Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: . Za celo leto predplačan 16 gld., ra pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. k V administraciji prejeman velja: $ Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za Četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. f V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema npravnlStvo ln ekspedicija » ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulleah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredništva t e 1 e f 6 n - š t e v. 74. Štev. 196. V Ljubljani, v torek 30. avgusta 1898. Letni!* XXVI "Vabilo na naročbo. S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo »Slovenca". 15 gld. 8 „ Oljka miru. Ruski car Nikolaj je iznenadil ves svet s svojim mirovnim klicem. Z oljko v roki oznanja svetovni mir, katerega si žele vsi narodi. Ideja je plemenita, človekoljubna. Že desetletja množe se opravičene tožbe o vojnih pripravah, neznosnih bremenih, katera armade nalagajo davkoplačevalcem ter uničujejo sadove truda in dela. Toda te tožbe spremljajo vedno obupni vzdihi, da se ne uresničijo te želje, dokler se ne zjedinijo velesile, dokler jeden ne prične inicijative. To se je zgodilo, in svet se čudi, da je to sedaj sploh mogoče, sedaj ko Evropa zbira svoje moči, da si v tujih deželah osvoji novih zemlja za naselbine. In vendar, korak je storjen, seme je padlo na rodovitna tla vseh narodov. Vprašanje je le, ali bodo merodajni krogi pustili, da to seme vzkali ter se razvije v mogočno drevo, pod čegar senco bi narodi živeli vjmiru in večji zadovoljnosti. Konferenca se snide gotovo, kajti noben državnik ne bode imel toliko poguma, da bi se ustavljal resnemu vabilu. Najbolj iznenadjeni so Francozi, ki še vedno niso pozabili izgubljenih provincij ob Renu. »Matin« naravnost imenuje carjev predlog prazne sanje, ki se ne bodo uresničile. Dunajski listi brez izjeme pozdravljajo plemenito idejo, ob jednem pa izražajo dvome, da bi se uresničila v bližnji bodočnosti. V jednakem smislu pišejo nemški in italijanski listi. V nastopnem objavimo nekaj glasov o tem zgodovinskem predlogu. »Wiener Abendpost« piše : Velikodušna ini-cijativa ruskega carja bode gotovo pospešila težnje vseh pristašev svetovnega miru. Evropske zveze imajo isti namen, zato bodo vse države uvaževale želje in namere ruskega carja. »Fremdenblatt« pravi : »Vladar največje države je prevzel vzvišeno službo posredovalca miru. Ta klic bode gotovo povsod vzbudil glasen in prijazen odmev«. »Pester Lloyd« piše : Iz Rusije je prišla inicija-tiva izvanredne važnosti. Car je sprožil evropsko konferenco glede razoroženja. Ta predlog ne potrebuje utemeljevanja, ker zagovarjajo ga neznosna in še vedno rastoča vojaška bremena; priča pa o plemenitem mišljenju ruskega carja, katerega namere gotovo ne bodo tolmačili z nezaupanjem. »Or. Hirlap« pravi: »Jutri bode svet trdil, da je car Nikolaj II. zme-del svetovni red ter postavil začetek prihodnjega stoletja na današnji dan. Kdo bi preračunil koristi, ko bi se uresničila ideja ruskega carja ?« »Mag. Hirlap« piše: »Strašne posledice milita- rizma , neznosnost rastočih oboroževanj slika mladi car z lepimi besedami. Ali se morda res uresniči »roman prihodnjega stoletja«? Car želi da se snide konferenca. To se zgodi. Toda po konlerenci se bodo države oboroževale s podvojeno močjo.« »Mag. Ujsag« imenuje carjevo izjavo dogodek, kakoršnih je malo v zgodovini. Ruske »Novosti« naglašajo, da se to vprašanje ne bode rešilo, dokler se ne odstranijo nagibi, ki dajejo smer sedanji politiki Konferenca bode morala določiti preporna vprašanja ter na-svetovati sredstva za mirno rešitev. Morda se koncem 19. stoletja izvrši likvidacija sedanje mej-narodne politike, ki je polna nemirov in nevar-nostij. Naj bi se človeštvu posrečilo, da vstopi v 20. stoletje kot gospod nravnih in fizičnih močij, časnih in gmotnih dober, ki nimajo drugega namena, nego zagotovilo splošnega blagostanja. — Nemška »Pet. Zeitg.« izraža nado, da se bode cesar Viljem z veseljem pridružil načrtu svojega prijatelja. »Nat. Zeitg.« meni, da ruBki car s svojim oklicem sicer ni spravil s sveta onih vzrokov, ki so pospeševali že desetletja splošno oboroževanje, vender pa bodo vse vlade resno presojale ta predlog. »Ktiln. Zeitg.« piše, da se danes pač ne more odgovoriti na vprašanje, ali se bode uresničila ideja ruskega carja. Trodržavna zveza in Francija gotovo zaupata resnosti tega poziva, tudi Nemčija bode podpirala namero ruskega carja. V načelu bodo vse države jedine, a težave se bodo pokazale pri praktičnem izvajanju. Težko bode najti pravo merilo za oboroženo moč posameznih držav. Se težje bode spraviti v soglasje mornarice posameznih držav z armadami na kopnem. Ako bode Nemčija prepričana, da more z manjšimi voj- LISTEK. Sraka in Krokar. Tutti frutti. — I. Voljč. II. In solnce je sijalo toplo, kot bi kurilo najbolj suha jelova drva. Gosti so se kopali v mrzlih kopeljih, jaz pa sem samoval v dišečem parku na senčni klopi. Pajek je ravno spredel mrežo z moje klopi na suho smerečjino vejo. Ker nisem imel drugega dela, iskal sem dolgo tertium comparationis med njim in seboj; slednjič sem ga našel. »Oba sva na preži!