Leto VII 17. oktober 1997 ceno 200 SIT Poštnina plačana pri pošti Ravne na Koroškem r KOROŠKI ČASOPIS •X . ! ' . V k IW( d.d. ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDALJŠO TRADICIJO IN NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM KAMPANJA V DRAMlatADU? mmkM OPREMA TOVARNA OBUZINJENEGA POHIŠTVA 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Telefon: 0602/42-051 Telefax: 0602/42-153 Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, sr 0602/44 185, 42 051 Novo mesto, Košenice 65a( s 068/321 674 Divača, Lokev 189b, "S 067/67 615 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, “S 061 /123 38 45 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/ATI 552 OM,* DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 - Za Vas Vsak Dan - POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Sloveni Gradec Tel.: 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Slovenska jesen 97 “Danes že vsakdo kandidira za predsednika. Zakaj ne bi še jaz?” Tudi jaz bi kandidirala V poplavi javno objavljenih kandidatov za najvišjo funkcijo v državi sem se po tehtnem premisleku le odločila: bom kandidirala. Imam namreč možnosti, da se uveljavim in celo zmagam! Ob dosedanjem predsedniku, ki so se ga mnogi že naveličali, saj si želijo bolj udarnega, ob množici krjaveljskih tipov, ob resnem poslovnežu brez političnih izkušenj... bi se ženska zagotovo obnesla. UTEMELJITEV Izhajam iz številne družine, kjer smo demokracijo že zgodaj okušali. Ko smo staršem kaj ušpičili, smo bili tepeni. Ne oče ne mati nista imela volje za iskanje krivca. Enakopravnost je bila zagotovljena, čeprav starša nista bila v nobeni politični šoli. Revni kot osat na gmajni smo spoštovali zelenjavo z vrtov in pridelek z njiv, ne meneč se za lastninske odnose. Da smo se le preživeli in pomnožili slovensko nacijo. Smo čistokrvni Slovenci in ponosni, za razliko od nekaterih ne maramo hlapčevati. Za brate in sestre ne jamčim, morda se vdinjajo delodajalcem, zase trdim, da sem svobodnjakinja. Ne vcijamem v nobenega strankarskega boga in sem nevtralna tudi do vseh edinozveličavnih ver. Za modema meditiranja v zapitih skupinah ali preko mobitelovih številk ali interneta ne kažem nagnjenja. Telesnih in duševnih naporov si privoščim toliko, da krepim lastno osebnost. Verjamem, daje naposled napočil čas, da se v mali podalpski državici množice ogrejejo za ŽENSKO PREDSEDNICO. Če bogati svet objokuje svojo Diano in revni svet svojo Terezo, povprečni državljani rabijo nekoga, ki bo za revne in bogate, za mlade in stare, za nadaijene in lene, za slavne in skromne enako zastavil dobro besedo. Če bo predsednica besedovala, bodo vsi hiteli njene besede udejaniti in bomo kmalu dosegli raj na zemlji. Državljani: imam le eno pomanjkljivost. Rabim pet tisoč podpisov. Podarite mi jih - ne bo vam žal!0 Vaša DESETNICA • Prvi pri koritu imajo zadnjo besedo. • Političnega samomora nihče ne naredi prostovoljno. • Po stisku roke stisko prepoznaš. • Boljši maček v Žaklju kot v glavi. • Bogve, na čigavi strani je Bog. NIKO Vsebina $ Se je v Dravogradu začela kampanja? 4 $ Črna luknja demokracije 5 $ Valuk - posel stoletja 6 $ Intervju: Niko Brumen 8 $ Fenomen Libelič 10 % Anketa: Kako z ozimnico 11 $ Ekološka kapelica kot svarilo 15 $ Obleko za Miss Slovenije je naredila Korošica 18 $ Janez Mrdavšič: Skozi soteske 23 $ Rokometni vrvež se vrača 24 Na naslovnici: Tanja Slatinek Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-901. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju V Dravogradu so se po več kot trimesečnem odmoru na 27.redni seji sestali tudi svetniki občine Dravograd. Na seji, katere dnevni red je štel kar 18. točk, pa razen očitkov in podtikanj ni bilo izrečenega skoraj ničesar novega. HORUK V SM ČASE Ul III predvolilna kampanja? Zapletlo seje namreč že pri prvi točki dnevnega reda, kjer se svetniki nikakor niso mogli zediniti okoli oblik oglaševalnih stebrov (izbira med okroglo in pravokotno obliko je res težka), da o barvi stebrov in materialu za njihovo izdelavo raje ne govorimo... Z okroglimi oblikami stebrov se ni strinjal predsednik občinskega sveta Ferdinand Gnamuš, saj so po njegovem popolnoma neprimerni za oglaševanje. “Še šolske table so ploščate!” je komentiral. Po več kot dveurni razpravi, polni različnih mnenj in predlogov, je svetnikom uspelo potrditi predlagani sistem usmerjevalnega označevanja v občini Dravograd. Z manjšo pripombo k oblikovnemu delu - izdelal se bo vzorčni model, po njegovem ogledu pa bo svet sprejel sklep o njegovi morebitni realizaciji. Sledila je daljša razprava o gradnji nove telovadnice in prizidka k OŠ v Šentjanžu, katere gradnja naj bi se po terminskem planu pričela septembra 1997. Krajani Šentjanža (del sredstev za gradnjo so zbrali s samoprispevkom) so razočarani nad prestavitvijo terminskega plana. Pravijo, da dolga gradnja med drugim povečuje stroške investicije. Župan Rado Krpač je opozoril, da z gradnjo ne morejo pričeti pred izdanim gradbenim dovoljenjem, za pridobitev katerega se poslužujejo vseh možnih poti. Svetniki pa so sprejeli sklep, da se gradnja telovadnice in prizidka k osnovni šoli prične takoj po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma najkasneje do konca leta 1998. V nadaljevanju seje je predstavnik poslanske skupine SLS Dušan Kudrnovsky županu med drugim očital sklepanje pogodb mimo vednosti sveta ter zanj zahteval javni opomin. Po daljši razpravi so dali na glasovanje ugotovitveni sklep o dom- nevno zavajajočem poročilu župana. Svet ga ni sprejel, edini glas za tak sklep je dal g. Kudrnovsky. Ker je bilo v razpravi izrečenih mnogo hudih besed, očitkov, do groženj s tožbami in ker je očitno, da nesoglasja med glavnimi akterji dravograjske politike nikakor niso presežena, smo za izjave o dogodkih na seji sveta poprosili župana Rada Krpača, predsednika občinskega sveta Ferda Gnamuša in vodjo poslanske skupine SLS Dušana Kudrnovskega. Kaj pravi Kudrnovsky? V javnosti je znano, da ste na 27. seji občinskega sveta predlagali, naj se Županu g. Radu Krpaču izreče javni opomin. Ostali sle osamljeni. Kateri so vaši argumenti za takšne očitke? “To je bila stvar trenutka, brez kakršnegakoli poprejšnjega dogovora, ki bi vplival na izid glasovanja. Kot vodja poslanske skupine SLS moram povedati, da smo vedno in povsod poudarjali, da župan le ni oblast, ampak da ima veliko odgovornost do volilcev, torej občanov in izvaja samo to, kar mu naloži občinski svet. Svet je zakonodajno telo, mimo katerega župan ne more. Bil sem zato, da se županu dajo določena pooblastila, vendar vidim, da sem napravil napako. 27. seja naj bo mejnik v razumevanju županovanja in vloge, ki jo ima OS. če skoraj smešno postaja medijsko prikazovanje stvari in triletnega obdobja, za katerega v županovem uradu trdijo, da se je takrat pričelo življenje razvoja našega kraja... Pozablja pa se na ljudi, ki so pred tem dobro zastavili programe, postavili temelje. Vedno govoriti, kako je bila prejšnja garnitura popolna polomija, je absurd. Danes je lahko - prelahko v obeh centrih rezati otvoritvene trakove... Ker čutimo odgovornost do volilcev, bomo pod drobnogled vzeli velike prekoračitve pri določenih invensticijah, vodenje določenih projektov brez vednosti sveta itd. Na drugi strani pa so tu tožbe (g. Kosaber), ki z naraščajočimi stroški bremenijo občinski proračun. S popolno odgovornostjo trdim, da do izgradnje telovadnice v Šentjanžu ni prišlo samo zaradi županovega zaostrovanja odnosov in nekorektnosti do lastnikov zemljišč. Da ne govorim o kanalizaciji, razsvetljavi, pločnikih, skratka o infrastrukturi Šentjanža. Tu so še Bukovska vas, Selovec, Jedert, Otiški vrh - gre za 2200 ljudi, ki bi že ob normalnem vlaganju dohodnine, ki nam jo država vrača, imeli kaj pokazati. Danes pa se načrtno vlaga v tiste točke, kjer je naj večja zgoščenost volilcev. Zaradi premalega poznavanja gospodarstva smo sprejeli cel kup odlokov, ki dodatno bremenijo občane. O stanju v gospodarstvu v občini pa nismo uspeli izsilili niti ene seje sveta. To pove vse. Občina pa vendar ja ni privatna zadeva...” Župan Rado Krpač pravi: “Obtožbe Dušana Kudrnovskega so neosnovane, posplošene, izmišljene in z ničemer utemeljene. To potrjuje tudi odločitev svetnikov, ki očitno bolje kot on poznajo in spoštujejo naše delo. Navsezadnje je bil svet občine tisti, ki je proračun sprejel in ga nam naložil v izvršitev. Mi se trudimo, da ga izpeljemo tako in še bolje, ker pač še ni sprejet republiški proračun. Vsekakor nihče, ki nas nadzira - ne pristojni občinski nadzorni odbor ne računsko sodišče, doslej niso odkrili nepravilnosti, ki nam jih kar počez skuša naprtiti gospod Kudrnovsky.” Predsednik sveta Ferdo Gnamuš pravi takole: "21. seja občinskega sveta občine Dravograd je bila morda “vroča” zaradi 18 točk dnevnega reda. Prišli smo do sedme točke. Zapletlo se je pri informacijah, ki smo jih dobili iz občinske uprave - zlasti tiste, ki so se nanašale na končno ureditev in zaključek del na cesti 10-8. Eden izmed svetnikov je prišel na sejo s pogodbo, v kateri so bile stranke napisane drugače, kot pa je to bilo navedeno v poročilu občinske uprave. V ospredju To dejstvo je imelo za posledico, da so se soočala različna mnenja in različni pogledi na isto problematiko. Emotivno izražena mišljenja so bila trenutku neprimerna. Vendar poudarjam, da imajo svetniki pravico, da javno ter jasno in predvsem argumentirano povedo, kaj o določenem problemu mislijo. V soočanju takšnih argumentov se potem vidi, na kateri strani je teža oz. kaj je za občane koristnejše. OS pa naj po analizi pride do skupnega stališča, sprejme sklepe, ki ne bodo sklepi stranke, ki ne bodo sklepi posameznika, ampak sklepi, ki bodo v dobro vseh občanov. Počasi smo le prišli do vrha ledene gore... Razhajanja, recimo temu tako, v mnenjih med županom in občinskim svetom so nesporna in dokazana. Vprašanje pa je, s katerega zornega kota na ta problem gledamo. Tega pa ne smemo razumeti kot mejo ali plot, ampak razumimo to kot izmenjavo mnenj v iskanju resnice. Tako gledam tudi na tekoče diskusije - ostre besede so besede posameznikov, ki za njih v celoti odgovarjajo, in njihove inteligence. Osebno pa sem vesel, da bomo počasi le prišli do celostne podobe kraja. Ravno na tej seji je bil predstavljen osnutek, kako bodo izglodale informacijske table na vhodu v našo občino in tudi v vasi in zaselke. (Samo primer: Sv. Jcdert je zbrisana z zemljevida, pa Boštjan itd.) Seveda bo potrebno še veliko strokovnega dela, diskusij in časa, da bodo ti neprometni znaki domačinom in tujcem v pomoč. Naj povem še to, da bi bilo manj “vroče krvi", če bi bili svetniki bolje in pravočasno obveščeni o dejanskem stanju in dogodkih, ki se tičejo življenja v občini Dravograd.” Seveda še nismo pozabili tistega izvršnega svetti v Dravogradu, ki je ob prvem “razkrinkavanju” načina sprejemanja odločitev odločil, da navzočnost novinarjev pri tem početju ni zaželjena. Šlo je za čase, ko smo TPC poimenovali v Pompeje (na pobudo Dravograjčanov), ko se nič ni hotelo premikati z mrtvili točk, ko je odstopil takratni predsednik dravograjske občinske skupščine in nikoli prav pojasnil pravih razlogov za odstop, skratka takrat, ko se je vedelo, da zadeve stojijo, ker so nekateri Dravograjčani med sabo skregani. Demokratične volitve in nova zakonodaja, ki uravnava lokalno samoupravo, so bile obet, da se tak, za Dravograd razvojno samomorilski način političnega življenja konča. Da rezultati volitev postanejo izid boja za oblast, in da takoizvoljeni svemiki in župan na demokratičen način delajo to, za kar so jih Dravograjčani izvolili -po najboljših močeh, najboljše za občino. Torej, da spoštujejo na demokratičen način sprejete odločitve, spoštujejo nadzor nad izvajanjem odločitev in da se (med drugim) počasi privadijo tudi na položaj v opoziciji. Torej na položaj manjšine, ki je po osnovnih principili demokracije pač preglasovana. In vsaj doslej je kazalo, da so na najboljši poti, da se ti principi udejanijo Uidi v praksi. Vsaj dosežki olxtine so kazali nato. Veliki poraženci novega demokratičnega vetra v Dravogradu so zagotovo vsi, ki so v preteklih časih zagrinjali svoje delo v tančice skrivnosti. Poraženci so tudi vsi, ki so menili, da je mogoče karkoli doseči brez dogovarjanja o različicah rešitev, poraženci so tudi vsi, ki so menili, da je dovolj, da so v “pravi" stranki. Tudi je mogoče, da so “prave” stranke stavile na neprave ljudi... Pravkar minulo napenjanje mišic v Dravogradu je za Dravograd slabo znamenje. Volitve županov so še daleč, in prav nesmiselno je delati si reklamo že zdaj. Če seveda ob razmislekih, ki se ponujajo, to reklama sploh je. Da bi pa se, ob vseh še nerealiziranih načrtih, še (ožarili med salx)... No ja, voltici zagotovo menijo, da naj raje delajo zanje. Zato so vendar na volitvah vsi skupaj kandidirali. Vsaj trdili so tako... Marjan Vesonik Edi Prošt ČRNA LUKNJA DEMOKRACIJE Piše: Borut Godec Navdušenje, ki je zajelo zaspano, od sveta pozabljeno dolino (kakorkoli ji pač rečemo - če bi zapisal Šentfloijansko, bi me zaradi avtorskih pravic lahko tožili Cankatjevi dediči), je dolgo pričakovano in v krvi izborjeno svobodo prebivalcev vtaknilo tudi v Nedotakljivo knjigo. Manj svobodni in tudi veliko manj civilizirani okolišnji hribovci takšne bukve sicer še vedno zmerjajo za ustavo, a vsi ljudje v dolini so vedeli, da je samo novo ime lahko vredno vse lepote svobode in novih perspektiv, ki so se jim odprle. In rekli so, v posmeh ljudem z zaprtimi ovratniki, ki pa ne nosijo kravat, svoboda v dolini bo popolna - edina dolžnost, ki jo človek ima, da to svobodo tudi dobi, je, da se rodi. Od tam naprej pa bomo vsi enaki. Že stari Rimljani so vedeli, daje dolžnost oblasti ljudstvu dati iger in kruha. In zato so se tudi vaški starešine v dolini odločili, daje najbolje za zabavo ljudstva, če zapolnejo čas med trgatvijo in božičem s tekmovanjem za odspredisednika na vlaku, ki vse dolince vleče v lepši jutri. Ljudstvo si je želelo, da bi ta “ta novi” odspredisednik bil tak junak, da bi še Sveti Peter pozabil vprašati za potne liste in vize, če bi vlak dolincev namesto v lepši jutri mogoče zašel v nebesa. Ampak Nedotakljiva knjiga jim zdaj besedo svoboda razlaga nedvoumno: “Kdor se rodi, ima pravico opravljati veliko potrebo. In tisti, kije odspodaj, je sam kriv, če se ni pravi čas umaknil, in je podelan!” Zato so bila tudi pravila na tekmi za novega odspredisednika zelo preprosta: ker ta, v svetu in dolini čislan položaj zahteva mnogo protokolarnega truda, se mora kandidat dokazati v gostilni, kjer eksa deci kačje sline, nato pa se vsi družno zapodijo sto metrov proti lokomotivi. Tisti, ki se prvi usede v kabino, pa bo dolino odpeljal v lepši jutri. Ljudje v dolini so pravi veseljaki. Mogoče je zato bilo več kandidatov v gostilni kot pa tistih, ki so čakali na rezultat. Večina je sicer res bila pri šanku zgolj zato, ker se tam veliko lažje pije, kot pa če si dalje od natakarja, nekateri pa so res verjeli, da lahko tako pri šnopsu kot pri teku premagajo, po njihovem, že preživetega odspredisednika. Ljudstvo pa je imelo svojo zabavo in je čakalo na zmagovalca. Toda spet seje izkazalo, daje v šnopsu skrit hudič. Vsi, kar blo jih dobrih je ljudi med kandidati, so na prijateljsvo in nove perspektive popili še po nekaj kratkih - in stoje pri šanku so zaspali. Ker pa nesreča nikoli ne pride sama, je