VABIJO NA PRISTNO DOMAČO HRANO Ves Kras se mrzlično pripravlja na prihodnjo soboto, ko se bo po openskih ulicah zvrstil tradicionalni sprevod pustnih vozov. Vasi, ki so se odločile, da bodo prisotne z vozovi na letošnji pustni manifestaciji, imajo v teh dneh veliko dela XIV. KRAŠKI PUST Organizatorji Kraškega pusta vabijo posamezne maske in skupine, ki se nameravajo u-deležiti nagradnega tekmovanja, da napišejo na navadnem listku: — naslov ali geslo, če je skupina in število članov, — ime in naslov vodje. Listke s podatki pa morajo zainteresirana oddati v poštni nabiralnik na: — Opčinah — Ul. Nazionale 158 (V. Sosič - tel. 211-870) najkasneje do četrtka 14. t.m. ŽENSKI PEVSKI ZBOR TABOR Z OPČIN vabi na dobre joške in pustne specialitete v osmici, ki bo na pustno soboto v Prosvetnem domu na Opčinah O """"»i umi, mm, n, iiiiiniiiiiiiiiiimniiiimmui '^[Kf)VE SEJE OBČINSKEGA SVETA v J REPENTABRSKI OBČINI v. ™ VRSTA JAVNIH DEL Ht: hetek sestal repentabr- f4aije župan T' X uvodnem pe k ! 0 raznih dr' Pavel Co,Ja P°-ohfcu ,p0Vm \Javnih delih' ki s>’ Sfka u teku oziroma, ki jih ^ lir PkfV-\ nafrtuie' 2 12 ’ K1 llh iA dodelila Kr a za kulturne Siti» je radno oddana dela za izgradnjo telovadnice, ki jo mora podjetje do končati v roku šestih mesecev, kar pomeni, da bo ta dragoceni športni objekt nared že v jesenskem času. V Kratkem bo tudi stekla ak cija za prilagoditev občinskega re gulacijskega načrta deželnemu. re NniV ProstnrihPrerndl nnvo kn-i'z- gulacijskemu načrtu, spomladi pa 8v0wf *n ta i?’yae občinske ko bodo izvedli lotizacijo jusarskega Su obmnPržu EdiJu žu' S v p^."1 bivanju v 2ena Edu z družino letne odškodnine za uporabo zem ljišč na Paču kot strelišča in o vlaganju sredstev za športne objekte Zatem je občinski svet po odo britvi nekaj desetin sklepov odbora, imenoval dve davčni komisiji, določil povo višino odškodnine župana, odbornike in svetovalce v skladu z zakonom 632/79, izrazil povoljno mnenje za zamenjavo nekega zemljišča in sprejel sklep za najetje posojila pri tržaški hranil niči za kritje primanjkljaja javno prevoznemu podjetju ACT « leto 1977 oziroma za dodelitev imovin skega deleža podjetju ACT. tbs) RAZPIS NATEČAJA Občinska podporna ustanova (ECA) v Miljah je razpisala natečaj za: 1 čuvaja - kurirja 1 splošno/ega bolničarko/ja 1 delavko/ca Prošnje za udeležbe pri natečaju morajo biti predloženi na kolkova-nem papirju tajništvu ustanove najkasneje do 12. ure 1. marca 1980. Informacije o razpisanih mestih, o formalnosti prošenj in o programih izpitov dobijo prosilci pri taj ništvu ustanove v Miljah, Šalita Ubaldini 5, ob delavnikih od 9 do 13 ure. Predsednik Marjan Vatovec in skrbi, da bo njih voz res najlepši in ponos tistim, ki so vložili toliko truda. Tudi gostilne nočejo izostajati in želijo dati svoj prispevek k skupnim naporom organizatorjev in vsem, ki na katerikoli način pomaga jo, da bo uspeh te velike pustne manifestacije res popoln. Zavedajo se, da prav kozarček dobrega vina in, če je zraven, košček domače klobase, omogočita, da postane človek razpoložen za vse pustne šale, ki rh za te dni ne manjka. Lepo je živeti brez vsakdanjih družinskih skrbi. Tako življenje nam nudijo pametne gostilne. kot so na Opčinah, ki poleg dobrega vina, vam bodo postregle z joto, ajdovo polento, domačim zeljem in klobasami, štruklji. «fanc-lji* in «štraubi». Vsi, ki ste dobre volje, pridite na Opčine, ker že prihodnji torek, 12. 2., bo začela delovati gostilna «pri Šklausu*. v sredo, 13. 2., bo na vrsti Društvena gostilna, 14. 2., gostilna «pri Valeriji*, in v petek, 15. 2., pa gostilna Simonič. Da bo veselje popolno, bo znani domačin igral na harmoniko v vseh navedenih gostilnah in zadovoljil tudi tiste, ki se ob taki priliki radi zavrtijo. Na Brdini bo tudi letos, kot je že nekaj let navada, osmica, ki jo prireja moški pevski zbor «Tabor». Posebna specialiteta osmice bodo bikova moda. Nič čudnega tedaj, če so se v teh zadnjih časih vsi biki na Krasu poskrili. danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 ameriški risanka TOM IN JERRY - DOBRA PRIJATELJA; ob 16.00 in 20.00 ameriški LOVEC NA JELENE IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka ČAROBNI SVET RACMANA JAKE; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski ČLOVEK, IMENOVAN BULDOŽER; ob 22.00 predpremiera italijanskega filma ZA SAMOSTANSKIMI ZIDOVI. PIRAN: ob 10.00 češka otroška bajka ŽIVELI DUHOVI; ob 16.00, 18.00 in 20.00 italijanski SAFARI EXPRESS. PORTOROŽ: ob 20.00 italijanski PRVA LJUBEZEN. v prvi vrsti poudaril, da mora zbor imeti plodnejše stike z domačim prosvetnim društvom, kot tudi z vsemi ostalimi vaškimi organiza cijami. Zbor ima pred seboj vrsto pomembnih nastopov, med katerimi je v prvi vrsti omenil tekmo vanje zborov «Naša pesem», ki bo letos aprila v Mariboru. Zato je pozval vse pevce, da se še bolj zavzeto poprimejo vaj. Novoizvoljenemu odboru je nato nakazal nekaj smernic za bodoče delo. Pou daril je, da se mora odbor zavzeti za okrepitev in pomladitev zbora in s tem nadaljevati listo pot, ki jo je že pred leti ubral dosedanji odbor, saj ima trenutno zbor ftrecej mladih moči. Spomnil se je tudi na tri pevce, ki so preminuli v zadnjem razdobju, in sicer’Josipa Bukavca, Alojza Luško in Riharda Kopuna, katere bo zbor ohranil v spominu, kot zavedne tovariše in prijatelje lepe slovenske pespii. Ob koncu se je Rupel zahvalil vsem pevcem za izkazano pozornost in sodelovanje, kot tudi vsem organizacijam, v prvi vrsti SKGZ. SPZ, prosvetnemu društvu Prosek -Kontovel. ter vsem društvom in posameznikom, s katerimi je zbor sodeloval, kot tudi harmonikarskemu orkestru GM Prosek - Kontovel, ki je v zadnji sezoni večkrat spremljal zbor, ter vsem, ki so finančno podprli zbor in vsem javnim občilom, ki so o zboru poročala. Pred zaključkom svojega poročila je Rupel podal ostavko in zaže lel novoizvoljenemu odboru obilo uspeha, zboru pa, da bi pod veščo roko požrtvovalnega dirigenta Evgena Prinčiča s pristopom mlaa sil ponovno dobil tisto mesto, ki mu pripada. Drago in Marjo Štoka sta podala statistični pregled vaj in nastopov v tem obdobju. Skupno je zbor imel v tem času 41 nastopov, tako porazdeljenih: 9 v letu 1976, 6 v letu 1977, 9 v letu 1978 in 17 v letu 1979. Blagajniško poročilo je imel blagajnik Vasilij Danev, nakar je sledila diskusija, v katero so posegli člani s vprašanji in predlogi. Ob koncu so še izvolili petčlanski odbor. V njem so Egidij Ca-stellani, Josip Čuk, Drago Štoka, Alojz Kapun in Vasilij Daneu, v nadzornem odboru pa Marjo Simič, Ivan Ban in Edi Kemperle. Novoizvoljeni odborniki se bodo sestali prihodnji teden za porazdelitev funkcij. IZ BORŠTA Umrl je Josip Kosmač soborec bazoviških junakov Josip Kosmač iz Zabrežca, obsojenec na prvem tržaškem procesu, je preminil 1. februarja letos. Pokojnik se je rodil v Borštu 11. marca 1902., na največji kmetiji v vasi. Vse življenje je posvetil delu in družini. Ko. je prišel težki čas fašizma, ni stal z rokami v križ, temveč se je vneto vrgel v ilegalno delo in je bil član organizacije TIGR. Ko so v Borštu ubili fašističnega ovaduha Marangonija, je imel Jo- sip Kosmač nalogo, da skrije orožje. Toda za dejanje so fašisti vseeno izvedeli in od takrat dalje ni imel miru. Okusil je zapore in mučenje, leta 1930 pa je bil skupaj z bazoviškimi junaki obsojen. Prisodili so mu sedem let zapora, od katerih je na otoku Elbi odsedel pet. Leta 1940 je bil ponovno aretiran in interniran na otoku Tremiti, kjer je tudi zbolel. Po razpadu Italije se je vrnil domov, a ni miroval. Že 11. septembra se je vključil v Prvo istrsko brigado. Po ofenzivi je prišel domov, v rodni vasi pa so ga 17. 11. 1944 zajeli Nemci in ga odpeljali v Dachau, kjer je prestal vsa gorja uničevalnih taborišč. Kot posledica preživetih muk, ga je potem pestila huda revma. Po vojni se je spet posvetil domači kmetiji in živel do konca mirno in odmaknjeno življenje. (ris) OBVESTILO POSLUŠALCEM RADIA KOPER Obveščamo poslušalce Radia Koper, da bo današnja oddaja «Sosed-nji kraji in ljudje* ob 13. uri posvečena 10. obletnici delovanja pevskega zbora «Sovodenjski nonet* iz Sovodenj. V reportaži, ki jo je pripravila novinarka Neva Lukeš, bodo o delovanju tega zbora govorili pevci sami. s Razna obvestila PD Rdeča zvezda Salež vabi člane in simpatizerje danes od 9. do 12. ure na udarniško delo za dokončno ureditev društvenega prostora. SKI UNION prireja smučarski izlet v Ravascletto v nedeljo, 17. t.m. Informacije in prijave na sedežu združenja. Slovensko društvo naravoslovcev in tehnikov bo priredilo v petek, 15. t.m., ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom - Teorija in uporaba grafov. Predaval bo prof. Drago Bajc. Vabljeni. Slovenska prosvetna zveza obvešča vse, ki sc se udeležili seminarja za kulturne delavce v Ljubljani, da bo nadaljevanje predavanja dr. Vinka Slakarja o grupni dinamiki — delo s skupinami — jutri, 10. februarja, ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. VZPI-ANPI Trst, Ul. Crispi 3, tel. 730306, obvešča vse svoje člane, da je urad odprt strankam ob ponedeljkih, sredah, in petkih od 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17, do 18. ure., Izleti Združenje Union — SK Union — javlja, da se ponovno začne vpisovanje za smučarske tečaje in enodnevne nedeljske izlete v Ravascletto. Tečaji se bodo pričeli danes, 10. t.m., za 4 zaporedne nedelje. Prijave na sedežu Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17.00 do 19.30, razen ob ponedeljkih. Ob sobotah od 10.30 do 12.30. Vsak ponedeljek na Lonjerski cesti 177 od 20.00 do 20.30. PD Rdeča zvezda ii> ŠK Kras organizirata v nedeljo, 24. t.m., smučarski izlet v Ravascletto - Zoncolan. Vpisnina 7.000 lir. Vpisovanje pri Jožku Miliču in Nadji Škabar. SPD TRST prireja Tečaj turnega smučanja v 4 nedeljah (9., 23. in 30. marca in 13. aprila). Vpisovanje na sedežu društva, Ul. sv. Frančiška 20/m. v torek, 12. t.m., od 19. do 20. ure in v četrtek, 14. t.m., od 20. do 21. ure. Za informacije telefonirati na tel. št. 742-488. Danes praznuje svoj 87. rojstni dan MATIJA GRGIČ Vse najboljše in najlepše, posebno pa trdnega zdravja mu želijo sin Emil z ženo Lidijo, vnuk Renato z zaročenko Marto ter vsi sorodniki. PD FRANCE PREŠEREN in PUSTNI ODBOR IZ BOLJUNCA vabita na tradicionalno PUSTOVANJE ki bo v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SPORED PLESOV Četrtek, 14. februarja, od 20.30 do 1. ure. Sobota, 16. februarja, od 21. do 4. ure. Nedelja, 17. februarja, od 20.30 do 0.30. Ponedeljek, 18. februarja, od 20. do 24. ure. Torek, 19. februarja, od 21. do 4. ure. Ansambel SUPERGROUP bo igral vse večere razen ponedeljka, ko se boste zavrteli ob zvokih «VESELIH GODCEV*. OTROCI — pustni ples bo v nedeljo, 17. februarja, od 15. do 18. ure. Igral bo ansambel SUPERGROUP. Zabavali vas bodo domači humoristi. VABLJENI f Čestitke Danes praznuje 10. rojstni dan ROBI BARACCI. Vse najboljše in da bi bil vedno priden, mu želijo mama, očka, nona in vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje 20. rojstni dan MARKO KRALJ. Obilo sreče v življenju mu želijo mama Nerina, sestra Ondina, brat Mauro, nona Fran-češka, posebno pa vnuk Robert. Danes praznuje 20. rojstni dan DAVORIN GRGIČ. Še mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo mama, ata in brat Edvin. Pridružujeta se tudi nona in nono. Jutri praznuje rojstni dan naša mama STANA KOZINA. Vse najboljše ji želijo mož, hčeri, zeta ter vnuki Martina, Katja in Robert. Dne 6. februarja je praznoval 72. rojstni dan CIRIL SEDMAK. Obilo sreče in zdravja mu želijo sinova Albino in Mario, hči Grazia ter žena Fani. ŠK KRAS organizira v četrtek 14. t.m., s pričetkom ob 21. uri v gostilni Križman v Repnu PUSTNI PLES Igral bo ansambel LOJZETA FURLANA Rezervacije miz v gostilni, telefon 227-115. Razstave V galeriji Cartesius razstavlja do 21. t.m. Magdi Kenawy. V galeriji Rettori Tribio 2 razstavlja Guido Tavagnacco. Razstava bo odprta do 22. februarja. V krožku podjetja RAS je odprta do 21. t.m. razstava kiparja Lowel-la Ellisa. ALINUR IN OVEN Z MODRIMI ROGOVI vas vabita na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v nedeljo, 17. t.m., ob 15. uri v Kulturnem domu v Trstu, Rezervacije miz od četrtka, 14. t.m., dalje od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (telefon 744-265). Domska skupnost slovenskega dijaškega doma »Srečko Kosovel* Trst prireja v torek, 19. februarja tradicionalno pustno zabavo Mladi se bodo lahko zavrteli ob moderni glasbi, starejše pa bo zabaval ansambel Vabila in rezervacije so na voljo v Dijaškem '"omu, telefon 573141. PD SLAVEC Ricmanje — Log priredi v soboto 16., in v torek, 19. t.m., v Prosvetnem domu v Ricmanjih: PUSTNI PLES od 21. do 3. ure Rezervacije miz na sedežu društva jutri, 11. in 12. t.m., od 18.30 do 19.30. Igral bo ansambel POMLAD. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET vabi na PUSTNI PLES v torek, 19. februarja,-v Prosvetnem domu na Opčinah. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini čevljev Malalan, na Proseški ulici. Nagrajene bodo najlepše maske Slovenska prosvetna zveza obvešča vse, ki so st udeležili seminarja za kulturne delavce v Ljubljani, da bo nadaljevanje predavanja dr. VINKA SKALARJA o grupni dinamiki delo s skupinami danes, 10. februarja, ob 9. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. Obveščamo cenjene goste, da bo v Prečniku danes, 10. februarja na novo odprta. GOSTILNA SARDOČ Priporočamo se .............................................................................................. Danes, NEDELJA, 10. februarja DUŠAN Sonce vzide ob 7.16 in zatone ob 17.23 — Dolžina dneva 10.07 — Luna vzide ob 1.41 in zatone ob 11.50. Včeraj-danes Jutri, PONEDELJEK, 11. RADO februarja Vreme včeraj: najvišja temperatura 11,2 stopinje, najnižja 5,4 stopinje, ob 18. uri 7,8 stopinje, zračni tlak 1023 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 85-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE RODILI SO SE: Daniele Coslo-vich, Rossella Jogna Prat, Tiziana Colomban. Francesca Frezzolirii, Federico Mannu, Luca Verlengia, Fabiana Gregori, Michele Valbruc-cioli, Alex Dalvise. UMRLI SO: 79-letni Giovanni Ur-bich, 43-letni Gianfranco Matejka, 26-letna Diana Ceppa por. France-se, 75-letni Romano Mistron, 80-letni Giuseppe Limbeck, 68-letni Mario Satti, 78-letna Maria Kodela vd. Divis, 70-letni Carlo Reggente, 59-letna Giulia Blasotti, 85-letni E-rasmo Comotto, 78-letni Giovanni Puglise, Lucia Martinuzzi vd. Cu deri, 77-letna Albina Germek. OKLICI: pristaniški agent Antonio Torcelli in uradnica Sandrina Facchettin, delavec Mario Cecchi in učiteljica Silvia Milic, trgovski potnik Giuseppe Antelich in trg. pomočnica Jasminka Džemidžič, zdravnik Roberto Cuttin - ?ernioh in študentka Luisa Giudici, električar Franco Cioch in gospodinja Cinzia Marsilli. finančnik Michele Mezzapesa in fisioterapistka Ester Palumbo, ključavničar Daniele Ton-chella in gospodinja Sabina Cuzzo la, trgovec Luigi Troviso in trg pomočnica Susan Rutigliana. upokojenec Antonio Bizzaro in bolni ška pomočnica Salvatore Diaferio, avtoličar Walter Martellani in trg pomočnica Alessandra Pascolit.i. trgovec Walmi Macor in uradnica Patrizia Romani, upokojenec Vla-dimiro Obad in gospodinja Elda Skubin, trgovec Walter Nemaz in uradnica Laura Gosetti Di Stur-meck, trg pomočnik Maurizio Bru-scaini in študentka Annamaria Bar chetta. uradnik Vineenzo Graziosr in trg pomočnica Gabriella Cer necca, turbinski vodja Giordano Norbedo in uradnica Elisabetta Laz žari, trg. pomočnik Tullio Antonel-li in uradnica Loredana Palmolun-go, kapetan Giovanni Fragiacomo in uradnica Barbara Buonfme, u-radnik Ferruccio Patania in uradnica Serena Uscidda, delavec Da rio Orlando in gospodinja Irena Jerman, vrtnar Bruno Marži in trg. pomočnica Ornella Petruz. študent Luigi Viceconte in študentka Barbara Sgorbissa. uradnik Sergio Bat-tistella in uradnica Rita Dalla Ri va. tehnični uradnik Furio Rizzian in trg. pomočnica Laura Brnobic, uradnik Ladislao Komar in učiteljica Marisa Vecchiet. elektrotehnik Giglic Mele ir, gospodinja Gabriella Pellegrini, telefonski tehnik Roberto Schillani in uradnica Serena Pecchiar, kemični delavec Maurizio Gerin in trg. pomočnica Dorina Poldrugovaz, šofer Giorgie Zimmerman in uradnica Luisa Pie razzi, kuhar Stefano Casagrande in študentka Monika Decker. PELIJCCERIA C E R V O oriporočena trgovina za vaše nakupe KRZNA - JOPE elegantni modeli najboljše kakovosti NAŠITKI vseh vrst Bogata izbiral TRSI, Viaie XX settembre Tel. 796301 DNEVNA SLUŽBA LEli.JIN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11 (od 8.30 do 13. in d 16 do 20 30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SI.UŽBA Nočna služba za zavarovance iNAM od 22. do 7. ure: telef. šte vilka 732 627 LEKARNF V OKOLICI Bol junec: tel 228 1 24; Bazovica: tel 226 165, Opčine: tel 211(101, Prosek- tel 225 141; Božje polje, Zgonik tel 225 596; Nabrežina- tel 206121; Sesljan: tel 209 197. žavlje-lel 213137. Milje: tel 271 124 V predprazničnih in prazničnih dneh deluje dnevna in nočna služba nepretrgoma do 7. ure nasled njega dne. To velja zi zavarovance INAM. Dnevni poziv tel. 68-441, nočni pa tel. 732-627. LOTERIJA BARI 67 4 5 51 42 CAGLIARI 74 40 67 78 19 FIRENCE 24 38 M 55 4 GENOVA 80 77 63 25 17 MILAN 63 21' 32 48 24 NEAPELJ 45 54 8 59 57 PALERMO 58 37 29 68 63 RIM 79 52 36 67 76 TURIN 61 1 19 26 42 BENETKE 18 22 45 66 85 ENAL^TTO 2 2 1 2 2 X X 2 2 1 X X KVOTE 12 - 14.384.000 lir 11 — 504.700 lir 10 — 44.200 lir Gledališča SSG Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje jutri, 11. t.m., ob 19.30 v Postojni, v torek, 12. t.m., ob 15.30 in v sredo, 13. t.m., ob 20. uri v Tolminu ter v četrtek, 14. t.m. in v petek, 15. t.m., ob 19.30 v Idriji s predstavo Edvvarda Albeeja «Kdo se boji Virginije Woolf?» ROSSETTI Danes, 10. t.m., ob 16. uri (konec ob 19. uri) red «druga nedelja* Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavlja delo Wedekinda »D marchese von Keith*. V abonmaju odrezek št. 6. Zadnja predstava. • * * Od 12. t.m. Stalno gledališče iz Ca-tanie predstavlja delo Tonyja Cuc-chiare «Pipino il breve*. V abonmaju odrezek (izmeničen). AVDITORIJ Danes, 10. t.m., ob 16. uri «red nedelja* predstavlja skupina gledališča Belli Labichevo delo »Najsrečnejši med tremi*. * • * Danes, ob 11. uri nedeljski koncert z deli skladatelja Guida Pipola. m m • Od 13. t.m., gledališče Gerolamo iz Milana predstavlja delo »Mi vo-leva Strehler* Maurizia Michelija VERDI Danes ob 16. uri (red G. uprizoritev opere E. Wolf - Ferrarija «štirje grobjani*. Opero bodo predstavili še v torek, 12. t.m., ob 20. uri (red F/C) in končno v soboto, 18. t.m., ob 18. uri (red S). Koncerti Običajni nedeljski koncert v Avditoriju z začetkom ob 11. uri bo imel tokrat na sporedu skladbe Rossinija, tržaškega skladatelja G. Pipola in Haydna. Prodaja vstopnic v Pasaži Protti. Za tržaško koncertno društvo bo jutri, 11. t.m. ,ob 20.30 v gledališču Rossetti koncert pianista Giovannija U. Battela. Kino La Cappella Underground 16.00, 18.00, 20.00 «New sounds of the old time*. Beatles in Rolling Sto-nes. Barvni film za vsakogar. Nazionale 15.30—22.00 »Interceptor*. Barvni film. Ariston 16.00—22.00 »Una coppia per-fetta*. Režija Robert Altman. I-grata: Paul Dooley, Martha Hel-fin. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Amityville horror — per l’amor di Dio andatevenel* Rod Steiger, G. Brolin. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Galactica — Tattac-co di Cylon». Barvni film. Grattacielo 16.00 «Speed Cross*. Fa-bio Testi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14 letom. Fenice 16.00 «Squali». Barvni film za vsakogar. Mignon 16.00 »Running il vincitore*. Fllodrammatico 15.30—22.00 «Confes-sioni dl una pomo-hostess*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «L’imbranato». Pippo Franco, L. Troschel. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 — 21.30 «Apocalypse now». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 »D cacciatore di squa-li». F. Nero. Barvni film za vsakogar. Capitol 15.30 »Caravans*. Anthony Queen. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «11 ladro di Bagdad*. Kabir Bedi, Peter Ustinov, Marina Vladi. Barvni film. Vittorio Veneto 15.15 «Preparate i fazzoletti*. Barvni film za vsakogar. Aldebaran 16 00—22.00 «L’immorta-lita*. Režija Massimo Pirri, igra Lisa Gastoni. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM in ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV V TRSTU vabita člane in prijatelje, da se v petek, 15. februarja 1980, ob 17. uri v prostorih Odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petronio 4, Trst, udeleže PRIJETNEGA PRIJATELJSKEGA POPOLDNEVA ki ga bomo preživeli v družbi Marija Pogačnika, sledila bo kuska za vse prisotne. za- SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJ ZA ANIMATORJE SKUPIN, V KATERIH SO VKLJUČENI HANDKAPIRANI OTROCI Obveščamo prijavljene na tečaj o vzgoji handikapiranih otrok, da bo prvo predavanje v torek, 12. februarja, ob 17. uri v prostorih učiteljišča »A, M. Slomšek*. Predavala bo o logopediji prof. Bezjakova s Pedagoške akademije v Ljubljani. A. C. E. G. A. Občinska ustanova za elektriko, plin in vodo v Trstu razpisuje tri natečaje za: 2 PROSTI MESTI GEOMETRA ALI SPECIALIZIRANEGA GRADBENEGA DELAVCA 3 PROSTA MESTA UPRAVNIH URADNIKOV/URADNIC 1 PROSTO MESTO STENODATILOGRAFA/KE Natečaja se lahko udeležijo tisti, ki so dne 3. februarja 1980 dopolnili 18. leto In niso presegli 35. leto starosti, razen izjem, ki jih predvideva zakon. Interesenti lahko dvignejo razpis natečaja, kjer so navedeni še drugi pogoji za vložitev prošnje, pri vratarju omenjene ustanove v Trstu, v Ul. Bellini št. l/d (tel. 68744) vsak delavnik od 7.30 do 13.30. Rok za vložitev prošenj zapade 15. marca 1980 ob 12. uri. GLAVNI RAVNATELJ Pnmor?ki*dlnevh1k GORIŠKI DNEVNIK W 10. februarja 1983 PREDSEDNIK ZKO SLOVENIJE JOŽE HUMER NA PREŠERNOVI PROSLAVI V GORICI V zgodovini, kakršno ima naš narod je pesem dobrodošla in dragocena Šest vokalnih ansamblov nastopilo sinoči v polnem Avditoriju v Gorici - Sovodenjski župan Češčut izročil zborom spominske plakete - Danes Prešernove proslave v številnih goriških vaseh Danes popoldne bodo na pobudo Slovenske prosvetne zveze in prosvetnih društev PREŠERNOVE PROSLAVE na pobudo prosvetnega društva «NAŠ PRAPOR> ob 15.30 v Prosvetni dvorani v Goriški Slovenci so slovenski kulturni praznik proslavili sinoči v avditoriju s koncertom šestih manjših vokalnih skupin, ki so prišle v Gorico, da bi istočasno sodelovale na koncertu v čast Sovodenjskemu nonetu, ki slavi v teh dneh svojo desetletnico. Že popoldne so pevci prišli v So-vodnje, kjer jih je na županstvu pričakal župan Jožef češčut s scdelrv ci. Prisotni so bili tudi predstavniki Slovenske prosvetne zveze. Župan je v svojem pozdravu poudaril, da živimo v naših krajih Slovenci že stoletja, da smo se in se še borimo za naš obstoj, da smo med narodnoosvobodilno borbo plačali visok krvni da vek. Župan se je tudi zahvalil vsem nastopajočim zborom da so prišli v Sovodnje in Gorico ob priliki praznika domačega noneta. Zatem je vsakemu zboru izročil spominsko plaketo na ta dan. Županu sta se za izročitev teh daril zahvalila predsednik sovodenjske ga prosvetnega društva Emil Tomšič in tajnik SPZ Marko Waltritsch. Zatem šo sovodenjski in veloluški pevci položili pred spomenik padlim dva venca, vsi pevci so zapeli dve žalostinki. Gostje so si zatem „gledali gradbišče Kulturnega doma, potem pa so se zadržali nekaj časa v domači gostilni. Na večernem koncertu v avditoriju je o pomenu praznovanja Prešer novega praznika spregovoril predsednik Zveze kulturnih organizacij Slovenije Jože Humer. Dejal je, da pesem spremlja človeka od njegovega prvega trenutka, da pa spremlja tudi nared, z njo in v njej išče, kali in razodeva. To ni sicer nobena slovenska posebnost, le, da je v zgodovini, kakršno ima naš narod, tudi pesem še toliko bolj dragocena. Zatem se je odvil kulturni program. Vsak zbor je zapel tri pesmi, med eno in drugo pesmijo pa je dijak Boris Peric recitiral kitice Prešernovega Sonetnega venca. Uvodoma pa je bilo čuti glas dijakinje Mojce Grahek, ki je recitirala Pavčkovo »Pesem*. Po nastopu petih gostujočih zborov, okteta Bratov Pirnat, okteta Jelovica, Obirskega ženskega okteta, klape Hum iz Vele Luke ter Goriškega okteta, je tajnik Slovenske prosvetne zveze Marko Waltritsch izročil članom Sovodenjskega noneta v znak letošnjega priznanja ljudsko-kulturnim delavcem prvi izvod gramofonske plošče, na kateri čujemo glas sovodenjskih pevcev in monografijo o Krasu s pesmimi Srečka Kosovela in grafikami Lojzeta Spacal. Za zaključek je nekaj pesmi zapel še Sovodenjski nonet, ki ga je publika, tako kot druge zbore, nagradila z aplavzom. Prosvetno društvo »Štandrež* Dramski odsek uprizori sodobno burko v treh delih STROGO ZAUPNO Režija: EMIL ABERŠEK Premiera bo danes, 10.2.1980 ob 17. uri v prosvetnem domu »Anton Gregorčič* v Štandrežu. Končno se je sestal enotni odbor za zaščito demokratičnih ustanov Po dolgem času se je te dni sestal enotni pokrajinski odbor za zaščito demokratičnih ustanov. Sestanek tega telesa so zahtevali predstavniki demokratičnih strank, sindikalnih organizacij ter združenja bivših partizanov. O tem e bil govor tudi na zadnji seji pokrajinskega sveta. Zadnjič se je enotni pokrajinski odbor za zaščito demokratičnih u-stanov sestal pred več kakor dvema letoma, ko je bila na pokrajini še komisarska uprava. BO TOKRAT POMAGALO? Razprava o krizi v podgorski tekstilni tovarni Reševanje dolgotrajne in zapletene krize v podgorski tekstilni tovarni je te dni osrednje vprašanje političnih forumov na Goriškem. Po javni skupščini, ki je bila v sredo v tovarni in na kateri so delavci jasno povedali, da jim je dovolj dveletnega besedičenja in da po tej poti ni mogoče nadaljevati, ker ne more pripeljati do zadovoljive re- šitve, se je v petek zvečer sestala stalna pokrajinska komisija za gospodarska vprašanja, ki ji predseduje socialdemokrat Bressan. Na zasedanje so povabili predsednika upravnega sveta podgorske tovarne. Romani ja, ki je obrazložil finančni in gospodarski položaj, v katerem se nahaja podjetje ter načrt za izhod na zeleno vejo, s katerim pa se sindikati nikakor ne morejo strinjati, saj predvideva v prihodnjih treh letih odpis skoraj petsto delovnih mest, s tem da bi se organik skrčil na 852 enot. V ponedeljek ho o krizi v podgorski tekstilni tovarni tekla razprava v občinskem svetu, kjer so komunistični