wosie “o.IX 1931 •••<. . '•itnina platana » gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena p«Haraft.nl iterUki »la IM. ■ ————————i— --w .— '■ ■ i — ■ ————————— TRGOVSKI LIST Časopis trgovino, Industrijo In obrt. ■aročnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za i/2 leta 90 Dln- za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravnižtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.053. Leto XIV. Telefon št. 2552. Ljubljana, v soboto, 5. septembra 1931. Telefon st. 2552. štev. 101. Ob odkritju spomenika kralju Petru L Velikemu Osvoboditelju. V nedeljo dne 6. septembra t. 1. bo Ljubljana proslavila dogodek, kakr-^ sen še ni zabeležen v njenih analih in tudi ne v analih Slovencev sploh. Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju je dogodek, o katerem lahko upravičeno trdimo, da nas vse navdaja z največjim ponosom, dogodek, katerega se iskreno veseli vse Jugoslovenstvo. Odkritje spomenika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju pa je že radi tega prav posebno pomemben dogodek, ker je to prvi primer, da bi v Ljubljani kot kulturnem in gospodarskem žarišču Slovencev postavili spomenik ne samo padarju — ampak našemu prvemu nacijonalnemu vladarju. Dasi govori zgodovina že skoro poldrugo tisočletje o Slovencih, vendar njim ni bilo nikoli dano, da bi v vsem tem razdobju imeli kralja, o katerem bi lahko rekli, da je bil postavljen na prestol z vsemi častmi in pravicami ter po volji naroda. Kralj Peter I. je bil prvi, o katerem lahko trdimo, da je bil prvi narodni kralj tudi vseh Slovencev, katera čast mu ni bila dana zaman. Gotovo je, da je ideal vsakega posameznika, kakor tudi naroda, da je v vsem svojem delovanju in nehanju popolnoma neodvisen ter da si sam sme določati pot, po kateri naj hodi v svrho ustvaritve svojega lastnega blagostanja, kakor tudi blagostanja celote. Ta veliki pomen svobode, za katero se bori in umira sleherno bitje na zemlji, je blagopokojni kralj Peter I. spoznal že takoj v svoji rani mladosti. Brez oklevanja si je nadel nelahko in odgovornosti polno nalogo, da pripelje ves jugoslovanski narod enkrat do popolne neodvisnosti in svobode. Pri tem se je dobro zavedal, da le velika, močna in enotna država more nuditi državljanom vse tisto, kar jim je potrebno za čim lepše in udobnejše življenje. Tem bolj je ležala pri srcu ljubezen do lastne grude Njemu, ki je kot potomec kmetske rodbine znal ljubiti svojo zemljo tako, kakor jo ljubi kmet, dobro se zavedajoč, da ga le-ta hrani in redi. Trnjeva je ‘bila pot do osvoboditve. Že imena sama: Kajmakčalan, Kuma-novo, Albanske gore, dajo človeku slutiti nekaj groznega in veličastnega obenem. Kralj Peter I. Veliki Osvoboditelj se ni strašil vseh teh številnih naporov in brezmejnih žrtev; odločno in neustrašeno je korakal na čelu svojih zvestih in hrabrih vojakov, na čelu svoje viteške vojske, dokler ni dospel do onega slavnega dneva, ko je lahko rekel: »Mojc (lelo je dovršeno!« ... Dospel je 1. december 1918, dospel je dan, ki je kralju Petru I. prinesel odlikovanje, kakršno nosijo le najslavnejši in najzaslužnejši kralji vseh narodov: Veliki Osvoboditelj! Spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani naj bo Izgledi za izvoz iz področja Dravske banovine v dobi od 1. septembra 1931 do 31. avgusta 1932. (Ugotovitve in ocene Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) (Konec.) Industrija lesne embalaže razpolaga z velikim množinami izdelkov, od katerih pa je težko vnaprej predvideti kolike količne bo mogoče spraviti v promet. Zaboj nih delov bi bilo za izvoz do 300 vag. na razpolago; vendar so direktni stiki z oddaljenimi državami in otoki, ki bi prišli za konzum naše lesne embalaže v poštev, še vedno nezadostni. Izvoz rezanega lesa bo ostal predvidoma na lanskoletni višini, pri izvozu drv se pričakuje poboljšan j e situacije, ker se je letos manj produ-cfralo. Nad izrednim padanjem izvoza toži tudi industrija upognjenega pohištva, dočim se je industrija kopit vsaj nekoliko že prilagodila danim razmeram in skoro polovico svoje proizvodnje plasira v eksportu. Ne glede na to pa je zaposlitev v primeru s kapaciteto tovarn kopit zelo slaba. Računa se, da bo izvoz upognjenega pohištva padel za ca 70°/o napram prejšnjemu letu. Eksporterji lesa iz Dravske doline na Madjarsko se opravičeno pritožujejo nad težkoča-mi, ki jih povzročajo madjarske devizne in valutne odredbe. Konkurenčnost naše industrije lesnih izdelkov v eksportu ovira zelo, da železniška uprava ne odobri razširjenja tarife za žage tudi na industrijo lesnih izdelkov. Posledice tega so danes že očividne, kljub temu pa železniška uprava še vedno ni revidirala svojega stališča. Za izvoz dog in sodov ni posebnih izgledov. Izvoz rezanega lesa ln lesnih izdelkov v pristanišča Sredozemske kotline je silno otežkočen vsled romunske in v manjši meri vsled ruske konkurence. Na primer za zaboje pridejo v poštev pristanišča Smyrna, Jaffa, Haifa, Aleksandrija, Algier, Oran, Marseille in Španska. Prvenstveni vzrok sedanje stagnacije je sicer iskati v splošni gospodarski depresiji, toda poleg tega postaja vedno jasneje, da izgublja Jugoslavija svoja stara tržišča, kar je usodnejše od same krize. Z ozirom na to, da se je v Sloveniji lesna ind. razvila že preko najprimitivnejše stopnje žaganja do finalnih lesnih izdelkov, ter ima skoro vsaka večja žaga lastno izdelovalnico zabojev, parketov, brodarskega poda itd. je temu vprašanju treba posvečati posebno pažnjo. Brez dvoma doslej ni bila na mestu organizacija izvoza. Vsi poskusi, da se sindikalno organizira izvoz lesa, so propadli, ker so delovni pogoji, nabava surovin in kvaliteta lesa ter karakter podjetništva po posameznih pokrajinah zelo različni. Organiziranje izvoza za lesne izdelke je mogoče samo s skupnimi močmi, ker posamezen obrat nima do-voljno kapitala niti kapacitete, da bi mogel v kratkih rokih, ki so dani, zadostiti potrebam enega pristanišča. Po upognjenem pohištvu ni skoro nobenega povpraševanja in kamor se eks-portira, se pojavljajo vedno težkoče radi plačil. Inozemski interesenti pritiskajo na cene, dasi se že pri sedanjih cenah ni dalo skoro nič zaslužiti. Izvoz strojilnih ekstraktov računa z nazadovanjem ca 40°/o vsled občutne konkurence prekomorskih strojil. Industrija umetnih gnojil je imela zelo težavno poslovno leto. Izvoz se je bil popolnoma ustavil ter so se izdelki dušikovih gnojil dali plasirati le pod produkcijskimi cenami. Industrija aluminijevih polfabrika-tov izvaža aldminijev oksid in aluminijev hidrat ter predvideva za bodočo izvozno sezono izvoz skupno 5.000 ton proizvodov v vrednosti 14 milijonov Din. Industrija kleja računa na izvoz v vrednosti 7-8 milijona Din kleja in ca 3.000 ton kostne moke v vrednosti 2-4 milijona Din. 2elezna industrija pričakuje, da bo mogla izvoz svojih specijalnih izdelkov vzdržati na sedanji višini, ki predstavlja po količini 1.500 ton v vrednosti 7 milijonov Din. Glede izvoza elektrod in anod je položaj zelo nejasen ter se pri optimi- živa priča sedanjosti in bodočnosti, da smo Slovenci hvaležni svojemu prvemu nacijonalnemu kralju za njegov herojski čin. Spomenik naj priča, da se dobro zavedamo, da je le v edinosti in skupnosti moči najti najuspešnejše sredstvo za dosego čim večjega gospodarskega in kulturnega napredka posameznika kakor tudi celokupnega naroda. Naj bo pa ta spomenik tudi viden znak, da more le pošteno in vztrajno delo vesti do sigurnega uspeha ter da bo le tako delo vedno in povsod našlo v očeh vsakogar odobravanje in priznanje. To priznanje, ki ga naše ljudstvo iz srca daje spominu svojega Velikega Kralja, nam pa še prav posebno tudi kaže na čut globoke in iskrene