stari odspredisednik tudi padel - in to dvakrat: pod šank in v nezavest. V kotu pa sta svoje mračne plane spletla dva krjavla, ki nista prisegla na besede: ne vrag, le sosed bo mejak. Niti poskusila nista, Slepec in Hromeč, da bi se bratila še z dmgimi tekmeci, in takoj po prvem deci sije Slepec naložil Hromca na hrbet, odkrevljal proti lokomotivi, in skupaj sta se zleknila na poveljniški položaj. In morala: Ah, morala se ne ukvaija z zgodbicami, morala čaka na predsedniške volitve v Sloveniji. P.S. Vsem, ki so se slučajno prepoznali, se oproščam. Nisem verjel, da premorejo toliko domišljije. Aktualno Bo ravenski železarski družbi STO uspelo pridobiti posel stoletja? Dnevi odločitve za "karantanskega kneza" DRŽAVA SLOVENIJA BI RAVNALA PAMETNO, ČE BI DRUŽBO STO IN OKLEPNIK VALUK IZBRALA ZA DOBAVITELJA KOLESNIH OKLEPNIKOV, SAJ JE STO DRŽAVNO PODJETJE: BILO BI NAMREČ SKRAJNO NEUMNO KUPOVATI OKLEPNIKE PODOBNE KAKOVOSTI V TUJINI, HKRATI PA Z DRŽAVNIM DENARJEM SANIRATI ŽELEZARNE. Republika Slovenija je pred leti sprejela program nabave orožja in v te namene sprejela tudi zakon o tako imenovanem obrambnem tolarju. Zadnja leta zaradi takratnega embarga na izvoz orožja Slovenija ni veliko nakupovala orožja (izjema so ameriški helikopterji Bell), domala vsak dosedanji poskus in posel pa je bil obravnavan kot afera. Dejstvo pa je, da bo tja do leta 2003, kolikor bomo zbirali obrambni tolar, Slovenija v te namene porabila več sto milijonov dolarjev, in povsem razumljivo je, da si od tega posla, ki ga nekateri upravičeno imenujejo posel stoletja, precej obeta tudi domača industrija. Prvi takšen posel je pred vrati: te dni, 10. oktobra, je potekel drugi rok (prvi je bil postavljen za 26. september) za ponudbe nekaterim proizvajalcem kolesnih oklepnikov, ki jih bo slovenska vojska nabavila v prihodnjih letih. Med povabljenimi je tudi železarska družba STO in od tega posla je na Ravnah v veliki meri odvisna usoda nadljnega razvoja namenske proizvodnje in mnogih zaposlenih. Železarska družba STO na Ravnah je z okoli tisoč zaposlenimi danes največje podjetje na področju strojegradnje v državi in z velikimi izkušnjami v namenski oziroma vojni industriji. Dejstvo je, da si je Slovenska vojska izbrala družbo STO Ravne kot eno od svojih baz za oskrbovanje z orožjem, kar za to podjetje pomeni ohranitev strokovnega kadra in delovnih mest. Tudi za Slovenske železarne je potencial namenske proizvodnje vsekakor dobrodošel, kljub temu, da je v primerjavi z deležem proizvodnje za civilne potrebe danes že zelo majhen. SKOK V ZGODOVINO Nekdanja železarna Ravne je bila eden od najpomembnejših slovenskih proizvajalcev za potrebe vojaške industrije in pred razpadom Jugoslavije je imela neposredno ali posredno za takratno vojno industrijo okoli 60 odstotkov proizvodnje. Prvi zapisi o vojni industriji na Ravnah pa so stari več kot stoletje, saj so v prejšnjem stoletju iz “guštanjskega” jekla že delali samurajske sablje, leta 1893 so vlivali granate, v prvi svetovni vojni so proizvajali granate za potrebe Avstro-Ogrske, v drugi vojni pa za Nemčijo sestavne dele za tanke in letala. V bivši Jugoslaviji ni bil nihče sposobne narediti tako kakovstnega jekla kot na Ravnah in ravenski železarji so bili pomemben del jugoslovanske vojne industrije, za katero pa so se posli vodili preko Beograda. Do ekspanzije namenske proizvodnje na Ravnah pride po letu 1960, ko so začeli izdelovati cevi za tope in kmalu za tem ustanovili poseben obrat za proizvodnjo delov za tank M-84. V nekdanji družbi Strojno tehnološka oprema (STO), ki je kakšni dve leti skupaj s podjetjem Stroji povezana v novo družbo Stroji in tehnološka oprema (STO) so po razpadu Jugoslavije čez noč ostali skorajda brez dela za potrebe vojaške industrije. Za namensko proizvodnjo je bilo v tem podjetju za okoli 20 milijonov dolarjev opreme, ki je bila namenjena zgolj in samo namenski proizvodnji in je ni mogoče uporabljati v druge namene. Pri tem seveda ne gre zanemariti izkušnje in znanje zaposlenih ter poznavanje trgov, na katerih so z namensko proizvodnjo sodelovali. Slovenskim železarnam, ki so letos v času petletne sanacije zapadle v eno večjih kriz, je tako sodelovanje s Slovensko vojsko velikega pomena. Slovenska vojska in Slovenske železarne sta v zadnjem času postala resen poslovni partner. V družbi STO so pred razpadom Jugoslavije na račun namenske proizvodnje letno iztržili 30 milijonov mark, ti časi se za Ravne zlepa, morebiti celo nikoli, ne bodo ponovili, vendar danes posli med STO in Slovensko vojsko oziroma Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije znašajo nekaj milijonov mark. V Slovenskih železarnah radi podčrtajo, da bi v družbi STO razvijalo visoko specializirani civilni program, ki pa mora biti toliko fleksibilen, da lahko dela tudi za potrebe Slovenske vojske. Še več: v Slovenskih železarnah so prepričani, da bi njihove reference glede namenske proizvodnje na tujih trgih morale biti dovolj tudi za to, da bi dobili ustrezen posel za potrebe Slovenske vojske. V družbi STO je v obratih namenske proizvodnje izkoriščena polovica nekdanjih zmogljivosti, od te polovice pa samo še polovica dela za vojaške OBNOVA TANKOV IN IZDELAVA HAVBICE 155 MM Slovenske železarne so navezale resne poslovne stike s Slovensko vojsko pred dobrimi štirimi leti, ko so na Ravnah za vso oborožitev Slovenske vojske izdelali tehnično dokumentacijo. Ta dokumentacija je pomembna zaradi nadaljnjega vzdrževanja in upravljanja s tem orožjem-Sodelovanje z MORS na področju programa namenske proizvodnje pa ' ) , potrebe. Aktualno za strojno-predelovaino industrijo na Ravnah in v sistemu Slovenskih železarn pomeni iskanje naročil za popravila in vzdrževanje orožij, iskanje možnosti za izvedbo programov nadgradnje te kega orožja in izvajanja novih programov na osnovi licenc oziroma kooperacij. Cilj tega sodelovanja je nenazadnje tudi ohranitev delovnih mest in zmanjšanja uvoza na področjih, kjer to ni nujno potrebno. Tako so na Ravnah z MORS sklenili pogodbo o posodobitvah tankov T 55, ki jih je v Sloveniji več deset, in za STO projekt posodabljanja med drugimi pomeni uvajanje nove tehnologije in možnosti mednarodnega sodelovanja. Za slovensko vojsko je posodabljanje tega tanka, ki je najstarejši tank v naši oborožitvi, zelo pomembno, saj vsaj prihodnjih petnajstih letih ne predvidevajo nakupa novih tankov. Slovenske železarne in MORS so podpisali tudi pogodbo o modernizaciji težkega orožja, ki je v oborožitvi Slovenske vojske. Na Ravnah pa so pred letom dni pred- stavili tudi novo havbico kalibra 155 mm, ki jo izdelujejo skupaj z izraelskim partnerjem, v havbici pa je okoli 40 odstotkov domačih delov. Kvalitetna cev in podvozje dajeta družbi STO reference, da bi se s pomočjo tujega partnerja ali s samostojnim trženjem uveljavili tudi na tretjih trgih. Z opremljanjem prvega slovenskega topniškega bataljona s temi havbicami, ki imajo domet od 25 do 39 kilometrov, pa je slovenska vojska dejansko prerasla nekdanjo teritorialno obrambo. ČAKAJOČ NA ODLOČITEV DRŽAVE SLOVENIJE Še največ negativnih podtonov v ponudbi namenske proizvodnje z Raven je doslej imel projekt kolesnega oklepnika Valuk. Oklepnik je narejen po licenci avstrijske firme Steyr-Daimler Puch (licenčnina je znašala pet milijonov mark). Sprva se je o tem projektu pogovarjal mariborski TAM, kasneje so ga speljale Slovenske železarne in valuk je bil v slovenski javnosti obravavan predvsem kot afera, saj se je okrog tega projekta precej namigovalo na provizije. V proizvodnih dvoranah družbe STO je narejen prototip kolesnega oklepnika, s katerim STO kandidita na natečaju za dobavo tega oklepnika slovenski vojski. V prihodnjih petih ali šestih letih se naj bi slovenska vojska oborožila s šestdesetimi tovrstnimi bojnimi vozili, v končni podobi pa naj bi jih imela po nekaterih ocenah okoli 150, po drugih pa celo več. Družba STO je v svojih obratih sposobna slediti letnim trendom oboroževnja slovenske vojske s kolesnim oklepnikom. Če stane eno vozilo okoli milijon mark, potem je povsem očitno, da bi odločitev države za valuka bila za Ravne izjemnega pomena. Na obrambno ministrstvo so prispele ponudbe petih proizvajalcev: poleg STO in “karantanskega kneza” je Slovenija k natečaju povabila še švicarsko podjetje Movvag, ki je proizvajalec precej uveljavljenih kolesnih vozil Piranha, med kandidati za dobavo pa so tudi vozilo španskega podjetja Enasa, vozilo VAB francoskega Renaulta in oklepnik TPZ, ki prihaja iz nemške tovarne Henschel. Neuradni viri trdijo, da ima valuk velike možnosti za uspeh, vendar je precej močan tudi lobi, ki v Ljubljani dela za švicarskega proizvajalca Mowag. Če je valuk vsaj približno enakovreden švicarskim, španskim, francoskim in nemškim oklepnikom, potem bi se država morala brez pomislekov odločiti za domač proizvod. Neumno bi bilo kolesne oklepnike kupovati drugod, hkrati pa z državnim denarjem dodatno tudi v prihodnje sanirati podjetje STO. Sanacija in državno lastništvo nenazadnje pomenita tudi to, da država poskrbi tudi za posel domačemu podjetju. In drugi moment: le kako bi na tujem lahko Slovenske železarne tržile pandurja oziroma valuka, če ga niti slovenska vojska ne kupi? □ (mp) NOVA MESNINA - NOVI PROIZVODI Direktor Mesnine Dimilo Gostenčnik in solastnik podjetju Franc Gašper sta ves dan sprejemala goste V soboto seje Mesnina Otiški Vrh pokazala široki koroški javnosti v svoji novi organiziranosti in z nekaterimi svojimi novimi izdelki. Po zagotovilu vodstva podjetja, ki je 30. septembra s podpisom pogodbe zadružnikov, od katerih ima največji delež družina Gašper iz Radelj ob Dravi (preko 42 %), ambiciozno stopila lepši prihodnosti naproti, bo kmalu takih novih MESNINA Ì1MBL 'f proizvodov še več. V okviru sobotnega dneva Mesnine v prireditvenem šotoru Mesnine v Otiškcm Vrhu je bil predstavljen tudi vstop podjetja v slovenski program Zlato zrno kot blagovno znamko, ki zagotavlja kakovostno in zdravo pridelavo in predelavo mesa. Odziv koroških podjetnikov na povabilo Mesnine je bil izjemen, prav tako odziv občanov, ki so se V prireditvenem prostoru je bilo ve.? dan veselo popoldne udeležili družabnega srečanja ob zvokih ansambla Rosa. Ves dan je potekala degustacija Mesnininih izdelkov, posebna poslastica je njihova nova suha klobasa - Knežja salama, ki je te dni že v redni prodaji. Vol na žaru pa je bil prav tako vabljiv za sladokusce. Skratka - Mesnina se je pokazala v lepi luči. Zaželimo ji srečno pot!Q Posnetki: Franc Jnrač Inf e n/ju NIKO BRUMEN aforist in - pesnik Pri založbi Voranc sta pred kratkim izšli kar dve knjigi avtorja NIKA BRUMNA: knjiga aforizmov IN OBRATNO... in zbirka pesmi KO BOLIJO SPOMINI. Medtem ko je to tretja knjiga aforizmov in se z njimi srečujemo tudi v mnogih slovenskih medijih, pa je pesniški prvenec presenečenje. Z avtorjem smo se pogovarjali o njegovem ustvarjanju. • So pesmi nastale v daljšem časovnem obdobju? V enem letu. Vendar sem jih kakih petsto izpustil, torej imel v mislih, a jih nisem zapisal. Pri mojih pesmih gre za nekakšen dolg ljudem, ki sem jih imel rad in jih še imam, gre za stvari, ki sem jih premalokrat ali jih nikoli nisem povedal na primeren način. Stvari seveda nastajajo dalj časa, vendar v • Začnimo pogovor o pesniški zbirki. Poznamo vas kot duhovitega, zbadljivega, ostrega kritika človekovih slabosti in napak in tudi družbenega in političnega vsakdana. V pesmih se kaže druga plat osebnosti Kako ste prišli do tega, da ste začeli pisati pesmi in ne romana ali česa drugega? Enostavno: začel sem pisati. Sploh nisem imel namena napisati zbirke pesmi, dokler se za to nisem zavestno odločil. In to takrat, ko sem že imel nekaj pesmi in sem za bodočo zbirko našel naslov. Naslov knjige je zame pomemben; od takrat naprej čutim do svoje odločitve neko obvezo in to potem uresničim. Sicer pa so pesmi nastale iz potrebe in to zaradi - aforizmov. Pisanje le-teh mi je kar nekaj časa pomenilo sprostitev, sedaj mi ne več. Preveč resen odnos terjajo in opažam, da mi že smeh postaja preredek gost. Morda mi sčasoma tudi pesmi ne bodo več sprostitev in takrat bom moral najti spet kaj drugega. Niko Brumen... in obratno obliki razmišljanja in z opredelitvijo odnosa, pesem pa potem res napišem “na mah”. Precej pesmi je bilo napisanih s petimi, šestimi kiticami, pa sem potem tudi po tri čtlal, ker so bile nepotrebne. • VVi.v zapis sproži navidez droben vsakdanji dogodek, pogosto družinski Vam družina veliko pomeni? Družino najlažje zamažem s pesmijo, saj so moji in od njih pričakujem toleranco. Pesem je izpoved in vsaka izpoved lahko boli. Ob pesmih sem ugotovil, daje aforizem neoseben, je stvar razuma. Takoj, ko greš v osebno izpoved, je na drugi strani tega odnosa najmanj en človek in ti ga oceniš s svojimi merili lastnega doživljanja, medtem pa on lahko doživlja povsem drugače, včasih tudi diametralno nasprotno. Zato sem bil prisiljen opredeliti svoj odnos, torej kaj bom izpovedal v pesmi in kako daleč bom šel v tej izpovedi, ker vedno lahko koga prizadeneš. Zato so moje pesmi preproste, ker nimam česa skrivati in ponujam vsebino, do katere sem se jasno opredelil. Z njimi nočem “krasti časa” bralcu, da bo razmišljal o stvareh, o katerih sam nisem razmišljal in kjer sam nisem prišel do nekega zaključka. • Vaše pesmi res odlikuje jedrnat slog - veliko povedo s kar najmanj besedami Kar koli ustvariš, s tem po svoje “kradeš” ljudem čas. Vendar - s kakšno pravico?! Zakaj pisati 10 strani, če isto lahko napišeš na pol strani. Na to misel me je navedla razprava poslanca Hvalice v parlamentu; ljudje ga MORAJO poslušati, ker hočejo biti z dogodki na tekočem (da ne govorim o poslancih!). Vendar je pretežno destruktiven; iz njegove debate ni nikoli nič. Vse, kar je konstruktivno, ni kraja časa; kar je destruktivno in kar so tvoja osebna razmišljanja, ki za bralca ali poslušalca niso konstruktivna, so kraja časa. • Prav tu je videti povezavo med Brumnom • aforistom in Brumnom - pesnikom. Povsod ste jedrnati, z malo besedami poveste veliko. Mene je strah, da bi bralce zavajal. Ker sem stvari v sebi razčistil, je osnovno sporočilo jasno in naj ne bi sprožalo ugibanj. Ne cenim ljudi, ki se ne opredelijo, ki le poslušajo, kaj rečejo drugi, njihovega mnenja pa nikoli ne izveš. Posnetek: Tomo Jeseničnik Intervju Projekcija Predolgo svoja čustva sem obvladoval. Zato sedaj, ko se odpiram, bom še bolj trpel. • V pesmih ni čutiti vzornika. Katerega ‘ izmed pesnikov kljub temu cenite? Alojz Gradnik je pisal dobro poezijo. A • Se boste še izražali v pesmih? Morda bom še napisal eno pesniško zbirko - nekako do leta 1999. Čutim ugoden odziv ob teh pesmih, čutim tudi potrebo po takem izražanju in gotovo bo še kaj nastalo. Ne razmišljam o umetniški vrednosti in se s tem ne obremenjujem. Bolj sem obremenjen s tem, ali so pristne, moje. • Če zn pesnike pravimo, da imajo “pesniško dušo”, mar je tudi za aforista značilna “aforistična duša”? Drez dvoma to drži. To je moja osnovna naravnanost. Četudi sem včasih po ure dolgo lahko govoril v smislu: kaj bi bilo, če bi bilo, ko bi se to ... ne da bi povedal eno samo konsistentno stvar, - ko gre za resen pogovor, povem s čim manj besedami bistvo! To pa je pogosto tudi jedro spora, ker se lahko drugače razume. “Aforistično dušo” bi lahko označil kot iskanje bistva, in to je aforizem. • Število vaših aforizmov, objavljenih v vseh možnih medijih, dosega več tisoč, IN OBRATNO... pa je tretja knjiga z okrog 1200 enotami. Kaj vas najbolj spodbuja k takemu izražanju misli? Ljudje. Vse ostalo je posledica. Družba, politika, vse izhaja iz ljudi. • In še beseda o soustvarjalcih vaših knjig, ilustratorju, dr. Bogomirju Celcerju in oblikovalki, Blanki Kamnik. Ilustracije so izjemno dobre. Dr. Celcer ima ogromno osebnostnih lastnosti, ki jih zelo cenim, ker so to lepe lastnosti. Cenim ga kot človeka, kot avtorja ilustracij v obeh knjigah in kot soustvarjalca že vrsto let. Ilustracije so njegovo doživljanje mojih aforizmov in pesmi in so zato izvirno avtorsko dejanje. Barve, ki jih je prvotno izbrala oblikovalka, Blanka Kamnik, mi niso bile najbolj všeč. Zdaj menim, da povsem ustrezajo in všeč mi je tudi oblikovanje v kompletu. Naslovnica ponazarja kamenčke, pesek, drobir, ki se združuje. Barve so take, kot je življenje; včasih rožnato, pa sivo in tudi črno je kdaj... Prav Na zdravje Kak tehtnejši vzrok, da pije, oče naj ima, kot da pije s sinom, ki ga ne pozna ? zadovoljen sem z oblikovanjem obeh knjig. • Naj zaključimo z vašo zadnjo ljubeznijo, “ribičijo”. Menda vedno nosite s seboj beležko, da lahko vanjo vsak trenutek pade kakšna bodica. Bi nam natresli kakšne ribiške? Najnovejše so nastale v zadnjem času na ribarjenju na Dravi in pomenijo zametek knjige z ribiškimi aforizmi: Mokre in kosmate. • Rasel je ob palici, zato ni čudno, da je postal - ribič. • Ne vrzi puške v koruzo, dokler imaš koruzo v vodi. (Za vabo.) • Ribam ponujam vsakovrstno hrano, zrejo pa mi samo - živce. • Riba zamujena - ne vrne se nobena. Marta Repanšek LJUDSKA UNIVERZA RAVNE NA KOROŠKEM Še je čas za vpis odraslih v osnovnošolsko izobraževanje. 