svetovalci vložili pismeno vprašanje, na izredni seji, prav tako v ponedeljek, pa bo o tej zadevi razpravljal tudi goriški pokrajinski svet. V torek je napovedan pri deželnem odbomištvu za trgovino in industrijo sestanek med komisarjem, ki vodi prisilno upravo holdinga Bustese, predstavniki sindikatov in krajevnih ustanov. Predavanja PEVMI Spored: Nastop domačega otroškega zbora; nastop okteta JELOVICA iz Škofje Loke; recitacije, priložnostni govor. na pobudo prosvetnega društva «BRIŠKI GRIČ* ob 16. uri v društveni dvorani na Valerišču v ŠTEVERJANU Spored: Nastop domačega moškega zbora: nastop okteta BRATOV PIRNAT iz Jarš; recitacije; priložnostni govor. na pobudo prosvetnega društva «OTON ŽUPANČIČ* ob 16.30 v' Domu Andrej Budal v ŠTANDREŽU Spored: Nastop domačega otroškega zbora; nastop OBIRSKEGA ŽENSKEGA OKTETA iz Železne Kaple; recitacije; priložnostni govor. na pobudo prosvetnega društva »SOVODNJE* ob 18. uri v stavbi osnovne šole v SOVODNJAH Spored: Nastop domačega Sovodenjskega noneta; nastop klape «HUM» iz Vele Luke na otoku Korčuli; recitacije; priložnostni govor. • Jutri med 9. in 11. uro bo na panstvu v Sovodnjah uslužbenec ___________________________________________________________________ __________________________ UH________________________riške hranilnice, ki bo pobiral d* V četrtek Obuti maček v krminskem gledališču V okviru letošnje gledališke ***, ne v Krminu, ki jo prireja In®«, šnja občinska uprava v sodelovev z nekaterimi kulturnimi druitw ustanovami, bo v četrtek, 14. ly. ar ja nastopila v občinskem 0‘f® lišču skupina Attori e tecnicl Rima. V režiji Attilia CorsimP" predstavila Tiekovega Obutega čka. Pričetek ob 20.30. , Letošnja gledališka sezona, ki sega pet predstav, štiri v oboa ju in eno izven, se je pričeto J-L bruarja s Shakespearovim nflT. tom v izvedbi gledališča Co»e» , di Parma, zaključila pa se 00» marca, ko bo nastopilo Pr'1’TrjCt dramsko gledališče iz Nove L®™' z delom, Kaj je resnica. MORDA BODO PRAVILNIK ODOBRILI Rajonske konzulte jutri ponovno v občinskem svetu Najhiijša bo razprava o pristojnostih, ki jih bodo imele rajonske konzulte Ženski iniciativni odbor za Pevmo, Oslavje in štmaver priredi v torek, 12. februarja v dvorani PD Naš prapor v Pevmi predavanje o učnih navadah. Predavala bo dipl. psih. Barbara Šaver, Pričetek ob 20. uri. Ženski odsek PD Briški grič v Števerjanu vabi v četrtek, 14. februarja, ob 20. uri na vzgojno predavanje prof. Franca Demšarja o odnosih med starši in otroki. Predavanje bo v prostorih na Valerišču. Morda bodo jutri v goriškei. občinskem svetu zaključili razpravo o pravilniku rajonskih konzult. ce ne utegnejo svetovalci tega napraviti pride morda do tega, da ne bodo neposredne volitve v rajonske konzulte letos sočasno z občinskimi volitvami. Pravilnik mora namreč v pretres pokrajinskega nadzornega odbora. Zadnjič so svetovalci opravili s splošno debato o delu rajonskih konzult, pri nekaterih točkah pravilnika je bila debata zelo ostra. Jutri bo polemika že pri prvi točki o kateri bodo razpravljali, t.j. o točki v kateri so nakazane pristojnosti, ki jih bodo imele po novem rajonske konzulte. Sicer pa bo dovolj razloga za polemiko tudi za polemiko tudi pri V URI IN POL TRAJAJOČEM SPOREDU Zelo bogat in raznolik program otvoritvene svečanosti v Kulturnem domu Dom v Novi Gorici bo odprl vsakršnemu kulturnemu izživljanju Nastopili so pevci, gledališki igralci, glasbeni umetniki, folkloristi Otroci so s programom začeli, o-troci so ob koncu programa darovali tu pa tam po dvorani vrtnico tistim, ki so prisostvovali petkovi prireditvi v Kulturnem domu v Novi Gorici. Tako so otroci pričeli in sklenili nekaj več kot eno uro in pol trajajoči program. Petinpetde set jih je bilo, oblečeni so bili v modro - rumene skoro bi rekli priložnostne uniforme. Očarali so nas dvema pesmima, Kokolovo »I- ki, ki so nas popeljali v očarani svet naše in svetovne kulture. Že v svojem govoru je pesnik Ciril Zlobec povedal, da moramo gojiti našo slovensko kulturo v vseh njenih aspektih, da pa se mora slaven ska kultura soočati in primerjati s kulturo drugih narodov, še posebej ob tej naši slovenski zapadni narodnostni meji. Precej poudarka so dali organiza torji «Vrtnice za kulturni dan*, tak je bil naslov otvoritveni svečanosti piska*; obe pesmi so dovršeno za peli pod vodstvom Anamarije Jugove. Program je bil zelo bogat in razvejan. Na odru so se zvrstile razne kulturne skupine in posamezni umetni- Ln GORICA, Korzo Italijo 76 tal 81-032 nJ EKNOMEC gralo kolo* m Vodopivčevo^ »Stroje-j jn istočasni Prešernovi proslavi, vo- kalnemu zborovskemu petju. Tako so prišli na oder poieg že omenjenega otroškega zbora os/iovne šole Šempeter dobro znani Goriški oktet. Komorni mešani zbor Nova Gorica, moški zbor »Srečko Kosovel* iz Aj dovščine in na koncu še ansambel «New svving kvartet* iz Ljubljane. Poleg napovedanih točk v programu je «po zaključku* prireditve še nekaj črnskih duhovnih pesmi zapel ljubljanski kvartet, zbor iz Ajdovščine pa za zaključek Prešernovo 'Zdravljico*. Na odru pa so se zvrstili še i-gralca novogoriškega g'edališča Dragica Kokot - Šolar in Tone Šolar, ter igralca Slovenskega gleda lišča iz Trsta Bogdana Bratuž in Anton Petje. Še zlasti je publiko vžgala zadn:a njuna recitacija. Kosovelova »Narodovo pos'anstvo». Ljudje so jih poslušali s posebno pozornostjo in na koncu zaploskali tako kot še nikoli. Dokaz, da bo Kulturni dom služil raznim kulturnim zvrstem, je tudi v tem, da smo poslušali dva solista liubljanske Opere, tenorja Jurija Rejo in basista Ivana Sancina. Iz Vidma je prišel za to priložnost v PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ Trgovini v GORICI INTER CENTRO ŠPORT na Tržaški cesti, med letališčem in mirenskim mejnim prehodom ter TUTTOSPORT na Korzu Italia 21 sporočata da je v teku, do vključno 16. februarja, POSEBNA PRODAJA športne opreme in konfekcije po ugodnih cenah IZREDNA PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP! Skrbnima materi in očetu ANGELI in JOŽEFU JELENU iz Doberdoba za 49-letni jubilej skupnega življenja, ki sta ga praznovala minuli četrtek, iz srca čestitajo hvaležni otroci z družinami. Danes slavita 57-letnico skupnega življenja GENOVEFA ZORZUT in IGNAC BUČINEL z Jazbin. Toplo jima čestitajo in želijo še obilo let zdravjt in sreče otroci z družinami. Novo Gorico pihalni kvartet Ibert, nastopil pa je na čembalu tudi organist Hubert Bergant. In l.e nazadnje je z istrskimi in furlanskimi plesi nastopila tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, ki pa je morala nastopati na premajhnem odru. Skratka, petkova prireditev je bila dokaz, da je bil novi Kulturni dom v Novi Gorici krvavo potreben in da bo v njei. veliko možnosti za vsakovrstno kulturno izživljanje. Čeprav je bila svečana uradna o-tvoritev v petek, na Prešernov dan, so bile v njem prireditve že ves teden. Tako bo tudi v prihodnjih dneh, saj se bodo v veliki ali mali dvorani vrstile razne prireditve, i J gledaliških pa do filmskih in koncertnih. V četrtek 14. februarja, ob 17. uri bo npr. koncert glasbenih šol iz Šempetra, Solkana in Gorice. POMAGAJMO NIKARAGUI Akcija zbiranja pomoči sc zaključi 23. februarja Pokrajinski odbor za solidarnost z ljudstvom Nikarague obvešča, da se bo akcija zbiranja pomoči zaključila v soboto, 23. februarja. Tega dne bo prispel v Gorico tudi pater Formiconi, predstavnik nika-ragvijske vlade, ki je doslej obiskal obiskal že mnoga mesta v I-taliji. V Gorici smo doslej, kakor navaja pokrajinski odbor za zbiranje pomoči, nabrali približno tri milijone in pol lir. S tem zneskom bodo kupili hladilnike v katerih bodo hranili zdravila, ki jih bodo kupili z denarjem, ki so ga nabrali drugod. Znano je, da je poprečna temperatura v Nikaragui precej visoka in se zato zdravila hitro pokvarijo. Vsekakor, kdor še ni prispeval za to humanitarno akcijo, lahko še zmeraj napravi in to z vplačilom na tekoči račun št. 5499/20 pri poslovalnici št. 2 Goriške hranilnice. Zgorel je les v sušilnici Goriški gasilci so včeraj, nekaj po 17. uri, pogasili požar, ki je nastal v sušilnici za les v podjetju Zulli pri Sovodnjah. Zaradi previsoke temperature se je vnelo okrog 5 kubičnih metrov jelovine. Škode je za okrog pol milijona lir. Sušilnica ni utrpela škode. nekaterih drugih točkah. Zdi se, da hoče sredinska večina ohraniti pravilnik tak kot ga je predlagala in ne sprejema popravkov ali dopolnil s strani svetovalcev opozicije. Če bo razprava o tem vprašanju zaključena do neke poštene ure potem se bodo svetovalci spoprijeli še z nekaterimi drugimi točkami, ki jih je župan dodal dnevnemu redu. Na vrsti so imenovanja nekaterih občinskih zastopnikov v razne komisije, nekatere personalna vprašanja in povečanje odškodnine upraviteljem mestnih podjetij. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo v Gorici, priredi v četrtek, 28. februarja, ob 20. uri, v prostorih na Verdijevem korzu 13, redni občni zbor. Vabljeni. Prosvetno društvo «Oton Župančič* iz štandreža, priredi v petek, 15. februarja ob 20. uri, redni občni zbor v domu Andreja Budala. Vabljeni. Na Plešivem bo v soboto, 16. februarja, tradicionalni slovenski večer, ki ga prireja Slovenska skupnost za člane in prijatelje. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi ansambel Lojzeta Hledeta. Srečanje bo v Gradnikovi kleti, s pričetkom ob 19.30. Vstop samo z vabili. Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem vljudno vabi člane in prijatelje na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 16. februarja, ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. 24. februarja bo v Ovčji vasi smu carsko tekmovanje, ki ga prirejata Smučarski klub Devin in kulturno društvo Lepi vrh iz Ukev. Ude'ežijo se ga lahko tekmovalci člani planinskega društva rojeni leta 1971 in starejši. Prijave sprejemajo na sedežu Slovenskega planinskega društva v Gorici, Ulici Malti 2 do 19. februarja . Slovenska kultumo-gospodarska zveza obvešča, da bo v torek, 12. februarja, ob 19. uri, na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdobu, sestanek na katerem bo Boris Simoneta obrazložil razne možnosti vlaganja prošenj za pokojnine NA PREŠERNOV DAN Srečanje z Ljubko Šorlijevo na šoli v Ul. Vitt. Veneto Tudi otroci slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto v Gorici so se hoteli oddolžiti Prešernu in slovenski kulturi nasploh, ko so se v petek dopoldne zbrali vsi skupaj z njihovimi učiteljicami. Učenci so pripravili tak program, ki je bil zares nekaj novega. Sami so spregovorili o tem kaj pomeni za nas kulturna angažiranost, recitirali in že z izborom del dokazali, da pojmujejo praznik slovenske kulture ne le kot nekaj kar ima vezo samo s Francetom Prešernom marveč z našo splošno kulturno tematiko. Osredotočili so tako svoje zanimanje o-Icrog pesnice Ljubke šorlijeve, ki je bila toliko let učiteljica v njihovi šoli in ki jih še vedno redno obiskuje. Po recitacijah se je med licenci in pesnico razvil prijeten pogovor v katerem so hoteli najmlajši izvedeti kaj več o pesnikovanju in drugem kulturnem udejstvovanju. TRI SO NA KANALU DE DOTTORI Bodo ponovno usposobili male hidrocentrale? Baje se za odkup dveh takih central od ENEL zanima neka krminska tovarna Niso še znana v celoti določila italijanskega energetskega načrta, ki ga je pripravila italijanska vlada, vendarle se zdi, da bodo v bodoče skušali dobiti dobatne potrebne količine električne energije ne samo z novimi napovedanimi jedrskimi centralami, marveč bodo skušali izkoristiti vse tekoče vode. Tako naj bi spet pričeli uporabljati tudi male hidrocentrale na raznih namakalnih kanalih, ki so jih svoj čas opustili ker je bilo lažje in ceneje pridobiti elektriko iz central, ki so uporabljale takrat cenejšo nafto. Na Goriškem imamo tri tako sedaj nedelujoče centrale na namakalnem kanalu De Dottori v Foljanu, Ronkah in Tržiču. Pravijo, da bi bi- iiiiiiMiiiiMiimiiiiHiiiiiiiHiiiniiiiiHiiHiimiiiiiiimiimtnMiminiitiiiiiiiiuiiiitiiMiiimimuniiiiiiiiiiiiiiiit REVIJA STOPA V TRETJE DESETLETJE Izšel je 71. zvezek znane revije Iniziativa Isontina Odslej bo izhajala v novi preobleki Te dni bo v prodaji nov zvezek goriške revije Iniziativa Isontina, ki jo že dve desetletji izdaja goriški študijski center za politična, gospodarska in družbena vprašanja, «Sen. A. Rizzatti*. 