hvaležnosti in brezmejnega spoštovanja, ki je ukoreninjeno v naših srcih. Močna in edina Jugoslavija, vztrajno in pošteno delo za bližnjika in zase, te misli, ki nas bodo navdajale vedno oh pogledu na ta veličastni spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju, naj nam bodo svetel cilj, kamor naj koraka naše življenje. Nj. Kr. Vis. prestolonaslednik Peter praznuje jutri svoj rojstni dan. Jugoslov. narod je v mislih zbran okoli kraljevskega doma z gorečo molitvijo: »Bog živi Nj. Kr. Vis. prestolonaslednika Petra«. stični presoji poslovnega razvoja računa z izvozom ca 2.000 ton v vrednosti 7 milijonov Din. Industrija bučnega olja je prizadeta vsled uvedbe kontrolnih taks, katerim so se pridružile v zadnjem mesecu uvozne carine na bučno semenje. Kakšen upliv bo imela uvedba uvozne carine na eksport bučnega olja, se danes še ne more točno oceniti. Na glavnem tržišču za izvoz bučnega olja v Avstriji so ostale prilike neizpremenjene in se vsled tega računa, da bo ostal izvoz na višini prejšnjega letnika, t. j. 60 vagonov v vrednosti ca 8 milijonov Din. Poleg tega izvaiža oljna industrija še ca .200 vagonov bučnih pogač in bučnih otrobov po ceni 1-25 odnosno 0-45 Din za 1 kg. Industrija lanenega olja, ki je prejšnja leta dajala znaten kontingent močnih krmil za izvoz, letos ne pride v poštev, ker je vsled uvedbe kontrolnih taks ustavila obratovanje in ga v danih prilikah ne more več obnoviti. Cinkarska industrija bo predvidoma izvozila okrog 3.000 ton cinka in cinkarskih izdelkov v vrednosti okrog 12 milijonov Din. Cene so katastrofalno nizke in je obratovanje podjetij vsled abnormalno nizkih cen proizvodov zelo reducirano. V papirni industriji so izgledi za izvoz do skrajnosti poslabšani. Inozemska konkurenca uspešno pobija naš izvoz z nizkimi tarifami na vseh eksportnih tržiščih, tako da se je večina domačih podjetij odločila, da opusti izvoz in reducira produkcijo, ker je pri sedanjih prilikah zastoj na režija manjša, kakor je izguba pri eksportu. Izvoz bo dosegel kvečjemu polovico lanskoletne izvozne kvote. Dasi se je produkcijska zmožnost ju-goslovenske industrije lepenke od lanskega leta povečala za okrog 500 vagonov, bo izvoz komaj dosegel lanskoletno količino ca 50 vagonov v vrednosti ca 2 milijona Din. Pri tem pripominjamo, da so mnogi zavodi in uprave oddali svoja naročila in dobave inozemskim tvrdkam na škodo zaposlitve domače konkurence. Steklarski industriji je radi deviznih predpisov na Madjarskem zelo oteženo eksportno poslovanje, dočim se v Orijentu vedno bolj uveljavlja ruska konkurenca. Slamnikarska in klobučarska industrija je tekom zadnjih let izgubila eksportna tržišča in zašla v velike poslovne težkoče. Hmeljska letina je bila kvalitativno odlična in je Savinjska dolina producirala ca 7.500 metrskih stotov hmelja, od katerega pride 98°/o za izvoz v poštev. Cene za la blago se kretajo okrog 10 dinarjev za 1 kg. Izredne gospodarske prilike v Nemčiji, nazadovanje konzuma piva in prisilna uporaba domačega hmelja, pomenijo za naš izvoz velik udarec, ki ga pogodbena ukinitev uvozne carine za hmelj v Avstrijo ni mogla odtehtati. Industrija emajlirane posode je v eksportnih kupčijah tudi močno pri- zadeta od splošne depresije, ki se tudi po končani žetvi ni nikjer bistveno zboljšala. Zato je računati tudi z nazadovanjem izvoznih poslov ter predvidoma eksportni promet ne bo presegel 6 milijonov Din, dočim je še lansko leto dosegel 10-8 milijona Din. Cene, ki se jih doseže v eksportu, so mnogokrat tako nizke, da ne krijejo niti lastnih produkcijskih stroškov. Podjetja vzdržujejo eksport v malem obsegu samo radi tega, da ostanejo v poslovni zvezi s svojimi odjemalci in da nudijo delavcem vsaj nekoliko zaslužka. Usnjarska industrija je omejila proizvodnjo in se tudi v eksportu udejstvuje samo v še 'majhnih količinah. Poljska, ki bi prišla kot izvozno tržišče za nas najbolj v poštev, je vsled visoke uvozne carine odpadla. Tako se računa, da bo vrednost eks-porta dosegla le kakih 5 milijonov Din. Izvoz svinjskih kož je takorekoč popolnoma prenehal, ker so cene padle nad 60s/o napram cenam v letu 1927. Izvoz opeke se je vsled povišanja carin v Avstriji zopet zmanjšal. Lansko leto je znašala vrednost izvoza še 125.000 Din, za bodoče se danes niti ne more oceniti, katero količino se bo dalo doseči. Izvoz premoga bo ostal predvidoma na lanskoletni višini ca 1.000 vagonov, od katere gre nad ena tretjina v Avstrijo. V Italiji konkurira našemu premogu angleški in porurski, ker uživa Italija kot velik konzument pri omenjenih vrstah premoga izredno nizke cene. Naš izvoz je otežen radi napredujoče elektrifikacije v Avstriji in v Italiji, kakor tudi radi sistematične propagande za uporabo domačega prepvoga na Madjarskem. Cene za eRsportiran premog varirajo po kvaliteti med 100 do 180 Din. Izvoz svinca bo predvidoma dosegel 5 do 6 tisoč ton. Cena v eksportu je padla na 330 Din in bo torej vrednost eksporta ca 20 milijonov Din. * Slika, ki jo razvija zbornična prognoza, kaže da kljub pojačanemu naporu in prizadevanju našega gospodarstva, ni mogoče razviti v izvozu pri sedanjem nesigurnem položaju večje aktivnosti. Nasprotno ugotavljajo poizvedbe, da naš izvoz nazaduje i po količini robe kakor tudi po vrednosti blaga i po rentabilnosti poslov. Pritožba izvoznikov nad skrajno težkimi plačilnimi razmerami in nad neizbežnimi izgubami pri izvoznih kupčijah, so na dnevnem redu. Dravska banovina šteje znatno število pretežno eksportnih industrij in panog, ki so vsled padanja izvoza morale omejiti proizvodnjo in ne morejo izkoriščati niti polovice kapacitete svojih naprav. Naloga letošnjega izvozniškega kongresa bo, da se resno zamisli nad položajem našega izvoza in predloži kr. vladi konkretne ukrepe, s katerimi bi se dal neugoden položaj vsaj deloma ublažiti. SEJA INDUSTRIJSKEGA ODSEKA ZBORNICE ZA TOI. Dne 4. t. m. je zboroval pod predsedstvom načelnika g. Dragotina Hribarja zbornični industrijski odsek. Na seji je podal zbornični generalni tajnik g. Ivan Mohorič poročilo o zborničnem delovanju, o trgovinski pogodbi z Avstrijo in pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo ter o predlogih industrije za izvozniški kongres. Nadalje je poročal zbornični konzulent gosp. Fran Žagar o položaju mlinske industrije glede na novi žitni režim in o aktualnih davčnih vprašanjih, posebno o skupnem davku na poslovni promet. Poročila je vzel odsek na znanje po debati, ki so se je udeležili vsi člani odseka; odobril je tudi stavljene predloge. Končno se je odsek obširno bavil s težavami v kreditnih vprašanjih za našo industrijo s posebnim ozirom na kredite Narodne banke. Po izčrpni razpravi, v kateri so govorili gg. Avsenek, Florjančič, Krejči in inž. Remec, je odsek sprejel predlog načelnika g. D. Hribarja, da se izvede še pismena anketa in da se zbrano gradivo porabi za spomenico, ki naj se o tem vprašanju čim prej predloži na merodajna mesta. POHIŠTVENA OBRT Pomen tujsko-prometne razstave. Pomen tujsko-prometne razstave, ki se vrši v okvirju jesenskega ljubljanskega velesejma, je predvsem vzgojni. Priprave zanjo so prisilile posamezne krajevne činitelje, da so začeli razmišljati o tujskem prometu, da so ugotovili v svojem kraju samem razne nedostatke ter jih skušali še tekom leta odstraniti iz živega spoznanja nove potrebe in ne samo radi tega, da bodo lahko na razstavi popolnejši. Zavest, da je z raznimi tujsko-prometnimi napravami gostilničar-stvo in hotelirstvo v tesni zvezi, je rodila na vse strani zelo ugodne pojave in gibanje v vseh naših tujsko-prometnih krajih. Nobeno drugo gibanje bi ne moglo tako ozko spraviti v stik tujsko-prometno pospeševalno službo in tujsko-prometne