8Z£mAC/iO/ Pokličite nas na telefon iid) vsak dan od 7. do 15. ure. BREZ ZNANJA NI PRIHODNOSTI VABLJENI! Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 MARKET Slovenj Gradec MARKET Mislinja SAMOPOSTREŽBA Šmartno nudijo: b®” krompir cs3 zelje b®1 čebulo jabolka v«®®«» PO UGODNIH CENAH ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Jubileji LIBELIČE: FENOMEN V SODOBNI SLOVENSKI ZGODOVINI “Do ganljivosti in zanosa neponovljiv primer trmastega, osornega, požganiškega samorastništva, ki ga sam hudič ne ugonobi, so ob plebiscitu bile Libeliče, danes komajda znana, po krivici odmaknjena, v žep med državno mejo in Dravo stisnjena vasica zgoraj nad Dravogradom. Leta 1920 so namreč Libeličani pokazali zgodovini tako zelo in tako enkratno zobe, da jih sploh ne bi smeli pozabiti; kakor ne pozabljam svojih kmečkih uporov in kakor ne bomo pozabili svojega narodnoosvobodilnega boja.” To so besede dr. Matjaža Kmecla, ki jih je zapisal v knjigi “Zakladi Slovenije.” In Libeliče te dni praznujejo: mineva namreč 75 let od ponovne priključitve Libelič matični državi. Libeliče so namreč enkraten primer v slovenski in tudi Evropski zgodovini: dve leti so bile pod Avstrijo, vendar so bile zaradi edinstvenega upora ponovno priključene k Sloveniji. Če bi tudi v drugih delih Slovenije v preteklosti živeli takšni ljudje, potem bi danes Slovenija bila neprimerno večja. Nenazadnje je primer Libelič lahko tudi nauk za današnji dan, ko se Slovenija še vedno pogaja o svoji južni meji. V letih plebiscita je takratna občina Libeliče sodila v pliberški okraj oziroma okraj C. Na uradnem ljudskem štetju v Avstro-Ogrski leta 1910 je v občini Libeliče 1783 prebivalcev ali 91,77 odstotka napovedalo kot svoj občevalni jezik slovenščino, 160 oziroma 8,23 odstotka pa nemški občevalni jezik. Na plebiscitu je imelo pravico glasovati 704 glasovalnih upravičencev, za kraljevino SHS je bilo oddanih 387 glasovnic ali 57,16 odstotka, za republiko Avstrijo pa 290 oziroma 42,84 odstotka. Spomnimo se: za Jugoslavijo je leta 1920 glasovalo 15.278 udeležencev plebiscita, za Avstrijo 22.025 udeležencev plebiscita, kar je pomenilo, daje bila večina Koroške izgubljene. Libeliče pa ostajajo fenomen. Kot datum priključitve Libelič k Sloveniji velja datum 30. september leta 1922. Zgodovinar Marjan Kos iz Koroškega pokrajinskega muzeja v Slovenj Gradcu razlaga: “Meja v Libeličah je bila označena s črtkami, kar je pomenilo, da seje samo na tem koncu meja še lahko spreminjala. Nekaj Libeličanov, posebej aktivni so bili takratni slovenski razumniki, seje tej meji pričeli upirati. Prihajalo je do pretepov z orožniki, prestavljali so mejne kamne, zbirali so se po hribih in prepevali, imeli so celo ilegalno slovensko knjižnico. Zaradi vseh teh pritiskov Libeličanov se je v septembru v Mariboru ponovno sestala razmejitvena komisija, ki je dovolila, da se je meja prestavila za vas. Avstrija pa je v zameno dobila nekaj ozemlja na levem bregu Drave, ki je bil pretežno poseljen z Nemci. Nekaj Libeličanov se s lem ni strinjalo in so sc iz kraja izselili, večina pa je -kljub temu, da so vedeli, da bodo ekonomsko nazadovali, saj so avstrijske oblasti umetno ustvarjale boljšo ekonomski položaj - vztrajala v Libeličah. In res je standard nekaj let za tem pričel padati. Libeliče so namreč izgubile svoje trgovsko zaledje z Labodom in Pliberkom, cesta do Dravograda je bila pozimi tudi neprevozna in libeliškim obrtnikom je zmanjkalo tržišča. Komisija za mejo seje v Mariboru sestala v mesecu septembru, 30. septembra so jugoslovanski orožniki in finančniki prišli v Libeliče, oktobra pa so se urejale še razne pravne zadeve. Tako bi 30. september lahko šteli za tisti datum, ki je Libeličanom spreme-nil življenje. O tem dogodku v Libeličah je le nekaj malega časopisnih člankov in prav zanimivo je, da takratna javna glasila temu dogodku niso dajala večjega pomena in prostora.” Mimogrede: pomen letošnji obletnici priključitve Libelič k Sloveniji bo ob koncu tedna dal tudi predsednik Milan Kučan. Zaradi Libelič je prestavil že dogovorjen obisk v Izraelu.Q (ek) Ronkova 4, Slovenj Gradec, rr 43 890 * popm/iA * /N PRODAJA M P % mjimrr % * mmziAW % * /miAZA/cmčRz ^ Naša anketa Od leve proti desni: Jožica Petričevič, Julijana Kozjak, Slavka Hodnik, Marija Urnat, Slavica Podržan in Hasiba Džajič Kako z ozimnico V dneh, ko se poletje prevesi v jesen, je čas, ko je treba misliti na nabavo ozimnice, ki je še kako potrebna za dolge zimske dni. Mnogi ozimnico pridelajo kar doma, veliko pa je takih, ki jo kupijo v trgovinah ali pa dobijo pri sorodnikih. Nemalo je tudi takih, ki ozimnoco sproti kupujejo. Mnogi pravijo, da letos ozimnice v primerjavi z lanskim letom ni dražja, je pa kvalitetnejša. Naše naključno izbrane anketiranke smo povprašali, kako so se kaj letos oskrbele z ozimnico? JOŽICA PETRIČEVIČ, upokojenka, Slovenj Gradec: “Z ozimnico se še nismo oskrbeli in tudi ne vem , če NISSAN $ SUZUKI MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI VOZILA NISSAN - IME DOBREGA AVTOMOBILA jo bomo letos sploh kupili. Živimo v bloku in nimamo primernega prostora, kjer bi ozimnico lahko skranili, posebno mislim na krompir in jabolka. Vse kaže, dajo bomo kar sproti kupovali. Mogoče bomo šli po nekaj kilogramov krompirja v Libeliče k sorodnikom.” ZELO UGODNA PONUDBA : NISSAN MIGRA 1,0.... NISSAN ALMERA1,4 GX NISSAN PRIMERA 1,6 GX NISSAN TERRANOII 2,7 TD NISSAN PICK UP 2,4 TD CENA 15.990 DEM 24.990 DEM 33.400 DEM 57.300 DEM 33.900 DEM OBROK X 60 MESECEV 361 558 746 60 60 60 NAJVEČJA IZBIRA VOZIL 4X4 SUZUKI: mmm mmm qb JULIJANA KOZJAK, upokojenka. Vas pri Radljah ob Dravi: “Z ozimnico me vsako leto oskrbi brat, ki živi v Mariboru. Iz Maribora mi pripelje krompir in jabolka, tako da mi za to ni treba posebej skrbeti. Ostalo, kot je čebula in druga zelenjava, pa kupujem sproti in všeč mi je, ko je sveža. Mislim, da letos ozimnica ni predraga in si jo lahko vsak kupi, če količkaj varčuje čez leto.” SLAVKA HODNIK, upokojenka, Legen pri Slovenj Gradcu: “Ozimnice že nekaj let ne kupujem, ker jo pridelam doma. Doma imamo dovolj zemlje in škoda bi bilo, da je ne bi obdelali. Zdaj, ko sem v pokoju, imam tudi dovoj časa, da urejujem vrt in na njem pridelujem vse, od zelenjave do krompirja in jabolk. Tako prihranim za nakup ozimnice marsikateri tolar.” MARIJA URNAT, gospodnija, Spodnja Vižinga: “Za ozimnico kupim vse in doma vložim. Kupim tudi krompir, jabolka in vse, kar k ozimnici spada. Včasih, ko smo še hodili v službo, je bilo glede nabave ozimnice zelo lepo urejeno, ker je mož ozimnico dobil preko sindikata in ni bilo treba posebej skrbeti zanjo. Zdaj pa je drugače, mož je na čakanju in moraš presneto štediti, če se hočeš z ozimnico preskrbeti.” SLAVICA PODRŽAN, trgovka, Slovenj Gradec: “Ozimnico smo kupili pri trgovskem podjetju Žila v Slovenj Gradcu, kjer se mi zdi, da je najcenejša. Nekaj malega pa pridelamo doma na vrtu. Zima je sicer dolga, zato mora temu primerno biti pripravljena tudi ozimnica, daje ne zmanjka že sredi zime.” HASIBA DŽAJIČ, delavka, Slovenj Gradec: “Smo petčlanska družina in je treba kupiti veliko ozimnice. Kupila sem prapriko in jo vložila, pa tudi čebulo, krompir in sadje je treba nabaviti. Nimam zemlje, da bi lahko na njej kaj pridelala. Če pa nam ozimnice čez zimo zmanjka, sproti dokupujemo. Skratka - lahko rečem, da smo z ceno ozimnice zadovoljni in srečni smo, da si jo lahko kupimo.”Q F. JU RAČ L točneje v soboto 25. oktobra se bomo z avtobusom skupaj popeljali na IZLET PRESENEČENJA!!! Vse tiste, ki boste do 17. oktobra v Novi KBM d.d., Podružnici Koroška v Dravogradu, Meža 10,: odprli tekoči račun, sklenili tolarsko ali devizno varčevanje, najeli posojilo, odprli bančni račun študenta, najeli sef, skratka opravili eno od naštetih bančnih storitev, čaka: IZLET PRESENEČENJA in s tem priložnost, da spoznate nas bančnike, nove znance, morda prijatelje. ''š^Nova KBM d.d. Podružnica KOROŠKA iUENOS Dl AS: Naši kraji Prvo srečanje velike hotuljske rodbine Pred skoraj 200 leti se je nekje blizu Celja na Štajerskem rodil Gašper Gorinšek. Postal je kovač in se preselil na Koroško. Z ženo Nežo, roj. Petek, sta se naselila na Strojni in živela pri Mavrelu. Imela sta štiri sinove, med njimi je bil Mihael, ki se je leta 1883 poročil z Marjeto Pšeničnik, Požegovo na Strojni. Leta 1889 sta kupila Štručevo kmetijo na Brdinjah in tako postala prednika hotuljske veje Gorinškov. Hotuljci pa so že od nekdaj bili nekaj posebnega, zato ni čudno, da seje v Kotljah spremenil tudi priimek rodbnine -v GORENŠEK. Rodbina se je po zaslugi Mirka Gorenška našla skupaj na prvem srečanju pri Dularju 13. septembra 1997. Čeprav jih je od skupno 225 članov rodbine prišlo le 125, to nič ne stori. Če ostalih 100 ni prišlo letos, bodo pa prav gotovo prišli prihodnje leto. V 108 letih je imela rodbina Gorenšek-Štručevih iz Kotelj 260 potomcev. 35 jih je že umrlo, 225 jih še živi. Najstarejši član te velike hotuljske družine je Ivan Gorenšek, “Volenov Anza”.0 Rok Gorenšek Zavarovalnica Triaiav Slemenik je ob otvoritvi dejal, da so odprtje načrtovali že dalj časa, a se je zaradi iskanja primernih prostorov zavleklo. Želeli so si namreč poslovni prostor na atraktivnem mestu in v pritličju. “Namen današnje otvoritve je v približanju zavarovalnih storitev občanom in vsem tistim, ki jih bo doletela nesreča. Po velikosti smo druga največja zavarovalna hiša na Koroškem, ki se s sodelavci trudi zagotavljati kar najvišji nivo zavarovalnih storitev.” Zavarovalnica Triglav je na Koroškem prisotna v šestih krajih: v Radljah, na Ravnah, v Mežici, Črni, Dravogradu in Slovenj Gradcu, kjer je tudi sedež podružnice. Otvoritve seje udeležil tudi župan občine Dravograd Rado Krpač, kije v svojem kratkem nagovoru omenil, da je Zavarovalnica Triglav prisotna v kraju s svojim uspešnim delom že dalj časa preko zastopnikov, z odprtjem poslovnih prostorov pa se bo njihovo uspešno delo zagotovo nadaljevalo. Zavarovalnica bo v Taberg centru občanom na voljo v ponedeljek, sredo in petek med 9. in 13. uro, v sredo pa še med 14. in 17. uro .O J. Detela V poslovnem centru Traberg je v začetku meseca odprla nove poslovne prostore Zavarovalnica Triglav. Direktor koroške enote te zavarovalnice Oto Naši kraji Učencem in učiteljem slovenjgraške zdravstvene šole se je pripetilo nekaj nepričakovanega: čeprav razžaloščeni, ker so se morali zaradi prevelike stiske na šolskem centru umakniti nad zdravstveni dom, zdaj ugotavljajo, da je “vsaka stvar za nekaj dobra”. Prej zgubljeni v množici so se zdaj našli in skupaj zaživeli; sicer na tesnem v učilnicah in na hodnikih, sicer brez vode v razredih, sicer... Toda kar naenkrat vsak vsakega pozna, zato je vse, kar se dogaja na šoli, za vse zanimivo. Rojeva se navdušenje: nad plakati, ki vse šolske dogodke še enkrat prikažejo v besedi in sliki, nad košarami jesenskega sadja zate in zame, nad krstom novincev, od koder je tudi naš posnetek (gre za izbor mistra prvih letnikov). Nedavno je šola, ki ji ravnateljuje gospa Marija Rotovnik, svoje nove prostore tudi uradno odprla. Slovesnosti, na kateri so s programom prijetno presenetili učenci sami, so se udeležili predstavniki zdravstvenega doma, bolnice in občine ter veliko kolegov s šolskega centra in drugih. Vsi smo verjeli: šola, ki ima dušo, bo dve leti, kolikor ji je obljubljeno, znala gostovati - celo nad zdravstvenim domom! □ //. Merkač MEI Lanska zima je prekinila “tradicijo” več kot deset let dolgega obdobja muhastega vremena, ki v času zimskih radosti ljubiteljem smučanja ni omogočila prijetnih trenutkov sprostitve na pobeljenih pobočjih. Pravzaprav do lanske zime nadobudni smučarji iz naše okolice primernega smučišča niti niso pogrešali. Tisti najbolj vneti so seveda obiskovali višje ležeča smučišča pri nas in v tujini. Lani urejeno smučišče pri Kukovniku nad Šentjanžem je letos že pripravljeno. Pa ne samo to. Po besedah Srečka Podojsterška, ki živi za smučarijo, so se letos za smučarsko sezono kar dobro pripravili. “Bukovnik je pripravljen tako, da je tu možno sprejeti tudi zahtevnejše smučarje. Uredili smo zgornji del smučarskega terena (nad cesto), žal pa letos kompaktnega (umetnega) snega še ne bo. Tehnična ovira - premajhna napetost, projekti za nov transformator so že narejeni,” pravi Srečko. “Z zadovoljstvom moram povedati, da se je letos v smučarijo ponovno vključila Tovarna ivernih plošč, tako da se za nadaljnje delo smučarskega kluba IVER-KA ni treba bati. Posebej se bi rad zahvalil Janku Poberžniku za vsa opravljena zemeljska dela ter prijateljem in učencem OŠ Šentjanž, katerim se bomo oddolžili z brezplačno smuko v času športnih dnevov. Svojevrsten fenomen je kmetija Bukovnik, ki nam ves čas trdno stoji ob strani, člani SK IVERKA pa jim po svojih močeh poleti pomagamo pri košnji in spravilu.” Srečko Podojsteršek pa je bolj užaljen kot jezen, ko govori o govoricah, ki so se pričele širiti v Šentjanžu. “Nekateri nam očitajo, da bremenimo oz. siromašimo proračun krajevne skupnosti. To pa ni res. Smučišče ni samo lokalnega pomena, ampak občinskega, da ne rečem tudi regijskega. Statistično je samo 10% domačinov lansko leto uporabljalo vlečnico, ostalo so bili smučatji iz drugih krajev. Trditve so popolnoma neutemeljene. Res je v Šentjanžu velik problem telovadnica, mi pa gradimo telovadnico na prostem.” Povejmo še to, da je ekipa, ki jo vodi Srečko, servisirala tudi pogonsko postajo vlečnice v Dravogradu in pripravila za smuko traso po celotni dolžini vlečnice.O Marjan V. > SGP KOGRAD J0CS. DRAVOGRAD llfllGEM Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 BOGATA PONUDBA GRADBENIH MATERIALOV VELIKA IZBIRA, VSE NA BUBVIMESTUI V naši trgovini dopolnjujemo ponudbo osnovnih gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami: »■ KNAUF SISTEM ZA IZD&AVO MANSARDNIH « PREDELNIH STEN PARKETI, LAMINATI TER OBLOGE VSEH VRST -r MATERIALI ZA VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE KANALIZACIJSKE CEVI prav prepustnost skozi mestno jedro povečala promet v posameznih trgovinah, češ: če želim kupiti kosti za psa, gotovo ne grem k urarju in če rabini uro, ne grem k mesarju. in prepihane cm ek e V razvpito razpravo med Mežičani in Črnjani o tem, ali pol Črnjanov je ali ni ciganov, se vključujem s spoznanjem, da pol Črnjanov brez dvoma je ciganov. Kot vsi pravi cigani so šli po svetu in postali so - pravoverni Mežičani. * H: ****:{::!:** Politični veljaki hočejo iztožiti za “svoje rane” astronomske odškodnine, “folk” bi zadovoljile že - gastronomske. ********** Ne beseda je meso postala, “beseda je denar postala” je aktualno. Štirje župani novih občin so potrebovali več let, da so se dogovorili o delitveni bilanci nekdanje občine Radlje ob Dravi. Zanima me, koliko časa bo trajalo, da se dogovori še več kot štirideset svetnikov. Z daj ko je jasno, da je jasno, kar je jasno, je jasno, da je jasno, kar je jasno. Komur je jasno. ge********* Selhlkral j Zakon o prometni varnosti je v zadnjem branju. Vozniki torej lahko računamo, da se bodo prvi že na začetku prihodnjega leta znašli v “prvem stanju”. ********** Predvidevam, da bo predsedniški kandidat pomladnih strank gospod Ludvik Toplak celo med volilci v Topli sprejet - bolj hladno. Po količini popitega piva sodeč je Slovenija menda razvita evropska država. Obnašanje pivcev pa je kronski dokaz, da razvitost in kultura nista vedno v tesni povezavi. Ne računaj, da ti bo ženska, ki je umazano perilo navajena prati v javnosti, doma z veseljem likala in prala. Koga bi tokrat poslali na modre posvete h kralju Matjažu in njegovi Alenčici? Od tam bi se vrnili prečiščeni: ♦ Gospod Franc RODE, slovenski nadškof O našem novem nadškofu je bilo v medijih prelito že mnogo črnila. Najbolj mu velika večina slovenskih žena in deklet zameri, ker bi jim rad preprečil ljubiti se, kajti pri ljubezni se spočnejo otroci. Nobena, še tako revna, pa duševno prizadeta, po njegovem ne bi smela narediti abortusa. Še preservativov naj ne bi uporabljali, kajti škof se strašno boji, da bi slovenski narod izumrl, kot so Inki. Ni čudo, da so nadškofa uspeli celo fotografirati, kako je ON v blaženem stanju. Da se mu vse to ne bo dogajalo, mu je brez dvoma potreben moder nasvet kralja Matjaža, zato naj ga čimprej obišče. ♦ Gospod Janez GRIL, tiskovni predstavnik cerkve Nedavno tega je gospod Gril poslal v eter nad vse bistroumno izjavo: “Ne gre pozabiti, da so verni ljudje naravnost prevzeti nad njegovo (nadškofovo) jasnovidnostjo in odločnostjo.” Ni kaj. Po vsej verjetnosti je dobil navdih kar od papeža iz Vatikana. Torej naj gre tudi gospod Gril po modre nasvete še k kralju Matjažu pod našo goro. ♦ Nikakor pa božja pot h kralju Matjažu ni potrebna za nedavno ustoličenega gospoda Josipa BOZANIČA v Zagrebu, ki je ob inavguraciji povedal, da se bo cerkev na Hrvaškem posvetila samo strogo cerkvenim zadevam, kar pomeni, da si naj njegovi verniki svobodno načrtujejo svoje ljubezensko in družinsko življenje. Kaj o tej izjavi g. Bozaniča meni papež, nam ni znano. 2WIL0 m® Po dolgem času so oni dan na Javorniku na Ravnah prebivalci vzeli zakon v svoje roke. Naveza Veler-Božinovski je bila močnejša od gasilcev in jim delno pokvarila vzorno načrtovano vajo. Vaja je v vseh drugih pogledih vseeno dobro uspela. ♦ Nadvse zanimiva je še vehementna izjava gospoda Rodeta, da je vsaka oblast izvoljena od Boga. Tu mu žal niti kralj Matjaž ne more pomagati. Da bi “od Boga” izvoljena oblast cerkvi pri priči izročila vse gozdove, tudi pod našo Peco, njive, pašnike, kmetije, ni za pričakovati. PS: Takoj, ko bo (če bo) cerkev dobila slovenske gozdove nazaj, se bom javil za sprejem v službo za cerkvenega gozdarja, saj imam ustrezne kvalifikacije. Vprašanje je le, če me bodo kot ateista sprejeli - od te “vere” namreč ne odstopam. F.H. Naši talenti Bos ie ustvaril žensko, obleko pa. Kje se rojevajo najboljše ideje in kje se rojevajo najlepši otroci? Na ti dve vprašanji bom poskušala odgovoriti v tem besedilu. Ne čisto običajno, ampak od konca proti začetku. Tekmovanja za “naj” reči in osebe se vrstijo kot po tekočem traku. Včasih katerega še opazimo ne. Tukaj ne gre za nobeno izmed neopaženih, ampak za najuglednejše te vrste: IZBOR ZA MISS SVETA. Najlepše v posameznih državah smo že dobili. Tudi Slovenci jo imamo: Majo Šimec. In ker vsi poznamo zgodbo o cesarjevih novih oblačilih, jo bomo, za vsak primer, poslali na Sejšele, kjer bodo izbrali najlepšo na svetu, oblečeno. Tu pa se začne zgodba o najboljših idejah. Ena izmed njih seje rodila lani v ženski prilogi Slovenskih novic Ona v sodelovanju s slovenskimi modnimi kreatorji. Skupaj so se odločili, naj mladi modno-oblikovalski rod poskrbi, da bo najlepša Slovenka tudi lepo oblečena. V zmagovalno obleko Stanke Blatnik je oblečena tudi lepotica na naslovnici Prepiha ka bo najlepša. Sledil je izhod v bogato okrašenih, domišljiskih ali, kot jim uradno pravijo, spektakularnih oblekah, ki so dobesedno zasenčile tiste prejšnje. Oder je zasijal v barvah, ki po mnenju oblikovalk najbolj pristajajo rjavolasi miss. Žirija je zapustila svoje sedeže in oder so napolnile zvezde slovenske estrade -ženski del - v modnih oblačilih že uveljavljenih kreatorjev. Gledalci smo bili že nestrpni, lahko pa si samo predstavljate, koliko nohtov so si pogrizle mlade oblikovalke, čakajoč na izzid. ZMAGALA JE KOROŠICA Lanska Miss Slovenije Alenka Vindiš v prvi večerni obleki, letošnja Miss Maja Šimec v spektakularni obleki Stanke Blatnik, Tea Boškin v drugi večerni obleki torna pobrala še mapo z novinarskim gradivom in ugledala nekaj besed, ki jih je skromno zapisala Stanka: “Obleka je iz kovinske čipke, med hojo ustvarja hladen žvenket. Je torej simbolično opozorilo na nemire po svetu in človekovo notranje neskladje, je protest proti izključevanju in težnja po uveljavitvi drugačnosti brez prilagajanja splošnim družbenim normam.” Tudi danes, ko to prebitare, Stanka še vedno misli enako. Malo pa se je vseeno morala prilagoditi normam. Nekaj dni po tem uspehu je dejala, da bo morala na nov lov za sponzorji, pa se še tistim od prej ni utegnila zahvaliti. Naj to naredim v njenem imenu. Prepihu, Koroškemu radiu in TUS Preventu - HVALA! lepo oblečeni drugi. Medtem sta se na odru pojavili obe spremljevalni, iz kolekcije spektakularnih, po novi odločitvi žirije pa večerni, obleki. Bila sem na trnih. Zdaj je ostalo samo še vse ali nič. Bilo je vse. Stanka Blatnik iz Slovenj Gradca je skreirala slovesno spektakularno obleko za našo miss. Ko sem odhajala iz dvorane, sem spo- Obleka bo konec meseca z miss Majo odpotovala v London, kjer se bosta predstavili na tednu mode in lepote, nato pa na Sejšele - tja pa bo najverjetneje odšla tudi Stanka - kjer bo nov izbor za najlepšo reč -OBLEKO. Tam bodo ugotovili tudi, kje so se nekaj let tega rodile najlepše deklice sveta. Vi pa ste že ugotovili, kje seje rodila najboljša ideja.□ KARIN POTOČNIK Zmagovalne obleke in njihove oblikovalke; tretja z leve je Stanka Blatnik ŽIRIJA ZASEDA Stvari so stekle, in v ljubljanskem Lutkovnem gledališču smo se prvo oktobrsko sredo zbrali že drugič. Posedli smo, zahreščali so mikrofoni in naenkrat se je na odru prikazalo deset deklet v večernih oblekah. Deset mladih, še neuveljavljenih imen oblikovalk smo slišali in ugotavljali, kako se bo odločila žirija; katera oble- Žirija je bila zelo suverena, takoj so se odločili, da bodo vse tri obleke izbrali izmed spektakularnih, kar nas je pozitivno presenetilo. Vseskozi sem se spraševala, katero od nagrad bo osvojila Stanka? Ne veste, kdo je to? Sramežljivo dekle iz naše soseske, prijetna je, dasiravno ne preveč zgovorna. Zase skoraj nima časa, saj venomer skrbi za to, da so Avtomobilizem Avtomanijo lahko poslušate ob sobotah ob 9,30 vsakih štirinajst dni na Koroškem radiju. dl B4SV3 qui DuObilcaci. nere oemonstnte S to Avtomanijo bodo na svoj račun prišli ljubitelji italijanskega temeramenta oz. vsi, ki bi radi spoznali zgodovino in oblikovanje znamke FIAT. ZGODOVINA Daljnega 1. julija 1899 je devet pomembnih mož iz Piemonta ustanovilo družbo za proizvodnjo in prodajo avtomobilov: Sociala Italiana per la construzione e il commercio delle avtomobili. Med njimi je bil tudi kasnješi predsednik družbe Giovanni Angelli. Zapleteno ime so kasneje spremenili v PAPRICA ITALIANA AUTOMOBILI TORINO oziroma FIAT. Za svoj pivi izdelek so prevzeli avtomobil tovarne Ceirano & Co., ki so jo kupili. Zanimivo je, da je bil motor s skoraj štirimi konji nameščen zadaj in je imel dva valja, namesto takrat običajnega enega. Vozilo je že imelo lastno razsvetljavo in vetrobransko steklo, kar je bilo za tiste čase novost. Pri Fiatu so razmišljali dolgoročno, zato so kaj hitro uvedli tekoči trak, s katerega so pričeli prihajati prvi množično izdelani modeli Zero. Po prvi svetovni vojni je Fiat kupil nekaj močnih strojno metalurških podjetij. Modeli Fiat Zero so bili zaradi tekočega traku cenejši od konkurence, na račun standardnih delov pa je bilo tudi vzrževanje lažje. 1919. leta so predstavili drugo uspešnico, model 501, ki je imel zelo napredno zasnovano karoserijo, medtem ko je večina konkurence prodajala predvojne modele. 1921. leta je vrh Fiatove ponudbe predstavljal model 520 oziroma super Fiat z dvanajst valjnim motorjem in 6,8 I gibne prostornine. Na žalost sojih izdelali le pet, kajti konservativno naravnani kupci niso sprejeli napredne aerodinamično oblikovane karoserije. Že drugo leto obstoja znamke so se pričeli udeleževati dirk in nabirati zmago za zmago. Zanimivo je, da je Fiatov najboljši voznik Vincenzo Lancia kasneje ustanovil samostojno podjetje in na podlagi svojih dirkalnih izkušenj pričel izdelovati tehnološko vrhunske Lancije. Tudi po njegovem odhodu je Fiat nadaljeval z nizanjem športnih uspehov in svetovnih rekordov. Fiat je večkrat zmagal na dirkah Targa Floro, Veliki nagradi Francije, Veliki nagradi Italije, Mili Miglia, ter 500 milj Indianapolisa. 1908. leta so v Brooklandu postavili rekord preko 200 km/h, tri leta kasneje pa so z modelom S 76 dosegli hitrost preko 290 km/h. Gibna prostornina tega čudesa s 300 konji je bila kar šokantnih 28.300 kubičnih centimetrov. V petdesetih in šestdesetih letih se je Fiat vztrajno širil. 1969. so kupili v finančno krizo zapadlo Lancio in Ferrarija, 1986. Alfa Romeo, pred štirimi leti pa še Maseratija. Poleg osebnih vozil izdelujejo tudi tovornjake, avtobuse, delovne stroje, traktorje, letala, ladje, v lasti pa imajo tudi velik del italijanske industrije, vključno z nekaj časopisi in cestnimi podjetji. Zato geslo: “ S Fiatom na tleh, v zraku in na morju” ni iz trte zvito, še manj pa rek “Fiat je Italija”. O patentih, ki jih je Fiat uvedel, nima smisla izgubljati besed, jih je mnogo preveč, da bi jih lahko našteli. Sploh so veliko naredili na področju vzbriz-ga, motorne tehnike in podvozja. OBLIKOVANJE Fiatov koncern je predstavil štiri nove modele v letih 1992-1993, šest leta 1994 in osem do konca leta 1995. Potrudili so se poudariti razliko med funkcionalno originalnostjo Fiata, športnostjo Alfe ter eleganco in prestižem Lancie. Fiat si je s Puntom začrtal nove oblikovalske smernice, ki so razvidne tudi pri Bravu in Bravi. Ta dvojčka bazirata na skupnem podvozju, varnostnih in mehanskih rešitvah ter generalni notranji razporeditvi. Že na oko pa je razvidno, da je bravo kompakten, agilen avto s tremi vrati in športno noto, medtem ko Brava, ki ima pet vrat, predstavlja bolj resno, družinsko kombi limuzino. Obliko so narisali pri Fiatu, čeprav so možnost ponudili tudi Italdesignu pod vodstvom Giugara in IDEA institutu, vendar so se po primerjavi modelov odločili za dokončni razvoj lastnega predloga. Prve skice so nastale julija 1991, kar je zanimivo - pod vodstvom Chrisa Bangla, ki je kmalu zatem odšel v BMW, kjer sedaj opravlja delo vodje oblikovanja. Januarja 1992 so že naredili primerjavo modelov lastnega oblikovalskega centra z Italdesignom in institutom IDEA. Nenavadno je, kako so se sploh odločali za primeren design -avtomobile so postavili skupaj kot na parkirišču in tisti, ki je bolj izstopal z oblikovalsko močnimi elementi, je bil pravi. Cilj je bil doseči prepoznavno, oblikovalsko napredno, po svoje razburljivo obliko. Prvi koncept je potekal preko računalnika, ki je preko mer in osnovnih linij delal tehniške risbe z različnih vidikov. Detalje so razvijali s pomočjo ročno risanih skic. Za zunanjo obliko sta bila odgovorna Maruo Basso in Peter Fassbender. Zelo so bili navdušeni nad prepoznavno, muskolozno obliko nosu, ki so jo kasneje prenesli še na Mareo. Notranji design so razvijali paralelno z zunanjostjo, prvi modeli so nastali v začetku leta 1992. Po primerjavi modelov so se odločili za lastni predlog, ki ga je narisal Mike Robinson. Veliko pozornosti so namenili oblikovanju detajlov. Zunaj ali znotraj, povsod je dovolj lepih in originalnih detajlov, kot so zadnje in prednje luči, radio, vzglavniki, stropne luči... Vse skupaj so začinili še z izbranimi barvami, prevzetimi iz naravnih motivov, kot so jesensko listje na tleh, valovito klasje, krila metuljev, skorje dreves. Varnost Gospod Brane Kuzmič je posebej za Avtomanijo pripravil tale nasvet varne vožnje: Vožnja avtomobila je delo. Če želite delati dolgo in učinkovito, upoštevajte nevarnosti delovnega mesta, si ga uredite udobno in pregledno. Počivate lahko le, ko ga zapustite. Prihodnjič boste lahko prebrali o znamki, ki jo označujejo štirje prepleteni krogci Vaš Prepih PREPOČASNO ODLOČANJE 0 NUJNIH REŠITVAH Prometna ureditev mesta Ravne na Koroškem Cestnoprometne študije, razbremenjevanje motornega prometa mesta Ravne na Koroškem segajo že v pozna sedemdeseta leta. Usmetjevalci družbenega razvoja in odločanja pa se ravnajo po dnevni politiki in za pomirjanje strasti naročajo nove in nove cestnoprometne študije v kontekstu “uravnilovke” - egalizacije različnih interesov. Naša občina je postala pravo prosto lovišče za različne projektantske hiše s pdoročja projektiranja prometa, katerih storitve smo davkoplačevalci drago plačevali. Politiki so ustvarili najbolj neugodno situacijo; ogromno časa in denarja smo porabili, uporabni odločitvi pa se v dvajsetih letih nismo približali niti malo. To ni bila politika kratkih korakov, to je bilo še slabše, to je bilo stopicanje na istem mestu. V tem prispevku bom poskušal preseči to ravnanje in že kar na začetku, pa ne da bi se komerkoli dobrikal, bom determiniral, da sta za celotno reševanje te problematike potrebni obe razbremenilni cesti, takoimenovani “južna in vzhodna obvoznica”. Faznost gradnje je določena na podlagi relevantnih kriterijev, in kot prvo fazo predlagam južno variatno od cerkve sv. Antona, vključno s priključkom naselja Javornik na vzhodno obvoznico in od tu izgradnjo južnega dela vzhodne variante. Predlog, ki ga predstavljam, je sinteza večletnega spremljanja te problematike in z njim poskušam prispevati k prežemanju protislovij na tem področju. Vzhodna obvoznica s priključkom za naselje Javornik je bila prvotno načrtovana v skupni dolžini 2000 m. Predlagam izvedbo v dolžini 1300 m, kar je 35% krajša trasa. Prednosti te skrajšane trase so: ne posegamo v dolino Kotuljke