71. zvezek revije, ki pomeni obenem uvod v 21-letnik, je izšel v novi, nekoliko drugačni preobleki, obsega nekaj nad 60 strani srednjega formata in prinaša vrsto različnih člankov s področja kulture, gospodarstva, umetnosti. zgodovine itd. V uvodnem članku, izpod peresa glavnega urednika Celsa Macorja, je nekaj podatkov o nastanku revije ter obrazložitev načel, ki so bila vodilo v dveh desetletjih izhajanja. V uvodnem delu je tudi kratek zapis o spremembah, bolje o osvežitvi upravnega odbora študijskega centra ter redakcijskega odbora, ki skrbi za kolikor toliko redno izhajanje revije. Glede vsebine same velja zabeležiti, da je tudi tokrat veliko prostora namenjeno obravnavi vprašanj v zvezi z mittelevropskimi kul-ali dodatke, ki jih predvideva spora- | turnimi srečanji in še posebej z zum med Italijo in Jugoslavijo za lanskim, ki je bilo posvečeno 150- bivše partizane. Podobni sestanki bodo v prihodt.jih dneh tudi v Gorici Sovodnjah in števerjanu. Prosvetno in športno društvo Vipava na Peči vabi k vpisu nove kotalkarje. Vpisovanje bo na društvenem sedežu ob ponedeljkih sredah in ob sobotah od 17. do 18. ure. letnici rojstva jezikoslovca Ascolija. članek o tem dogodku je napisal Fulvio Monai, objavljeni pa so tudi izvlečki nekaterih posegov na omenjenem zborovanju, med drugim tudi izvleček razprave Branka Marušiča o odnosih Ascolija do Slovencev. Osrednji del revije je name- ............. Ogenj v kurilnici znane kavarne Teatro AUTO SACCHETTI servis za A|jAi VOLKSWAGEN GORICA — Ulica G. Casclno 7 — tel. 2069 Avtomobilske dobave — Delavnico — Opremo In potrebščine URNIK: vsak dan od B. do 12. ter od 14. do IB. ure ob sobotah od 8. do 12. ure njen obravnavi gospodarskih vprašanj. Delio Lupieri piše o perspektivah razvoja tržiškega pristanišča, Sergio Mogorovich o goriškem gospodarstvu nasplošno ter o vlogi obrtništva, Giovanni Delli Zotti pa poroča o lanskem mednarodnem strokovnem posvetu o sodelovanju v obmejnih pokrajinah. Iniziativa Isontina se začenja ponovno ukvarjati tudi z vprašanji varstva okolja. Eugenio Rosmann, eden od vodilnih članov tržiške podružnice Svetovnega sklada za varstvo narave razpravlja o osnutku deželnega zakona o varstvu kraških območij. Revija se spominja tudi dveh, lani umrlih goriških kulturnih delavcev, pesnika De Gironcolija, ki je sicer živel in umrl na Dunaju ter fotografa in sodelavca revije, Luigija Cargnela ter objavlja obenem izbor nekaterih njegovih umetniških posnetkov. Franco Femia se ukvarja z u-pravnopoiitičnimi vprašanji krmin-ske občine, ob bližajočih se volitvah. Od zgodovinskih člankov velja, poleg zgodovine gradeške stolnice, o čemer piše Sergio Tavano, omeniti še prispevek neutrudnega Camilla Medeota, ki piše o Furlanih v ruskem ujetništvu med prvo svetovno vojno. Fulvio Monai je za to številko prispeval tudi članek o slikarju Zoranu Mušiču, ob lanski razstavi v pokrajinskem muzeju. Zaključni del prinaša Macorjeva razmišljanja o nekaterih političnih, kulturnih in drugih vprašanjih. Zadnjo številko revije Iniziativa Isontina so predstavili v petek zvečer. V prodaji bo v prihodnjih dneh in stane 1000 lir. lo potrebnega sorazmerno miw' narja, da bi te centrale spet "I bili in potem bi delovale avto sko. Dajale bi lahko toliko ene® da bi pokrile gospodinjske P01? » po elektriki v vsem tržiškem 0 E# Sicer pa se zdi, da se hoče znebiti takih zanj »malenkos . central. Krožijo v teh dneh g‘a a. da bodo te centrale odstopih terim zasebnim tovarnam, no naj bi se neka tovarna v ■‘“"jj. nu zanimala za odkup dveh ten ^ tral. Tako pridobljeno energij" potrebovala za svoje potrebe. Zakasnelo plačilo najemnin v IACP Goriški zavod za ljudske hiš® f vešča stanovalce, da zaradi ^ tehničnega značaja, niso poslali žic poštnega tekočega računa-^ novalci jih bodo dobili šele \ februarja. Zaradi tega naj sta ^ ci ne plačajo najemnin, doki®1 majo v roki svojih knjižic. V Tržiču včeraj zborovanje delavcev treh podjetij bivše skupine Maraidi V Tržiču so se včeraj dopoldne, na glavnem trgu, zbrali delavci podjetij Simo, Salpa in Acciaierie Alto Adriatico ter vnovič opozorili na nevzdržen položaj. V omenjenih podjetjih je namreč že tri mesece ustavljena vsakršna dejavnost. Delavci so vnovič poudarili, kako obstajajo dejanske možnosti za uspešno obnovitev proizvodnje, le da je pri reševanju dolgotrajnega spora doslej skoraj povsem odpovedala dežela, oziroma odborništvo za trgovino in industrijo. Da bi ta organ prisilili k večji aktivnosti, so delavci že pred dvema dnevoma zasedli prostor ob vhodu v urade odborništva v Trstu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 2576. AVGUSTA V LONDONU Seminar o pomenu znanosti za napredek človeštva pfr Goriška pokrajinska uPraVjn it zarja, da bo od 30. julija avgusta v Londonu, rnec"’®r,iei!) srečanje (22. po vrsti), pri’ dijakom in študentom, ki £ releja ustanova Council for tional Contact, pod pokrovitc*J princa Filipa Edinberškega- f((. Na letošnjem srečanju b°d® )<( pravljali o znanstvenih odkrhK j) o pomenu znanosti za napre° dobrobit človeštva. ju Razprave bodo potekale v a^ir ščini, zato morajo udeleženci dati ta jezik. ugelf Stroške za seminar nosijo ^ ženci sami in znašajo okrog soč lir. . a t Prijave je treba odposlati marca, ko je treba tudi vpla®* p? cijo 30 funtov. Za podrobneJ^ jasnila je na razpolago urr ska vprašanja pri gor: ski upravi. Kino Gorica $ VERDI 15.15—22.00 »Aragosta lazione*. CORSO 15.30-22.00 Maria Volonte, A. Molina-film. VITTOR1A 15.30 - 22.00 " w rers*. Barvni film. Tržič ^ EXCELSIOR 14.30-22.00 p PRINCIPE 14.00-22,00 «AirP°* Nova Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 _ _________________ pop pevca*. Angleški fihfL. <0^ SVOBODA 16.00—18.00—:20-W — kit morilec*. Ameriški --------„ TU DEŽURNA LEKARNA V »Vj«' Danes ves dan n P01?, f?e<^ Tržiču dežurna lekarna A* jj, " tore. Ulica Fratelli Rosseu lefon 72 340. h N1 ar Namesto cvetja na Boškina daruie sestrična dinja 10.000 lir za PD Naš P> Pevme. M Namesto cvetja na gr A kI g ■ 5 ■TK I ;;y f. J t PnmoršfcTSiievnffc KULTURA v: WJ?> - 10. februarja 1980 Misli ob Kardeljevi knjigi SPOMINOV Kardeljeva knjiga SPOMINOV, zalJ?,.p£avkar izšla pri Državni Slovenije, zapušča v bral-Wbr!tek nepotešenosti. Avtorji -1 ™° dano, da bi zaton živ-Ja posvetil postavljanju knjiž-•sga spomenika samemu sebi, ka-to usPe*° številnim držav-trr]n™ fred njim. Do konca je °*al v političnem boju, se liani?03- .ideološkemu razglab-o • ln ie odmerjal pričevanju nn?t JU za Priznanje in neodvis-nove Jugoslavije 1944 - 1945» n °r Je knjiga označena v pod-ča« V^n . samo odrezke svojega bekak ie.zat0 Pisan hlastno, sumarično, kot da bi šlo 7o -““uuuiu, ivul Ud U1 blU vano?nut?^ širšega, epsko zasno-nn„..ga dela. Kljub svoji zgošče-ioč? * knJiga zapeljiva in izziva-Dr ‘ zaradi tega ker gre za no^,7 ^poo^ine Slovenca, ki se je v nf- v sfero visoke politike in samJej nastopal z avtoriteto in amozavestjo protagonista. Epi-Karn i° cest‘tki Moše Pijade po govoru v Združenih slovnn I Peseni 1949, V katerem je govensk! pojita, postavil teme. slu e?vrscenosti, je v tem smi-tou ;ze 0 značilna. Moša Pijade odkar 130 nast°Pu telegrafiral, češ g0v ,.So Leninova usta nehala ni kj| • v svetovnem komunizmu Kard r tabo kvalitetnega govora, nia a ,sicer skromno pripomi-nami 3 ip k’* Moša Pijade vedno P°kaza? tk ,Pretiravanju in ga je dar n ^udl v *-em primeru, ven-sli ,16 more zatreti v bralcu mi-likšn.-3 Se i.e dobro zavedal, v komis? meri ie njegova politična nova in življenjska. Prebt?-mPzPvest’ ki je zrasla iz vojn u?enJ ilegalnega dela pred Titnn, ln lesnega sodelovanja s Pote? !!?ed ni°- Je ena od tistih znova ■ardeljevega značaja, ki MlNTHm znova Prihaja v SPO-Poeniii - na P°vršje. Seveda je ne svoi n e sam° vera vase in v da ipkV’ leraveč tudi občutek, terpl; . ana pot v sozvočju z in-bmriv.v,1 * r v°lj° širokih ljudskih skovik višek doseže na mo-koj n?13 nhcah februarja 1948, tasti;.1'”. razhurljivem avtorjevem BoiBa.JU s .Stalinom, ki je očital ne v„,i0rn *n Jugoslovanom, da lelna 1J0 politike, ki bi bila parado išni? fnj,eg°vo. Zahteval je tajava”? federaci.|o med obema dr-naibr^3' v. Pričakovanju, kakor da hn praviln° ugotavlja Kardelj, rionet ? .P°m°čjo bolgarskih ma-Hostr,;*32? nadzoroval edino sabo drin° ln neodvisno socialistič-ttioraii v Evropi. «Zdaj bomo garij, -clmPrej v federacijo z Bol-Piu e ,P° Kardeljevem pričeva-<»^3. komaj so jugo-lja jTrki delegati stopili iz Kremne n,.:111 Prepričani, da jih nihče ne> ;„e več slišati. «Prav zdaj Kardep PPg°vorii komaj 38-letni nov jJ', ,i je že čez nekaj ted-Stalin« . ena od glavnih tarč Vem naslJ?2? in še pri njeg0‘ *a edniku Hruščevu veljal Vjetsfi3Vnega hujskača proti So- Velik zvezi»- sporu leta 1948 ie v pf°stor v .odmerjen precejšen z°d 1 vecina podatkov in epi-a'fornik)Uri?’b niesecev pred in po je je -r°Jski obsodbi Jugoslavi-je Karri ?nanih- Med drugimi jih 'ntervii?- sam navedel v vrsti zijsk0J.JS za ljubljansko televi-,et let» \;J0- ^h naših petde-lovitvn -Vendar so nekatere ugo-ln izč °bdelane na bolj obširen omenit; 5 nao>n in jih zato velja bineva ' jem .sPada na primer do-1947 hnt 13 ie Stalin že jeseni Sosiavju? .z om’ti neodvisnost Ju-biakiaviv ;e.r skušal z naravnost b njenn lstlcno spretnostjo izolira Vrsti na parlij° °d ostalih, v prvi !°slov7Jdinih dveh, ki poleg ju-direktiin 16 nista bili pod njegovo . frarw 1 n4ro’° • °d italijanske ^asa Za °ske. Kardelj se precej ?e sejp Tst?vlja pri opisovanju pr-ktiia o« nformbiroja v mestu Je-;.aria n?3- na Poljskem ter pou-Hke, L: a Je prišlo do znane kri-(vUa na ? v i° on in Djilas naslo-31 Pratm^3cun Prisotnih Italijanov bova. p»°z,0v P°d pristiskom Žda-Jbati da’ ■ etn si ne obotavlja pri- takrat, ko je očital i-‘hčbo - komunistom oportuni-s>lami jOdelovanje z buržoaznimi b«rne _ Pomanjkanje revolucio-^leiiah stal na «sektaških» !a ie leta i?k° tudi ne zakriva, da **bih ;a J‘W8 na zasedanju Zdru-?fabi» j.nrod°v v Parizu «bilo ?at° da bu.Po sovjetski liniji, v°da Za ?e hi dajal Stalinu po-, Tqjte . 0Ve napade in očitke. ?bjigi r,..?.,Podobne izjave dajejo k? Zasluthi ° ceno- sai Je mogo' ha' ki , za Pripovedjo člove-^ekio^kmično sooča s svojo ?V Siri? .ln je ne postavlja na h? sP°mini ves t°n. v katerem d??z inteini plsani, tak: preprost, rHaskalifn^Ua'*stičnih vozlov in svoie 'b namenov. Prav za-F ba i;„neP°srednosti in mere k na 7a 1'vi>Ivanosu m mere tjdelieT, jOren način razkriva ,>Ug likovni profil. dl6?0 1948 nUiek- ki se v zvezi z h?r^a' W,vdl.nov 'n vreden pou-sl že je ? iz zavesti, razširje-J??abskih 1 istega leta v jugo-krogih v!adnih in diplomat-*ik!°vansko da odtajajo med ju-SoJ° Klobokr An .kitajsko revolu- ,, Kital?f!nitete- Dejstvo. da h !b°svoiiiiJCl kot Jugoslovani o-,^6e arrlnn3mi' brez Pornoč'i su0)6ga boi'ade’ ln bili ze v času v,-ja Stali?13 v polemičnem odno-ljUd„m' je najbolj daleko-|ih in g««* beograjskih vlad-^"Jisel rtiSklh sferah narekova-»ki b° Posl,,?6 tudi Mao Ce tung U« sistom u-?no podal v satelit- b| ?ariti Sovbk,rsnega Je hotela iž??bneiša Jetska zveza, še po-w?Vedal Kie.u?°tovitev, ki jo je Lp'smu Tin d£lj 4' oktobra 1948 4 le v res, p.‘ naključen, marveč *mci Prvi simptom ne- Tenorist Simeon Gugulovskl v vlogi Prešerna v Švarovi operi «Slovo od mladosti« v izvedbi Opere SNG iz Maribora V čedalje bolj razgibanem kulturnem življenju Nove Gorice in okolice zavzema pomembno mesto tudi likovna razstavna dejavnost, ki v zadnjih letih s pridobitvijo novih razstavnih prostorov, nudi ljubiteljem likovne umetnosti pester izbor najrazličnejših umetnostnih tokov. Galeriji Meblo so se pridružili še razstavni prostori v osnovni šoli v Solkanu, v hali hotelsko - gostinskega kompleksa Argonavti in v novi zgradbi krajevne skupnosti Nova Gorica. Tudi v Goriškem muzeju so ob stal -nih zbirkah pogosto na ogled u-metnostnozgodovinske, etnološke in zgodovinske razstave. V vseh teh razstavnih prostorih se je v preteklem letu zvrstilo veliko število najrazličnejših razstav, vendar bi se podrobneje ustavili ob dejavnosti novogoriškega osrednjega razstavnega prostora — ob razstavah v galeriji Meblo. To galerijo vodi že od leta 1971 Zveza kulturnih organizacij Nova Gorica, ki se že vrsto let kontinuirano ukvarja s predstavitvami dosežkov sodobne likovne umetnosti številčno čedalje močnejšemu kulturnemu krogu. Ni odvqp. če se spomnimo, da je ZKO Nova Gori- ZA PREŠERNOV DAN - DAN SLOVENSKE KULTURE NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA Iz knjižice hrvaškega pesnika Avgusta Senoe priredil Lado Prenaru ke krize v mednarodnem socialističnem gibanju, krize, ki bi morala pripeljati do njegovega na-daljnega napredka«. Tako je pisal človek, ki so ga angleški diplomati še na začetku septembra ob njegovem imenovanju za zunanjega ministra označili za nekakšnega jugoslovanskega Molotova, za dogmatika «der stets ver-neint». Da so se tudi Kitajci revolucionarnega sorodstva z Jugoslovani prav kmalu zavedli, dokazuje Mao Ce-Tungov duhoviti stavek, ki ga je v svoji napitnici kitajski voditelj izr;kel Kardelju 1957 na sprejemu v Kremlju: «Vi in mi se razlikujemo samo po tem, da imate vi brke, mi pa jih nimamo*. V knjigi Kardeljevih SPOMINOV seveda ne more manjkati strani posvečenih tržaškemu vprašanju. Avtor nas popelje v zakulisje pariške mirovne konference 1946 in pri tem ne skriva, kljub kasnejšemu sporu s Sovjetsko zvezo, da je njeno odločno stališče v prid jugoslovanskih teritorialnih zahtev bilo dragoceno. Z druge strani pa tudi ne zamolči grenkega občutka, ki se mu je porodil v Parizu, da štirje veliki krojijo usodo sveta v skladu s svojimi interesi in željami brez obzira za politično voljo manjših držav. Ni si težko predstavljati, da korenini jugoslovanska neuvrščenost tudi v izkušnjah, ki so si jih nabrali jugoslovanski politični delavci v diplomatskih bojih po letu 1945. Med številnimi podatki, ki silijo človeka k razmišljanju (in med temi naj omenim poglavje o samoupravljanju), me je najbolj vznemirila kratka Kardeljeva izmenjava misli s Stalinom o slovenskih intelektualcih. Stalin ga je na sestanku proti koncu 1944 vprašal, ali je Slovenec. Na Kardeljev pritrdilni odgovor je ugotovil: «Imate zelo slabo inteligenco«. Kardelj mu je odvrnil, da se glede tega ne bi mogel strinjati z njim, kajti večina slovenske inteligence je bila v partizanih ali jim je kako drugače pomagala. Stalin je zamahnil z roko in rekel: «Da. da, vem, vem to, toda to je stanje patriotske vojne, drugače pa bo, ko se bo spremenilo. Poznam inteligenco majhnih narodov, vse so podobne druga drugi, takšna je tudi naša gruzinska inteligenca...