« vzdahnil sem, »pajek na muhe, jaz na pikantno snov !« In bil sem tako vesel svoje najdbe, da sem se zasmijal . .. Da, zasmijal sem se pošteno, če se tudi nisem že tri dni. In tedaj je bilo, ko je stopil — on pred me ! Gledal me je nekaj časa, potem pa se je spustil na nasprotno klop, vrgel klobuk zraven sebe, vtaknil vseh deset prstov v svoje dolge kuštre in strmel pred se v — pesek. Nisem mogel obrniti očij od njega, tako im-pozanten se mi je zdel. Dolgi lasje, razpuščeni preko ramen, lica bleda in suha, oči temne, vdrte kakor v brezno, nos dolg kot smrekov češarek, vrat visok kakor labodji, drugo vse ... no drugo je sedelo in nisem mogel videti. Ali morda ne verjamete, da je bil tak ? Kadar se snidemo, pokažem vam njegovo fotografijo, in videli bote, da je bil do pičice tak . . . Ker se je zopet vame ozrl, nisem vedel, kaj bi počel, in vzel sem svoj bilježnik in svinčnik ter začel računiti, koliko mi še preostane, če si privoščim opoldne rižoto z golobčki. Povedati vam moram namreč, da je to moja najljubša jed. Prepričal sem se, da bi preveč potrošil in melanho-lično-otožno-žalostno sem spravil zopet vse v žep. In on je to videl in vstal je energično, stopil do mene in se mi globoko poklonil. »Torej tudi Vi pesnik ? Iz Brca me veseli, gotovo ste ravno kaj pikantnega, tako kak »Stoss-seulzer« zabilježili. . . pardon moje ime Sraka Pavel, . . . pesnik in literat... in Vaše, če smem ... »Boštijan Krokar, tudi pesnik in literat. . .« »Moj Bog, veseli me, iz srca veseli . . . Dva pesnika in literata na jednem in tistem, tako majhnem kraju . . ., da zna to gnezdo k . .. . ško, kaki dve plemeniti ptici (naj se pomisli: Sraka in Krokar!!) v sebi krije, gotovo bi nama prirejalo ovacije, ovacije in kake . . .« In tako je govoril naprej in naprej, jaz pa sem molčal in zijal. Ali je potreboval komen-tara ?! Bila sva takoj prijatelja. In sedla sva in delala plane. Razdelila sva si ves park v dva jednaka dela ; v jednem naj bi kraljeval on, v drugem jaz. Spaka le čakaj! Gotovo nama ne uide nobena snov ... Bil sem tisti trenutek pol centa lažji pri svojem srcu in gledal sem jasnega obličja v bodočnost, ki je krila zame v svojem krilu kedo ve koliko tvarine in — slave. »Gospod Krokar, ali ste že čitali moj najnovejši proizvod ?« »Katerega mislite, gospod Sraka ? Vašega psevdonima ne vem.« »I . . i . . ali ne mislite, ne morete uganiti, kateri bi bil vreden mene ? [Ugibajte nekoliko; čakajte, našteval vam bom jaz po vrsti, kar je izšlo v zadnjem času in vi recite, ali je moje ali ne. Prvič je Kurja polt in nje bistvo... ali mislite to ?« Že naprej je odkimaval na lahko, tako, da sem imel veliko upanja, da bom uganil, katero delo je njegovo. »Ne, ne«, odgovoril sem brez pomisleka. »Roman: Hanibal in njegova mati?« »Tudi ne !« Slo je kake pol ure dalje vedno jednako , . . Slednjič prideva na »punctum saliens«. »Ali: Himen na ljubezen?« nimi močmi zavarovati svoje meje, bode rada podpirala carjeve namere. »Times« naglašajo, da je carjev predlog velike politične važnosti, četudi se ne uresniči. — »Standard« pa piše, da Anglija ne opusti oboroževanja, dokler so v nevarnosti njene trgovinske koristi. Francoski listi pozdravljajo plemeniti čin ruskega carja, a dvomijo, da bi se uresničil v dejanju. »Figaro« pravi, da so vlade že pred štirimi dnevi dobile carjevo sporočilo. Ko bi vlade nasprotovale, ostalo bi pisanje v miznici. »Soleil« upa, da je francoska vlada dobila garancije glede vzhodnih pokrajin. »Voltaire« pravi, da je zveza z Rusijo obljubila izvršiti, česar Francija sama ni mogla doseči, in to obljubo sedaj izvršuje. Ostali francoski listi dvomijo, da se uresničijo lepe sanje. Predno se izvrši to veliko in plemenito delo, trebalo bi popraviti stare krivice ter odstraniti vse ovire miru, kar pa je skoraj nemogoče. In vender smemo naglašati, da milijoni pozdravljajo to zlato misel, katera je vredna mogočnega vladarja. Politični pregled. V Ljubljani, 30. avgusta. O krizi sodijo politični zdravniki jako slabo ter že imenujejo naslednika grofu Thunu in baronu Banffjju. Prihodnja moža sta baje — baron Chlumecky in grof Julij Andrassv. Ta dva moža sta sicer že strašila na odru, a sta se zopet zgubila v globino. Novejša poročila namreč trdijo, da se je med obema vladama pokazalo veliko nasprotje, katero naj bi ublažila državna zbora. Baron Banfly noče prevzeti nobene obljube, da se zviša ogerska kvota. Grof Thun pa odločno zahteva, da se ob jednem z nagodbo določi kvota, in sicer v Avstriji s pomočjo § 14. Neki mažarski list piše porogljivo o ministerskih posvetovanjih: »Danes sklenejo, da bodo jutri sklepali.