in naravno oblikovanost potoka, ne ustvaijamo kofliktov s prebivalci v okolici “Kefrovega mlina” in Brdinj, rešujemo negativne vplive prometa na severovzhodni del naselja Šance, stroški izgradnje bodo za ok. 30% nižji od prvotno predvidene trase. Tehnični podatki so: na regionalno cesto Ravne - Dravograd se vključujemo s premostitvenim objektom preko reke Meže pri izlivu Kotuljke. Trasa poteka ob vzhodni brežini platoja Javornik z vzdolžnim vzponom 5% do križišča odcepa k naselju Javornik, ki je v horizontali, od tu se trasa do priključka na obstoječo regionalno cesto Ravne - Kotlje - Slovenj Gradec vzpenja s 6%. Dostop do doline Kotuljke se izvede izvennivo-jsko s podvozom. Južna “obvoznica” je bila prvotno načrtovana kot trasa, ki je zahtevala številne rušitve v Partizanski cesti in ni izboljševala voznih razmer starega mestnega jedra do naselja Javornik (prestrm vzpon). Predlagana trasa je približno enake dolžine, z delnim predorom in dvema viaduktoma. V sredini tunelske cevi je predvidena gradnja garažne poslovne stanovanjske hiše (330 garaž, 1000 m2 poslovnih prostorov, 40 stanovanj). Dovoz do garažne hiše je iz razbremenilne ceste zasnovan tako, da ni potrebno prečkati voznih pasov. Dostop do garaž je predviden tudi s platoja Čečovje. Vzhodni dovoz in zahodni izvoz se vključuje v garažno hišo v 1. etaži nižjega dela. Zahodni uvoz in vzhodni uvoz pa se vključuje v garažno hišo v 3. etaži nižjega dela garažnih ali parkirnih enot. Na sedanjem odcepu na naselje Javornik deniveliramo (znižano) traso za 3 m. Z vodenjem trase v severnem pobočju Čečovja pa še za 7 m niveleto trase v trgu dvignemo. Tako pridobimo 10 m višinske razlike, s čemer občutno zmanjšamo povprečni vzdolžni sklon regionalne ceste na odseku od trga do Javornika. Prednosti te rešitve so: zmanjšanje vpliva hrupa na okolje, popolna razbremenitev tranzintega regionalnega in mednasel-binskega prometa skozi obstoječi trg, razen lokalnega prometa tega območja, dostave in intervencijskih voženj, izvedba izvennivojskih križanj ožjega lokalnega prometa, ugodnejši vzdolžni profil ceste do naselja Javornik, reševanje statičnega prometa. Vse opisane rešitve in primerjave so razvidne tudi iz grafične priloge, pričakujem pa odziv odgovornih na to mojo pobudo, da bo družbenopolitična skupnost končno premaknila odločitev z mrtve točke. Peler Črtomir Gorjanc Razgledi i]y(c)m mmu Dr. Ljuba Prenner (1906 -1977); ob 90. obletnici rojstva in 20.obletnici njene smrti Ljuba Prenner je menda verjela v svojo posmrtno slavo. Koroška ji jo je začela peti leta 1991 z raziskovalno nalogo, opravljeno na osnovni šoli Franja Vrunča, nato z razstavo njenih osebnih predmetov na isti šoli, potem z razstavo v Koroškem pokrajinskem muzeju, kjer obljubljajo tudi Zbirko, ki že vsebuje okoli 1500 enot arhivskega gradiva in okoli 70 muzealij (zbiranje še ni končano), zdaj z zbornikom, jutri z gostovanjem razstave v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju v Ljubljani... Kdor si je v Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu utegnil pogledati razstavo o dr. Ljubi Prenner, ve, da je znala diplomirana etnologinja Brigita Rapuc odlično popeljati po njej. Prav je, da je zdaj to “predavanje” izšlo tudi v pisani besedi, v zborniku, skupaj še z drugimi prispevki o tej slovenjgraški odvetnici in pisateljici, o tej “nenavadni osebi v moški obleki”. Rapučeva je svoj del zbornika naslovila Njeno življenje. Opremila ga je z mnogimi fotografijami in drugim ilustrativnim gradivom (razni Ljubini zapisi, zapisi drugih o njej itd.). Dokaj obsežno besedilo je spretno razbila s številnimi, v glavnem enobesednimi (zato vabljivimi) naslovi ( npr.: Komedija, Reševanje, Ferdreng, Sestra, Šmiklavž itd.) Drugi prispevek v zborniku je spod peresa Polone Kekec, ki sije za svoje diplomsko delo, opravljeno maja 1997, izbrala ravno Ljubo Prenner in njeno književnost. Po vrsti, kot so nastajala, je pregledala vsa njena dela ter predstavila njihove značilnosti in značilnosti Ljubinega književnega ustvarjanja sploh. S tem je slovenska literarna znanost Prcnnerjevi priznala mesto, kot ji gre, analize in primerjave pa so seveda še mogoče. Sklepni del pridaja knjižici o Ljubi Prenner Helena Horvat. Naredila je njeno bibliografijo. Almanah sta izdala slovenjgraška muzej in ZKO, v skladu s celostno podobo (podlaga je Ljubin rokopis) oblikovala Blanka Kamnik, v 1000 izvodih natisnila Tiskarna Grešovnik in sponzoriral Zepter Slovenica, oba iz Slovenj Gradca. □ OB 50-LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA SLOVENJ GRADEC Ta k je naslov reprezentančnega zbornika, ki gaje orkester izdal ob jubileju. V resnici je publikacija veliko več kot le pregled preteklega in sedanjega orkestro-vega dela. Je pregled celotnega glasbenega življenja v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini v zadnjih sto letih. Je rezultat “iskanja korenin naše glasbene preteklosti”, kot je v zaključku zapisal Jože Potočnik, glavni in odgovorni urednik in hkrati avtor nosilnih prispevkov v zborniku. Zato so v njem prvič objavljeni nekateri neznani in manj znani zapisi in fotografije z glasbenega področja. O vseh glasbenih formacijah, ki jih v Slovenj Gradcu in Mislinjski dolini v zadnjih sto letih ni bilo malo, je nato podrobnejša beseda, bogato opremljena s fotografijami, v nadaljevanju zbornika. Najtemeljiteje sta predstavljena salonski orkester (1919 - 1971) in mestna godba (1934), katere dedič je sedanji pihalni orkester. Izšel je iz sindikalne godbe Tovarne meril Slovenj Gradec (1947), od leta 1960 do 1978 pa je nastopal kot Delavska godba Slovenj Gradec. Slavljencu je v almanahu seveda namenjenega največ prostora. Ob jubileju mu spregovorijo Janez Komljanec, Helena Horvat, Rudi Verovnik, Tone Berdnik in Peter Vaiti, njegovo zgodovino in sedanjost pa predstavi urednik. Dodan je sklop utrinkov z raznih prireditev, na katerih je orkester nastopal, in poimenski seznam zdajšnjih članov; navedeni so vsi dozdajšnji dirigenti in predsedniki, člani sedanjega upravnega in nadzornega odbora ter priznanja in nagrade orkestra in posameznikom. Lepše, kot s tako bogatim zbornikom, Slovenj Gradec ne bi mogel skleniti praznovanja orkestrove 50-lctnice. Kot je potrebnega nemalo truda za to, da orkestri živijo, kar je v almanahu večkrat poudarjeno, je bilo potrebnega tudi nemalo temeljitega dela za ta zbornik. Njegova dokumentarna vrednost je neprecenljiva, še posebno zaradi poimen- skih predstavitev ljudi na fotogarfijah. Le nekaj godbenikov je ostalo neznanih, za te pa uredništvo naproša, da ljudje povejo, kdo je, če ga prepoznajo. Hkrati se zbiralec gradiva Jože Potočnik zahvaljuje vsem, ki “ z vso spoštljivostjo hranijo spomine na domače godbenike” in so “z razumevanjem in naklonjenostjo posre- dovali stare in manj stare, obledele in oramenele fotografije”. Tako zbrane in z mojstrsko roko oblikovalca Edija Koraee spete v almanah spet na novo zaživijo. Publikacijo je lektoriral Tone Turičnik, tiskalo pa Delo Tiskarna v nakladi 2000 izvodov.O Helena Merkač K sfùMi : ^ V slovo MOJCA POTOČNIK 1948-1997 Potočnikova Mojca je bila mirna in prijazna, v sebi trdna in močna ženska, polna razumevanja in sočutja za ljudi. Razburila seje samo takrat, kadar se je njej ali komu drugemu zgodila krivica. Zdaj pa, ko seji je zgodila še zadnja in najhujša krivica v življenju, daje morala v hipu oditi za zmeraj, stara šele 49 let, zdaj se namesto nje te krivice boleče zavedamo njeni sodelavci in prijatelji. Toda saj življenje nikoli ni bilo posebno prijazno z njo, z Lorencijevo Mojco, ki seje rodila na Stražišču staršem najemnikom na kmetih v letih pomanjkanja po 2. svetovni vojni. V devetčlanski družini je bilo pač več dela in odrekanja kot izpolnjenih otroških želja in sanj. Vendar je z upanjem na lepšo prihodnost smela na gimnazijo in po njej na študij slovenščine in ruščine na univerzo v Ljubljani. Lahko pa ji ni bilo niti tam, saj je morala prijeti za honorarna dela lektorja in korektorja pri časopisu, da seje preživljala. Ko je spregovorilo srce in je osnovala družino, je rade volje delala na dveh, treh vzporednih tirih: postala je mati, doštudirala je in diplomirala, zraven pa poučevala slovenščino na Šolskem centru na Ravnah. V začetku leta 1983 seje zaposlila v éelezarni Ravne kot novinarka na uredništvu Fužinarja. Pri 35 letih ji ni bilo pretežko začeti učiti se poklica lokalnega novinarja, ki ni imel prav nič skupnega s književnostjo in jezikoslovjem, ki ju je študirala in ju imela tudi zares rada. Postala je dobra novinarka, delovna in zanesljiva, ki ji nobena delovna naloga ni bila zoprna in je prav tako skrbno pisala o najbolj morečih sejah kot o njej dragih koncertih pevskih zborov. Imela je dar vživljanja v ljudi, ki jih je popisovala, znala jim je prisluhniti, ko pa je oblikovala besedila, je zadela bistvo sogovorcev. Ker je imela ljudi iskreno rada, seje udeleževala tudi družbenega življenja, posebno kulturnih dejavnosti. In če je le ujela kaj časa, je rada šla v gore. Nepozabna ostaja v spominu njena nenehna povezanost z družino in domom. Kolikokrat je zazvonil telefon in je tanek dekliški glasek hotel mamo, potem pa je bil neskončno žalosten, če mame slučajno ni bilo v pisarni. Kadar pa je bila, je kar na daleč potolažila, uredila, svetovala in predvsem obljubila, da bo kmalu doma. Hudo seje posloviti od vzorne sodelavke. Velika vrzel nastane, ko se poslovi plemenit tovariš. Nenadomestljiva izguba pa je, če ostanejo brez tako dobre mame hčerke, stare od 11 do 21 let, ko bi jo potrebovale vsaka vso prav vsak dan. Potočnikova Mojca je bila srčno dober človek, ki jo je moral imeti rad, kdor jo je poznal. Marjan Kolar Kultura Društvo kmetic Mežiške doline je skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Prevalje v okviru aktivnosti v “Tednu vseživljenskega učenja” v Občini Ravne - Prevalje pripravilo tridnevno razstavo pod naslovom “OD ZRNA DO KRUHA”. Razstava je bila na ogled v prostorih KGZ Prevalje. Kmečke gospodinje so ob vseh vrstah krušnih žit, kot so rž, pšenica, ječmen, oves ter koruza, ajda in proso pripravile tudi za Koroško značilne jedi iz krušne peči, ki so bile na mizi nekoč in jih morda na kakšni kmetiji postrežejo še danes. Videli in tudi pokusili ste lahko vsakdanje kruhe, kot so rženi, ovseni, ječmenov ter ajdov, do prazničnih jedi oz. kruhov, šarkljev, pogač in potic, katere so pripravljali nekoč le ob največjih praznikih, kot sta velika noč in božič. Poučno in zanimivo predstavljena razstava je bila namenjena predšolski ter šolski mladini kot tudi odraslim. Obisk je bil slab, kljub temu, da je bila Ocenjevanje rženega kruha javnost o razstavi obveščena. Vse razstave Društva kmetic Mežiške doline, ta je bila že treja v letošnjem letu, temeljijo na ohranjanju tradicije in kulturne dediščine. Tudi kruh je po obliki in sestavi naše narodno bogastvo. Od tod izvira naša obveznost, da ta del izročila ohranimo. Ta razstava je že prispevek k temu.O ^ mij-a Ceklin Muta: Lojzi se je vrnil na Japonsko Alojz Jerčič, med japonskimi umetniškimi krogi veliko bolj kot doma poznan Slovenec, se je po nekaj mesečnem bivanju (vmes je bil tudi na zdravljenju) v domovini vrnil na Japonsko. Približno petmesečno bivanje doma pa je vendarle minilo tudi tokrat dokaj plodovito. Del njegovega dela je razstavljen v slovenjgraškem umetniškem paviljonu v vsebini mednarodne razstave “Umetnik in urbano okolje”. Še zadnji dan, torej tik pred odhodom, je odprl samostojno razstavo v razstavnem prostoru tovane Gorenje v Velenju. Pohvalijo ga dela, ki si jih lahko ogledamo v domačem okolju, in dela, ki so v japonskih mestih in galerijah. Pred odhodom je Alojza sprejel še mučki župan, mu predal skromno spominsko darilo in zaželel srečno pot in uspešno umetniško in drugo življenje v tujini.Q K. Valil ZA SPOŠTOVANO IN PRIJAZNO SLOVENIJO. V izjemno hitrem času ste, drage državljanke in državljani, zbrali več kot 5.000 podpisov za podpo-ro kandidaturi Milana Kučana. Zakonu je zadoščeno in Milan Kučan bo nastopil na predsedniških volitvah. Nastopil bo v imenu vas, ki ste podpisali in poslali obrazec P-l, in tudi mnogih drugih, ki ga Mr FJB podpirate, pa obrazca niste podpisali. Iskrena hvala za podporo, za vaš čas In trud, za številna pisma zaupanja in spodbude! Volilna kampanja bo skromna, vendar je tudi za takšno, za obveščanje o kandidatu in njegovem programu, potreben denar. Ker Milan Kučan kandidira na državljanski listi in ne kot kandidat strank, Je še naprej potrebna naša skupna podpora njegovi kandidaturi. Zato je za tiste posameznike, podjetja in zasebnike, ki to zmorejo in želijo, posebej v ta namen odprt žiro račun 50102-685-000-0798924 Sleherni prispevek bo dobrodošel In bo porabljen varčno in razumno. Darovalci zneskov nad 400.000 tolarjev bodo skladno z zakonom v finančnem poročilu navedeni z imenom, priimkom in naslovom oziroma s podatki o firmi in sedežu. Po zakonu je največji mogoči prispevek 1.400 000 tolarjev. Lepo vas pozdravljam in se vam še enkrat zahvaljujem za sodelovanje! Dr. Matjaž Kmecl in Organizacijski odbor http://kucan-volltvc97.hermes.sl Kultura jangi MRDAVŠIC: SKOZI SOTESKE V Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika na Ravnah se je zbralo veliko prijateljev in ljubiteljev lepe knjige na slovesni predstavitvi romana Janeza Mrdavšiča Skozi soteske; knjiga je izšla pri ČZP Voranc. Prireditev je pričel (in jo tudi zaključil) Koroški kvintet s Prevalj pod vodstvom Toneta Ivartnika, uvodoma sta avtorja nagovorila in mu čestitala Majda Kotnik Verčko. ravnateljica Koroške osrednje knjižnice, in literarni urednik ČZP Voranc Niko R. Kolar, ki je hkrati orisal doslejšnjo dejavnost založbe. V zaključnem delu sta pridružila čestitki še Franc Juričan, predsednik odbora za kulturo pri svetu občine Ravne-Prevalje, in Franc Stakne, župan občine Črna na Koroškem; ta je še posebej prijazno nagovoril Janeza Mrdavšiča v imenu rojstnega kraja in obudil nekaj davnih spomimov. Kolektiv Koroške osrednje knjižnice pa je počastil svojega dolgoletnega ravnatelja z lepim šopkom in prisrčnim voščilom. Osrednji del slovesnosti je veljal predstavitvi knjige Skozi soteske in pogovoru z avtorjem Janezom Mrdavšičem, nekdanjim profesorjem in odličnim pedagogom na Gimnaziji Ravne, publicistom in piscem strokovnih razprav o Prežihovem Vorancu in jezikovnih in drugih vprašanjih, ter kulturnim delavcem, ki je veliko storil za kulturni razvoj in ugled Raven in ravenske občine. Po letu 1975, ko je izšla Mrdavšičeva zbirka črtic Utrujeno otroštvo, mu je vse preveč energij jemalo šolsko in neodložljivo kulturnopolitično delo, da bi lahko v zbranosti pisal, kar je vedno čutil kot življenjski moto, a šele kot upokojenec je našel čas in moč za pomiritev literarnega nemira: ob izidu knjige Skozi soteske je že napovedal nadaljevanje in ob tem potrdil, kako dragocene so ženine spodbude in njeni stvarni nasveti. Profesor Miran Kodrin, nekdanji njegov učenec - pošalil se je, da zdaj zamenjujeta vlogi - in eden izmed duhovnih dedičev, je s pretehtano pedagoško umirjenostjo vodil pogovor, ki ga je zasnoval na svoji strnjeni analizi, natisnjeni na zavihku, in zastavljal sogovorniku izhodiščna gesla za zaokrožene in duhovite esejistične komentarje o neposrednih doživetjih “človeka v dogodkih” in njih uresničitvi v knjigi, krajih in likih, naslovu knjige, vsebini, jeziku in literarnih posebnostih. Na ovitku nas