« cNisem naprej razpravljal s Stalinom o inteligenci«, pripominja Kardelj, «toda pozneje, že po vojni, sem se marsikdaj vprašal in pomislil — ali ni morda imel Stalin glede dela slovenske inteligence prav«. Očitek je boleč in se v prvem trenutku zdi krivičen, kajti če je katera inteligenca kaj storila za svoj narod, je to storila slovenska. Ni se pustila premamiti sirenam tujine, ampak se je pogosto zavestno odpovedala uveljavitvi v velikem svetu iz občutka odgovornosti do svojega naroda. Z druge strani pa ga vendarv ne moremo kar tako odpraviti brez globljega premisleka. Ne zato ker prihaja od Stalina, ampak ker si ga je, pa čeprav z rahlim obotavljanjem prisvojil tudi Kardelj, človek, ki je sicer slovenskemu narodu mnogo dal, znal pa, kot so ugotovili britanski poročevalci že proti koncu vojne, prerasti slovenski okvir in se uveljaviti v širšem jugoslovanskem in s tem tudi evronskem merilu. Prav v dejstvu, da mnogi slovenski intelektualci ne znamo premostiti svoje danosti, ne znamo pogledati preko domačega plota, > po mojem iskati vzroke naše «sla-bosti«. Kako odgovoriti na Kardeljevo, da tako rečemo, izzivalno misel? Dejal bi tako, da za svojo izhodiščno točko vzamemo tisti njegov stavek (najboljši, kar jih je zapisal in eden najbolj plodnih, kar jih je nastalo pod slovenskim peresom), da nam nič ne sme biti tako svetega in dobrega, kar bi ne zamenjali še z boljšim in popolnejšim. V iskanju vedno popolnejših in širokopoteznih odgovorov, ki jih zahteva čas, brez strahu pred dogmo in zapovedjo. S pogumom, zaradi katerega je Kardelj zapisan v knjigi naše in evropske zgodovine. JOŽE PIRJEVEC •tllllllllllllllMtllllllMIIIMIIIIIIIIIUIItllllllHIIIIIIIIIi.tnillllMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIMIIIIIIIIIHIIIIIHUUUnillllllllllllllllllllllllllllUlllllllIlllUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitn Naši nagrajenki Prešernovega sklada 1980 V OKVIRU RAZGIBANEGA KULTURNEGA ŽIVLJENJA NOVE GORICE Likovna kronika galerije Meblo Kiparska dela Negovana Nemca - Olja, akvareli in tempere Tomaža Železnika ■ Piktogrami italijanskega umetnika Maria Palia ■ Olja Avgusta Lavrenčiča ■ Skupina s Cimosovega srečanja z likovniki ■ Cralike Jožeta Horvata Jakija ■ Skupina krajinarjev - Skulpture Marka Pogačnika za kulturni dom v Novi Gorici ca, ki je v tem obdobju pripravila vrsto uspešnih razstav priznanih slovenskih in zamejskih likovnikov, organizirala svoje prve občasne likovne manifesatcije v različnih improviziranih razstavnih prostorih, ki so 1905. leta dobili svoje stalno mesto v avli Skupščine občine Nova Gorica, 1971. leta pa v prostorih salona Meblo. Posebno razveseljiva je u-gotovitev, da so likovne razstave, ki zajemajo slikarska in kiparska dela ter dosežke s področja grafike in umetniške fotografije, pritegnile veliko število stalnih obiskovalcev, predvsem šolske mladine. Lanskoletne likovne razstave v galeriji. Meblo, ki jih je v skladu s programsko politiko in z željo, da se' ljubiteljem predstavi čim tehtnejši izbor likovnih del sprejela komisija za likovno dejavnost, si je ogledalo 9111 obiskovalcev. Razstavi kiparskih del Negovana Nemca, ki je segla še v začetek januarja, je sledil bogat izbor, olj, akvarelov in temper arhitekta in slikarja Tomaža Železnika. Avtor se nam je z retrospektivnim izborom del različnih tehnik predstavil kot natančen razi- skovalec ne samo krajine in človeka, temveč življenja sploh. Njegovo slikarstvo se je izoblikovalo v dolgotrajnem študiju in interdisciplinarnem iskanju vseh tistih možnosti, ki jih nudita tako arhitekturna kot slikarska imaginacija. Piktogrami italijanskega slikarja mlajše generacije Maria Palia so nas s svojo dovršeno perfekcijo, kjer ni nobena malenkost prepuščena naključju, kljub izredno učinkovito premišljeni postavitvi v ambientu, pustili nekoliko hladne. Avtor spada v tisto smer umetniškega ustvarjanja, ki išče navdihov v sočasnem znanstvenem in tehnološkem svetu. Prijetno je presenetila razstava vidnejšega celjskega umetnika Avgusta Lavrenčiča, ki se je z izborom sedemnajstih večjih in manjših olj, nastalih med leti 1969 in 1978, prvič predstavil novogoriškemu občinstvu. S to majhno retrospektivno predstavitvijo ie razgrnil svet svojih nadrealističnih iskanj. Nekaj dni je galerija nudila svoje prostore slikarjem, ki so se udeležili likovne manifestacije ob prazniku dela ^Cimosovo srečanje ,z likovniki«. Lucijan-Bratuž, Jure Vedno rad prebiram, kar je bilo napisanega o Prešernu. Nekatere zapise in pričevanja o tem največjem Slovencu, prelistujem tudi po večkrat z velikim zanimanjem in spoštovanjem Bianie, po katerem mnogokrat sežem, je tudi na straneh drobne knjižice, ki nosi naslov: «Nagelj s pesnikovega groba«. Napisal jo je pred sto leti veliki hrvaški pisatelj Avgust Šenoa (1838-1881). V tej ljubki povestici, iz katere so povzeti citirani odlomki, šenoa opisuje dogodek, ki sta ga doživela s prijateljem-sošolcem Albertom, na počitniškem potovanju po Gorenjski, pri Albertovih sorodnikih v Kranju, lastnikih gostilne pri «Stari pošti« Tu se m'ada študenta seznanita z brhkim gorenjskim dekletom — Nežo, nečakinjo gostilničarke — in med tremi mladimi se razvijajo živahne in duhovite razprave o slovenstvu in slovenski poeziji, za katero je mlada Kranjica vneta, medtem ko že nekoliko nem-škutarska študenta — Avgust Hrvat, Albert Slovenec — vse to podcenjujeta. Ob nekem od teh spopadov, piše Šenoa, Albert »zabrusi« dekletu-«Ti ne znaš drugega kot kranjsko; ti ne veš, kaj je poezija.« Dekle zardi in skoči na noge, pohiti v hišo in se čez nekaj časa vrne med nas z drobno knjigo «Da ne vem, kaj je poezija?« spregovori z razdraženim glasom. «Nate, berite«, nadaljuje in pomoli odprto knjigo «Bferite vi, gospod Hrvat, jaz znam to knjigo na pamet od prve do zadnje črke. Recite vi, ali poznam poezijo.« Vzel sem knjigo in glasno prebral Albertu naslov: »Poezije doktorja Franceta Prešerna«. V Ljubljani. 1847. Oba sva obmolknila. Albert je od sramu povesil oči. jaz pa sem začuden pogledal deklico, ki je ponosno stala pred nama za mizo v svitu mesečine. «To», reče dekle in položi roko na srce, «to razumen, ta čutim, tvojih nemških litanij ne maram.* »No, pa daj Neža«, se nasmehne gospodinja, «ko znaš na pamet, zapoj kako Prešernovo!« »Zakaj ne«, odvrne Neža prostodušno, »četudi se bo Albert jezil!« In z jasnim, milim in ubranim glasom se je razlegala z majhnih ustnic pesmica: Najsve tejšim in poleg njega deček s svetilko. Spreletela me je groza. Vprašal sem deklo, ki je klečala poleg mene: «Kaj je? Kdo ie?» «Neža» odvrne dekle v solzah ♦Hudo je zelo hudo. Ni pomoči » Zavrtelo se mi je v glavi Na stopnicah se prikaže gospodinja. Predpasnik je stiskala na oči, zamahnila je z roko m zastokala: ♦Izdihnila je. Molite za njeno dušo!* Pohitela sva k gospodinji ♦Za božje rane*, sem iztisnil obupan iz sebe, a gospa, povejte, kaj je? Kaj je to?» ♦Prepozno sta prišla. Pozdravlja vaju. Umrla je. Moj Bog! Moj Bog! Mati Božja! Zakaj sta nam jo vzela? Kaj smo vama zakrivili? Pri sosedovih je bilo že nitovanje. Tudi Neža je šla tja. Bila je družica. Ona vroča, noč hladna. Prehladila se je. Lotila se je je vročica. Zdaj je mrtva — mrtva.* * • * Spremili smo jo na pokopališče po tisti poti, po kateri naju je tedaj vesela popeljala na Prešernov grob. Pokopali smo je nedaleč od pesnika. Bilo je kakor da so Prešernove rože nagnile glavice, kot da se je nagelj sklonil in sirotek jokal v travi, oilo je, kot da se hoče povezniti modro nebo na nas. Naslednji dan sva zapustila Kranj. Pri slovesu mi je stisnila gospodinja roko in rekla: «Prešernove poezije obdržite. Neža mi je rekla-, naj vam jih dam. Hranite jih! Pojdite zbogom in srečni bodite!* Odšla sva. Pozabi! sem Schil lerja in odnesel s seboj Prešernove pesmi in v njih ta nesrečni, ta otožni nagelj... Minila so leta in leta Moj Bog kako se je od takrat preobrnil svet! Koliko tegob je previnarilo moje srce. Toda še vedno hranim Prešernove pesmi in suhi cvet z njegovega groba. Vse se je spremenilo. Samo midva se nisva spremenila, jaz Hrvat in Albert Slovenec; oba sva ostala zvesta slovanstvu. Dolgo, dolgo je tega, odkar se nisva videla, toda srce nama utripa, kot takrat na pesnikovem grobu... A ve rože tam na Gorenjskem, če cvetete na Nežinem grobu nagnite glavice v tihem nočnem času in šepnite mladenki, ki spi pod vami. še živi tisti Hrvat, ki si ga poljubila, še blagoslavja tvoj spomin, ker si ga vrnila slovanstvu, še varuje kot sveto iz ročilo Prešernove pesmi, med njimi pa počiva že leta in leta, med njimi bo počival še dolgo, dolgo; nagelj s pesnikovega groba. Primorske bibliografske vesti SOT LA NAPE, 2"-3°, 1979. * O plodnem in ustvarjalnem življenju in delu priznanega zgodovinarja, etnologa. . . Maria Cossara je na kratko zapisal Luciano Spanger (str. 89-92). CERKVENI GLASBENIK, št. 7-9, 1979. Dunajski orglar iz 18. stoletja Franz Xaver Chrismann se je rodil v Braniku. Osnovne biografske podatke je zbral avtor knjige Der vviener Orgelbau in der zweiten Haelfte des 18. Jahrhunderts, Wien 1969 Karl Schuetz. Kratek povzetek je napisal Edo Škulj (str. 96). IL FRIUL1, ottobre 1979. O zgodovini in o praznovanju 1050-letnice kraja San Daniele del Friuli govori prispevek Paola Pellarinija: San Daniele del Friuli celebra i 1050 anni (str. 14). EPISTOLAE ET COMMUNICATIONES RECTORUM HISTRIANORUM. Pisma i poruke istarskih rektora. 1607-1616. Zagreb 1979. V publikaciji Pisma i poruke istarskih rektora, ki jo izdaja Jugoslo-venska akademija znanosti i umetnosti iz Zagreba, bo objavljeno gradivo iz serije Dispacci Rettori dTstria, ki se nahaja v Državnem arhivu v Benetkah v fondu Senato. V tem gradivu, ki ga je zbral in uredil Miroslav Bertoša, je najti veliko zanimivih podatkov iz istrskih mest: Kopra, Buzeta, Rovinja, Pule. . . HISTORIA RADNIČKOG POKRETA, NOR-a I SOCIJALISTIČKE REVOLUCIJE U ISTRI, HRVATSKOM PRLMORJU I GORŠKOM KOTA-RU. 2/1979, Rijeka. V dokaj obsežnem zborniku, ki ga izdaja Centar za histerija radnič-kog pokreta i NOR-a Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara v Reki, so objavljene številne tehtne študije, ki dokumentarno razčlenjujejo tako delavsko gibanje kot tudi narodnoosvobodilni boj na tem koščku jug. države. Večina člankov obravnava obdobje od leta 1941-1945. Ivan Cuculič je napisal dva članka: Formiranje Okružnog ko-miteta KPH za Gorski kotar (12. XI. 1942) (str. 47-53) in «Bjelolasički marš* 2. brigade 13. primorsko-goranske divizije NOVH (19.-20. II 1944) (str. 79-117). Mladen Plovanič v študiji Diverzantska djelatnost na primorsko-goranskom području 1941. (str. 55-77) razčlenjuje diverzantske akcije tega področja Zanimiv je članek Ljuba Karabaiča Kul-turno-prosvjetni rad u NOB-i na otoku Krku (str. 185-210). Omenili bi še prispevek Maria Mikoliča Prosvjetna i kulturna politika Oblas nog NOO-a za Istru (str. 137-151). JUGOSLOVENSKI ISTORIJSKI ČASOPIS 1-4, 1978. Slovenci v Italiji so bili v zgod vini vsestransko diskriminirami: na rodno, politično, družbeno in gospodarsko. Avtor Karel šiškovič je v razpravi Razvoj družbeno gospodarske strukture Slovencev v Italiji po drugi svetovni vojni (str. 534-543) problematiko razdelil na več obdobij, znotraj katerih je podal tehtno analizo razmer. N„ S. JUGOSLOVANSKA TFX. OD 12. DO 16. FEBRUARJA 19»0 TOREK, 12. 2. LJUBLJANA 9.15, 10.00 in 16.65 TV v šoli; 17.0.5 Poročila; 17.10 Jakec in čarobna lučka; 17.25 Pustolovščina; 17.55 Slovenski ljudski plesi: Primorska; 18.25 Od Chamonixa do Lake Placida; 18.30 Obzornik; 18.40 Čas, ki živi: 19 10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna- 19 30 Dnevnik; 20.00 Aktualna oddaja; 20.55 Grozdi mojega vinograda TV na-dalj. 21.45 V znamenju; 22.00 J. Strauss: Rožnati princ - balet. KOPER 19.15 Odprta meja; 19.50 Stičišče; 20.0 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik: 20.45 Yel-low 33 - film; 22.45 Nagradna glasba; SREDA, 13.2. LJUBLJANA 9. 35 in 10.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Sapramišku; 17.40 17.40 Pionirji fotografije; 18.05 Hercegovina poje; 18.35 Od Cha-monixa do Lake Placida; 18.40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; '9.30, Dnevnik; 20.00 Aktualna športna oddaja; 20.25 Lake Placid: Začetek zimske olimpiade, prenos; 21.40 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 21.40 V znamenju. KOPER 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti: 20.05 Risanke; 20 30 Dnevnik; 20.45 Stress - film, 22.15 Boks. ČETRTEK, 14. 2. LJUBLJANA 19.10, 10.00 in 15.45 TV v šoli; 16.45 Poročila; 16.50 Svetilnik, mladinska TV naraljevanka- 17.25 Lake Placid: Smuk za moške; 18.40 Mladi o mladih; 19.10 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Studio 2; 22.05 V znamenju; 22.20 Smučarski tek na 30 ,un. KOPER 17.25 Lake Placid: Olimpiada; 18.30 Smučanje: 30 km tek za moške; 19.50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik; 20.45 Inšpektor Kili film; 22.15 Kinonotes; 22.45 Glasbe brez meja: London 1979. PETEK, 15. 