interesente kakor razstava in študije za to razstavo. Marsikje so se prepričali, da nimajo niti ene slike svojega kraja ter so naročili sliko. Drugod ni bilo na razpolago niti fotografije, zopet drugod se je takoj čutila potreba po kopališču, po regulaciji in kanalizaciji in podobno, skratka, v razgovorih, ki so jih imeli ti tujsko-prometni interesenti med seboj in z zastopniki tujsko-prometne pospeševalne službe, bodisi od strani Zveze za tujski promet, Zbornice TOI ali pa Tujsko-pro-metnega sveta Dravske banovine, ali z zastopniki mesta Ljubljane, se je rodila marsikatera zelo važna in plo-donosna misel in storil marsikateri sklep, ki še išče najkrajše poti do uresničitve. Zato upamo, da bo pomenila tujsko-prometna razstava v razvoju naše tujsko-prometne pospeševalne službe v resnici velik korak naprej ter bo tvorila podlago za nadaljnje delo v tem področju. Prireditelji te razstave nimajo druge želje pri tem, kakor da bi v gospodarski krizi, ki se je v tako občutnih oblikah pojavila tudi pri nas, pripomogli k olajšanju te krize ter da bi lzpadek, ki nastaja našemu narodnemu gospodarstvu v tej krizi, nadomestili na drug način, predvsem s tujskim prometom, ki je n. pr. za druge kraje, predvsem Italijo, Tirolsko in Švico, zlat rudnik. ciu je na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu prav dobro zastopana. Razstavljeni so izdelki pohištvenih in stavbenih mizarjev v vseh slogih moderne kulture in so kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo glede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. — Naše občinstvo je zamoglo na mizar-skin razstavah ljubljanskega velesejma na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, da se nahaja že na naravnost zavidljivi višini. To velja tako glede strokovne odličnosti izdelkov kot glede umetniškega okusa, s katerim so izdelani. Vsak kupec pa najsi ima izbran umetniški okus, z lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čim-več kupčij, ki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu napredovanju. XVI zagrpbSki velpseiem od 29 avgusta do 7. septembra 1931 SPL0SNI MEDNARODNI VZROČNI VELESEJEM s specialnimi sejmi: Stavbarstvo Kn/.stava in seiem Hotel Hiša-Kuhinja vnlne in prediva . . ... .... Tekstilno blago Industrie Cml Rrzn0 jn koža Kmetijstvo Papir Mala domača obrt Hiarijenskn razstava 5. in 6. septembra 1931 RPZSTAl/A DOMAČE IN SEJEM INOZEMSKE PLEMENSKE ŽIVINE Pri vnaprej kupljeni velesejemski legitimaciji na jugoslovanskih železnicah in jadranskih oarohrodih 50°l0, v sosednih državah 25—30°l„ nonusta IX. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTA ZA SLOVENIJO. Žalec v Savinjski dolini, 3. sept. 1931. Živahno nakupovanje po cenah od 8 do 11 Din za 1 kilogram. 50°/o letine prodanih. Društveni odbor. Jugoslovanski veterinarski kongres se bo vršil v Beogradu na koncu oktobra in bodo zastopane na njem tudi inozemske veterinarske zveze. Obenem se priredi tudi strokovna veterinarska razstava. Češkoslovaške banke bodo znižale plače vsem onim uradnikom, ki dobivajo nad 100.000 Kč na leto. Zlate zaloge v U. S. A. (pri zveznih rezervnih bankah) so dosegle rekordno višino 4.976,500.000 dolarjev, so torej že čisto blizu pete milijarde. Francoska tobačna uprava izkazuje za leto 1930'ogromen čisti dobiček 3607 milijonov frankov, dosežen s prodajo njenih izdelkov. Skoraj ves dobiček so nakazali amortizacijski blagajni za odplačilo javnih dolgov. Adam Opel d. d., kjer so, kot znano, udeleženi tudi General Motors, izkazuje za preteklo leto zgubo 13-9 mil. mark (1. 1929 deficit 2-3 mil.). Letos je kupčija z inozemstvom mnogo boljša. Z dograditvijo nove soline v Ulcinju 1. 1934 bo mogla kriti Jugoslavija vso svojo potrebo soli sama in bo odpadel ves izvoz, ki je doslej še precejšen. Za mednarodni velesejem v Solunu, ki ae vrši od 13. do 27. septembra, so dovoljene razne vozne olajšave. Podrobnosti se izvedo pri Zbornici za TOI. Carinska vojna med Češkoslovaško iu Ogrsko ima zelo slabe posledice; v Karpatski Rusiji na primer se je nabralo že nad 100.000 vagonov bukovega lesa v vrednosti 70 milijonov Kč in je pričel les deloma že gniti. Prebivalcev v U. S. A. so našteli 1. aprila t. 1. 122,775.000; 56-2% jih živi v mestih, ostali na deželi. Število brezposelnih v Italiji se je pomnožilo v juliju od 573.593 na 637.156; lani jih je bilo na koncu julija 342.061. JOGO IM LASTNIK FRIDEKIK HERTLE. Poduzetja za moderne centralne kurjave, parne pralnice, parne kuhinje, sušilnice in zdrav* stvene opreme. LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. ŠT. 18. - Telefon 3482 Fotoaparate, očala, daljnoglede, ure in zlatnino, kupite najboljše pri trvrdki Fr. P. Zajec, optik in urar, Ljubljana, Stari trg 9. Mednarodni velesejem v Bariju, ki je velike važnosti zlasti tudi za naše trgovce z lesom in za vse, ki iščejo poslovne zveze z Levanto, se bo otvoril 6. t. m. in bo trajal do 21.. V pisarnah »Putnika«, kakor tudi pri italijanskih konzulatih dobijo interesenti legitimacije; na podlagi katerih bodo imeli pravico do znižane vožne po železnicah in italijanskih parobrodih. Legitimacija stane 30 Din. Kdor kupi legitimacijo, dobi italijanski potni vizum brezplačno. Velesejem v Leipzigu se ni razvil tako kot so pričakovali; razstavijalcev je 11 odstotkov manj kot jih je bilo lani, inozemski nakupovalci so zelo izostali, zlasti oni iz Amerike, Anglije, Holandije, iz skandinavskih držav in posebno še iz balkanskih dežel. Mednarodne borze so si v tednu od 8. do 15. avgusta nekoliko opomogle in se je mednarodni borzni indeks dvignil od 55-9 na 56-2. 200 velepodjetij v U. S. A. plača 40 odstotkov vseh brutodohodkov; ostalili 60 odstotkov se razdeli na 303.000 podjetij. Vidimo, kakšno velikansko vlogo ima v ameriškem gospodarskem življenju velepodjetništvo. Fuzija Standard Oil Co. of New Jer-sey in Standard Oil of California bo v slučaju udejstvitve razpolagala z aktivi 2.500 milijonov dolarjev. Banko Brooklvna so ne\vyorške oblasti zaprle; pasiva znašajo 5,366.000 dolarjev. Pridelek pšenice v 34 državah cenijo v Washingtonu na 3023 milijonov buš-ljev proti 3142-5 milijonom v preteklem letu. Poljska Industrijska banka, ki je bila postala pred pol leta insolventna, se je poravnala z upniki na temlju 100-od-stotne zadovoljitve vseh zahtev v štirih polletnih obrokih. Kotiranje nemških delnic na borzi v Parizu se približuje možnosti uresničitve. Šlo bi zaenkrat za tri ali štiri prvovrstne nemške vrednote. National City Bank v Newyorku izkazuje za prvo letošnje polletje 12,400.000 dolarjev dobička, to je 2’25 dol. za delnico proti 2‘6 dol. v prvem semestru 1930 in 5-02 dol. v vsem letu 1930. Izvoz Ogrske v juliju je znašal 40 milijonov 200.000 pengo, uvoz 47 milijonov. (TLUD. STRUKEU^k IsPECIJALNI ATELJE ZA SPLOŠNO I ■ ČRKOSLIKARSTVOl I LJUBLJANA, CELOVŠKA C. 14 | I (NASPROTI VELESEJMA) J Obrestna mera. (Referat tajnika g. I. Kaiserja na občnem zboru Zveze trgovskih gre-mijev.) (Konec.) V koliki meri se je ob trdih predpisih Narodne banke glede podeljevanja meničnih kreditov neposredno gospodarskim krogom, moglo poslu-žiti kreditov trgovstvo, sledi iz sledečega pregleda: Narodna banka je odobrila n. pr. 1928. leta 1.483,467.000 Din skupnih kreditov. Od tega zneska je odpadlo na denarne zavode 46°/o, na industrijo 29%, na trgovino pa le 17°/o, ostanek pa na obrtnike in poljedelske zadruge. Od kreditov, podeljenih neposredno trgovstvu, je odpadlo na Slovenijo le 1 l-5°/o-, napram 1.348,491.283 Din, s katero so kreditirali gospodarstvo v letu 1929. zasebni denarni zavodi. Neposredno kreditiranje trgovstva potom Narodne banke je bilo torej v Dravski banovini napram celokupni potrebi po cenenem kreditu, le