« Jezikovni naredbi sta v sedanji notranji krizi vedno na dnevnem redu. Mnogi listi so že poročali, da vlada prekliče naredbi in državnemu zboru predloži jezikovni zakon. »Narodni Listy« pa odgovarjajo, da si je po besedah grofa Beusta češki lev vedno največ škodil, kedar je izpustil ponudeni mu grižljej. Imenovani list dostavlja: Edina garancija, katero more vlada dati, bi bila določba o jezikovnem zakonu, da sta jezikovni naredbi razveljavljeni isti dan, ko zakon stopi v veljavo. Grško-turška »veza. Grški vladni krogi se vedno bolj ogrevajo za zvezo s Turčijo, in tudi sultanu bi bilo to všeč. Rusija pa temu odločno nasprotuje. »Novosti« pravijo, da se to ne more in ne sme zgoditi zlasti sedaj, ko se snuje balkanska zveza ; pri tej zvezi se pa upošteva tudi Grčija. — Ako bodo odločevali v tej zadevi isti politiki, ki so odločevali v grško-turški vojni, bi Grška gotovo ne vstopila v balk. zvezo, ker na Turškem si žele — napolniti svoje žepe. Pri tem vprašanju je izbulil oči, ves život nagnil proti meni, glava mi je nehote kimala in videlo se je, da nestrpno čaka, da porečem : to pa to ... 1 ln izgovoril sem osodepolni d a. Tedaj pa je priskočil k meni, me objel, izpustil, začel plesati krog mene, da sem se zbal, da znori. »Ti imaš čut, da — tu moja roka, tikajva se zanaprej — Ja, ja es gibt Punkte, in \velchen sich grosse Geister, Genies beriihren ... Mi dva sva taka duhova, genija, in jaz vem, da je tvoja duša takoj pri vprašanju zabrnela, ker sem zadel pravo struno. Ti znaš ugibati, kritikovati znaš gotovo še bolj !« Moj Bog, zakaj si me zapustil. Torej to delo, delo epohalne bedastoče je njegovo! In jaz naj sedaj kritikujem, ko so časopisi že ves teden norce brili s tem himnom na ljubezen... Ah, ah . .. In vzel je iz torbe exemplar, me potegnil na klop in začel brati: »Ljubezen, ti si M o z e s o v a palica, Odpiraš vire čarnih nam skrivnostij, Izvabljaš vodo solz celo kamnitim srcem, Namakaš z roso cvetkam kapice ...» (Dalje sledi.) Na lurškem so se pričeli podivjani mo-hamedani znova gibati. V dveh krajih so napadli zopet krščanske Armence in jih več sto poklali, večinoma žena in otrok. Poseči bodo moralo vmes zopet velevlasti. Vzhodno - azijski konflikt se je zadnje dni precej poostril. Kakor je zvedel »Daily Mail« iz Pekinga, je angleški poslanik Macdonald za-pretil kitajski vladi z vojno, ako ne ustreže angleškim zahtevam. Angleško brodovje se menda že zbira v lukah Wei - hei-Wei in Ilankau. Vse to je naperjeno proti prijaznim odnošajem med kitajsko in rusko vlado. — Z drugih strani pa poročajo, da vsa stvar ni tako huda. Angleški poslanik Scott v Petersburgu sicer živahno razpravlja z rusko vlado glede obestranskih interesov na Kitajskem, toda obravnave Be vrše povsem prijazno. Ako bi pa angleška vlada mislila v resnici nastopiti z orožjem proti Kini, Rusija gotovo ne bode prepustila svojega najboljšega vira lakomnim Angležem. Anglo - egipčanska vojna ekspedlclja bode napadla zadnje utrdbe Mahdistov prve dni meseca septembra. Trčili bodo skupaj v lverre-riju ali Ondurmanu. Angleško - egipčanska vojna sila sestoji iz 23 000 pehote v šestih brigadah, dveh konjeniških polkov in nekaj topničarstva. Angleži so si menda popolnoma svesti zmage. Cerkveni letopis. Spomini na župnika Janeza Dolžana. Sest let je preteklo, odkar sem se seznanil z dragim pokojnikom, kateremu v spomin pišem te vrstice. Brž naju je združila prijateljska vez, ki je postajala leto za letom močnejša. Upal sem, da bom še dolgo užival to srečo, ali prišlo je drugače. Na jutro, dne 17. avgusta t. 1. se je po trste-niški župniji bliskoma razširila novica: Gospod so umrli! — Ali je mogoče? Saj so bili še včeraj zdravi in veseli! — Mnogi kar niso hoteli verjeti, toda žalostno zvonenje, ki se je jelo kmalu razlegati po naši dolini jih je prepričalo, da je vse resnično, kar so slišali. Ljudje so trumoma hiteli k mrtvaškemu odru, mlado in staro je želelo še jedenkrat videti prijazno, četudi že obledelo obličje svojega duhovnega očeta. Ko smo se 18. avgusta zbrali k pogrebu, je bila sicer prostorna cerkev natlačeno polna; odkar pomnijo, se še ni sešlo toliko duhovnikov v njej, prišlo jih je namreč nič manj nego 40 poslednjo čast izkazat svojemu sobratu. Po opravljenih molitvah za duše v vicah, je stopil na lečo gospod dekan Anton Mežnarec, umrlega župnika rojak in mnogoletni prijatelj. V lepih besedah je črtal veliko izgubo, ki je zadela Trste-ničane in tudi nas duhovne sobrate. Ni bilo lahko govoriti ; že pred začetkom so se udirale poslušalcem gorke solze po licih, čulo se je zamolklo ihtenje, ki se je za malo trenotij izpremenilo v glasen jok. Prav tak prizor, če ne še pretreslji-vejši, se je ponovil, ko so po sveti daritvi nosilci vzdignili krsto in smo se približali odprtemu grobu. Res, ljudstvo je plakalo kakor deca, ki je izgubila milo mater ali skrbnega očeta. Poleg njegovega prednika Ignacija Gregoriča smo ga izročili materi zemlji v naročje. Tudi po Grego-riču so pred šestimi leti Trsteničani tukaj žalovali, ker so ga ljubili, kar priča