2. LJUBLJANA 9.00 Rdeči prapor, srečanje sa-moupravlja'cev: 15.55 Hokej ČSSR - ZDA; 17.10 Alpsko tekmovalno smučanje; 17.20 Nenavadne dogodivščine Pina Pinpina - lutke; 17.35 Družina Lesniewskich; 18.00 Čez tri gore: Boštanjski fantje; 18.45 Planiranje prihodnjih 5 let: 19 05 Spekter: testiranje dojenčkovih plujč, mikropisalni stroj; 19 26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.0 Zabavno glasbena oddaja; 21.00 Korenine - naslednje generacije - nadaljevanje in konec; 22 30 V znamenju; 22.45 Nočni kino: Pregon brez usmiljenja. KOPER 18.00 Olimpiada - Hokej; 19.15 Odprta meja; 19 50 Stičišče; 20.00 2 minuti; 20.05 Risanke; 20.30 Dnevnik: 20.45 čudežni otroci - film; 22.26 Locandina propagandna oddaja; 22.40 Olimpi ada. SOBOTA, 16. 2. LJUBLJANI* 8.05 Jakec in čarobna lučka; 8.20 Minigodci v glasbeni deželi; 8.35 Svetilnik; 9.05 Pustolovščina; 9.35 Marie Curie - TV nadalje- vanka; 10.25 Človekovo telo: Varovalni refleksi in zavestne kretnje; 10.5 Partizanska godba; 12.00 Poročila; 15.50 Spustite beton - , film; 17.05 Državno košarkarsko prvenstvo; 18.30 Naš kraj: 18.45 Robinovo gnezdo; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik: 20.00 Župan našega mesta: 21.00 Prišel je Jones - film; 22.30 TV kažipot; 22.50 Poročila; 22.00 Tekmovanje v bobu. i KOPER 17.00 Šport: Košarka; 18.30 Lake Placid: Zimske olimpijske igre; 19.30 Otroški kotiček: Črno gleda lišče - Potovanje v deželo lutk; 19.50 Stičišče; 20.00 Dve minuti; 20.05 Dve minuti; 20.05 Risanka; 20.30 Dnevnik; 20.45 Film vvestern: ♦E intorno a lui fu morte*; 22.30 Včeraj in danes; 23.00 Kojak: Priprave na ohcet TV film. g: | | j-: S I Bob Woodward Carl Bernstein iraoNov PADEC 100. s & ¥: k I I I l a Prevedel Dušan Dolinar Ko je prišel do pisca govorov Davea Gergena, je obstal. »Porabil sem veliko vašega gradiva,* je dejal, .seveda pa ne vsega. Saj razumete.* Gergen je pokimal. «Zdaj, ko ste preživeli to izkušnjo, ali bi radi postali veleposlanik?* ga je vprašal Nixon. Gergen, ki je bil star triintrideset let, ni vedel, kaj naj reče. Misel je bila kratko malo nemogoča. Predsednik ga je vprašal, če govori francoščino, «Ne posebno dobro.* »Potem bom pa poskrbel, da vas pošljejo v Irak,* je rekel Nixon. Predsednikov modro-beli helikopter je pristal na južni trati pred Belo hišo v sredo, 19. junija, ob 16.29. Čakali so ga podpredsednik Ford, člani vlade, dvesto republikanskih najstnikov in večina osebja iz Bele hiše. Maha- li so z ameriškimi zastavicami in vzklikali: «Se dve leti. Še dve leti.* Ford je ob vrnitvi pozdravil predsednika in navedel arabsko reklo: «Naj Alah naredi konec boljši od začetka.* SEDEMNAJSTO POGLAVJE 21. junija je bila štiriintrideseta obletnica Nixonove poroke. Tega dne so nekdanjega predsednikovega posebnega svetovalca Charlesa W. Colsona obsodili na eno do tri leta ječe v zvezni kaznilnici. Colson je v vnaprej napisani izjavi zapletel predsednika. Nixon «mi je ob številnih priložnostih prigovarjal, naj širim škodljive vesti o Danielu Ellsebrgu*. Prav zaradi tega je Colson odhajal v ječo. Colson je dodal, češ prepričan je, da je predsednik »verjel, da deluje skladno z nacionalnimi interesi*. Nixon je odšel za tri dni v Čamp David. Tam naj bi se odločil m se pripravil za potovanje v Rusijo. Oteklina na nogi mu je sicer nekoliko uplahnila, vendar sta ga zdravnika rotila, naj pot preloži. Zavrnil ju je. Tisku, ki je naposled zvedel za njegovo bolezen, so sporočili, da je imel med zadnjim potovanjem »milo obliko flebi-tisa», a da je bolezen popustila. Posadka Air Force One je komaj utegnila preloščiti trup svojega letala, že je predsednik spet odletel proč od VVatergatea najprej proti Bruslju in nato v Sovjetsko zvezo. Čez Atlantik je letel z dvignjeno nogo, da bi ga manj bolelo. Težko je čakal srečanja z Brežnjevom. Generalni sekretar Komunistične partije je bil njegov prijatelj. Nedelja, 10. februarja 1980 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.30 «Arte e messaggio cristiano* - Umetnost in krščansko napotilo 13.00 DNEVNIK - Ob 13. uri 13.30 DNEVNIK 1 - Vesti 14.00 V teku nedelje . .. 14.20 Disco ring: tedenska oddaja glasbe in plošč 15.45 «Questa pazza pazza neve* -tekmovanje na snegu 17.00 90. minuta 17.20 Prepričanje, TV nadalj. zadnji del 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 «L'enigma delle due sorelle* (Skrivnost dveh sester) - detektivka - 3 nadaljevanje 21.45 športna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnji teden Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Risanke 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Direktno iz studia Nanni Loy - Vsi skupaj če je možno 15.00 «Dottoriin allegria* - TV film 15.25 Napoved programa za prihodnji teden 15.45 DNEVNIK 2 - Neposredni športni prenosi Milan: šestdnevno kolesarjenje 17.00 «Pomeridiana* - Predstava proze, lirike in baletov 18.40 DNEVNIK 2 - Gol flash 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.00 DNEVNIK 2 - Športni pregled - Dogodki in osebnosti športne nedelje 20.40 «Che combinazione* - glasbeni program, ki ga vodi Rita Pavone 21.55 DNE’'NI 2 - Dossier Pred kongresom KD 22.50 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti 23.05 Simfonični koncert ped vodstvom Kirila Kondrascina Tretji kanal 14.30 DNEVNIK 3 - Priprava za olimpijske igre Cagliari: hokej 18.15 Preled sporedov za naslednji teden TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 15 minut z orkestrom Claudea Thomaina; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Nediški zvon, oddaja o Be nečiji; 11.00 Mladinski oder: «Kralj Oh in kraljestvo Joj*; 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Glasba po željah; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poroči la; 14.10 «Radio klopotača*, variete Radijskega odra; 14.50 Glas->eni fleš; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER (Italijanski oroaram) Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz 7.30, 10.30, 12.30, I3.3v, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro ju tro; 8.30 6 + 1=7, in je nedelja; 9.15 Glas Lada Leskovarja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 Orkester Giovanni Fe-nati in The Mun.'ch Machine; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.15 Nedeljske pesmi; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah: 14.00 Automobile story; 14.30 Zbra ni za vas; 15.15 Poje skupine Belle Epoque; 15. 9 Koncert na trgu; 16.00 Free shovv - ni samo glasba; 16.30 Crash: 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Disko hits; 18.15 Po je skupina J. T. Connection: 18.30 Male mojstrovine velikih mojstrov; 19.45 Slišimo se jutri. 18.30 ' oboroževanja, da bi s sporazumom le nekako P°Pr svoj javni ugled. jvi- Nixon in Kissinger sta si bila edina v prepriionj0 da omejitev širjenja jedrskega orožja ter vzdrž®'' ravnotežja v jedrskih grožnjah tvorita ključ k usp® j, mu popuščanju napetosti v odnosih s Sovjetsko t PnjBorclci dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. februarja 1980 olimpijskf igre SE TRI DNI DO OTVORITVE OLIMPIJSKI OGENJ ŽE V LAKE PLACIDU Grožnja z bojkotom iger v Moskvi deluje moreče tudi na vzdušje v lake Plaeidu J**® ko o olimpijskih igrah na i-I?- .. ravni še vedno razpravljajo JUc"° 0 političnih vprašanjih, na- »»»Soiajr* pr,“kuie le cerai, Je v Lake Placid prispel • °8enj. katerega so z leta-r1 Pnpeljali do Virginije, od tam srv)fi° ga, v do‘gi štafeti, v kateri je Lake°Pi tekačev, prenesli do nudijo igre prav v takih !2?kih-.eno lepih lastnosti: olim-nrnien (e tako globoko vkore-ŠDplni v..Judeb. da ga oportunisitčne čiti rfkC1ie ne n1016!0 kar tako uni-torpi . P°!em'kah in izjavah gre h.p: ,var iz tehničnega vidika naši?04 W se Carter nikoli v ~ Lat* ™a možnost bojkota. Igre so doslp- • ac’du slcer zimske in niso ženiJ Unele nobenih posebnih gro-' lasP° pa je, da bi vsaka se-h,i spreJeta odločitev imela odmev radi ? ?imski prireditvi, ki je za-et"» -V0Jega obsega le uvod v po- druofJn^Za-^orji se ukvarjajo z vse dosti: nunl problemi kot poiitiki. Žarjena i?oraJ? vrsti zahtev in naklo-snepnmJlm ,ni niti narava, ki je s finS zel° skopa. Pesti jih tudi o 0Jjv0 stenje, saj so predvidevanja "jem RU gledalcev pod pričakova- za^.er?aka javnost se v glavnem ni Predran!;iZa.igre in iz otrPlosti jo je je s arn, a -komaj polemika, katero Ami.ria ^edsednik ZDA. Poprečni ka & odkril, da bodo iz vidi- dai 7r?A?g? Prestiža — in tega se-Uspeio ‘I lš°ejo — igre zanj slabo namreč Ameri<:iani (vsaj na papirju) za .nimajo prevelikih možnosti alpskem^nejšo osvojitev kolajn. V stega „ jfnučanju, ki je za prepro-dojemiii„ e iskeSa smučarja najbolj S|hučaria V V?ai° eneSa samega od • *i bi lahko posegel po eni klicni lJn' V.hokeju, ki je na po-•jublienaVn* čredno razvit in pri-leč 'c?0 v olimpijskem krogu da-tudj ne ^°vi?ti. Smučarski teki bi klikih Sme'‘ nuditi domačinom pre-so man-m°Žnosti' ostale panoge pa ka. o,l/redne iz prestižnega vidi-tudi f,- tu„ Padec pri zanimanju in lKre ,an?na šk°da- Se j,V bodo začele 13. februarja, kvalif.k., prei pa bodo izvedli šest Prvem ®,clJskih hokejskih tekem. V delili ri evu kola kolajn ne bodo Prestjjnrugega dne bomo videli dve iti tek i Palogi kot sta moški smuk > je : 30 km za moške. Pred- p zanimiv smuk. nje, ;fa' V Xse za alpsko smučati ne Jana s hriba Whiteface, 97? m ,,.?seSa 1.500 m, ima pa kar m finski [>ih ra-/m , e razlike. Zaradi snežno 2m.. e.r bi bilo to razliko nekoli-stiinda,, ,isati. Mt. Whiteface je iz ?°bočia iga vidika sploh'‘zanimiv, in sisL Rnža kar 28 različnih prog s°č smn- viačnic zmore nekaj ti- ie RotovoIV- na ur0‘ Tehnično pa Svetu, ?alec Pred vsemi centri na Zasnežit aj Premere sistem umetne S ah. V? n? vseh olimpijskih proden;;,, i,1 minuti lahko v sneg spre-i° Vse .V *.?? tisoč litrov vode in Storiš«n Vidine 1325 m. Na vseh Pata- u V 'ahk° v eni uri «zapa-Vst0D . ‘ centimetra in pol snega. Prav ipniCe so razmeroma drage, če-'-ena 1.. J?° zadnjih vesteh njihova j do Rn j’ Prvotno so segale od dolarjev ., arjev, s poprečkom 25 «0 tjs : V ZDa naj bi jih prodali I>a,tnenien'k)reost'aiih 8® tisoč pa je Pližnjin, i11 tujcem, največ seveda ™ Kanadčanom. NOGOMET NA TURNIRJU V VIAREGGIU Napoli in Mia četrtfinalu ze v VIAREGGIO — Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Viareggiu so včeraj odigrali drugo kolo. Tako Napoli kot Dukla iz Page sta si matematično zagotovila nastop v četrfinalu, medtem ko so že izpadli beograjski Partizan, Torino in First z Dunaja. Izidi včerajšnjega kola: Juventus - Celtic 3:2 (0:2) Real Madrid - Lazio 1:1 (1:0) Fiorentina Aris Solun 2:2 (1:1) River Plate - Avellino 1:0 (1:0) Napoli - Torino 1:0 (1:0) Porto - Milan 1:0 (0:0) Perugia - First Dunaj 2:1 (1:1) Dukla Praga - Partizan 2:1 (1:0) LESTVICA 1. SKUPINA: Fiorentina 3; River Plate in Aris Solun 2; Avellino 1 2. SKUPINA: Napoli in Dukla 4; Partizan in Torino 0 3. SKUPINA: Porto 4; Milan in Perugia 2; First Dunaj 0 4. SKUPINA: Juventus 3; Real Madrid in Lazio 2; Celtic 1 PRIHODNJE KOLO 11. februarja: Napoli - Dukla: Fiorentina - Avellino; Aris Solun - River Plate; Torino - Partizan. 12. februarja: Perugia - Porto; Juventus - Lazio, Real Madrid - Celtic: Milan - First Dunaj Četrfinale bo na sporedu v sredo, 13. t.m. ter v četrtek, 14. t.m. ODBOJKA OB ZAKLJUČKU JESENSKEGA DELA ŽENSKE B LIGE Možnosti ekipe Bor Intereuropa Dekleta bi bila lahko trenutno na lestvici višje uvrščena Včeraj je v Lake Placid prispela štafeta z olimpijskim ognjem (AP) ......“'i...""."».i..............................................................................................