malenkostno. Pred vojno je Priv. narodna banka kraljevine Srbije nudila lombardne, eskontne in kontokorentne kredite tudi trgovstvu. Po preureditvi Narodne banke pa se je ta praksa ukinila. Narodna banka pri velikih zahtevah, ki se stavijo na njo od drugih strani ni mogla v zadostni meri pospeševati trgovino z dajanjem cenenih kreditov, tako da je pretežni del odvisen od ostalih denarnih zavodov. Vendar pa je domača trgovina in industrija opravičena, da ima prvenstvo na kredit Narodne banke. S stabilizacijskim posojilom se bo znatno zmanjšal državni dolg pri Narodni banki, pa bo na razpolago gospodarstvu višja vsota kredita. V pogledu kreditne politike naj Narodna banka izpremeni sistem kontingentiranja in stremi za tem, da Postane regulator obrestne mere na našem denarnem trgu. Neobhodno potrebno je zato, da Narodna banka v zaščito znosne obrestne mere poslovnega kredita, izdatno zviša neposredno kreditiranje trgovstva. Sedanji krediti Narodne banke so napram podeljenim kreditom zasebnih denarnih zavodov le malenkostni, pa je ob nerazumevanju teženj gospodarskih krogov od strani zasebnih denarnih zavodov, naloga tudi Narodne banke, da iz narodnogospodarskega in nacionalnega stališča naj izdatnejše podpre z neposrednim cenenim kreditiranjem trgovino in industrijo. S tem sem v kratkih potezah očrtal glavne hibe v kreditiranju trgovstva. Na eni strani imamo denarne zavode, katerim je po izjavi uglednega bančnika, manjkalo večjih transakcij za plasiranje denarja, v kolikor se je pa pojavljala potreba v trgovini in industriji po novih posojilih, so se banke večinoma držale rezervirano, z ozirom na splošno depresijo v gospodarstvu. Na nasprotni strani povzroča denarnim zavodom skrb velik porast hranilnih vlog, ki jih z ozirom na rezervirano stališče ne morejo ugodno plasirati. Glede razmerja med debetno in kreditno obrestno mero z ozirom na hranilne vloge je vsekakor pozdraviti nagibanje denarnih zavodov k znižanju obrestne mere. Obrestna mera za vloge je z ozirom na gospodarske prilike še vedno previsoka, ker dobe danes vložniki za svoj denar brez vsakega truda 5°/o, za vezane vloge pa tudi več, kar je vsekakor previsoko plačilo. Na nasprotni strani pa visoka obrestna mera duši podjetnost in ljudje raj še vlečejo visoke obresti, nego pa, da bi svoj denar investirali v gospodarstvo. Ta beg kapitala od podjetnosti opažamo v vseh državah z visoko obrestno mero, pa je zato potrebno, da se v interesu gospodarstva napetost med debetno in kreditno mero zoži. Zato sem mnenja, da bi bilo potrebno za ugodno reištev zadostnega in cenenega kredita znižanje debetne obrestne mere in sicer denarni zavodi naj znižajo razliko med debetno in kreditno obrestno mero, drugič znižajo naj obresti na vloge, kar bo dalo nadalnje znižanje debetne obrestne mere, pri čemur pa morajo sodelovati tudi privilegirani državni denarni zavodi. Potrebno je nadalje, da Narodna banka zastavi ves svoj vpliv za znižanje kreditne obrestne mere s tem, da z zvišanjem kvote, namenjene neposrednemu kreditiranju trgovstva izravna, razliko med svojo in obrestno mero zasebnih denarnih zavodov. Zlo za visoke pasivne obresti temelje v visoki obrestni meri za naložbe. Le s tem, da se znižajo obresti za naložbe, se bo nudilo v podjetnosti ugodnejšo naložbo denarja nego vhranil-nici. Samo od ugodne rešitve tega vprašanja je odvisen ugodnejši razvoj in razmah podjetnosti in pravilne inicijative. Gospodarski strokovnjaki o Evropi. Odbor gospodarskih strokovnjakov je za to zasedanje gospodarske sekcije pri Društvu narodov izdelal referat, v katerem se uvodoma ugotavlja, da je predpogoj za zboljšanje gospodarskega položaja v Evropi zopetna vpostavitev večje svobode pri izmenjavi blaga, kapitala in dela. V onem delu poročila, ki govori o finančni politiki, se pravi, da je velika škoda za privatno gospodarstvo v vseh državah nastala radi tega, ker se dolgoročni krediti ne plasirajo niti tam, kjer bi bili res produktivno naloženi. Omenjeni komite predlaga ustanovitev inštituta za dolgoročne kredite, na katerega se naj bi obračala privatna podjetja in javne družbe. V gospodarsko-po litičnem delu se opisujejo prednosti in-ternacijonalnih industrijskih udruženj, toda istočasno se povdarja, da se ne sme izvajati noben umeten pritisk na ustvaritev industrijskih kartelov. V trgov sk o- p o 1 it ičnem oziru se povdarja, da morajo vsi ukrepi, ki gredo za gospodarskim zbližan jem, stremeti za vpostavi-tev evropske carinske zveze. Obenem se daje nekaj praktičnih smernic, ki naj bi favorizirale ustvaritev evropske carinike unije. Pri osnovanju gospodarskih zvez in carinskih unij pa ne smejo trpeti Škode druge države. Vse tozadevne pogodbe bi morale imeti trajen karakter in vpostavitev ožjih zvez med posameznimi državami bi morala koristiti drugim, tudi prekomorskim državam. OPOZORILO LESNIM TRGOVCEM, KI IMAJO TERJATVE PRI MADJAR-SKIH DOLŽNIKIH. Sreski gremij trgovcev opozarja: Madjarska vlada je izdala naredbo, da morajo vsi madjarski pridobitniki do 8. sept. t. 1. sporočiti vladi, koliko znašajo obveze pri inozemskih upnikih. Da ne bi naši trgovci utrpeli kake izgube pri madjarskih dolžnikih, nujno priporočamo, da še s svoje strani nemudoma sporočijo svoje terjatve našemu konzulatu v Budimpešti s prošnjo za intervencijo pri madjarski vladi. Svoje prijave na konzulat morajo kolkovati z Din 25.—. * * * PROPADANJE OGRSKE MLINSKE INDUSTRIJE. Pred 70 leti ustanovljeni parni mlin v Miškovcu, peti mlin po velikosti v bivši monarhiji, je ustavil obratovanje. Moderno napravo so demontirali, petnadstropno poslopje so spremenili v najemniško hišo. Mlin, ki je mnogo eksportiral v Nemčijo, Anglijo in v Skandinavske dežele, ni bil kos ameriški konkurenci in prisilnemu mletju v češkoslovaški ter je že pred dvema letoma obratovanje omejil. — V komitatu Šopronj so po sklepu zveze komitatskih mlinskih posestnikov ustavili delo v vseh mlinih komitata. V utemeljitvi sklepa se naglaša, da je še zmeraj bolje, če se delo popolnoma ustavi kot pa’da se morajo prenašati neznosne vladne naredbe. člani predsedstva so odložili svoja častna mesta. Važen sestanek lesnih trgovcev v Dravogradu. V torek, dne 1. septembra se je vršil v Dravogradu v restavraciji Komaver sestanek eksekutive Osrednje sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trgovskih gre-mijev v Ljubljani, ki je bil sklican v zmislu sklepa sestanka lesnih trgovcev, ki se je vršil dne 20. p. m. v Mariboru. Eksekutivo so tvorili delegati sekcij lesnih trgovcev pri raznih trgovskih gre-mijih iz področja bivše mariborske oblasti, kateri je predsedoval podpredsednik Osrednje sekcije gosp. Ernest Marinc, trgovec iz Celja. Glavni namen tega sestanka je bil, da se prouči vprašanje, kako ščititi malo in srednjo lesno trgovino in industrijo pred morebitnimi presenečenji predsto-ječega zakona o izvozu lesa in o načinu izločitve onih elementov iz vrst lesne stroke, ki naši lesni trgovini škodujejo. Zvezni tajnik gosp. Kaiser je podal interesanten referat o mrzličnih pripravah nekaterih, ki skušajo v očigled predsto-ječega zakona za izvoz lesa zasigurati si največje privilegije in oblast v lesni stroki. Pripravljajo se razni karteli, posebno v Savski banovini in južnih krajih naše države, z namenom, da si prisvojijo ves privilegij za izvoz, s čimer bi dosegli izločitev male in srednje lesne industrije in trgovine od teh ugodnosti V očigled te nakane je dolžnost vseh lesnih trgovcev v Dravski banovini, ki bi bili v slučaju monopoliziranja občutno prizadeti, da si v zakonu zasigurajo privilegije, na podlagi katerih jim bo mogoče uživati izvozne pravice in ustvariti bazo poštene in reelne trgovine. Na podlagi