tudi to, da so mu postavili na poziv našega pokojnika dostojen tamenit spomenik na nasprotni cerkveni steni. — Po dovršenem cerkvenem opravilu in po Jenkovi nagrobnici, ki jo je zapel moški zbor, smo se poslovili od novega groba, pokojniku želeč večnega miru in veselja nad zvezdami. Janez Dolžan je bil rojen 18. junija 1840 v Zabreznici v brezniški župniji. Žive še njegov oče, starček v 97. letu, 4 bratje, med njimi Klemen, sedanji gospodar v Dolžanovi rojstveni hiši pri »Kodrasu« — poseben ljubljenec pokojnikov in 2 sestri. Od dveh bratov sem slišal, da nista nikdar videla očeta jokajočega, a ko so izvedeli o smrti gospodovi, so jim tekle debele solze po licih. Našega Janeza so poslali v Ljubljano v šolo. Bil je izredno nadarjen. Sam mi je včasih pripovedoval, da mu je bilo učenje igrača. Zmerom je bil med prvimi. Zelo ga je čislal in ljubil rajni dr. J. Gogala. Le zaradi jedne reči ga je nekoč pokaral: Sie rauchen wie ein Turke! Zadnja leta na višji gimnaziji je mnogo poučeval po zasebnih hišah in se je tako seznanil z mnogimi odličnimi rodbinami; pri Josch-evih je bil kakor domač. Njegov tedanji gojenec, sedaj vladni svetnik v Ce-lovcu, dr. med. Josch, ga je obiskal že pred malo leti na Trsteniku, dopisovala sta si redno leto za letom. L. 1863 je dovršil osmo šolo in prestal maturo z odliko. Rede je dobil take: Vedenje: den Vorschriften vollkommen gemtiss. Veronauk: vor-zilglich — sehr griindlich. Latinsko: [reeht gut. Grško : vorzuglich. Nemško : vorzuglich. Slovensko : reeht gut. Zgodovina in zemljepisje: vorzuglich. Matematika: vorzuglich. Fizika in priro-dopis: sehr gut. Propedevtika : sehr gut. Vzgoje-slovje: sehr gut. Tisto leto je stopil predsednik deželnega sodišča v Ljubljani, Josch, v pokoj in se je pre-selil v Gradec. Dolžan je šel z njim in se je vpisal na vseučilišču med poslušalce klasičnega jezikoslovja. Rad je zahajal tudi k predavanju zgodovinarja dr. Weissa. — Kakor kaže še ohranjen indeks, je obiskoval šolo prav pridno. Dve leti in pol je tam ostal in poučeval med tem tudi v hiši neke baronice. Prislužil si je mnogo denarja. Ker ni bil nikdar skop, je imel okrog sebe mnogo prijateljev. Bil je rad vesel, posebno je ljubil petje, dasi sam ni bil pevec, a nikdar razuzdan. Marsikako burko mi je sam pripovedoval, ko sva se kedaj menila o tistih časih. Kako zmožen je bil visokošolec Dolžan, zato naj podam samo jeden vzgled. Ob počitnicah je doma naredil pismeno pedagogično nalogo prijatelju rojaku, ki je pozneje služil kot gimnazijski profesor zgodovine na hrvaški zemlji in umrl pred nekaj leti v domovini. Naloga je bila tako izborna, da bi bila po sodbi izpraševalne komisije zadostovala kot disertacija za doktorat. ___ (Dalje sledi ) Glasba. Nove orgije, sestavila brata Zupana v Kamni-gorici za rimsko - katoliško cerkev bi. Gospe v Drnišu. Župnik P. O. Andrej Vukičevič me je pozval, da izrečem svojo sodbo o novih orgijah. Rad se odzovem uljudnemu pozivu, zlasti ker sem čul, da sta brata Zupana sestavila te orgije po sistemu, katerega so priporočili katoliški shodi. Že vnanjost kaže solidnost notranjega dela. Brez mnogih nepotrebnih okraskov s trdim ma-terijalom in resnim slogom dičijo lepo cerkev. Zdi se, kakor bi bile cevi izpostavljene prašini, toda vrejeno je tako, da se cevi vidijo ter delajo s svojo obliko in razporedbo lep vtis, ob jednem je pa tudi oskrbljeno, da prah nima pristopa. — Orgije so za dva manuala. Organist je obrnjen proti velikemu oltarju, ker manuali so postavljeni kakor eleganten harmonij, in registri leže vodoravno nad manuali. Da ustrezajo te orgije umetnosti in željam katoliških kongresov, dokazujejo popisani registri. Prvi manual. 1. Principal 8' (5 lesenih, 49 kositarnih cevij). 2. Bordon 16' (24 lesenih, 30 kositarnih cevij). 3. Fliite oetaviante 8' (24 lesenih, 30 kositarnih cevij). 4. Gamba 8'; 54 kositarnih cevij. 5. Octava 4'; 54 kositarnih cevij. 6. Fugara 4'; 54 kositarnih cevij. 7. Mixtur 273; 204 kositarnih cevij; 8. Cornet 2»/3; 162 kositarnih cevij. Skupaj je cevij v prvem manualu 53 lesenih n 637 kositarnih cevij. Drugi manual. 1. Geigenprincipal 8'; 12 lesenih, 42 kositarnih cevij. 2. Gedecht 8'; 20 lesenih, 34 kositarnih cevij. 3. Aeoline 8'; 12 lesenih, 42 kositarnih cevij. 4. Vox coelestis 8'; 42 kositarnih cevij. 5. Dolce 4'; 54 kositarnih cevij. Drugi manual ima torej 44 lesenih in 214 iositarnih cevij. Pedal. 1. Principalbass 16', odprt, 27 lesenih cevij. 2. Subbass 16', zaprt, 27 lesenih cevij. 3. Octavbass 8', odprt, 27 lesenih cevij. Skupaj 81 lesenih cevij. Nagodni register. 1. Spojitev druzega manuala s prvim. 2. Spojitev pedala s prvim manualom. 3. Spojitev pedala z drugim manualom. 4. Tutti. 5. Forte. 6. Mezzo forte. 