■■im............................................... Jesenski del ženskega prvenstva B lige je za nami. četrto mesto je uspeh ali neuspeh za Bor Intereuropo? V devetih tekmah je Bor Intereuropa petkrat zmagal in štirikrat izgubil. Prvi uspehi so zbudili ambicije in želje, da ekipa prestopi v višjo ligo. Dosedanji neuspehi so upanje pogasili. Zanimalo nas je predvsem mnenje trenerja Rada Grudna, kajti on je edini trener prve ekipe, ki ni zrasel v društvu. Doslej so se v prvi ženski ekipi zvrstili štirje trenerji: Pavletič, Drasič, Vitez in Furlanič. Prvi je praktično postavil temelje ekipi in društvu, ostali trije so pa bivši igralci, ki so se začeli ukvarjati s trenerskimi posli po dolgih letih aktivnega tekmovanja pri društvu. «Resnost, s katero so igralke za čele s treningi me je prijetno presenetila,* pravi Rado. cUgotovil sem, da igralke dajo od sebe vse kar morejo, kar pri Ljubljani nisem ugotovil. Torej sem menil, da je tak uvod v tekmovalno sezono izredno pozitiven. Izidi prvih tekem, (tudi po nesrečnem gostovanju v Schiu) so bili pozitivni. Pred TENIS Kvalifikacije za Davisov pokal RIM — V okviru tretjega kola kvalifikacijskih srečanj evropske skupine za Davisov pokal so dosegli sledeče izide: Madžarska - Bolgarija 3:0 Španija - Nizozemska 2:1 Švica - Izrael 2:1 Francija - SZ 2:1 Finska - Poljska 3:0 Belgija - Avstrija 1:1 ZRN - Norveška 2:0 V okviru vzhodne skupine pa sta si nastop v finale že zagotovili Avstralija in Nova Zelandija. * * * Borg v finalu BUČA WEST (ZDA) - Šved Bjorn Borg se je z zmago nad Argentincem Guillermom Vilasom (6:2, 6:1) uvrstil v finale • teniškega turnirja «Grand slam». V finalu se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja McEn-roe - Gerulaitis. NOGOMET Argentina v Moskvo BOGOTA — V okviru kvalifikacijskih srečanj za nastop na poletnih olimpijskih .jgflaJk v Moskvi je Argentina s 3:1 (1:0)’' premagala Brazilijo in si s tem predčasno zagotovila potovanje na olimpiado. ATLETIKA Nova svetovna rekorda «indoor» NEW YORK — Na ženskem atletskem tekmovanju v Madison Square Gardenu v New Yorku je Mary Decker (ZDA) s časom 4'00”8 izboljšala svetovni rekord v teku na 1500 m. Prejšnja znamko (4’03”) je leta 1979 postavila Romunka Natalia Maracescu. V teku na 60 jardov z ovirami pa je nov svetovni rekord dosegla Ste-phanie Hightower. Progo je pretekla v 7”47. Za njo se je uvrstila Candy Young, kateri je s časom 7”50 pripadal prejšnji rekord. PRI PD I. GRUDEN IN SP SOKOL V NABREŽINI OBETA SE MNOGO DELA Razdelili so odborniška mesta - Mladinski krožek • Gradnja novega sedeža V petek, 1. februarja, se je v društvenih prostorih sestal na svoji prvi redni seji novoizvoljeni odbor PD Igo Gruden in ŠD Sokol iz Nabrežine. Po kratkem pozdravu in čestitkah, so odborniki iz svoje srede izvolili Izvršni odbor, ki ga sestavljajo: N. Gruden - predsednik, dr. G. Gruden - podpredsednik, M. Terčon - tajnik, H. Caharija - blagajnik in V. Terčič - gospodar. V izvršni odbor sta bila izvoljena še S. Devetak kot referent za kulturo in M. Petelin; ki je bil soglasno potrjen kot športni referent. Ker se v tekoči mandatni dobi obeta mnogo dela, so bili izvoljeni še posamezni namestniki, ki bodo pomagali pri delu izvršnega odbora. To so: A. Pertot kot namestnik tajnika, V. Caharija kot namestnik blagajnika, A. Gruden kot namestnik gospodarja, Z. Legiša kot namestnik referenta za kulturo ter S. Ušaj kot namestnik referenta za šport. Referenta za kulturo in šport sta si izbrala!' še neposredne sodeJ lavce, saj pripravljata zelo bogat program in potrebovala bosta širše sodelovanje vseh članov. 1111111111111111111111111111111111111111111111(1111111111111111111' OBVESTILA ŠZ Bor in PD Škamperle priredita na pustni torek popoldne tradicionalno OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v prostorih stadiona «1. maj» pri Sv. Ivanu. Prvenstvo «under 15» ^ ave» na vrhu lestvice teku ie je tudi odboj-I^ano ;,,rv®nstv° najmlajših ime-^ 0 miJnd,er 15>>- Tekmovanje v N« VnJr kategoriji je bilo letos l °clboiLJano' Nastopajo lahko mla-„asheje JKarice, rojene leta 1965 in debi! Pečeni, da lahko i-E®flajgt i ki še niso dopolnile ^kftiovani ad pa so ®e mlajše. Jpaščaj 'zredn° koristno za števil, rv?°slei Rušenj. Lji; ^ bili odigrani dve poti911'0 dvč faer>krat sta neporaženi n? VdL^Sterkl: Bor in 0MA- Tn°sti , lh razPletih ima največ 1fijetnr>Za konen° zmago OMA. J'fPhice p 80 Presenetile tudi za-kfl°ljive ,ara- k> so slavile tri pre-igraip ma6e, vendar so Tržačan-J.^Pile nasprotnicami, ki niso a ‘ Ustava Jgrnue 7 najmočnejši-l^niti, j mi- Obenem pa moramo da i S? vse borovke rojene h, *)0do u!\ k^neje, kar pomeni, Prihnri k° 'grale v tej zasedbi & vT * let0- Sokol in Sloga v>aU ^---nastopih s.Pa je v naših društvih en in ima tako možnost Sloga enkrat sta izgubili, Breg in Konto-biP- RtibatVsa tfi srečanja izgu- fi°r ' Sok'0/ Uigranih tekem: Ihbef ' Si°ga °Ma ' S°r Sl0ga'-0MAVel J* Sl 2:0 1:2 2:1 2:1 2:0 0:2 0:2 2:0 1:2 LESTVICA 3 3 0 3 3 0 2 11 211 °g 2 11 jJVl 3 0 3 (H tal. ^ 5SiSr - s°ko1' s">8' K 6:0 6:2 2:2 3:3 3:3 1:6 1:6 so na- bo Breg). G. F. ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > S H 50 C/2 H O gozdnih rezervatih v Sloveniji Domala vsaka dežela z modernim konceptom gozdarstva :.e ima gozdne rezervate. Prizadevanja za njihovo snovanje segajo vsai v polovico preteklega stoletja. Zamisel gozdnih rezervatov je danes v bistvu povsod enaka: ohraniti dele gozdnih ekosistemov prepuščene naravnemu razvoju, da bi se v njih z opazovanjem naravnih procesov dokopali do čim več temeljnih spoznanj o gozdu ter bi jih nato srni selno uporabili pri novem prona-ravnem gospodarjenju z njim. Slovenija je doslej že imela 12 pragozdnih ostankov s skupno površino 344 ha, ki pa ne morejo predstavljati slovenskega gozdnega okolja v celoti. Že bežen pogled na zemljepisno razporeditev dosedanjih pragozdnih rezervatov v Sloveniji kaže, da so skrajno neustrezno razporejeni, saj jih je kar 9 na območju Kočevskega Roga in Gorjancev. Vzroki za njihovo ohranitev so bodisi izjemnost sestojev bodisi njihova odmaknjenost. Mreža novih rezervatov pa naj bi enakomerno pokrila vso Slovenijo. V prvi fazi nove mreže gozdnih rezervatov se predvideva približno 200 rezervatov. Največ rezervatov bo v velikostnem razredu 10 do 20 ha. Po približni oceni bo mreža novih rezervatov obsegala 4600 hektarov gozdnih rastišč, kar pomeni pol odstotka vseh slovenskih gozdnih površin ali četrtino odstotka površine vsega ozemlja SR Slovenije. Dražgoše Legendarne Dražgoše je letos obiskalo okoli 800 tabornikov iz vse Slovenije. To je bila že 22. spominska in športno-rekreattvna prireditev. «Po poteh partizanske Jelovice» — posvečena obletnici dražgoške bitke partizanskega Cankar- jevega bataljona. Taborniki so se udeležili orientacijskega tekmovanja «Glas svobodne Jelovice». Kljub mrazu in snegu so s pomočjo kompasa in specialke dobro prehodili pot in rešili predpisane naloge. Pri mlajših tabornicah je zmagala e-kipa odreda Srečko Kosovel iz Se Žane, pri mlajših tabornikih ekipa odreda Svobodnega kamnitnika iz Škofje Loke, pri starejših tabornicah ekipa odreda Jadranskih stražarjev iz Izole in pri starejših tabornikih ekipa odreda XI. SNOUR iz Maribora. Po tekmovanju so se taborniki udeležili sklepne prireditve pri spomeniku, ki je posve čen dražgoški bitki, (mp) Karpov osvojil turnir v Bad Kissingenu RAD KISSINGEN — Na velemojstrskem turnirju «Horten» v Rad Kissingenu na Bavarskem je prvo mesto zasedel sovjete! i predstavnik Anatolij Karpov. V zadnji partiji, ki je trajala skoraj dvanajst ur, je Karpov premagal zahodnega Nemca VVolfanga Unzickerja. LESTVICA: Karpov (SZ) 4,5 točko, Spasski (SZ) 3, Hiibner (ZRN), Unzicker (ZRN) 1,5. ODBOJKA Paoletti in Klippan Skupno v vodstvu MILAN — V italijanskem odbojkarskem prvenstvu A lige so včeraj odigrali četrto kolo, v katerem so dosegli sledeče izide: Isea Falconara - Velco Parma 3:0 Edilcuoghi - Grondplast 3:2 Polenghi Amaropiu 3:2 Eldorado - Marcolin 3:0 Klippan - 'Mazzei 3:1 Paoletti - Panira 3:0 Sklenjeno je bilo, da bosta referenta delovala neodvisno vsak na svojem področju, vedno v tesni povezavi z izvršnim odborom, ki se bo redno sestajal vsak drugi petek. Tudi širši odbor društva se bo občasno sestajal, predvsem takrat, ko bo šlo za pomembne odločitve ter za pravočasno obveščenost in seznanjenost vseh odbornikov o poteku delovanja, o sklepih in programih. Zelo razveseljiva je bila tudi vest, da se je sestala mladina in ustanovila mladinski krožek. To je bila že dolgoletna želja društva. Mladinski krožek bo deloval samostojno, vedno pa v sklopu društva. Koordinator med krožkom in društvom bo Zvonko Legiša. Z mladinskim krožkom se bo v občini Devin-Na-brežina kulturno-mladinsko delovanje še okrepilo, saj bodo mladinci in mladinke prirejali v sodelovanju z društvom kulturne večere. Novoizvoljeni odbor se je takoj oprijel dela, ter med drugim sklenil .prirediti L marca tradicionalni družabni večer z včlanjevanjem. V tem letu se bo namreč začelo, na pobudo društvo s pripravami za izgradnjo novega poslopja, ki ga bo imelo v uporabi društvo. Prevladuje prepričanje, da bodo v novih prostorih utripala srca sveh Slovencev, ki naj bi sodelovali, pomagali in svetovali pri zadanih ciljih društva. Zato PD Igo Gruden in ŠD Sokol, ki izpolnjujeta poslanstvo na narodnostno najbolj ogroženem ozemlju na Tržaškem, vabita k sodelovanju vse tiste, ki se zavedajo, da je moč manjšinskega naroda predvsem v kulturi in masovnosti, kajti le tako se bomo zoperstavili asimililaciji. Potrebno je izgubiti razne predsodke. V društvu je vsak dobrodošel, le zavedati se mora, da je društvo, ki deluje v zamejstvu, porok, da bodo tudi naši otroci in vnuki imeli možnost in pravico nadaljevati in uporabljati slovensko kulturno dediščino, da velikani slovenskega naroda ne bodo tonili v pozabo. Pri Adrii so sestavili letošnji program delovanja društva Na svoji prvi redni seji v letoš njem letu je novoizvoljeni odbor športnega društva Adria iz Lonje-rja sestavil program delovanja za tekoče leto in imenoval načelnike raznih sektorjev, še prej pa so odborniki kooptirali v odbor društva mladega Ivana Sosiča, ki je letos odgovoren za člansko kolesarsko tekmovalno vrsto. Novi odbor, ki šteje sedaj 22 članov, je sestavil precej obširen program delovanja, ki so ga nato orisali načelniki za atletiko (Fabio Ruzzier), kolesarstvo (Radivoj Pečar) in rekreacijo (Marisa Batič). V načrtu društva je tako organizacija mednarodne članske kolesarske dirke za četrto trofejo ZSŠDI, soudeležba pri organizaciji 14. Alpe - Adria, prireditev treh cikloamaterskih dirk — Pokal Lonjerja, Trofeja Močilnik, Pokal Adrie ter dirka v ciklokrosu za vse kategorije. Poleg tega pa bo lonjersko društvo soorganizator dirke na kronometer v Kokrici pri Kranju ter pri-jaterljskega maratona Lonjer - Kokrica. V kategorijah amaterjev in cikloamaterjev pa bo Adria nastopala na dirkah v naši deželi, v Venetu ter v Sloveniji. V atletiki ima društvo v načrtu organizacijo vrsto krosov ter tek movanja na področju «propaganda» na stadionu pri Sv. Soboti ter se veda nastopanje na vseh možnih tekmovanjih od začetnikov do članov, bodisi pri nas kot v Sloveniji. Rekreacijski odsek pa se je zelo razširil in ima poleg telovadbe za ženske namen prirediti telovadbo tudi za moške. Težnja pa je, da bi organizirali čimveč izletov med temi tudi pohod na Triglav, orientacijski pohod ter drugi športni teden. R. Pečar KOŠARKA Iskra Olimpija klonila v Zagrebu BEOGRAD — V okviru 12. kola prve jugoslovanske košarkarske lige so včeraj odigrali skoraj vse tekme, tako da je danes na sporedu le srečanje med Bekom in . urtiza-nom. Iskra Olimpija, ki je gostovala pri zagrebški Ciboni, je po izenačenem prvem polčasu klonila v nadaljevanju. Tudi tokrat je bil najuspešnejši Peter Vilfan, ki je dosegel 29 točk, Vinko Jelovac pa tri manj. Pri Ciboni se je razigral Petrovič (33). IZIDI Cibona - Iskra Olimpija 105:90 Radnički - Crvena zvezda 101:85 Šibenka - Jugoplastika 81:70 Rabotnički - Zadar 106:95 Bosna - Borac 118:103 MLADINSKE IGRE V RABLJU Nekaj dobrih rezultatov naših tekmovalcev V. Rablju so se ta teden zaključile .pokrajinske smučarske tekme v okviru mladinskih iger. Tekmovanj so se udeležili tudi učenci slovenskih osnovnih šol ter dijaki nižje srednje šole «Ivan Trinko» v Gorici, ki so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Med osnovnošolkami se je v slalomu Lavra Legiša uvrstila na 11. mesto: med osnovnošolci je Robert Klanjšek zasedel 19., Mitja Rupel pa 23. mesto. V teku na smučeh, vedno za osnovnošolce, je Valter Cragnolin zasedel 5., Ivan Brešan 6,, Francesco Bertolini pa 7. mesto. V teku za nižješolce si je Andrej Massi prismučal 3. mesto Aleksander Contin 5., Marko Humar pa 9. mesto. (pr) sezono smo si zastavili minimalni cilj: obstanek v ligi. Lahko bi rekel, da smo to dosegli, objektivno pa bi lahko več dosegli in je bera desetih točk nekoliko preskromna. Priznati moramo, da je OMA Za-nardo prikazala zrelejšo ekipno i-gro, da je porazu v Schiu botrovala bolezen in poškodbe; ne morem si pa razložiti zgubljenih tekem v Ce-nate Sotto in doma proti Castelgom-bertu. Potencialno je Bor Intereuropa močnejša ekipa, vendar je v zaključnih trenutkih popustila.* «Kje je vzrok tega stanja?* «Ne smemo pozabiti, da Bor praktično vedno gostuje in prednost domačega igrišča tako odpade. A to ni vse: ekipi manjka igralka, ki bi znala motivirati kolegice, ki bi znala vplivati s svojo voljo na soigralke in jih spodbuditi. Taka napadalna osebnost ni vedno priljubljena, a je lahko odločilna oseba v skupinski igri. Torej bi lahko govorili o psihičnem nihanju igralk. Zadnje čase je tudi upadla prisotnost na treningih. Pomanjkanje uigranosti pa čisto gotovo negativno vpliva na razpoloženje, na moralo in seveda na izid tekem.* Na vprašanje, kako gleda na drugi del prvenstva je trener rekel: «Če bo ekipa kolikor toliko trenirala in se borila za vsako žogo, bi morali biti uspehi v spomladanskem delu večji. Vsaj na papirju so prve tekme dokaj lahke, kar bi moralo pozitivno vpiivati na moralo. Vendar se bodo sedaj ekipe borile za obstanek in je mnogokrat drugi del prvenstva precej različen od prvega, saj je sedaj vsaka točka važna v boju za obstoj v ligi. Torej Bor Intereuropa se bo moral izredno paziti tudi tako imenovanih lahkih nasprotnikov. Lahkega nasprotnika ni.» Ob zaključku pogovora je trener dodal: «Vsaka ekipa potrebuje štiri enakovredne podaj ače, saj so vir igre in jih nimamo dovolj. Tolkači zaključijo akcijo in žanjejo aplavz pri publiki, igro pa ustvari prodoren in napadalen podajač, ki vodi igro, ugotovi hibe nasprotnika in poda žogo tolkaču. ki je trenutno najbolj v formi ali v najboljšem položaju, da uspešno zaključi akcijo.