dolgotrajne debate, ki se je sukala okoli vprašanja, kakšni naj bodo pogoji za dosego izvoznih pravic, se je po raznih predlogih sestavila re-sq|ucija, ki se glasi: Odbor za sestavo predlogov za ureditev izvoza lesa, obstoječ iz zastopnikov gremijalnih sekcij lesnih trgovcev v C^tju, Celju-okolici, Šmarju pri Jelšah, in-.,Gornjem gradu, Slovenjgradcu, Konjicah, Slov. Bistrici, Mariboru, Maribo-ru-okolici, je na svoji seji z dne 1. septembra 1931. v Dravoradu sprejele sledeči predlog za ureditev izvoza. Z ozirom na težko krizo, ki vlada v lesni trgovini in industriji je prišlo lesno trgovstvo do prepričanja, da so v ninogokratnem oziru vzrok težkemu stanju neugodne izvozne prilike. Z izvozom lesa se bavijo v veliki meri osebe, ki niso zmožne prilagodili se potrebam inozemskega trga, in ki s kvarjenjem cen, nesolidnim poslovanjem in s tem, s cepitvijo izvoza, ovirajo razvoj solidnih podjetij. Lesno trgovstvo iz teh razlogov in ob splošnem zmanjšanju konzuma, s katerim se omejuje tudi produkcija, ugotavlja nujno potrebo po koncentraciji izvoza lesa, ki naj se izvede s tem, da se predpišejo pogoji, pod katerimi je dovoljen izvoz lesa v inozemstvo. V to svrho naj se osnuje za vsako pokrajino (banovino) po eno pokrajinsko izvozno društvo, katerega član more biti vsako trgovsko in industrijsko lesno podjetje, ki je: 1. trgovsko protokolira-no in 2. ki dokaže obratno kapaciteto letno 2.000 m3 obdelanega lesa. Pokrajinska izvozna društva naj izdajo na osnovi zgoraj navedenih dokazil izvozna dovoljenja. J. HLGBŠ družba as o. z. LJUBLJANO, Sv. Petra cesta33 Soboslikarstvo in pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo Najmanj pet vojnih invalidov morajo po odredili socialnega ministra zaposliti ona industrijska podjetja, ki imajo več kot 50 delavcev, in prav tako tudi veleposestva, ki zaposlujejo več kot 100 delavcev. KOLI NIKA TVORNlf A CIKORIJE LJUBLJANA. i OKUSNA IN ZDRAVA KOLINSKA KAVA! I. Banovinska sadna razstava v Ptuju. I. banovinska sadna razstava v Ptuju, združena s sadnim sejmom pod pokroviteljstvom g. bana Dravske banovine se vrši od 11. do 13. oktobra 1931. Otvoritev je 11. okt. ob 10. uri. Razstava bo obsegala vse vrste sadja iz sadnega izbora za Dravsko banovino in tudi grozdje. Razstava bo imela trgovski značaj, za to bo vse sadje pravilno sortirano in pakovano, kakor to zahteva današnji svetovni trg. Na razstavi bodo tudi vsi najnovejši sadjarski pripomočki in statistični materijal, kar bo za vsakega sadjarja velikega poučnega pomena. Sadjarji-razstavljalci bodo med seboj tekmovali v kakovosti in pakovanju ter prejeli nagrade od posebne ocenjevalne komisije. — Razstava ima namen pospešiti izvoz sadja ter dvigniti sadno trgovino, za to se bo poleg razstave vršil sadni sejem, za katerega bo pripravljeno pravilno pakovano sadje v večjih množinah za takojšnjo prodajo in odvzem. Sadjarji, ki imajo sadje na prodaj ali ga hočejo razstaviti, naj nemudoma prijavijo količino vsake sorte sadja ter svoje posebne želje razstavnemu odboru v Ptuju, kjer dobijo vsa natančnejša pojasnila. — Vsak raz-stavljalec mora pripeljati ali dopo-slati vsaj 100 kg ali tri jugoslovenske zaboje, v katerih naj bo brezhibno sadje ene sorte in ene velikosti ter dobro zapakovano, da se pri prevozu ne poškoduje. Sadje za razstavo bo razstavni odbor sprejemal od 5. do 9. oktobra od 8. do 17. ure v Društvenem domu v Ptuju, kjer se bo za razstavljalce dobila potrebna pakovalna posoda. — Pakovalo se bo sadje v Ptuju in se bo v to svrho priredil poseben pako-valni tečaj, katerega se lahko vsakdo brezplačno udeleži, če se poprej prijavi, na kar zlasti opozarjamo mladino. — V letošnjem letu hočemo stopiti na plan z organizacijo sadne trgovine po svetovnem vzorcu, za kateri namen bomo porabili holandski, amerikanski in jugoslovenski zaboj, gajbice in sode v predpisani velikosti kakor tudi sortirni stroj in merilo za debelost sadja. — Vse vrste zabojev, sortirni stroj in merilo za sadje ima na prodaj štajerska sadjarska zadruga v Mariboru in razstavni odbor v Ptuju. Kdor se hoče poučiti, kako se sadje spravlja, sortira in pakuje, naj si naroči Priolovo navodilo pri Sadjarskem društvu v Ljubljani za ceno 15 Din. — Za vse razstavljalce in po-setnike razstave bo dovoljena polovična vožnja na železnici. JUGOSLOVANSKA PŠENICA PREKO BRATISLAVE. V donavskem pristanišču Bratislava se pričakuje letos rekorden promet, za kar nudijo nove naprave pristanišča dobre priložnosti. Računajo s prometom 800.000 ton. Sedaj se uvaža v Bratislavo večinoma jugoslovansko žito, v prvi vrsti pšenica. Izvaža se iz Bratislave sedaj v prvi vrsti steklo in strojni sestavni deli. češkoslovaška vlada je za bratislavsko pristanišče že zelo veliko storila. A A praireh za pecivo vaniltnrlodfeor • • jl m im o prav: ir? zanesljivi / Skrivnosti francoskega bogastva. O tem sedaj ves svet zanimajočem vprašanju piše Fr. Jellinek v »iPrager Tagblatk-u: V francoskem časopisju moremo brati, da se Franciji komplikacij v drugih deželah ni treba bati; Francija je avt-arknp (sama zase) in nikakor ne odvisna od prekucij, ki bi pomenile v drugih deželah Evrope dogodek. Resnica je pa, da ni nobene druge dežele, koje blagostanje bi bilo tako odvisno od zunanjega sveta, jkot je Francija, če primerjamo besedilo francoske statistike o zunanji trgovini z besedilom drugih držav, se pričenja francoska statistika kot z nekakšnim roganjem na težave in skrbi drugih. Angleži začnejo pri uvozu s pozicijo »žive živali za klavne namene«-Nemci s »cerealijami«, Čehi z »živino« itd., Francozi pa pri izvozu z »namiznim sadjem«, ki ga izvažajo na leto za 550 do 600 milijonov frankov. Sledi za dve milijardi vina, šampanjca, konjaka in likrejev, za tri milijarde živil, same fine vrste (fino namizno olje, konservirane paštete, ostrige itd.). Ko je želodec odpravljen, pridejo na vrsto obleke, svilene tkanine, kožuhovina, parfumerije, milo,idragulji in drugo, vse samo dragi predmeti. Ta preskrba sveta s francoskim luksuznim blagom za kulinarične, oblačilne in telesnovzgojne predmete nes« 28 milijard frankov. Ves eksport Francije se giblje okoli 50 milijard; torej pride polovica na luksuzne predmete. Vse druge izvozne države izvažajo do 90 odstotkov surovine, polfabrikate, mnoštvene predmete in težko blago; zaslužek pri tem je izredno majhen. Sicer je tudi pri Francozih druga polovica njih izvoza taka, da se malo zasluži (surovine, standardne tkanine, železni polfabrikati), a v prvi polovici, v onih 25 milijardah za luksuzne predmete tiči čisti zaslužek najmanj 60 odstotkov ali pa še več. V tej številki in v onih zneskih, ki jih dobi francosko gospodarstvo iz tujskega prometa, je skrivnost francoskega narodnega bogastva — v Franciji se mudi na dan gotovo en milijon inozemskih gostov. — Francija zasluži vsako leto v ekspertu in tujskem prometu najmanj tri milijarde zlatili frankov, kar je toliko kot 12 milijard francoskih frankov. Nobena druga dežela sveta ne spravi s tako cenenim aparatom tolikih svot skupaj, če-bi Francija izgubila ta svoj eksport in če se ne bi tujci gnetli v Pariz in v francoska kopališča in zdravilišča, bi se to Franciji vidno poznalo. Francija je kot nobena druga dežela navezana na kontinuiteto meščanskega življenja v ostalem svetu. Glavne njene odjemalke so Velika Britanija, Belgija in Nemčija; odvzamejo ji 42 odstotkov njenega izvoza. Sledijo z 22 odstotki USA., Kanada, južnoameriške države in francoske kolonije, dalje s 15 odstotki Italija, Holandija in Švica. Francoske politične in vojaške zaveznice Čehoslovaška, Jugoslavija in Rumunija odvzamejo Franciji komaj odstotek njenega izvoza, Poljska pa 2 in pol odstotka. Vse to upoštevajoč moremo