Miran Kodrin seznanja z osnovnimi postavkami Mrdavšičevega romana: “Spominska proza Skozi soteske skozi umetniško izpoved o usodi zavednih Slovencev posreduje prerez skozi zgodovinsko pomemben čas druge svetovne vojne in povojnega obdobja, čeprav se morda v celoti težko povezuje s sodobnim bralcem in njegovimi izkušnjami. Tri generacije proletarsko-kmečke rodbine so šle skozi kalvarijo izjemnih situacij: izguba doma zaradi nasilne izselitve iz Slovenije v Srbijo in izguba skoraj polovice članov - od sedmih se vrnejo le štirje.” In malo naprej: “Zgodba je zaznamovana z vojno, ki na eni strani prinaša razčlovečenje, pohlep, zanikovanje vrednot, morije, na drugi pa - kot nakazuje simbolika družinskega priimka - utrjevanje medsebojnih vezi prijateljstva, naklonjenost, solidarnost, zvestobo, trmo in zavezanost slovenstvu, ki se ne pusti izkoreniniti. Posebna skrb je posvečena jeziku, kar Upnikovim ne morejo odvzeti, samo z njim npr. babica kljubuje nemškutarjem, s pesmijo lahko vzpodbujajo mučene sojetnike in hrabrijo sebe v zbirnem taborišču." Naj opozorim na nekaj konkretnih podob! Osebno doživet in pisateljsko pretanjen je dialog med nemškutarjem in babico, ki na vprašanje, kaj je po narodnosti, z naštevanjem, komu je kaj v Posnetka: Tomo Jeseničnik družini, prefinjeno in z moralnim kazalcem zavrne vprašanje (str. 49). Ali: s pesmijo Mav čez jezero taboriščniki bodrijo nesrečneže, ki jih mučijo v sosednih prostorih, in sebe in združijo petje v protestno in uporno govorico (str.58/59). Ali: babica na smrtni postelji v tujini stvarno presodi položaj, češ pokopali me boste daleč od doma, in želi slišati tudi Matevževo (Matevžmsrednji lik, op.p.) zagotovilo, da bo obiskoval njen grob, populil z njega travo in prižgal svečo; in ko ji omeni možnost, češ po vojni bi te prekopali na domače pokopališče, da bi počivala med svojci in znanci, se zvedrita njen pogled in glas (str. 76/77). Kakšna ljubezen do rodu in zavezanost rodni grudi in domačim krajem! Sogovornika sta prijazno razčlenjevala vsebino knjige in zgodbe Mrdavšičeve družine in avtorjeva doživetja, objektivizirana v tretjeosebni pripovedi, in preverjala, kako so kraji poimenovani ali lokacijsko zamenjani, do kolikšne mere so liki stvarni, kako naslov knjige gradi most med stvarno in preneseno razsežnostjo. Avtor je potrdil, da je nekatere najbolj mračne dogodke opustil, spraševalec pa opozoril na občutene podobe lepot narave in poetičnost in še nekatere druge ustvarjalne prvine. Skratka, Janez Mrdavšič, kakršnega poznamo tudi sicer! Nedvomno bodo te poteze še posebej prepoznali tisti bralci, ki so nekoč pri slovenskih urah občudovali Mrdavšičeve govorniške spretnosti in jim bo ritem stavkov in zven besed obudil značilen zvok profesorjevega glasu in zavezanost humanističnim vrednotam. Nazorno razčlenitev vsebine in rojevanja knjige sta strokovno dopolnila še Blanka Kamnik kot oblikovalka in Tomo Jeseničnik, ki je prispeval odlične pokrajinske fotografije: te izražajo lirska doživetja - je poudaril - kakor jih je zaslutil ob branju in jih poiskal v naravi. Knjigo so - poleg že imenovanih - podpisali še: Aleš Mrdavšič (lektor), Vojko Močnik (za založbo) in tiskarna Odtis oz Raven. Naklada: 1000 izvodov. Tone Turičnik Šport Rokometni klub PREVENT Slovenj Gradec ROKOMETNI VRVEŽ SE VRAČA Slovenjgraška rokometna ekipa Preventa je pred dobrim mesecem dni uspešno štartala v novo sezono prvoligaškega rokometa. Potem ko so po lanski odlični spomladanski seriji ostali dolžniki le še pri Pivovarni Laško in osvojili drugo mesto v prvenstvu ter bili tretji v pokalnem tekmovanju, letos po dveh sicer zelo uspešnih, pa vendarle "neevropskih" sezonah nastopajo v evropskem pokalu, in sicer v pokalu evropske rokometne zveze. Klub letos ni doživel večjih igralskih sprememb, saj stebri ekipe še vedno ostajajo isti. Nenad MAKSI tako letos že tretjič zapored juriša na naslov najboljšega strelca lige, saj je že v prvih dveh kolih kar 15-krat premagal vratarja Sevnice oziroma Trebnjega. Odlično formo je prikazal tudi Tomaž JERŠIČ, verjeti pa je, da bo po rahli poškodbi ponovno dobro zaigral Aleš LEVC. Ob izkušenih FRANCU, Borisu LEVCU, SORŠAKU, MAUCU, LESKOVŠKU, MATOVIČU in GOLOGRANCU pa se je pričel uveljavljati mladi val igralcev, ki je dobil veliko priložnosti že v pripravljalnem obdobju. Že lani je trenerjevo zaupanje dobro unovčil Robi KONEČNIK, ki bo tudi letos resna konkurenca desnokrilnemu igralcu Miru MAUCU. Z obrambami je že na prvi tekmi proti Sevnici, ob odsotnosti Boštjana STRAŠKA, navdušil mladi, komaj 15-letni Gašper JELEN. Ob vsesplošnem navdušenju nad debitantom pa ga je trener Slavko IVEZIČ že na naslednjem srečanju vseeno spočil in dal priložnost Trivku MATOVIČU, ki bo prav gotovo še nekaj časa igral vlogo prvega vrataija. Boštjan STRAŠEK se je sicer po številnih zdravstvenih preiskavah že vrnil v ekipo, ubranil tudi eno izmed evropskih tekem, toda do lanske forme bo potrebno še nekaj časa in potrpljenja. Že ob koncu lanske sezone so ježki ostali brez svojega dolgoletnega kapetana Mirana ŠTRIGLA, ki je prenehal z aktvnim igranjem. Po enoletnem premoru pa se v domače vrste vrača Boštjan DOBRŠEK, ki bo po uigravanju prinesel še nekaj svežine v igro slovenjgraškega moštva. Mlada garda na čelu s Hrašanom, Hendlerjem, Plešejem in Lužnikom se bo kalila na mladinskih tekmah. V klubu z dolgoletno tradicijo se lahko pohvalijo s trenutno sto aktivnimi igralci rokometa, ki trenirajo poleg članske vrste še v štirih selekcijah, te pa trenirajo trikrat tedensko. Šolarji letnik 83/84 ter 85/86 so med najuspešnejšimi v državi, mladinci in kadeti pa tedensko nastopajo tudi v ligaškem tekmovanju. Slednji so bili lani v Sloveniji celo drugi ter osvojili naslov šolskih prvakov. Zahvala in nagrada za ta največji športni uspeh mladih učencev je zdaj na plečih rokometnega kluba, saj jim telovadnico za treninge mladih nadebudnežev tudi pridno zaračunajo. Sicer pa se v klubu zavedajo, da je le gojenje lastnega kadra glavni pogoj za nadaljnjo uspešnost kluba. Lanski uspehi in tudi letošnje dobro delo članske vrste pod vodstvom trenerja in slovenskega selektorja Slavka IVEZIČA pa je tudi odločilno pripo- moglo k izboljšanju finančnega stanja, saj so bile v minulih dneh podpisane številne sponzorske pogodbe, med njimi tudi s PUMO, kije letošnji uradni opremljevalec PREVENTA. Ob vseh takšnih uspehih pravzaprav preseneča dokaj slab obisk, ki smo ga zabeležili na prvih letošnjih tekmah, čeprav je res, da ni šlo za posebej atrak- tivna nasprotnika. Najbržda pa je tudi res, da se sezona zdaj šele prav začenja, saj je prvenstvo v minulih tednih zaradi reprezentančnih in evropskih obveznosti ostajalo ob strani, a bo v nadaljevanju zelo pomembno, saj lahko samo preko uspešnega domačega prvenstva prihodnje leto spet pričakujemo Evropo. Publika se je prav gotovo razvadila na zadnjih lanskih izredno kakovostnih tekmah s Pivovarno Laško, s katerimi pa se bodo ježki v letošnjem prvenstvu doma srečali šele prav v zadnjem kolu. Nedvomno pa bo večje zanimanje vzbudila evropska liga. Poleg tega ne morem mimo “razpadajočih” slovenjgraških ORLOV, ki so svoj čas kraljevali na slovenski navijaški sceni in bili eni izmed prvih akter- jev množičnega navijanja, zdaj pa ostajajo le še bleda senca. Zdaj se izgubijo ob glasnih “florjanih”, “graščakih” . Pii tem ima bržkone svoj del tudi uprava, s katero navijači že dlje časa ne najdejo skupnega jezika. Prava priložnost za izboljšanje “navijaškega položaja” je tudi evropska liga, ki se je pričela pretekli konec tedna. Prevent je tokrat zaradi manjših stroškov obe tekmi odigral doma, ciprska ekipa INTERCOLLEGE pa je v obeh tekmah prikazala kar nekaj rokometne eksotike. Obisk na obeh tekmah je bil, glede na neatraktivnega nasprotnika, kar soliden, boljši pa v petek, ko si je tekmo v okvira rednega športnega pouka ogledalo tudi kakšnih 80 slovenjgraških gimnazijcev. Da je bilo vse zares v okvira “rednega”, seje izkazalo že na sobotnem srečanju, ko je bila navijaška tribuna skoraj čisto prazna. Mogoče bi bilo potrebno obnoviti “obljubo” v dobrem in slabem. Vsekakor pa po dveh uvodnih tekmah še nismo začutili tistega pravega evropskega vzdušja, saj ekipa s Cipra ni bila dorasla domačim igralcem, ki so jih nadigrali z 42-timi oziroma 40-timi zadetki. Gostujoča ekipa je zelo mlada in v povprečju precej nižja od večine slovenskih ekip, po kvaliteti pa jo skorajda težko primerjamo že z našimi drugoligaši. Kljub slabšemu nasprotniku pa je pomemben sam odnos domačih igralcev do igre, ki je kazala, da so stvar vzeli resno in prikazali marsikatero atraktivno potezo tudi za gledalce. Za ponovitev starega uspeha, četrtfinala, sicer v pokalu mest, bodo tako igralci PREVENTA - ne glede na torkov žreb - v nadaljevanju letošnjega evropskega pokala morali pokazati svojo kvaliteto, v katero pa ob številnih zvenečih imenih ne gre dvomiti. J Urška ANDREJC Zbrani okron trenerja Ivežica Horoskop Slovenjgraške kegliavke nostopoio v I. slovenski ligi s pomotjo generalnega sponzorja kot samostojen klub POD OKRILJEM SALMIČA Zgodovina kegljaškega kluba v nevšečnostmi. Vodstvo starega kluba Slovenj Gradcu je bogata uspehov, namreč brez določenega plačila oz. zlasti ženskih ekip in posameznic, ki nadomestila pri prestopu kegljavk v so zastopale tudi barve reprezentance novi klub ni hotelo idati izpisnic in Stojijo od leve; Nada Koitus, Silva Cigler, trener Ivan Goričan, Bernarda Žvikart in Darinka Verhovnik Sredaj: Pavla Garb in Majda Repanšek nekdanje skupne države. Kegljaški šport je bil vselej ponos mesta, toda v lanskem letu, ko so kegljači v Slovenj Gradcu praznovali 40. obletnico, se je zalomilo. Ženska ekipa slovenjgraškega kluba je namreč kljub nekajletni ukinitvi kegljišča v kraju ostala aktivna ob prizadevni vadbi tekmovalk in požrtvovalnem delu trenerja Ivana Goričana. S treningi na Ravnah se je ekipa uspela obdržati na najvišjem nivoju ligaškega tekmovanja v državi, to je v 1. ligi. Po ureditvi kegljišča v Slovenj Gradcu se je, razumljivo, ponovno povečal interes za kegljanje. Znova seje aktivirala moška vrsta, pritok sredstev pa se ni povečal. Žal politika novoizvoljenega vodstva kluba ni bila naklonjena ženski vrsti, zato le-ta v dosedanjem klubu ni več videla možnosti nadaljnjega obstoja in razvoja prvoligaške ekipe. Prav zato so članice KK Slovenj Gradec, znane po svoji zavzetosti in pripadnosti temu športu, po vzoru nekaterih drugih ekip ustanovile nov klub - BALMICO, v katerem zdaj nadaljujejo svojo športno kariero. K temu jih je vodila tudi odgovornost, obdržati edino žensko prvoligaško ekipo na Koroškem in ne izgubiti obstoječega statusa. Žal je bila pot do osamosvojitve ženske vrste “posuta” z raznimi predati prvoligaškega statusa. Potrebna je bila odločitev s pomočjo arbitraže Kegljaške zveze Slovenije, da je novi klub dobil potrebne izpisnice in nadaljnji status prvoligaša. Žal, šele proti plačilu omenjene mesečne odškodnine, do katere je klub po statutarnih dokumentih upravičen. Ironija je v tem, da so zdaj že bivšemu klubu taiste tekmovalke priskrbele tako status kot tudi veliko večino potrebnih sredstev, tudi s pomočjo lastne članarine. Po vsej dolgotrajni proceduri, ki pač ne more biti v ponos slovenjgraškemu kegljanju, ženska ekipa nastopa v najvišji državni ligi pod okriljem podjetja Balmico. V uvodnih štirih tekmah novega prvenstva so se kegljavke trenerja Goričana pomerile z ekipami, ki kandidirajo za sam vrh lestvice, zato točk tudi ni bilo pričakovati. V nadaljevanju bo zagotovo bolje in kegljavke Balmica računajo na uvrstitev v sredino lestvice. Dolgoročno si želijo ustvariti solidne pogoje za delovanje kluba, predvsem izboljšati kadrovske in finančne zmogljivosti, tako da bi še dodatneje okrepili člansko in mladinsko vrsto. Seveda pričakujejo, da bodo odgovorni pri športni zvezi in mestni občini Slovenj Gradec uvideli smotrnost in nujnost osamosvojitve, ter novemu klubu pomagali ustvariti boljše pogoje za uspešen razvoj kegljaškega športa v kraju.O Ivo Mlakar £] ® K ® P Ilž?a žSoj OVEN: Zelo zanimiva in viharna je za Ovne druga polovica oktobra. Čeprav vam zgodnje ^ mračenje dneva sploh ne ustreza, vas bo v tem obdobju grela intenzivna ljubezenska sla. Kam jo boste usmerili, je seveda odvisno od vas samih, zvezde pa vam ne jamčijo, da bodo letele puščice samo v eno smer. Sočasno čutite manjše energetske zavore in lahko se zgodi, da bo ostalo vse na platonski ravni. BIK: Zadnji dnevi oktobra vam bodo sicer malo pristrigli krila, to pa ne pomeni, da boste pristali povsem brez moči v kakšnem kotu. Še vedno se boste modro spoprijemali z vsakdanjimi obveznostmi in pazili na zdravje, če pa so pri hiši še nerešene zadeve v zvezi z dedovanjem, posojili in z dugimi finančnimi transakcijami, lahko zdaj skrojite načrt in si pripravite teren, ukrepali pa boste kasneje. Ci* j DVOJČEK: Hazardersko razpoloženi ste pripravljeni osvajati, vendar bolj z besedami kot s srcem, le-to je preveč vpreženo v spremenljive in bolj poslovne kot zasebne odnose, da bi ga ponujali eni sami osebi. Kakorkoli, zelo boste priljubljeni in zaželjeni zlasti v družbi nasprotnega spola, tadi prepričljivi v odnosih z nadrejenimi, problemom pa bi, po stari navadi, najraje ubežali. RAK: Po krajšem padcu razpoloženja in zdravja sredi oktobra se spet vzpenjate v dobro -v^-' kondicijo. Izjemno marljivi ste zadnje čase, pa naj gre za šolo, službo ali domača opravila. Res pa je, da ne morete vsega hkrati - ali eno ali drugo, vselej pa temeljito. Naj vas malenkosti ne razočarajo, niso vredne, da bi zapravljali čas zaradi njih in jih celo glasno komentirali, pri tem pa tvegali zamero. LEV: Ljudje so vas pripravljeni poslušati in vas občudovati, če bodo vsaj občasno začutili, da ne gre samo za enosmerni plaz čustev, besed in samospoštovanja. Zvezde so vas oktobra obdarile z neverjetno zapeljivostjo in jo podprle z ustrezno energijo, da ne bo ostalo samo pri besedah. Eno najsrečnejših obdobij v tem letu za vas in za vaše bližnje. Manjše usihanje ijSì'l eneiBUe dni oktobra ga naj ne bi skalilo. DEVICA: Kratek zaton energije sredi oktobra ste že premagali, če ste ga ob intenzivnem tempu sploh zaznali. V drugi polovici oktobra pa se značilno spreminja usmeritev vaših ambicij - niso več toliko materialno pogojene, temveč se odpirajo navzven, v izmenjavo dobrin, misli in besed. Vendar premislite, predno kaj izrečete, zlasti v domačem okolju - Mars vas izziva k prepirljivosti. TEHTNICA: Vaš zvezdni barometer se dviga in konec oktobra bo skladen in zato tudi prijeten. Težko boste ostali na istem mestu - izzivala vas bodo krajša potovanja in stiki z ljudmi, samota bi bila največja kazen. Ne boste izbirčni, tudi v dvoje s partnerjem in z otroki se boste počutili kot v pravljici, v poslovnih stikih in pri sklepanju novih zvez pa boste upravičeno nekoliko obotavljivi in previdni. ŠKORPIJON: Kaže, da so poznooktobrske zvezde postavljene tako, da nobenemu astrološkemu znamenju ne nalagajo prehudih omejitev, vam pa še najmanj. Kako izkoristiti ta zvezdni dar, pa je že drugo vprašanje. Lahko da vas bo zagrabil močan materializem in boste vsa čustvena razmerja presojali skozi pridobitniško optiko. Če ne boste pretiravali z lastno pomembnostjo, boste vi in domači s tem “obogateli”. STRELEC: Gorje tistemu, ki bi vas hotel prezreti..., lahko bi mu celo zamerili, čeprav po naravi niste takšne vrste. Razen že dolgotrajne