* Želeli smo zvedeti, kaj mislijo še igralke. Postavili smo jim tri vprašanja: deset točk je uspeh ali neuspeh? Kje so vzroki za 4 poraze? Kaj pričakujejo v pomladanskem delu prvenstva? Odgovori na prvo vprašanje so bili dokaj slični: igralke so ugotovile, da bi bile lahko druge in bi torej bile še Vedno V boju za prvo mesto. Le redke so menile, da je šlo v prvem delu prvenstva «še kar dobro*. Iskanje vzrokov nekaterih porazov je bilo bolj zapleteno. Nekatere so dolžile objektivne težave (bolezni in poškodbe), druge pa so ugotavljale, da je osnovna hiba ekipe premajhno zaupanje v lastne moči. Skratka: igralke niso znale vedno izkoristiti ugodnih prilik, prevladal je strah pred nasprotniki. Skoraj vse so pa ugotovile, da je pomanjkanju koncentracije botrovala skromna prisotnost na treningih. Za drugi del prvenstva vlada skromen optimizem. Igralke so prepričane, da bi lahko dosegle boljše uspehe kot v jesenskem delu, samo v primeru, če bodo ponovno resno poprijele z delom. Igralkam moram priznati veliko mero samokritike in objektivne presoje lastnih pomanjkljivosti. Odo Kalan KOŠARKA POULE C-2 Jadran - San Marco 78:68 (34:39) PROPAGANDA Don Bosco - Konto vel 44:47 PROMOCIJSKA LIGA Inter Milje - Kontovel 61:64 NARAŠČAJNIK' ACLI Romke - Dom 91:43 SMUČARSKI TEK Pokal Kurikkala TRENTO — Na mednarodnem tekmovanju v smučarskih tekih za pokal Kurikkala na Folgarii je v ženskem teku na 5 km zmagala Italijanka Vanzetta. Med mladinci je v kategoriji 1-A (10 km) zmagal Italijan Runggaldier, 5. pa je bil Jugoslovan Klemenčič. V kategoriji 2-A (15 km) je prvo mesto osvojil domačin Albarello, odlično tretje mesto pa je osvojil Jugoslovan Djuričič. KOŠARKA NA VČERAJŠNJEM GOSTOVANJU Hurlingham jc zamudil izredno priložnost Honky — Hurlingham 75:73 (43:42) HURLINGHAM: Laurel 22 (4:4), Bradley 20 (2:2), Baiguera 11 (3:4), Dordei 8 (2:2), Meneghel, Ritossa 12, Scolini, Tonut, Jacuzzo, Chieri. HONKY: Mondacchi, Lasi 8 (4:6), Servadio, Valenti 4 (2:3), Sonaglia 17 (7:9), Paleari 22 (2:3), Mannella, Green 16 (4:4), Gelsomini 8 (0:1), Bolzonetti. SODNIKA: Pinto in Teofili iz Rima PON: Meneghel Hurlingham si je zapravil izredno priložnost, da bi si matematično zagotovil prestop v A-l ligo. Tržačani so izgubili proti Honkyju, ki sodi v spodnji del lestvice, a je proti prvemu zaigral kot mogoče še nikoli v tem prvenstvu ter tudi zasluženo zmagal. Tržačani so odpovedali v ključnih trenutkih tekme in zaman je bil tudi njihov trud, da bi v poslednjih potezah spremenili izid. Marko DANAŠNJI SPORED A-2 LIGA (24. kolo) Rodrigo - Mercury; Mecap - Li-berti, Diario - Pagnossin; Canon -Postalmobili; Acentro - Šarila. A-l LIGA (24. kolo) Grimaldi - Billy; Antonini - Eldorado: Sinudyne - Emerson: Gabetti-Jolly; Fabia - Pintinox; Arrigoni s Scavolini; Isolabella - Superga. iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiimiiiin DOMAČI ŠPORT VAM PREDSTAVI DANES NEDELJA, 10. februarja 1980 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.. 00 v Trebčah Primorce - Zarja * * * 15.Q0 v Trstu, Kampanele Campanelle - Breg * * * 15.00 pri Domju Domio - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Ribiškem naselju CGS - Gaja * # • 15.00 v Nabrežini Aurisina - Kras * ♦ * 15.00 v Doberdobu Mladost - S. Lorenzo » * * 15.00 v Koprivnem Capriva - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 10.30 v Trebčah Primorec - Zaule (iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|1|||||iii||ll|l|l|||,|,tiri,l|„,|||||lri|,|,||,,ll||,|,|ll|,llll, KinunmuHMutnm SMUČANJE NA ZONCOLANU Nova pobuda SPDT Priredilo bo tečaj turnega smučanja V interesu vsakega društva je razširiti in popestriti svoje delovanje. SPDT se že dolga leta ukvarja s planinstvom, rekreacijo, izletništ-vom, smučanjem in še z marsičem drugim, letos pa se bo prav v o-kviru bogatenja svojih izkušenj «spo-prijelo* s turnim smučanjem. Za zamejska planinska in tudi smučarska društva je ta šport popolna novost, medtem ko ga v Sloveniji uspešno gojijo- že celo vrsto let. Še več, vsa večja planinska društva ter celo razne planinske-rekreativ-ne skupine v Sloveniji redno prirejajo vsako leto v februarju vrsto tečajev, ter od februarja do junija kakih deset turnih smukov po slovenskih gorah. Teh turnih smukov se udeležuje veliko število navdušencev vodijo pa jih priznani in izkušeni smučarji. Najbolj znameniti turni smuk je Triglavski, ki je vedno sredi maja ter traja tri dni. Vsi, ki so se ga večkrat udeležili (med temi je tudi nekaj zamejskih planincev) govorijo o nepozabni «pustolovščini». SPDT prireja s sodelovanjem smučarske šole iz Ravascletta tečaj turnega smučanja. Tečaj bo trajal štiri nedelje in sicer 9., 23., in 30. marca ter 13. aprila v okolici Ravascletta in na Zoncolanu. K tečaju spada tudi predsmučarska telovadba, saj je za tak šport potrebna vsestranska dobra psihofizična kondicija. Telovadba je na stadionu «1. maj* ob torkih in petkih od 20.30 do 22.30. Vpisovanje na tečaj turnega smuka bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3) v torek, 12. in v četrtek, 14. 2. od 20. do 21. ure. Cena tečaja (skupno s predsmučar-sko telovadbo) je 15.000 lir. Prevoz do Ravascletta je z osebnimi avtomobili. Iz tehničnih razlogov je število tečajnikov omejeno na deset, če bo torej tečajnikov več, bodo le-td opravili v Ravasclettu pod vodstvom tamkajšnjih smučarskih učiteljev nujno selekcijo. Za vse informacije al: podrobnosti pa naj se interesenti obrnejo na odbornika društva Pavla Fachina (tel. 742488). Tečajnik; morajo imeti svojo lastno smučarsko opremo. Ta pa pomeni dober par smuči, po možnosti prav za turno smučanje. Tudi vezi so seveda posebne in sicer take, da sprostijo peto pri vzponu ter pri spustu jamčijo kar največjo varnost. Obvezne so varnostne vezi, palice pa so malo daljše od navadnih smučarskih, čevlji so tudi posebni samo za ta šport, poleg teh pa so obvezni še psi (pelle di foca). Kogar zanima smučanje se bo moral še posebej zanimati za opremo, ki je, kot vidimo, precej različna od navadne smučarske. Za varnost tečajnikov bo društvo dalo na razpolago ter uporabila vrvi, radijske oddajnike in sprejemnike ter eventuelno posodila pse tistim, ki jih še ne bi imeli. D. J. NAMIZNI TENIS V nadaljevanju namiznoteniškega turnirja «Ping-pong 80* so sinoči odigrali naslednji tekmi: Sirena - Doberdob 7:2 Sirena - Kras B 6:3 # * * DANES NA VRSTI DEKLETA Danes zjutraj bodo v Samatorci v okviru rekreacijskega .namiznoteniškega tekmovanja «Ping-pong 80* stopile za zeleno mizo 4 ženske ekipe, ki bodo odigrale šest srečanj, po naslednjem razporedu: 9.00: Kras A - Kras B in Kras C - Kolonkovec; 10.00: Kras A - Kras C in Kolonkovec - Kras B; 11.00: Kras A - Kolonkovec in Kras B - Kras C. —bs— ODBOJKA V MOŠKI B LIGI Odlična igra Tržačanov V moški odbojkarski B ligi se je sinoči Bor JIK Banka vrnil domov z obema točkama v žepu. V zaostalem srečanju 6. kola je namreč premagal Monselice s 3:1. Čeprav so Tržačani nastopili s precej okrnjeno postavo, so sinoči odigrali svojo letos najboljšo tekmo. G.F. Še nekaj včerajšnjih odbojkarskih izidov: ŽENSKA C LIGA Sokol - La Scarpoteca 3:2 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - Kontovel 3:2 2. MOŠKA DIVIZIJA Libertas GO - Dom Juventina - Rozzol 3. ŽENSKA DIVIZIJA Sloga - II Modulo 2:3 0:3 3:0 Tokrat celo s strani sodnika V Turjaku ponovno protislovenski izpad 3. DIVIZIJA Oiympia — Turjak 0:3 (9:15, 13:15, 14:16) OLYMPIA: Makac, Rjavec, Sirk, Devetak, Rustja, Pola, Lojk. SODNIK: Brumat Aldo V petek je goriška 01ympia imela na sporedu tretjo tekmo v prvenstvu tretje divizije. Sicer so Goričani že prej vedeli, kakšno vzdušje vlada v Turjaku glede Slovencev, tokrat pa jim je celo sodnik pred tekmo skušal prepovedati, da bi govorili v slovenščini («0, per prima cosa in campo non ste parlar in dialeto sloven*). Prepoved je sicer jadrno umaknil, ko je spoznal, da fantje ne bodo odstopili od te naše osnovne pravice. Tekmo so naši fantje sicer izgubili. delni rezultati pa dokazujejo, da je vsakokrat šlo za las. G. R. Klippan poražen PRAGA — V prvem polfinalnem srečanju v okviru pokala prvakov v odbojki je sinoči Rdeča zvezda iz Prage premagala Klippan iz Turina s 3:0 (15:11, 15:12, 15:12). 9.00 v Dolini Breg - Montebello • * • 12.30 v Bazovici Zarja - SLFY NAJMLAJŠI 10.30 v Repnu Kras - SLFY ZAČETNIKI 13.00 v Trstu, Kampanele Chiarbola A - Primorje ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Inter 3. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 na Proseku Kontovel - Breg KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Dolini Bor - Ferroviario * • * 9.00 v Gorici, Rojce Dom - Arte B NARAŠČAJNIKI 9.30 na Kontovelu Kontovel - Inter Milje DEČKI 10.00 v Trstu, Ul. Petracoo Alabarda - Bor * * * 11.00 na Opčinah Polet - Ferroviario PROPAGANDA 8.00 v Trstu, Istrska ulica Don Bosco B - Kontovel 11.00 v Trstu, stadion «1. maj* Bor - Servolana NOGOMET V 1. ITALIJANSKI LIGI Udines« - Juventus Potem ko so Orrica, ki je po srečanju s Cagliarijem podal ostavko, spet potrdili za trenerja, bo danes furlansko moštvo na domačem igrišču skušalo zaustaviti zmagovito pot Juventusa proti drugemu mestu na lestvici, kar pa je še bolj važno, skušalo bo zaustaviti svojo pot navzdol. Udinese je namreč v izredno hudem položaju in morebitni neodločeni izidi ga ne morejo več rešiti pred izpadom. Ker pa danes na zmago ne more računati, lahko samo upa, da ne bo še bolj izgubil stika s Catanzarom, Torinom in Fio-rentino, ki so nekaj mest više na skupni lestvici. DANAŠNJI SPORED (20. kolo) (V oklepaju ime sodnika) Bologna - Avellino (Casarin) Catanzaro - Cagliari (Mattei) Lazio - Ascoli (Redini) Milan - Perugia (Benedetti) Napoli - Inter (Bergamo) Pescara - Fiorentina (Agnolin) Torino - Roma (Lo Bello) Udinese - Juventus (Prati) PO TREH ZAPOREDNIH REMIJIH Bo Triestina osvojila celoten izkupiček? Po dveh zaporednih gostovanjih in po treh zaporednih remijih, v katerih ni dosegla niti enega gola, si mora danes Triestina pred domačim občinstvom nujno zagotoviti celoten izkupiček, če noče še poslabšati svojega položaja in zgubiti stika s skupino, ki je pri vrhu skupne lestvice in s tem vsako upanje na napredovanje. Ravno zato pa je današnji gost Alessandria zelo neugoden nasprotnik, saj se na spodnjem delu lestvice bori pred izpadom in bo po vsej verjetnosti z obrambno in zaprto igro skušala priti vsaj do točke. DANAŠNJI SPORED (19. kolo) (V oklepaju ime sodnika) Casale - Fani (Zumbo) Mantova - Rimini (Leni) Pergocrema - Forli (Rinaldi) Piacenza - Biellese (Falsetti) Sanremese - Lecco (Ronchetti). S. Angelo - Cremonese (Lombardo) Treviso - Novara (Tarantola) Triestina - Alessandria (Vallesi) Varese - Ressiana (Pirandola) RADIO V jutrijšnji oddaji Radia Trst A «Glasbeni ping-pong* bo na sporedu kviz oddaja z raznimi nagradnimi vprašanji. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tet. (040) 79 46 72 (4 ltni|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprei plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjet|a mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi DZS • 61000 L|ubl|0W mini 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., vlš. 43 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozail 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir besedi Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - JuWs“ Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 10 .10. februarja 1980 fji uči umi i. puviocrv cu /o • ivrv t*t/o. vyiuoi ■*. " o krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de v Italiji pri SPI. , . . I l__ Član Italijanska Izdaja ZTT zveze časopisni'1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^irst laiožnikov FiEG SPREHOD PO TRŽAŠKIH KNJIGARNAH Tržačane zanimajo pripovedna dela in zgodovinske razprave o mestu Januarja prodaja knjig močno padla - Velik delež sredstev obveščanja pri propagandiranju posameznih de! Nekega popoldneva smo se namenili obhoditi glavne mestne knjigarne z namenom, da bi našli lahko posebno knjigo, tako ki je ne dobiš kar tako na prvem koraku. Pri tem pa smo se hoteli malo pobliže seznaniti tudi z okusom naših someščanov na knjižnem področju. Najprej smo stopili v neko večjo knjigarno v mestnem središču, ki pa je bila v tistem trenutku skoraj prazna. V njej so se potikali le nekateri uslužbenci, ki so vneto ka-talogirali in prenašali knjige iz enega prostora v drugega in neki par, je iskal slikanico za svojega otroka. Vprašali smo uslužbenca, ki se nam je zdel ure naprej na tel. št. 829014. MODE VALENTINA pri sporoča, da ima veliko razpre® jo vsakovrstnih oblačil. Na izM. ima plašče od 40.000 lir nap™ itanovanj- PRODAM po ugodni ceni sU.~,. sko prikolico VS 510 s ped®1 žišči, verando 1 r opremljeno zimsko taborjenje. Letnik 1977' lefon (040) 826-759. TRGOVINA kmetijskih strojev '" prodaja motorne kultivatorje FERRARI, NTBBI in W žage HOMELITE zvodnje in drugo oroa' pa motorne ke proizvodnje Universalmacchine Dolina. KUPIM prenosni generator z ^ ^ kom Izmeničnega toka 220 V, enosmernega 12-24 V z ®*J 500 1200 VA. Telefonirati na Vilko 815151. ,. PODJETJE išče grafičnega deia ca ročnega sUvca. Ponudbe^ upravo Primorskega dnevnika.' Montecchi 6 pod šifro «tr8[l ZAVAROVANJA za povračila da,' ka IVA za prevoze za civilne s govornost v^eh riziko va i ' agencija Švab, Assicurazior nerali Trst, Ul. Genova H. S fon 61-034: podružnica na OP0 nah. Ul. Salici 1, tel. 211489. PRAVIM LJUBITELJEM KAVE