razumeti, kako je mogla Francija nakopičiti svoj ogromni zlati zaklad, ki se približuje dvema milijardama dolarjev. Od 30 milijard zlatih frankov za reparacije, ki jih je dobila doslej Francija od Nemčije, je dala 20 milijard Zedinjenim državam, a deset milijard zlatih frankov oziroma 40 milijard francoskih frankov je mogla porabiti za svoje notranje namene. Od te vsote je porabila ca dve tretjini za obnovo Severne Francije, eno tretjino pa za okrepitev svojega zlatega zaklada. Z obnovo Severne Francije je republika svoj splošni gospodarski položaj še bolj ojačila. V tem razvoju vidimo pač edini slučaj v svetovni zgodovini, da je popolno razdejanje enega najbolj civiliziranih in najbogatejših ozemelj nazadnje še blagoslov zanj. Potem polemizira Jellinek na široko proti uvodoma omenjenim trditvam o avtarkiji Francije in pravi, da je navsezadnje lahko, vsakdo avtark, kdor ima votlino za stanovanje, pest jagod za hrano in živalsko kožo za obleko. Zaključuje: Vsakdo želi, da bi bile Franciji prihranjene bridke skušnje drugih držav. A ravno, ker to želimo, moramo zavrniti poročanje listov v Franciji in izven nje, ki razširjajo bedasto bajko, da je Francija v svoji usodi neodvisna od dogodkov v ostali Evropi. Francija more biti le najlepši cvet v šopku, ki ga tvorijo druge cvetoče dežele. Če le usahnejo, bo cvetlica Francije prva, ki ne bo samo usahnila, temveč se tudi posušila.« Razkuiuite hleve in korita s kaporitom, da obvarujete Vašo živino bolezni. Navodila v Drogeriji GREGORIČ Ljubljana, Prešernova 5 RAZSTAVA POLJEDELSKIH STROJEV IN ORODJA. Letošnja razstava strojev na jesenskem ljubljanskem velesejmu je dosedanje znatno prekosila. Razstavljeni so vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena je velika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki obsegajo približno 2.000 m’ razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave so se udeležile domače tvrdke in one Iž inozemstva, zlasti Češkoslovaške, Avstrije, Nemčije', Ogrske, Francije, Amerike, Švedske in Danske. Poljedelske stroje je razstavilo 25 tvrdk, poljedelsko orodje 18 tvrdk, male bencinske motorje za pogon strojev 3 tvrdke, stroje za mlekarstvo 4 tvrdke. Vsak imetnik velesejmske legitimacije, ki stane Din 30-—t ima pravico do polovične vožnje po železnici. Naročite legitimacije pri razprodajalcih ali direktno pri velesejmskem uradu v Ljubljani. Dopisnica zadostuje. Zamorete pa kupiti tudi navadno vstopnico za enkratni vstop po Din 10-—. Kmetovalce opozarjamo, da so razstavljeni na velesejmu najrazličnejši predmeti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jerinenarske izdelke, veri-.ge, različne vozove, bicikle, obleke, čevlje, sirarske izdelke, plemensko perutnino, domače zajce itd. OGLEDALA vseh vrst, velikosti in oblik STEKLO zrcalno 6 — 8 mm, mašinsko 4—6 inm, portalno, ledasto, alabaster i. t. d. SPECTRUM D. D. LJUBLJANA VII — Telefon 23-43 ZAGREB CELOVŠKA 81 OSIJEK IZVOZ SADJA IZ JUGOSLAVIJE V ČEŠKOSLOVAŠKO. Vsled splošne gospodarske krize, ki se hudo pozna tudi v Češkoslovaški, bo izvoz sadja iz Jugoslavije v Češkoslovaško letos izdatno manjši kot je bil lani. Poleg tega je pridelek jabolk, sliv in hrušk v Češkoslovaški letos prav dober. Lani so mesta Praga, Brno in Bratislava razposlala v notranje predele Češkoslovaške zelo velike množine sadja, letos ga ne bodo razposlale niti 10 odstotkov lanske količine. Veliko je pa še zmeraj povpraševanje po smederevskem grozdju in deloma tudi po naših slivah; a blago mora biti prav prvovrstno, tara ne sme biti večja kot 10 odstotkov. Na češkoslovaških trgih se pojavlja tudi že ogrsko sadje. Carinska unija med Nemčijo in Avstrijo pokopana, zakaj? Razsodba ligaškega razsodišča v zadevi carinske unije med Nemčijo in Avstrijo je res interesantna, glasi se kratko: Nemčija ima prav, Avstrija pa ne, to so premise in sklep je: Unija ni dovoljena. Carinska unija ne nasprotuje niti versajski pogodbi niti pogodbi v St. 'Germainp, pač pa nasprotuje obvezam, ki jih je Avstrija prevzela v Ženevi, ko je leta 1922 dobila od velesil in zraven Čehoslovaške veliko sanacijsko posojilo. Vsekakor se je dr. Sehober iz političnih ozirov malo zaletel, ko je lako silil, da se ta delikatna stvar tako hitro realizira. Vendar pa moramo vpo-števati sledeče: Dr. Curtius in dr. Scho-ber sta takorekoč spontano v nekako presenečenje vseh zbranih zastopnikov drugih držav pustila pasti projekt carinske unije. Za Avstrijo se temu več ali manj ni čuditi, ona je gospodarsko šibka in sedaj, ko mora Angliji vrniti polagoma onih 150 milijonov dolarjev, ki jih je prejla za svojo stabilizacijo, je edino Francija ona država, ki ji lahko pomaga Na drugi strani pa je tudi Nemčija spoznala, da ni prišel pravi moment za ustanovitev unije, tudi ona rabi zaupanja inozemstva in predvsem zaupanja Francije. Značilno je, da je to potrebo zaupanja povdaril baš dr. Curtius. 'Nekak izhod se je pa le ohranil, ko je rekel, da se naj na širši bazi ustanavljajo take unije in na tej širši bazi bi potem Nemčija in Avstrija prišli de-facto le skupaj. Ako je stvar izvedena na širši podlagi, ne vzbuja odpora. V tem oziru je Nemcem dobrodošel referat gospodarskega odbora pri Zvezi narodov o katerem govorimo danes na drugem mestu. VIKTOR MEDEN veležganjama, tvomica likerjev, ruma, vinjaka ln brezalkoholnih pijač Ljubljana, CelovSka c. 10 NOVA ROMUNSKA - MADJARSKA TRGOVINSKA POGODBA. Dne 1. t. m. je stopila v veljavo pred kratkim sklenjena romunsko-madjarska trgovinska pogodba. Po tej pogodbi sme Romunija uvoziti v Madjarsko 48 tisoč vagonov lesa po znižanih carinskih ta-rifih. Carinske postavke se znižajo od 50 na 35 zlatih kron. Poleg tega pa se Madjarska pogaja s Češkoslovaško za ureditev uvoza češkoslovaškega lesa. Vse kaže, da bo le Češkoslovaška smela uvoziti v Madjarsko vsako leto 30 tisoč vagonov lesa po enakih tarifih ko Romunija. Ta dva kontingenta pomenita, da je Madjarska reducirala proizvodnjo lesa na 26.000 vagonov. XiiililiJiuhj bona Tečaj 4. .septembra 1931. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gobi. 2270-78 2286 62 Berlin 100 M — •— —•— Bruselj 100 belg ... 78827 790-63 Budimpešta 100 pen>*6 — •— —"— Curih 100 fr 1102-95 1106-25 Dunaj 100 šilingov . . . 795-43 797-83 London 1 funt 274-99 275-81 Ne\vyork 100 dolarjev . 5647-09 5664-09 Pariz 100 fr. . 221-91 222-57 Praga 100 kron . . 167-64 168-14 Trst 1(M) lir 29602 296-92 PRIDELEK TOBAKA V JUGOSLAVIJI. Po podatkih monopolne uprave je bilo posajenih letos v Jugoslaviji 1514 milijonov tobakovih steblik, za 346 milijonov več kot lani. Iz tega se pričakuje 17 do 18 milijonov kilogramov nepredelanega tobaka. Ker je za domačo porabo potrebnih 10 milijonov kilogra- mov fermentiranega tobaka, preostane velik izvozni previšek. V lirall harv&- plesira in C T Ut Ul Ali kemično gnali «b leke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnik« in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH. Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za mesec avgust 1931 sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): 1. Otvorjeni konkurzi: v Dravski banovini 8 (2), Savski 0 (3), Vrbaski 0 (1), Primorski 3 (1), Drinski 2 (6), Zetski 2 (4),’ Dunavski 7 (3), Moravski 2 (3), Vardarski 5 (3), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (3). 2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 3 (0), Savski 11 (7), Vrbaski 0 (0), Primorski 0 (0), Drinski 3 (0), Zetski 1 (0), Dunavski 22 (2), Moravski 0 (1), Vardarski 0 (0), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (0). 3. Odpravljeni konkurzi: v Dravski banovini 4 (5), Savski 3 (3), Vrbaski 0 (0), Primorski 2 (1), Drinski 2 (1), Zetski 0 (2), Dunavski 2 (5), Moravski 1 (3), Vardarski 2 (0), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (3). 4. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v Dravski banovini 5 (3), Savski 3 (1), Vrbaski 0 (0), Primorski 1 (1), Drinski 1 (0), Zetski 0 (0), Dunavski 8 (1), Moravski 0 (0), Vardarski 1 (0), Beograd, Zemun, Pančevo 4 (0). NOVE TELEFONSKE ZVEZE S HOLANDSKO. Ministrstvo saobračaja je odobrilo nove telefonske zveze s Holandsko. Z vsemi holandskimi mesti dobijo zvezo sledeča mesta v Dravski banovini: za 1. zono: Apače, Brežice, Cankova, Celje, Čakovec, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Krapina, Krapinske Toplice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Mal. Bukovec, Marenberg, Marija Bistrica, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Ormož, Oroslavje, Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prelog, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Rogaška Slatina, Rogatec, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slovenskih Goricah, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Lenart v Slovenskih Goricah, Turnišče, Varaždin, Varaždinske Toplice, Velenje, Vel. Trgo-višče, Vitanje, Vransko, Vuhred, Vuzenica, Zavrče, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most in Žalec. Taksna edinica znaša 8-85 zl. frankov, od katerih pripade: Jugoslaviji 1 35, Avstriji 1 80, Nemčiji 4-20 In Holandski 1-50 zl. fr. 2. zona (od mest v Drav. banovini): Bled, Domžale, Jesenice, Kranj, Lesce, št. Vid nad Ljubljano, Vrhnika. Taksa za eno edinico navadnega pogovora znaša 9-60 žl. fr., od česar pripade: Jugoslaviji 210, Avstriji 1-80, Nemčiji 4-20, Holandski 1-50 zl. fr. Razgovori se lahko vrše že od 1. avgusta naprej. Dobave. Gradbeno odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8. septembra t. 1. ponudbe za dobavo strešnega umetnega škrilja, šamotne moke in lesnega cementa, do 11. septembra t. 1. pa za dobavo zidne opeke. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 22. septembra t. i. ponudbe za dobavo elektromotorja za pogon žične železnice. — Pri direkciji državnih železnic v Zagrebu se bo vršila dne 22. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave drv. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Prodaja starega papirja in razbitega stekla se bo vršila potom pismene ofer-talne licitacije dne 22. septembra t. 1. v središnem skladišču materiala v Mariboru. — (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Vpisale so se nastopne firme: Sedež: Kamnica. Besedilo: Žohar Ignac. Obratni predmet: Trgovina z deželnimi pridelki. Imetnik: Žohar Ignac, trgovec v Kamnici štev. ‘22. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 717/81 — Rg. A III/78/1. * Sede: Maribor. Besedilo: »Jugominok, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina s katranom in izdelki mineralnih olj. Družbena pogodba z dne 16. januarja 1931. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice: 50.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 Din. Poslovodje: Pretnar Ivan jun., trgovec na Bledu, Rumwolf Franc, trgovec v Celovcu, Stauderhaus. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 650/31 — Rg C II 79/1. * Sedež: Ormož. Besedilo: Rudolf Anderlič in drug, družba z o. z. Obratni predmet: Trgovina z ineša-, Jiim blagom in deželnimi pridelki. Družbena pogodba z dne 9. julija f-l931. posl. štev. 2326. Družba je sklenjena za dobo 5 let in preneha 10. julija 1936. Višina osnovne glavnice: 80.000 dinarjev. Na to vplačani zneski v gotovini: 50.000 Din. Poslovodje: Anderlič Rudolf, trgovec v Ormožu. Za namestovanje upravičen je poslovodja. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm 616/31 - Rg C II 78/1. * Sedež: Podčetrtek. Besedilo: Franc Renier. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, izvoz sadja. Imetnik: Renier Franc, trgovec v Podčetrtku. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 19. avgusta 1931. Firm 438/31 — Rg A III 130/2. * Sedež: Stročja vas, srez Ljutomer. Besedilo: Puconja Anton. Obratni predmet: Trgovina s poljskimi pridelki in sadjem. Imetnik: Puconja Anton, trgovec v Stročji vasi štev. 54. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 701/31 - Rg A 176/1. * Sedež: Sv. Martin pri Vurbergu. Besedilo: Kostanjšek Janko. Obratni predmet: Trgovina s sadjem in deželnimi pridelki. Imetnik: Koštanjšek Janko, trgovec in posestnik v Sv. Martinu pri Vurbergu št. 56. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 704/31 — Rg A III 177/1. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Ljubljana. Besedilo: »Fructus« cksport in import sadov in semen, družba z o. z. Izbriše se poslovodkinja Jenko Jerica, vpiše pa poslovodja Paškulin Josip, podravnatelj Zadružne banke v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. Deželno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., diie 18. julija 1931. Firm. 662 — Rg C II 77/20. * Sedež: Maribor. Besedilo: Benčina in drug, kartonaž-na tovarna Maribor, družba z o. z. Družabna pogodba z dne 2. januarja 1928., posl. štev. 1213, se je izpremenila z notarskim aktom z dne 21. januarja 1931., opr. štev. 4704, v členu »četrtič«. Namen družabnega podjetja je odslej Izdelovanje kartonaže na tovarniški način in trgovanje z njo kakor tudi litografija«. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 638/31 — Rg C II 25/9. * Sedež: Maribor. Besedilo: Greinitz, industrija železa d. d., Železnina Muta. Pravne razmere družbe temelje odslej na pravilih, izpremenjenih v § 7. vsled znižanja akcijskega kapitala od 5.000.000,Din na 3,500.000 Din, s sklepom rednega občnega zbora z dne 11. novembra 1930., katero izpremembo je odobril ban Dravske banovine z odlokom z dne 20. julija 1931., VIII No. 320/2 v §§ 4., 15., 16., 26., 28., 34., 40., 44., 57., 59., 60. in 61. pa izpremenjenih po sklepu rednega občnega zbora z dne 30. junija .1931., katero izpremembo je odobril ban Dravske banovine z odlokom z dne 20. julija 1931., VIII No. 3201/3. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 705/31 — Rg B II 32/9. * Sedež: Maribor. Besedilo: Kunstek in Gaspari. Obratni predmet: Trgovina z galanterijskim blagom. Izstopila je- družabnica Gaspari Sonja. Besedilo firme odslej: Kunstek Pavel. Imetnik odslej: Kunstek Pavel, trgovec v Mariboru, Cvetlična ulica št. 29. Prokura, podeljena Gaspari Karolu, trgovcu v Mariboru, Razlagova ulica št. 21, se izbriše. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 656/31 — Rg A III 136/3. * Sedež: Maribor. Besedilo: Mariborska livarna in tvor-nica kovin Ing. Hugo Lenhart & Co. Izstopil je iz družbe družabnik ing. Leon Wolfbauer, vstopil pa kot novi družabnik dipl. ing. Pengg Ivan, industrija-lec v Th6rl-u. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 13. avgusta 1931. Firm. 679/31 — Rg A II 56/18. * Sedež: Maribor. Besedilo: Papiršef, družba z omejeno zavezo. 1. Družbena pogodba z dne 13. marca 1930., pol. štev. 456, se je izpremenila z notarskim zapisnikom z dne 7. avgusta 1931., posl. 825 a, v členih »devetič« in »štirinajstič«. 2. Po sklepu občnega zbora z dne 7. avgusta 1931 se je družba razdružila in prešla v likvidacijo. Besedilo likvidacijske firme: Papier-šef, družba z omejeno zavezo v Mariboru v likvidaciji. Likvidator: Stampah Valentin, trgovec v Logu pri Limbušu, dosedanji poslovodja družbe. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 20. avgusta 1931. Firm. 727/31 — Rg C II 62/5. * Sedež: Rogaška Slatina. Besedilo: Otorepec & Zorman, trgovina z mešanim blagom. Obratni predmet: Špecerijsko in ma-nufakturno blago v nadrobni razprodaji. Vpisala se je naslednja izprememba: Sedež: Tržišče pri Rogaški Slatini. Besedilo firme: Avgust Otorepec. Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Imetnik: Avgust Otorepec, trgovec v Tržišču pri Rogaški Slatini. Dosedanji družabnik Zurman Ciril, trgovec v Rogaški Slatini, je izstopil iz javne trgovske družbe, vsled česar preneha javna trgovska družba ter stopi na njeno mesto firma posameznega trgovca pod zgoraj navedenim besedilom. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 12. avgusta 1931. Firm. 426/31 — Rg A II 180/3. Zagrebški velesejem. Istočasno z ljubljanskim je bil otvor-jen tudi zagrebški velesejem, ki je letos posvetil posebno pažnjo tekstilni industriji. Kot poseben oddelek te industrije je sejem -male domače obrti oz. sejem narodnih tekstilnih izdelkov, katerega je organizirala soproga g. bana savske banovine. Poleg teh dveh oddelkov zavzema pre-cejšJnji obseg krzno in krznarska industrija. Splošno pozornost celega velesejma pa vzbuja gradbena razstava s številnimi svojimi panogami. Tako so tu razstavili svoje izdelke mizarji, o katerih lahko trdimo, da prav nič ne zaostajajo za izdelki katerekoli inozemske tvor-nice. Velik interes vzbuja tudi razstava prehranbene industrije, kjer je mogoče najti vsakovrstne izdelke od konzerv in zelenjave, do najfinejših likerjev. Kmetovalci se zlasti interesirajo za številne poljedelske stroje. Posebna komisija bo ocenila razstavljene izdelke prediva in volne ter razstavljene ovce. Zagrebški velesejem je zabeležil že v prvih dneh velik poset; prihajajo tudi številni obiskovalci velesejma iz Dravske banovine. Samo tekom nedelje je obiskalo po zagrebških listih velesejem do 20.000 ljudi. Veseli nas to, ker so zagrebški listi trdili, da bo okolnost, da se vrši zagrebški velesejem istočasno z jesensko prireditvijo ljubljanskega velesejma, škodovala obema. Pa če bi to tudi bilo, se tega ne bi stnelo očitati upravi našega velesejma, ki je določila jesenski termin kot prva že pred leti. Povdariti moramo namreč, da obisk ljubljanskega velesejma ne zaostaja 1«-tos prav nič za onim iz drugih let, ker je bil že prve dni poset naravnost rekorden. To pa dokazuje tudi, da je ljubljanski velesejem najmočnejša tovrstna prireditev v naši državi. Splošno mizarstvo, raznovrstno pohiStvOi pisarniške opreme izgotavlja solidno in po ugodni ceni Parizek Karl mizarstvo Ljubljana Cegnarjeva ulica It. 4. Pomoč angleškemu ladjedelništvu. National Shipbuilders Security Co (ship = ladja, builder = graditelj) skrbi za racionalizacijo angleške lad-jedelniške industrije. Generalni ravnatelj te družbe je sedaj oficielno naznanil, da bo morala dati vsaka ladjedelnica pri vsaki novi gradbi nad 300 ton 1-odstotno pristojbino vrednosti družbi. Denar bodo porabili za nakup neracionalnih ladjedelnic katerik obrat bodo nato ustavili. Bombaž v Ameriki. Kot je poročalo že dnevno časopisje, ceni uradno poročilo ameriškega poljedelskega urada pridelek bombaža v USA v seziji 1931-32 na 15,584.000 bal, to je 1,500.000 bal več kot v letu 1930.-31. Ker je iz pretekle sezije na razpolago še 9,130.000 bal, rezultira iz tega velika nadpreskrba trga, koje sprejemna zmožnost za ameriški bombaž je znašala v pretekli seziji 11 do 12 milijonov bal. Zamotani sladkorni trg. Sladkorna konvencija v Bruslju, izdelana na podlagi Chadburnovega načrta, je prinesla na svetovni sladkorni trg pomirjenje in se je izvedla stabilizacija tečaja. Omenjene odredbe zahtevajo, da se od letošnjega pridelka zadržijo večje množine in se šele pozneje kdaj prodajo. Vsled tega je prišlo zlasti na Javi do velikih težkoč; nakopičene zaloge vežejo izredno veliko glavnico in bi se jih producenti radi znebili. Javanski sladkorni trust se že pogaja z evropskimi impor-terji in ponuja blago po dosti nižji ceni kot je ona na svetovnem trgu. Če se bo prodaja izvršila, bo Chadbournov načrt predrt in bo konvencija ogrožena. Trjiu poročila Trg hmelja. Poročilo iz Žalca pravi: Povpraševanje je slej ko prej živahno; zlasti Anglija se zanima za hmelj iz Savinjske doline. Cene so se utrdile. Prvovrstno blago se ponuja le v majhnih množinah, ker pričakujejo producenti vsled slabe kvalitete nemškega in češkoslovaškega hmelja nadaljnjega naraščanja cen. Doslej je prodanega približno ena tretjina letošnjega pridelka. Svinjski sejem v Ptuju 2. t. m. je bil dobro obiskan. Pripeljanih je bilo nad 300 svinj razne velikosti. Cene so nekoliko poskočile. Znašale so od 5 do 7 dinarjev za 1 kilogram, seveda po kakovosti in teži. KLIŠE) E vse/l vrs£ por folog rafij ah^ ali risbah. it uje n ajs crl id n 9/Še ki €9 MO! ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 Kreditni zaved za fegovine industrije Ejubljcma, Prešepncva 50 (v lastnem Brzojavke: Kredit Ljubljana. - Telefon ŠL: 8040, 2457, 2548; Interarban s 8700,2806. - Peteraon International Banking Code Obreztovanje vlog, nakup In prodaja vaakovrstnlb vrednostnih papirjev, deviz ln valut, borzna naročila, predujmi In krediti vzake vrste, eskompt In inkaao menle ter nakazila v tu- ln Inozemstvo, aafedepoaftl 1.1.d. Najboljši stroji 1 Vsak kupec najboljša referenca Tudi na obroke dobavi tvrdka £Brsoiavi: SKrispercoloniale JCjubljana — "Gele/on št. 2263 Ani. Krisper CoSoniale Častnih: J&sip Vevlič Zaloga špirita, v'l"X™£‘°'" Cjubljana 'Velepraiarna kavi. rj\ . . ~~ sklini za dišat*. •UunajSKa Cesta 33 «Mineralne vode. “Sočna postrežba Ustanovljeno Uta 1840 Ceniki na razpolago raznega žganja in konjaka. NaJnovejSe dvokolo z motorčkom, 1V«K. S., dvokolesa, šivalni stroii, otroški in igračni vozički in posamezni deli najceneje Wmw Ceniki franko ,,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroikih vozičkov, Ljubljana, Karlovška c.4 Izdelujemo raznovrstne predmete iz vseh kovin (baker, med, aluminij itd.) po meri ali risbi. Dalje raznovrstno bakreno In aluminijasto kuhinjsko posodo za zavode, hotele itd. - Prevzamemo vsakovrstna popravila! ŠpecIJalne aparate za prodajo kave, in prevzamemo tuui razne množinske galanterijske pred- meti v izvriitev. CENE NIZKE! H /F JTffl W\ POSTREŽBA TOČNA I JOS OTOREPEC d. z 0. z. V LJUBLJANI ZA GRADOM ŠT. 6 (OB KONCU STRELIŠKE ULICE) OPEKO prvovrstno, v vsaki množini, nudi po najnižjih dnevnih cenah opekarna JOŽE ORAŽEM ml. Sr. Gameljne, p. Št. Vid nad Ljubljano MLINSKO TEHNIČNE POTKEBSCINE MLINSKA SITA GOMILNA JERMENA MLINSKI STROfl BRCAR & Co. Ljubljana, Kolodvorska ul. 55 Telefon št. 27-25 Ceniki brezplačno GRADBENO PODJETJE IM TEHNIČNA PISARNA LEVflNTSKI VELESEJEM Fiera del Levante BARI (Italija) Znižanja na železnicah in parobrodih Zastopnik v Ljubljani: COSULICH LINE garage A UTO — MOTO Mehanična delavnica, bencin, olje, pneuma-tika ter vsa v stroko spadajoča dela IVAN KOPAČ LJUBLJANA. BLEIWEISOVA C. 52 TELEFON ŠT. 27-75 Oglašajte v »Trgovskem listu«! Papirog rafija lil = družba z o. z. lil Ljubljana, Qc>s&e>svetslia cesta št. ZC Telelon interurban štev. 2747 En gros prodaja papirja I Konkurenčne tvorniške cene! Stalna zaloga papirja vseh vrst! Naznanilo slav. občinstvu in cenj. zavodom, da staro renomirano splošno kleparsko in inštalacijsko tvrdko vodijo naprej JAKOB FUGI. dediči Poslovalnica in delavnica: Rimska cesta 2 in Gregorčičeva ulica 5 Telefon štev. 33-53 SPEDICIJSKO PODJETJE R. RANZINGER Ttf.to.it.n-H LJUBLJANA prevzema vse y to stroko spadajoč* posla. L a ■ t b o i k I i d i i i • i direktnim tirom od glav. kolodvora Carinska skladišč*. Nistna trošarina prosta skladišča. Carinska po-sradovanja. P r a • a i pohištva s pahištvaniml vozovi In avtomobili Vinocei tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana Motvoz Grosuplje domat slovenski izdelek • Svoji k svojim I Tovarna motvoza in vrvama d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ustanovljeno leta 1900. 4fX>