Saturnove /poučne/ zavore na področju ustvarjalnost, radi čustvovanja in zabave, te dni nimate obremenjujočih zvezdnih vplivov in zato jih boste najverjetneje preživeli v lahkotnih odnosih s prijatelji in sorodniki, samota pa vas bo obremenjevala bolj kot običajno. KOZOROG: Ker vas zbiranje in upravljanje z materialnimi dobrinami, predvsem tistimi trajnejšimi, zaposluje že dalj časa, lahko z zvezdno pomočjo zdaj tudi razmislite o njihovi zaščiti in morda tudi o delitvi. Poudarjeno hrepenenje po družbenem uveljavljanju se bo konec oktobra ublažilo in vam omogočilo prijetne urice v prijateljski družbi - sami jo izberite in poiščite! VODNAR: Če ste se s preostrimi sodbami v preteklih dneh zapletli v resna nesoglasja ali vanje nehote vključili še droge, je zdaj čas, da v imenu svojega drožbenega ugleda in statusa modro ublažite, kar se še da. Zaupajte prijateljem, ki vam lahko pri tem največ pomagajo. Sicer pa bodo zvezde konec oktobra poskrbele, da ne boste več toliko angažirani v vrednostnem “spreminjanju sveta”. RIBI: Najbrž boste tudi sami močno občutili, kje vas zvezde ta čas najbolj spodbujajo: izzvano je vse, kar lahko strnemo v eno besedo: kariera. In zvezde vam ponujajo tudi najbolj učinkovit vzvod, spoznali ste ga lahko že v preteklih tednih: s polno žlico segajte po učenosti in obenem poskrbite tudi za telo, le uravnoteženost lahko prinese dolgoročni uspeh. Šport [K®K®Š[KO Piše: Ivo Mlakar ODLIČEN ŠTfiRT ODBOJ KfiR] EV FGŽINfiRJfi Napovedi, da bodo Ravenčani z okrepljeno ekipo, v kateri je kar pet reprezentantov, kandidati za mesto pri vrhu prvenstvene lestvice, so se pričele uresničevati. S tremi uvodnimi zmagami v 1. A slovenski ligi “železarji’’ izpolnjujejo obljube in bodo, kot kaže, v letošnjem državnem prvenstvu trd oreh vsem ekipam, tudi štirikratnim državnim prvakom, odbojkarjem Salonita Anhovo. Seveda prvi del prvenstva ni tako pomemben, saj se osvojene točke ne prenašajo v sklepno tekmovanje. Cilj vseh ekip je uvrstiti se med šest najboljših, katerim se priključita kasneje še dva najboljša drugoligaša, toda sedanji rezultati so že nekakšni pokazatelj moči in zmogljivosti posameznih klubov. Ravenčani so prvenstvo zares izvrstno pričeli. Kljub težkemu razporedu so v uvodnih dveh derbijih na domačem parketu slavili visoki zmagi proti Gradisu Maribor s 3:1 in Salonitu Anhovo s 3:0. Torej so uspeli premagati dve najboljši odbojkarski vrsti v državi, ekipi, ki se bosta tudi v letošnji sezoni potegovali za najvišjo uvrstitev. V 3. krogu tekmovanja so odbojkarji trenerja Branka Goloba zmagali še v USPEH POLICISTOV UNZ SLOVENJ GRADEC V Gotenici je bilo te dni Državno prvenstvo pripradnikov posebnih policijskih enot Republike Slovenije. Sodelovala je tudi devetčlanska ekipa posebne policijske enote UNZ Slovenj Gradec, ki je med enajstimi ekipami dosegla odlično drugo mesto. V bojni opremi so tekmovalci plezali po vrvi, sidrali v daljino, tekli 6x15 metrov z neprebojnimi jopiči, s ploščicami, težkimi 12 kilogramov, steljali s pištolo in avtomatsko puško, med tem pa premagovali najrazličnejše ovire (skok čez oviro, visoko dva metra). Zaključek tekmovanja je bil začinjen še s tekom na osem kilometrov z oviramiD JELOVICA vrata senčila stanovanjske Hiše, poslovni objekti, pregradne stene RAVNE NA KOROŠKEM Čežovje 5, tel/fax: 0602 20 175 Ljubljani proti Olimpiji s 3:0 in prevzeli vodstvo na lestvici, z enakim številom točk, kot jih imajo odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote, s katerimi se bodo “fužinarji" pomerili 25. oktobra na Ravnah. Predtem se bodo srečali doma s Krko iz Novega mesta in v gosteh s Šoštanjem Topolšico. 30 PECI LETOS USPELO? Korošci smo zastopani v 1. slovenski nogometni ligi z moštvom Korotana, ki je bilo po 10. igralnem dnevu uvrščeno na 7. mesto, v 2. ligi pa nastopajo Dravograjčani, ki so tr enutno uvrščeni na 5. oz. 6. mesto. V 1. medobčinski nogometni ligi Maribor v letošnji sezoni sodelujejo štirje koroški klubi. Najboljši med njimi so tačas, ko je za nami dobra četrtina prvenstva, nogometaši Pece iz Črne, ki so po 8. kolih uvrščeni na 2. mesto, le z dvema točkama manj od vodilne ekipe Montaver Rogoze. Črnjani, ki so doslej izgubili le eno samo tekmo, in to v Radljah, dve odigrali neodločeno in petkrat zmagali, imajo ambicije uvrstiti se v tretjo slovensko ligo. Ali jim bo to naposled uspelo? Doslej so že nekajkrat poskušali osvojiti najvišje mesto v ligi, toda vselej jim je načrte prekrižala katera od ekip z mariborskega območja, ali pa so manjkajoče točke izgubili v tekmah z najbližnimi sosedi, proti Akumulatorju. Fužintuju ali Kozjaku Radlje. Prav zato sc znova postavlja vprašanje, ali Korošci s skupnimi močmi zares nismo sposobni doseči uvrstitve enega izmed naših četrtoliga-ških klubov v višji rang tekmovanja. Zelo dobro sc držijo tudi nogometaši Fužinarja, ki so po 8. kolu tretji, Rndcljčuni so uvrščeni od 6. do 10. mesta, mežiški Akumulator pa je trenutno 13. GOLOGRRNC IN LUŽNI KO Vfi ZMfiGRLfi V kraju Greifenburg na avstrijskem Koroškem je bilo v nedeljo, 5. okto-bra, zaključno tekmovanje za avstrijski pokal v gorskih tekih. Na progah od 150 do 8600 m je nastopilo kar 452 tekmovalcev in tekmovalk vseh starosti iz sedmih držav, med njimi tudi pet rekreativnih atletov in atletinj iz naše koroške regije, ki so se preizkusili na progi dolžine 8,6 km. V starostni kategoriji nad 60 let sta zmagala Slovenjgračanka Kazimira Lužnik in Ravenčan Alojz Golo-granc, medtem ko je bil Štefan Robač čeuti. Med tekači nad 50 let je Vili Blatnik iz Mežice osvojil 6. mesto, med udeleženci nad 40 let starosti pa si je Oto Gumilar s Prevalj pritekel 12. mesto. Absolutni zmagovalec je postal Terife Me-konen iz Kenije, tekač, ki živi v Avstriji. KARATEISTI SLOVENJ GRADCA NA MADŽARSKEM Drugega mednarodnega turnirja v karateju, v disciplini kata, v obmejnem madžarskem kraju Martinci, so se med 420 tekmovalci iz petih držav udeležili tudi slovenjgraški karateisti. Dosegli so naslednje uvrstitve: med dečki do 9 let je bil Pavli Kac četrti, med dečki od 14 do 15 let je bil 3. Nil Gradišnik in 5. Luka Kac, medtem ko je med člani Samo Gross osvojil 2. mesto. ZMAGE MLADIH SKAKALCEV MISLINJE Smučarsko skakalna sekcija Kisovec je konec preteklega tedna pripravila tekrnovanje štajersko - koroške regije za naraščajnike kategorij od 9 do 13 let. Zanimivo je, da so v vseh treh kategorijah zmagali mladi tekmovalci smučarskega kluba Mislinja. V starostni kategoriji do 9 let je zmagal K. Zajc pred Velenjčanom Omladičem in Mislinjčanom Sleme-nikom. Med tekmovalci do 11 let je bil najboljši Likar (Mislinja) pred Čutukom iz Velenja in Tadičem iz Ljubnega, med skakalci do 13 let pa Plevnik (Mislinja) pred Lemešičem (Velenje) in Ferkom (Fužinar). V Scbcnjah pri Tržiču pa je bilo poletno državno prvenstvo v smučarskih skokih na 50-melrski skakalnici. Med dečki do 13 let je bil najboljši Jure Šinkovec (Ilirija Center), Dejan Plevnik iz Mislinje pa je bil odličen peti med 59 uvrščenimi skakalci iz 13 klubov. Pisma odmevi Afa pogoste pripombe, da se naši poslanci v državnem zboru premalo oglašajo v zvezi s problemi, ki tarejo koroško regijo, nam je poslanec Herman Tomažič posredoval mag-netogramski zapis svoje razprave ne seji zbora 2. oktobra 1997, ob obravnavi predloga državnega proračuna za leto 1997. Njegovo razpravo objavljamo v celoti. HERMAN TOMAŽIČ: Gospod predsedujoči, kolegi in kolegice! Najprej nisem mislil razpravljati, ampak glede na to, kaj vse je bilo rečeno ob tem proračunu, se mi vendarle zdi potrebno, da opozorim na nekatere zadeve tudi sam. Predvsem menim, da proračun ne upošteva dovolj enakomernega razvoja regij. To se morda niti ne da v proračunu 1997 ali sploh ne posebej urediti, vendar so posamezne regije v tako neenakopravnem položaju, da bo na tem področju vendarle treba nekaj storiti. Nekaj tega je sicer bilo danes rečenega, sam pa bi vendarle hotel predstaviti razmere, ki jih poznam, to se pravi na Koroškem, kjer kot regija v zadnjem času izrazito zaostajamo. V proračunu za leto 1997, pa če štejem vse tisto, kar se bo po pričakovanju usmerilo v to regijo, je tega tako malo, da me to navdaja s skrbjo, še posebej zato, ker ni mogoče oceniti, ali je to le slučaj in ali je to mogoče v prihodnjih proračun ih spremeniti, da bodo bolj regijsko razvojno naravnani. Za ilustracijo samo pravzaprav trije bolj kompleksni podatki, kjer ne vidim primerne podpore v tem proračunu. Nezaposlenost v tej regiji dosega 24%, vsaj v nekaterih delih, kot je Dravska dolina, pa kljub temu temu področju grozijo še mnogi stečaji, kot na primer Tekstilni tovarni v Otiškem vrhu, Livarni v Vuzenici, nekaterim obratom Lesne in podobno. Prometno je ta regija odmaknjena, izrazito odmaknjena. Do prve avtoceste je ponekod več kot 70 kilometrov daleč, manj kot 45,5 ni nikjer. Železnica Maribor - A vsrija zaostaja v svojem razvoju in v tem proračunu pravzaprav sploh ni omenjena. Ukinjena železnica Dravograd -Velenje še ni našla svojega mesta za obnovo. Magistralna cesta Maribor - Dravograd - Arja vas je izredno dotrajana, manjkajo predsvem obvoznice. Izrazit primer je obvoznica Radlje ob Dravi, za katero se pravzaprav borimo že 20 let. Podeželje na tem območju ima izrazite razvojne zaostanke, kar seveda velja tudi za druge, ampak ker govorim o Koroški, poudarjam, da gre za hri- bovito podeželje, za problem gozdnih cest, ki so v bistvu javne ceste, ne gozdne ceste, in jih je preko 900 kilometrov v tem okolju; za zakonodajo, ki ne omogoča ali omejuje dodatne dejavnosti na kmetijah, za CRPOV, ki v tem proračunu in že v prejšnjih ni imel dovolj podpore oziroma sredstev. Za ta področja torej ne vidim dovolj podpore v tem proračunu, glede na potrebe in ne glede na to, koliko smo uspeli ali bomo uspeli zlobirati sredstev za to okolje. Še slabše je seveda na nekaterih drugih področjih, ko gre za vprašanje zdravstva, kulture, športa, ekologije, turizma itn., ker praktično ni na tem področju nobenih blagajn. Zato seveda menim, da bo vendarle potrebno več premisleka o skladnejšem regionalnem razvoju. Pa še dve kratki repliki. Gospod Zamernik pravi, da je najslabša regionalna cesta ta na Pavličevo sedlo. Pravim, da je najslabša regionalna cesta Vuhred - Ribnica, ki jo gradimo že 10 let po 100 metrov na leto in bi pač z gospodom Zamernikom to pogledala in se skušala uskladiti. In pa še kratka replika glede otrok. Imam štiri otroke; upam da je to v skaldu s kriteriji, ki so bili danes že povedani. Hvala. Ob vsaki smrti dragega človeka se človek vpraša, ali je pristop k temu dogodku v skladu s tistim, ki smo ga dolžni preminulim, to je spoštljiv, občuten, zadržan molk. Bliža se dan mrtvih, spomin na tiste, ki jih ni več, ki so nekoč z nami delili oris Življenja, stopali po naši skupni poti. Ljudje smo pač takšni, da radi presojamo dobre in slabe lastnosti. Množično poveličevanje njih spomina in potrebo po vsemogočnosti naj bi nadomestilo človeško iskanje. Morda neskončnosti, celo duhovnosti? To je (z eno besedo) iskanje smisla našega življenja, značilnosti, ki je človeku prirojena in jo mora sleherni človek na svoj način pozunan-jiti. Človek se mora stalno primerjati z večjimi, boljšimi od sebe. Če je ta zgled moralno koristenje prav, da mu sledimo. Rad se sprehajam po pokopališčih. Prvič zato, ker sem imel že preko 200 govorov na pogrebih. In vsak grob mi nekaj pove. Vsak obraz, ki ga je že zakrila zemlja, odvzela njega lepoto, še vedno v meni ostaja lep, čil, takšen, kot sem ga poznal. Mogoče je to neka prispodoba, ki narekuje smisel Življenja? In ravno zato bom za ta praznik zapisal: Naj grobovi ne bodo razkaz lepote, bogastva, ošabnosti; naj bodo dokaz in prikaz spomina, da je tukaj naš prednik, ki je bil smerokaz naše nadaljnje življenske poti. Spomin naj pohiti tudi v tihe grape, kjer je pokopan partizan ali človek, ki je moral umreti za svoj jezik, svojo zemljo SLOVENIJO. Tudi njim prižgimo svečko, če vemo za grob, ali pa se mu tiho zavhalimo za žrtev za SVOBODO. Ni važna verska izpoved, važno je človeško dostojanstvo, ki ga žal zadnje čase izrivamo iz svoje bitnosti. Zakaj? Morda se bodo teh besed spomnili tudi oni, ki so prodali svoj rod, samo da so postali bogati? Tam v kontejnerju pa njih brat išče hrane! Naj bo ta dan, vsaj ta dan, spoštljiv spomin na vse, ki jih ni več. Rože naj izpovedo našo ljubezen do njih. Viktor Levovnik Audi Prednost je v tehniki Modeli A4 in 1.6 s klimo v zalogi !!! Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Meh d o o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063-852-955 in 856-824 Torej gre za nenavadno zgodbo, ki pa priča o tem, da zares, ampak prav zares, nikoli ne vemo, kaj nas pravzaprav čaka na cesti in zatorej previdnost nikoli ni odveč. Zadel šolarko To potrjuje tudi prometna nezgoda, ki se je pripetila 30. 9. ob 13. uri v naselju Gornji Dolič. Policijsko sporočilo o tem dogodku pa je prišlo v dveh delih. Po prvih ugotovitvah naj bi se zgodila nezgoda takole: Voznik osebnega avtomobila M.Ž. iz občine Vojnik je vozil po regionalni cesti iz Vitanja proti Doliču. V naselju Gornji Dolič je peljal mimo avtobusa, ki je stal na avtobusnem postajališču, na nasprotni strani vozišča. Iz šolskega avtobusa, ki je bil označen z znakom za prevoz otrok, so izstopali otroci. Ko je voznik osebnega avtomobila pripeljal do zadnjega dela avtobusa, je izza njega, z namenom prečkanja ceste, na vozišče stopila 11 letna šolarka. Kljub zaviranju je M.Ž. trčil vanjo in šolarka je hudo ranjena obležala na cesti. Policija je kasneje ugotovila nova dejstva in izdala še eno sporočilo. V njem je zapisano, da je avtobus za prevoz šolskih otrok v času, ko je prišlo do nezgode, ustavil in stal pred prometnim znakom “prednost vozil iz nasprotne smeri”, 50 metrov oddaljen od avtobusnega postajališča, kjer so otroci, med njimi tudi poškodovana deklica, izstopili iz avtobusa. Motorist čelno trčil Nadaljujem z “nepričakovanimi” dogodki na cesti. Tokrat se je pred voznico osebnega avtomobila nenadoma znašel mlad motorist. 26. 9. ob 8,35 je 17 letni voznik motornega kolesa znamke Gillcra vozil po regionalni cesti s Prevalj proti Ravnam na Koroškem. Zunaj naselja Prevalje je prehiteval osebni avtomobil v trenutku, ko mu je naproti pripeljala voznica osebnega avtomobila J.R., državljanka Avstrije. Mlad motorist je čelno trčil v prednji del vozila, padel in hudo ranjen obležal na bližnjem travniku. Lažje telesno sta se poškodovali tudi sopotnici v osebnem avtomobilu. Gmotna škoda znaša okoli milijon tolarjev. Glosirana črna kronika plačati. Poglejmo klasičen primer. Policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec so 5. 10. 97 ob 01.50 uri v Dravogradu ustavili voznika osebnega avtomobila G.Č. iz Dravograda. Odredili so preizkus z elektronskim alkotestom, ki pa ga je voznik odločno odklonil. Zaradi tega so mu policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo in mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje. Vendar G.Č. tega ni upošteval, saj se je takoj po končanem postopku odpeljal proti mejnemu prehodu Vič, zatem pa proti centru Dravograda, kjer so ga policisti ponovno ustavili. Privedli so ga policijsko postajo, kjer je bil pridržan. Prihodnji dan so ga privedli k sodniku za prekrške, ki mu je izrekel denarno kazen v višini 45.000 tolarjev in varstveni ukrep - odvzem vozniškega dovoljenja za dobo treh mesecev. Rekorder In še tokratni rekorder v “napihanju” balončka ali alkotesta: 27 letni Damjan L. iz Dravograda je 25. 