7. Piano. Kakor registri, tako so tudi nagodni registri jako pripravno vrejeni. Manuali imajo torej 54 tipk, pedal pa 27. Vsi registri preidejo celi ma-nual. Osem registrov je po 8', a trije po 16'. Mixtur, po starem ripieno, je pod jednim registrom. Vse te in druge posebnosti odgovarjajo umetnosti in cerkveni zahtevi. Na takih orgijah se morejo proizvajati klasične skladbe, dočim ni mogoče na orgijah po Colidovem, Nokičevem in drugih sistemih italijanske šole iz prejšnjega veka proizvajati nič resnega in cerkve dostojnega. Pregledal sem sapnico, mehove, mehaniko in vse je vrejeno najtočneje in po najnovejšem sistemu. Igral sem na orgije. Tipke pod prsti so tako lahke in točne, kakor le pri najbolj dovršenih orgijah; registracija je jako priročna. Glasovi so taki, kakoršne cerkev ravno hoče, močni, krepki, sladki, resni. Brata Zupana sta popolnoma odgovorila svoji pogodbi, zaslužila sta priznanje umetnikov, z novimi orgijami sta se pa priporočila vsem pravim ljubiteljem umetnosti. Po mojem mnenju so dr-niške orgije najdovršenije in najbolje v Dalmaciji. Fra Ivan Barbič, župnik v Vrlici, organist in učitelj glasbe. Dnevne novice. V Ljubljani, 30. avgusta. (Osebne vesti.) Za župnijo Št. Jošt nad Vrhniko je prezentovan g. Fr. L a k m a y e r, župnik na Grahovem. — Imenovana sta gg. Metod Dolenc in Milan Škerlj za sodnijska avskultanta. — G. Anton Mezeg, kaplan v Selcih, je prestavljen kot administrator v Podkraj, g. Jernej Bernard, kaplan v Postojni, kot kaplan k sv. Križu pri Litiji. (Vseslovenska delavska slavnost) Nadalje so naznanila svojo udeležbo sledeča društva: 10. Katoliško društvo za delavke v Ljubljani; 11. Delavsko podporno društvo v Celji; 12. Krščansko delavsko podporno društvo v Domžalah; 13. Deputacija konsumnega in posojilnega društva v Radečah; 14. Konsumno društvo pri Mariji Devici v Polji. (Umrl) je sinoči ob '/.10. uri v trnovskem predmestji gospod Frančišek Goršič, orgljarski mojster in hišni posestnik v Trnovem, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 62. letu svoje dobe. S tem je zaznamovati na polju našega or-gljarstva veliko izgubo, kajti blagi pokojnik je bil orgljarski mojster v pravem pomenu besede, »kateri je pridno napredoval s časom. Oprijemal se je rad novejših praktičnih iznajdb, zlasti si je v zadnjem času pridobil pravico, izdelovati orgije po najnovejši, čisto pnevmatični sestavi. Njegova dela se smejo v jedno vrsto staviti z izdelki slo-večih inozemskih mojstrov. Ni tukaj mesto, da bi razpravljali obširneje o prelepem razvoju orgljar-stva na Kranjskem od njegove dobe; le kratko naj pohvalim lepo zunanjost, skrbno notranjo izpeljavo in nad vsem pa prekrasno intonacijo od njega narejenih orgelj. Najkrasnejše delo njegovo so uršulinske orgije v Ljubljani — 30 spremenov na treh manualih — z neprekosljivo lepo intonacijo. Frančiškanske orgije v Ljubljani in Gradcu, one mogočne v Zagorju, Logu pri Vipavi, v Ribnici, Vipavi, Stari Loki, Trnovem v Ljubljani, Koflachu na Štajerskem i. dr. do mičnih malih marijaniških slavijo um in vestnost svojega izdelo-vatelja. Zadnje njegovo, 66. delo, so bile orgije za St. Lenart na Gorenjskem. Že ko je izdeloval te orgije, je bil v nogah zelo bolan in le z veliko težavo se je odpravil na Gorenjsko, da je postavil še te zadnje svoje orgije. A ko se je vrnil, moral je v postelj, iz katere ni več vstal. Pogreb njegov bode jutri popoludne ob petih iz Razpot-nih ulic št. 6. — Bog daj blagemu pokojniku, ki je toliko storil v povzdigo službe božje, večni mir in pokoj ! (Iz Novega Mesta.) Včeraj, 28. avgusta, so usmiljeni bratje v Kandiji otvorili novo bolniš- nico, ki so jo, kakor znano, premilostni knez in škof dr. Anton Jeglič blagoslovili pretečeni mes< c. Bolniki so že v novih prostorih. Sobe so res okusne, krasne, da si preproste. Prostora bo v novi bolnici za približno 100 bolnikov. — Ajmo, rojaki, podpirajmo usmiljene brate, junake krščanske ljubezni, z vsemi močmi, saj so postavili nam oziroma bolnikom našim to krasno zgradbo, saj se žrtvujejo za svet. Podpira naj jih vsa dežela, saj iz vse dežele sprejemajo bolnike, ne — kakor se večkrat napačno čuje — samo z dolenjske strani. Podprimo jih vzlasti letos, ker so zlasti letos potrebni naše gmotne podpore. (In Krškega.) 27. in 28. avg. sta bila v resnici dva praznična dneva za Krško. Zelo lepo se je namreč vršila svečanost v proslavo 50 letnega jubileja cesarja Fr. Jožefa I., ter blagoslovljenje nove krške bolnice in stolpa za gasilne vaje. — 27. popoldne se je vse mesto okrasilo z zelenjem, cvetjem, raznobarvnimi balončki, svetilkami in cesarskimi ter slovenskimi zastavami. Zvečer istega dne je bila bakljada in mirozov s popolno godbo bosenskega polka iz Gradca po mestu in sicer v naslednjem redu: najprvo 10 kolesarjev z okrašenimi kolesi in larnpijončki, potem meščanska garda in gasilci (z nemškim zapovedništvom), za njimi godba in na to 60 mož še tukaj ostalih topničarjev. Godba je igrala pred županstvom in glavarstvom nekaj komadov in cesarsko himno. Po mirozovu je godba igrala na vrtu g. Grego-riča več slovanskih koračnic in napevov: Naprej zastava slave, U boj, Oj banovci i. t. d. ter končala s himno: Lepa naša domovina. 