9. po podatkih UNZ Slovenj Gradec, ob 00.20. uri v Dravogradu napihal kar 3.68 promila alkohola v izdihanem zraku. Hlod ga je Koroška je dežela gozdov, pri drvar-jenju v njih pa se že ob najmanjši nepazljivosti ali napačnem prijemu lahko pripeti huda delovna nezgoda. 6. 10. okoli 12. ure se je tako pri spravilu hlodovine v gozdu huje poškodoval J.K. iz Spodnje Kaple. Skupaj s sinom je v svojem gozdu opravljal razrez že podrtih smrek. Okoli 11.30 je žagal smreko, dolgo 32 metrov, ki je bila podrta čez večjo kotanjo. Hlod je zarezal s spodnje strani, pri tem pa se mu je prelomil in padel nanj. V nezgodi si je J.K. zlomil več reber in obe lopatici. Hlod II Pri razrezu hlodovine pa se je dne 7. 10. ob 13. uri hudo poškodoval tudi A.L. iz Hudega kota. Prijatelju je namreč tega dne [»magai pri razrezu hlodovine na električni tračni žagi. Po končanem razrezu treh hlodov sta v nosilce nameščala četrti hlod. Železna vodila, na katerih so bili zloženi hlodi, so nagnjena proti žagi. Pri vsakem odvzemu bi bilo zatorej treba diuge hlode podložiti z leseno zagozdo. Predstavljajte si, da se vam pripeti tale zgodba. Vozite avtomobil nekje od Hude luknje proti Slovenj Gradcu. Temna noč je, ura tam nekje okoli dve po polnoči, abesinska tema in megla, da bi jo rezal. Žarometi vašega avtomobila le s težavo prebijajo "gosto župo". Nenadoma se nekaj izlušči iz teme. Ne, čeprav vas spreletava srh, pred vami ni Črna vdova, marveč - trop belih ovac! Približno nekaj takega se je 10. 10. ob 02.00 uri v Mislinjski Dobravi pripetilo vozniku osebnega vozila M.P. iz Slovenj Gradca, ki je v gosti megli vozil po magistralni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu. Seveda časa, da bi ustavil, voznik ni imel dovolj in je trčil na sredo tropa. Devet ovac je pri tem poginilo, na vozilu pa je nastalo kar za dober milijon tolarjev gmotne škode. Trčil vzvratno In končno še ena takšna “nepričakovana zgodba”, z zelo hudimi posledicami. Pripetila se je 24. 9. 97 ob 20.10 na krajevni cesti v Slovenj Gradcu. Voznik osebnega avtomobila D.Š iz Slovenj Gradca seje z dvorišča stanovanjske hiše vzvratno vključeval v promet na prednostno krajevno cesto. Tedaj je po njej pripeljala voznica osebnega avtomobila A.K. iz Dravograda in trčila vanj. Po trčenju je zapeljala na travnik, kjer je trčila v steber reklame table, zatem pa še v lesen drog električne napeljave. Pri tem se je voznica hudo poškodovala. Na vozilih je nastalo za okoli 500.000 tolarjev gmotne škode. Zavračanje in ponavljanje Dogodek, ki mu zdaj namenjam pozornost, je zanimiv zlasti zaradi preventive. Tudi na Koroškem se namreč - zlasti v poznih nočnih ali zgodnjih jutranjih urah dogaja, da vozniki osebnih avtomobilov in drugi prometni udeleženci zavrnejo alkotest, vrh vsega pa pogosto tudi ne upoštevajo začasne prepovedi vožnje, ki jim jo izrečejo policisti. Nemalokrat morajo potem “prenočiti” pri policistih v njihovih prostorih za pridržanje. Če je slednje morda lahko še “avaturistično”, pa bo marsikoga streznil račun, ki ga bo zato moral Statistika V mesecu septembru sc je na koroških cestah pripetilo 145 prometnih nezgod. Avgusta jih je bilo 113, septembra lani pa 99. V letošnjem septembru sta v nesrečah umrli dve osebi, avgusta ena, septembra lani pa je prav tako umrla ena oseba. Število zaznanih pojavov z elementi kaznivega dejanja je bilo septembra letos 118, avgusta 119 in septembra lani 82. Policisti so sodnikom za prekrške v septembru letos podali 63 občanov zaradi kršitve javnega reda in miiu, v avgustu je bilo to število 83, septembra lani 66. Požarov je bilo v letošnjem septembre pet, mesec poprej šest, septembra lani pa sedem. Delovnih nezgode so bile v minulem mesecu štiri, v avgustu sta bili dve, septembra lani pa jih je bilo šest. In še prehod meje: septembra letos je mejo prestopilo skupaj 726.637 potnikov. Avgusta jih je bilo 804.385, septembra lani pa 862.092. Vir: stalistični podatki UNZ Slovenj Gradec Glosirana črna kronika Mladoletniški kriminal narašča V prvih osmih mesecih letošnjega leta se je na območju UNZ Slovenj Gradec močno povečal zlasti mladoletniški kriminal. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so namreč v prvih osmih mesecih letošnjega leta policisti zabeležili rast kar za 54 odstotkov. Podrobnejši podatki kažejo, da so mladoletniki storili 108 od skupno 592 kaznivih dejanj v omenjenem obdobju. Zlasti močno seje povečalo število mladoletnih oseb, osumljenih kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete. Manjše kot lani pa je število kaznivih dejanj z elementi nasilja in kaznivih dejanj zoper javni red in mir. A.L. tega ni storil, zato je hlod zdrsnil na hodnik ob tračno žago, kjer je stal A.L. Padel mu je na desno nogo in mu zlomil mečnico. Poškodba pri delu Tisto, čemur običajno rečemo prava delovna nezgoda, torej nezgoda v kakšnem industrijskem obratu, pa se je pripetilo 7. 10. ob 02,45 v podjetju Slovenske železarne Noži Ravne na Koroškem. Delavca S.V. in M.K. sta ravnala neobdelane grafične nože. Zložene nože sta hotela z dvigalom prenesti k ravnalnemu stroju. Pričela sta jih vleči proti sebi, kup pa se je podrl in eden izmed nožev je padel S.V. na nart desne noge ter mu povzročil hudo poškodobo. Lažje je bil poškodovan tudi njegovem sodelavec M.K. Metal je gorel V ravenski železarni je prišlo še do enega dogodka, ki je našel svojo pot v črno kroniko. 4. 10. 97 je namreč ob 16.15 v obratu Metal prišlo do začetnega požara, ker so iskre pri razrezu padle mimo zaščitne pločevine na mastna tla. V požaru so bili poškodovani električni vodniki in jermeni, ki prenašajo moč z elektro-motoja na hidravlične škarje. Požar sta pogasila delavca Poklicne gasilske brigade Ravne, gmotna škoda pa še ni ocenjena. Filtriran požar I Za požare se je v tem času “specializirala” tudi tovarna ivernih plošč v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Prvi je izbruhnil 6. 10. ob 14.10 na filtru predbrusitve v tej tovarni. Ogenj in visoka vročina sta poškodovala vseh 168 vrečk za prah v filtru, kjer je požar nastal. Poškodovanih je bilo tudi nekaj vrečk na sosednjem filtru. Gmotna škoda znaša po prvih ocenah okoli milijon tolarjev. in št. II Že dan kasneje je v tej tovarni ponovno izbruhnil požar na filtru predbrusilke. Delavci so namreč tega dne zamenjali prejšnji dan poškodovani filter. Popoldne so pričeli s postopkom suhega zagona brusilke in prašnega filtra. V pogon so dali vse sisteme, razen brušenja. Sistem je deloval nemoteno, zato so ob 2o. uri pričeli s polnim zagonom. Kasneje je prišlo do požara, ki je ponovno poškodoval vse prašne vrečke, nastala pa je velika gmotna škoda. Gasilci prek meje 30. 10. 97 ob 23.25 so policisti PP Dravograd v Libeličah opazili požar na gospodarskem poslopju 200 metrov od mejnega prehoda Libeliče, na ozemlju Republike Avstrije. Vzspostavili so stik z avstrijskimi varnostnimi organi na mejnem prehodu Vič - Lavamuend. Aktivirali so tudi skupino desetih gasilcev iz Libelič, ki so dobili dovoljenje, da preko mejnega prehoda Libeliče, ki je sicer odprt le do 19. ure, gredo v Avstrijo in tamkajšnjim gasilcem pomagajo pri gašenju gospodarskega poslopja. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Črpalka No, če bi tačas že “zajadrali” v po moje zasukano in zašpičeno in glosir-ano črno kroniko, bi Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana, vso zadevo verjetno komentiral takole: “Povsem razumljiveje, da so libeliški gasilci odšli pomagat svojim kolegom onstran meje. To so jim dolžni, če namreč vemo, iz zgodovinskih virov, da so jim ob plebiscitu leta 1920 bili izpred nosu, v neki temni noči, iz sosednje vasi, ki je tedaj ostala v Avstriji, odpeljali gasilsko črpalko! Sicer pa, toliko o tem. Zdaj bi si pa, če dovolite, privoščil značilno francon-sko jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem!” (Telo)vadil je Kratko policijsko sporočilo: “Na Ravnah na Koroškem je dne 25. 9. 97 neznanec nasilno vstopil v prostore Doma telesne kulture. Odtujil ni ničesar, povzročil pa je za 10.000 tolarjev škode. Kratko sporočilo uprave Doma telesne kulturne neznanemu vlomilcu: “Prosimo, če v prihodnje k (telo)vadbi pridete v času, ko je dom odprt! Bo škoda manjša!” Koline Še eno sporočilo iz policijskih logov: “Med 26. 9. in 29. 9. 97 je neznanec v kraju Velika Mislinja vlomil v počitniško hišo - vikend, last B.S. iz Slovenj Gradca. Odtujil je dve plastični posodi in sekiro. S tem je povzročil za okoli 15.000 tolarjev gmotne škode. Policisti PP Slovenj Gradec za neznanim storilcem poizvedujejo.” Kratko napotilo: “Poizvedujte na kolinah. Scherlock Holmes kombinira: sekira + plastična posoda + plastična posoda = (velike) koline! Večja riba 2. 9. 97 med 10. in 15. uro je NN (Neznani Nosilec - zmedena pripomba avtorja), prišel do lesene utice, ki stoji nad gladino reke Drave v bližini mostu v Podvelki ter nasilno vstopil v objekt. Iz ute je odnesel ribiško palico, dolgo 180 cm, dve ribiški navijalki in neznano dolžino ribiške vrvice s plovcem. Lastnika je tako oškodoval za okoli 40.000 tolarjev. Od precej nezanesljivih “uhoslišcev” je slišati, da gre pravzaprav za ribiško nevoščljivost. Pribor naj bi bil vzel nek ribič, ki je bil bojda užaljen, ker je dotični dosedanji lastnik bivše ribiške opreme oni dan ujel večjo ribo od njega. Dober prijemlO T.I. ALEKSANDER OCEPEK FOTOGRAF Partizanska c. 2 2390 Ravne na Kor. tel.: 0602 21 990 FOTO STUDIO OCEPEK ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE, SAVA, TELEKOM, ATENA, TRIGLAV, AKTIVA, KRONA, MAKSIMA, TRDNJAVA, MEDALJON IN DRUGIH PODJETIJ SERIJE B. G. TEL. 062/631/164,9-16 URE. VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489^090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant com. d.o.o. Borza ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE VELENJE G in B, REJ ROL B, KRKA B. S4VA KRANJ G in B, RADENSKA B. PIVOVARNA LAŠKO in UNION G in B, JUTEKS ŽALEC G. B in D, HELIOS B, CEMENTARNA TRBOVLJE G. B in C. • Prodajamo delnice na borzi 5^. Slovenj Gradec, tel.: 0602 429-08 ^ \ Ljubljana, tel.: 061 125-80-74 /f BtDffana Pretekli teden je minil v znamenju porasta tečajev, kar se je poznalo na borznem indeksu. Tečaji vrednostnih papirjev so v povprečju porastli za pol ali več odstotkov. Borzni posredniki so v desetih dneh trgovanja sklenili preko 4800 borznih poslov v skupni vrednosti tri milijarde tolarjev. Večina prometa je bilo sklenjenega z delnicami, ostali delež pa pripada trgovanju z obveznicami. S kratkoročnimi vrednostnimi papirji je bilo sklenjenih zanemarljivo malo poslov. Borzno dogajanje je postalo zanimivo že v ponedeljek, 29. septembra, ko smo zabeležili šestoodstotni padec tečaja delnic Zdravilišča Moravske toplice. Padec je povzročila nenadna večja prodaja s strani ene same borzne hiše. Delnice se je med trgovanjem lahko kupilo po ceni 1200 tolarjev za eno delnico, naslenji dan pa je povpraševanje že presegalo 1300 tolarjev. Konec tedna je tečaj delnic Zdravilišča Moravske toplice porastcl do 1390 tolarjev, v petek, 3. oktobra,pa je padel na 1332 tolarjev. 30. septembra smo dve minuti pred začetkom trgovanja dobili iz borze sporočilo, da je trgovanje z Lekovimi delnicami zadtiano. Vzrok naj bi bil odstop člana uprave. Naslenji dan je bilo trgovanje sproščeno, informacija o odstopu pa je bila potrjena tako, da je vpliv deloval negativno. Vrednost delnice se je zmanjšala za 3,6 odstotka. Tako kot Lekove delnice so bili v torek zadržani tudi nakupni boni šeste in sedme serije. Vzrok zadržitve je bil v prehitri objavi septembrske inflacije. V sredo smo dobili novo strukturo borznega indeksa. V idneks so bile vključene štiri nove delnice, in sicer delnice Petrola, Radenske, Istrabenza in Etola Celje. Ta dan je indeks izgubil skoraj 14 indeksnih točk in se tako ponovno oddaljil od psihološke meje 1500 točk. Pretekli teden je vrednost indeksa proti koncu trgovanja porastla na 1518 ineksnih točk. Problemi z Mecatorjevo upravo so se ponovno pojavili. Tečaj je 3. oktobra padel s 5800 tolarjev na 5400 tolarjev, proti koncu trgovanja pa je “zlezel” nazaj na 5600 tolarjev. Kljub zadnjim optimističnim znakom je tečajna razlika znašala skoraj 4 odstotke. Tečaj je v prejšni teden nihal med 5400 in 5450 tolarji, proti koncu tedna pa je ponovno dobil zalet do 5800 tolarjev. V kotacijo smo dobili dve novi delnici: Hotelov Palače Portorož in Aerodroma Ljubljana. Delnice Hotelov Palače so začele kotirati v torek, njihov tečaj pa se je oblikoval pri okoli 1200 tolarjev. Borznih poslov z njimi zaenkrat ni bilo veliko, petkov enotni tečaj pa je končal pri 1184 tolarjih. Bolj zanimivo je bilo spremljati delnice Aerodroma Ljubljana. Prvi sklenjeni posel je bil pri 1500 tolarjih, proti koncu trgovanja pa se je cena delnice že povišala za skoraj 1000 tolarjev. V četrtek in petek je tečaj nadaljeval pozitivni trend, ki pa je dobil zalet tudi ob informacijah, da bo vlada omogočila nakup delnic tujim investitorjem. Enotni tečaj delnic Aerodroma je v petek znašal 2610 tolarjev za eno delnico. Poleg novih delnic so se v borzno kotacijo A premestile delnice Nike, kotirajoči seriji rednih delnic Kovinotehne so se pridružile delnice B serije. Večja ponudba delnic na tečaj ni vplivala preveč pozitivno, saj je potrebno za eno delnico še zmeraj odšteti 500 tolarjev. Ilirika Borzno Posrednišak Hiša d. d. Matej Tomažin Pokoj nina po vasi men. ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plač ilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu, ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Kvropi. i= zavarovalnica triglav »sc PRAPROTNI Kdo o VOLKSWAGEN GROUP Pooblaščen serviser in prodajalec vozil Šaleška 15, 3320 Velenje, Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928; Mobitel:0609 645-129 NASA PONUDBA: -PRODAJA NOVIH VOZIL ŠKODA FELICIA FELICIA COIVIBI PICK UP OCTAVIA -PRODAJA RABLJENIH VOZIL -PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA ŠKODA ZA KOROŠKO, ŠALEŠKO IN SAVINJSKO DOLINO. VOZILA JE MOŽNO KUPITI NA KREDIT IN LEASING DO 5 LET. DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. dol 6. ure, sobota in nedelja zaprto EKO DIM d.o»o» Ravne na Koroškem Z dimnikarji do čišt-ejšega zraka, okolja in prihranka goriva • redni in izredni kontrolni pregledi • letni strokovni pregledi z izdajo potrdil o stanju naprav • meritve emisij dimnih plinov iz posameznih kurišč • določevanje toplotno - tehničnih karakteristik posameznih kurilnih naprav • strokovni pregledi za izdajo soglasij Pri čiščenju kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav je obseg naših opravil naslednji: • redna mehanična in kemična čiščenja ogrevanih površin • generalna čiščenja • izžiganje oblog • p roti korozijska zaščita EKO DIM - STROKOVNO DO ČISTEGA OKOLJA £3 Poslovna enota Ravne na Koroškem © 21 339 £$ Poslovna enota Slovenj Gradec © 41 609 £$ Poslovna enota Radlje ob Dravi © 73 051 mmmm mm Javornik 13, Ravne na Kor. tel.: (0602) 28 71 80 fax: 28 71 81 ZOLES d. Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 g o co ID g o COBI SS i (0602) 20 759 BATERIJ : jvii' - tl - tl - tl - tl b AMI AMPRET Šmartno 36 2383 Šmarno pri Slovenj Gradcu Tel/fax: 0602 53 683 Odpiramo nove prostore na Celjski cesti v Slovenj Gradcu ! Vm jju 3.1 j 3jjj IjTOStJlI ^ salon vozil t> servis mehanična delavnica t> ličarska delavnica ti n ti 7 J j ii