28. zjutraj ob 5. budnica. Ob 10. dopoludne sv. maša pri novo zgrajenem poslopju krško bolnice, katero je daroval g. župnik Knavs v to pripravljenem šo toru. Pri sv. maši so prisostvovali g. dež. predsednika namestnik g. Schemerl, gosp. dvorni svetnik Šuklje, c. kr. uradniki, mešč. garda, gasilci in okoli 3—4000 ljudstva. Po sv. maši je najprvo g. župan dr. Romih pozdravil vse navzoče in dal besedo slavnostnemu govorniku dr. I. Tavčarju, ki je obrazložil pomen in namen slavnosti ter končal s pozivom, naj zaori iz grl navzočih trikratna »slava« našemu milemu vladarju — Govoril in zahvalil se je nato g. Schemerl v slovensko-nemškem govoru. Potem se je blago slovilo poslopje nove bonlice in stolp za gasilne vaje. Popoldan pa se je vršil koncert z različnim vsporedom: deklamacijo, slavnostnim govorom, petjem in godbo. Slavnostno besedo, katero je za slavnost zložil dr. I. Mencinger, je deklamovala ljubko in precizno g. Minka Gregorinova. Slavnostni govornik dvorni svetnik Š u k lj e je v krasnem govoru obrazložil, iz kakega vzroka prirejamo Slovenci slavnosti v proslavo cesarjevega jubileja ter med drugim dejal: Te slavnosti niso morda od kake višje oblasti citirane, komandi-rane, ampak prihajajo naravnost iz verno - uda-nega srca našega naroda do cesarske dinastije. Končal je z besedami: Zato Te ljubimo iskreno, ker Ti naš rod si osvobodil. Mešani zbor obstoječ iz 16 pevk in 14 pevcev je pel več krasnih pesnij in nekatere moral ponavljati. Godba je tudi sedaj igrala mnogo slovenskih komadov. Zvečer se je vnel precej živahen ples. Sploh je bil prav lep dan in krasen večer. ( Nova zastava.) Kakor znano, blagoslovljena bode dne 4. septembra t. 1. zastava »Slovenskega zidarskega in tesarskega društva«. Ta prapor je brez dvojbe jeden najlepših na Slovenskem. Zastava izložena je v društvenih prostorih v »Kolizeju«, I. nadstropje na Marije Terezije cesti ter si jo more vsakdo ogledati. Ista z zlatom in svilo na svilenem fondu bogato in barvo-krasno vezena, je delo domače umetnosti ter je bila izdelana po načrtih in narisih akademičnega slikarja gosp. Ig. Zeplichala, učitelja na c. kr. strokovni šoli za umetno vezenje v Ljubljani v atelijeju tega zavoda pod vodstvom učiteljice g. Ane Smid po absolventinjah te strokovne šole. Na jedili strani zastave nahajata se v srednjem delu na modrem svilenem fondu grba zidarjev in tesarjev, nad njima pa grb arhitektov, slikarjev in kiparjev kot obrazovnik umetnikov. Okolo grba obrazovnih umetnikov vijeta se dve palmovi vejici kot simbol zmagoslavja, grba zidarjev in tesarjev pa sta okrožena z divno izmišljeno orna-mentiko stilizovanih cvetlic in raznega sadja, simbolično izražajoč, da dobro delo tudi najde primerno priznanje. Nad grbi je z zlatom vezen napis »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo«. Krajci in vogli te strani okrašoni so z barvokrasno borduro in lepo ornamentiko. Na drugi strani zastave je fond belosvilon. Tu zvrača v prvi vrsti na se pozornost na nekakem podnožju sedeča veličastna postava arhitekture; v desni roki ima krožilo, z levo pa drži risalno desko, na kateri je videti načrt cerkve v romanskem Blogu. Lova noga opira se na stolpni kapitel. Monumentalna postava, slovesna resnoba, ki odseva v duhovitih potezah obličja, vtelesuje v idealnem plemenito arhitekturo. Na podnožni tablici videti je v zlatih črkah društveno geslo: »Stavbe lepa oblika naj bode naša d.ka«. Na desni arhitekture vezena je letnica ustanovitve društva 1897, okrožena z la-vorovo vejico, na levi pa letnica blagoslovljena zastave 1898. Tudi ta stran zastave obrobljena je z borduro in okrašena z lepo komponiranimi vogli v barvokrasnem vezenju. Zanimiva je zastava zlasti zaradi svoje slovanske omamentike. Kovinska dela pri zastavi izvršila je domača tvrdka L. Tratnik, zastavni drog pa po načrtu g. Zeplichala izgotovil g. Josip Stirn, delovodja c. kr. strokovne šole v Ljubljani. Zastava je torej v vseh svojih delili pravi umotvor in dela čast ne le gospodu Zeplichalu, nego tudi obrtni strokovni šoli, ki je tudi pri tej priliki dokazala, da se moro meriti z vsakim zavodom te vrste v naši državi. (Iz Kandije pri Novem Mestu.) Ko se je pred štirimi leti c. kr. pošta v Novem Mestu preselila v svoje sedanje prostore ob periferiji mesta, tedaj je marsikateri meščan in posebno trgoveč z ne-voljo to preselitev grajal, kajti dandanes, ko ima občinstvo toliko intenzivno zvezo s pošto, je vsako otežkočenje silno občutljivo. Ako se je ta uvedba že v mestu samem nemilo čutila, toliko bolj občuti to vsa okolica na desnem bregu Krke, občutijo mnoge bližnje in daljne vasi, ki se tu nahajajo, zavodi in javne naprave. Ako se upošteva, da se tu nahaja največja občina na Kranjskem, Šmihel-Stopiče, ki šteje nad 8000 duš, v kateri občini se nahajajo 3 župnije, 4 ljudske šole, dve veliki tovarni, kmetiška šola, bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji, veliko trgovcev, obrtnikov, rokodelcev itd., kateri vsi imajo veliko s pošto opravila, tedaj je umevno, da jim je oddaljenost pošte velika in občutljiva težava. Ker se pripravni prostori za pošto ne dado lahko v sredini mesta dobiti, ker je zakupna pogodba sklenjena za mnogo let z mestno občino, ki je velike žrtve in precejšnji kapital investirala, da je c. kr. poštni urad primerne in lepe prostore za uradovanje pridobil, zato ni upati, da bi se poštni urad kedaj zopet v sredino mesta preselil. V interesu vsega prebivalstva na desnem bregu Krke, tedaj mnogih javnih inštitucij in privatnih oseb bi bilo, ako bi visoko c. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu hotelo ustreči upravičeni želji navedenih vasij in prebivalcev, ter bi v Kandiji napravilo f i 1 i j a 1 o pošte. S tem ne bi bilo združenih posebnih stroškov, pač pa bi taka vpeljava silno ugajala občini Šmi-hel-Stopiče in vsem navedenim faktorjem. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 30. avgusta. Cesar je vsprejel v avdijenciji poslanika barona Calice. Govori se, da ta utegne biti naslednik Goluhovskega. Dunaj, 30. avgusta. Danes je vsprejel cesar oba ministerska predsednika in finančna ministra. Ogerski ministri odpotujejo danes zvečer. V treh dneh so imeli ministri skupnih posvetovanj pet in jedno pod predsedstvom cesarjevim. To je znamenje, da sta vladi strogo zastopali vsaka svoje stališče in so zaradi tega napadi na grofa Thuna ne-osnovani. Dunaj, 30. avgusta. Posvetovanje, pri katerem so bili grof Thun, baron Banffy, dr. Kaizl. Lukacs in Baerenreither, je trajalo včeraj od 10. do 12. ure. Potem se je vršilo dveurno posvetovanje avstrijskih ministrov ; ob polu 3. uri je cesar vsprejel v av-dijenci grofa Goluchovskega, pl. Kallaya, grofa Thuna, barona Banffyja, Lukacsa, Kaizla in Baerenreitherja. Dunaj. 30. avgusta. Podmaršal pl. Stransky je včeraj zjutraj umrl v 62. letu svoje starosti. BudimpeSta, 30. avgusta. Ogerski ko-respondenčni bureau poroča: Cesar je vsprejel oba ininisterska predsednika, da sta poročala o vspehih nagodbenih vprašanj. Vprašanje utegne biti jutri rešeno. Levov, 30. avgusta. Cesar je daroval pogorelcem v Plesnianu 500 gl., grof Thun pogorelcern v Skalatu 300 gl. Hamburg, 30. avgusta. Nemški cesar je bil poučen o izjavi ruskega cara glede oboroženega miru in se z njo popolnoma strinja. Berolin, 30. avgusta. „Local-Anzeiger" piše, da so nameni l-uskega cara neizvršljivi, ker so stvari na vzhodu preveč zapletene. Francoska vlada je bila iznenadena po tej izjavi. Berolin, 30. avg. „Vorwarts" dvomi, da bi bila želja ruskega cara po miru odkrita ter pravi, da ta izjava kaže, kako velika je nevarnost za svetovno vojsko. Lipsko, 30. avg. Akademičui senat profesorjev lipskega vseučilišča je sklenil, da katoliškega vseučilišča v Freiburgu ne priznava za visoko šolo. Moskva, 30. avgusta. V nedeljo popoludne so odkrili spomenik carju Aleksandru II. Ko je duhovščina molila za pokojnega carja, je vse občinstvo klečalo. Ko je padla zavesa, zagromelo je 320 topov, car je korakal na čelu armade mimo spomenika. Na dvorišču v Kremlu je bil slavnosten obed, h kateremu je bilo povabljeno prebivalstvo z dežele in z redom sv. Jurija odlikovani vojaki. Vsi udeležniki so dobili namizno posodo v spomin. Pri obedu je župan napil carju in carici, ki sta bila jedno uro navzoča. Sofija, 30. avgusta. Včeraj so se vršile občinske volitve po novem volilnem redu mirno in redno. Združena opozicija je podlegla. London, 30. avgusta. Iz Manile se poroča : General Merritt je dobil povelje, da gre k mirovnim pogajanjem v Pariz. V Manili vse pri starem. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m. 1 ^ * j cas opi- | iovauja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Neb* o 5 •— i; i > a ■» -Sv8 a. 29! 9. zvečer 737 9 12-8 brezv. oblačno ao 7. zjutraj | 2. popol. 738-5 737-4 9-7 20-3 si. svzh. sr. jug. megla jasno 29 0 Srednja včerajšnja temperatura 14 1°, za 3-2° pod nonuaiorr. 589 1-1 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog in oče, oziroma brat, strijc in svak, gospod Anton Meršol krojaikl mojster po kratki, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 57 let. dnč 29. t. m. ob 11. uri ponoči mirno in udano v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bode v sredo, dnč 31. avgusta, ob 6. uri popoldne iz hiSe žalosti, Kongresni trg St. 7, na pokopališče k sv. Krištofu. Svete maše zaduSnice brale se bodo v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Dragega pokojnika priporočamo r molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 30. avgusta 1898. Franja Meršol roj. Svetel, soproga. Leopoldlna in Štefanija, hčeri. 587 1-1 Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš nepozabni soprog, oziroma oče, stari oče, brat, strijc, tast in svak, blagorodni gospod Franc Goršič meščan, orgljarski stavb, mojster, posestnik itd. po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v ponedeljek, dne 29. vel. srpana 1.1., ob 9l/» uri zvečer v 62. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajncega se bo preneslo v sredo, dne 31. vel. srpana t. I.. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Hazpotnih ulicah št. 6 k večnemu pokoju na pokopališče sv. Krištofa. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Bodi mu blag spomin. V Ljubljani, dne 30. vel. srpana 1898. Žalujoči ostali. Odlikovan fotograf, atelier Anton Jerkift v Oorlol na Travniku št. 11, filijalka v Trstu na Akvedotu št. 25, išče v Ljubljani (543 4 4) primeren prostor v ustanovitev svoje druge tilijalke. Prostore bi bil pripravljen na svoje stroške prirediti. — Ponudbe Ant. Jerkič-u, fotografu v Gorici, Primorsko. Koverte 8 firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. ŠL 27.898. 573 3-3 Stanovanje v najem! V novo zgrajenem poslopju meičanske bolnice, Špltalike ulice v Ljubljani je jedno v II. nadstropju ležeče, iz 5 sob in postranskimi prostori obstoječe stanovanje od 1. novembra letos oddati. Pojasnila o tem daje podpisani magistrat o uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 16. avgusta 1898. Št. 6323. Razpis. 553 3-3 Na podlagi sklepa deželnega zbora kranjskega z dne 21. februvarija 1898. 1. razpisuje se s tem ena katera se ima podeliti najmanj za eno leto doktorju vsega zdravilstva, ki bi se hotel izobraziti v psihiatriji. Vsled razpisa c. kr. naučnega ministerstva z dne 3. maja 1898. 1, št. 10.515, dobi dotienik ob enem za dobo dveh let, t. j. do začetka poletnega semestra šolskega leta 1899/1900 tudi državno ustanovo 252 gld., tako da bi torej užitki znašali skup 852 gld. Isti bi se moral po končanem izvežbanju posvetiti najmanj šest let zaporedoma zdravniški službi v deželni blaznici na Studencu ter se z re-verzom zavezati, da deželno kot državno ustanovo vrne, ako bi svoji dolžnosti ne zadostil. Prosilci za to ustanovo morajo biti vešči slovenskega in nemškega jezika ter naj svoje s krstnim listom in z drugimi spričevali podprte prošnje do 13. septembra t. L pošljejo podpisanemu deželnemu odboru. X>eželni odbor kranjski. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1898. K st. 44. Razpis. 585 2-1 Podpisani zastop namerava na podlagi od stavbinega odseka c. kr. glavarstva v Logatcu potrjenih načrtov sezidati okrožno bolnišnico v Idriji. Skupni stavbeni stroški proračunjeni so na 13.300 gld. Natančni stavbeni pogoji, načrti in proračuni so pri podpisanem za-stopu v pregled razgrnjeni. Delo je 14 dnij po odločitvi pričeti, in če mogoče, letos pod streho spraviti ter najpozneje do konca julija leta 1899 končati. Kolekovane ponudbe z dotičnimi spričevali in varščino v znesku 1400 gld. vložiti je pri podpisanem zastopu do vštetega 12. septembra t. I., ter naj se ponudnik izrazi ob enem, za katero ceno bi prevzel omenjeno zgradbo. Okrožni zdravstveni zastop v Idriji, dne 28. avgusta 1898. I > u n a j 8 k a borz a. SS^ttH Dne 30. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 » Avstrijska zlata renta 4°/0......121 » Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 » Ogerska zlata renta 4%.......120 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 98 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 907 » Kreditne delnice, 160 gld.......361 » London vista...........120 » Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 20 mark............11 » SO frankov (napoleondor)............9 . Italijanski bankovci........44 » C. kr. cekini......................4 » 70 kr. 50 > 56 » 60 » 75 » 60 » — > 80 . 74 » 63'/j» 30 » 64 » Dne 29. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/„ .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem-kred.banke 4% Prijotitetne obveznice državne železnice . . * » južne železnice 3"/„ . » » južne železnice 6°/0 . * » dolenjskih železnic 4°/„ 164 gld. 50 k 159 50 193 75 99 20 140 25 130 — 109 50 112 — 98 50 98 50 180 60 127 40 99 50 Kreditne srečke, 100 gid..............203 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 165 » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » Rudolfove srečke, 10 gld.......27 » Salmove srečke, 40 gld........81 » St. Genois srečke, 40 gld.......80 > VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » Ljubljanske srečke.........23 » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 157 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3395 » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. ... 441 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 » Splošna avstrijska stavbinska družba . . 111 » Montanska družba avstr. plan.....165 » Trboveljska premogarska družba, 70 Rld. . 171 » Papirnih rubljev 100 ................127 » 25 kr. 60 » — > — > 20 » — > 50 » 50 . --» 50 » 50 » JSaT Nakup in prodaja -£25 I vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k. denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. 9? Menjarnična delniška družba M E R C U lM U/ollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.