Leto n.
Poštnina • '18"- pa vSa Ifrana.
Ljubljana, petek 20. februarja 1920.
'Štev. 41.
CtM PO poiti C 19 ob Mo . 1 50’—
a pal Mi . H Z5 -a Mrt Mi. R 13-
a in».. R m
DrMBb Ir opran: Bopftalfsi lite Ul itn B
številka 30 vlit. ~ NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 3® vin.
Nova vlada.
Korošce minister za železnice. — Slovenski kmet —
minister.
i Rrad, 19. februarja. Nocoj zvečer	Prosveta: dr. Trifunovič, (Srb.j
r®*®** podpisal ukaz, s katerim se ime-	Pravosodsivo:	dr, Momčilo Ninčič.
** audednje
ministrstvo:	(Srb.)
Ministrski predsednik: Stojan Protič.	Trgovina in industrija: Stojan Ribarac.
(Srb.)
Agrarna reforma: dr. Hanžek. (Hrvat.) Kmetijstvo: Ivan Roškar. (Slovenec.) Šume in rude: dr, Hrasnica. (Hrvat.) Pošta, telefon in brzojavi dr. Matko Drinkovič. (Hrvat.)
Javna dela: Joca Jovanovič. (Srb.) Socialna politika: dr. Krnic. (Hrvat.) Prehrana in obnova zemlje: dr. Stani-Sic. (Srb.)
Vojska: Branko Jovanovič, (Srb.)
'kksauce: dr. Anton Korošec. (Slo-
fc»c.)
zadeve: dr. Trumbič. (Hrvat.) portfelja in namestnik ministra
- zadeve: dr. Spalajkovič, (Srb.) ®}b zadeve: Marko Trifkovič.
dr. Velizar Jankovič. (Srb.)
V«
dr. Fran Jankovič, (Slove-
Pokrajinske vlade se takoj spremene.
Valuta.
EDU BeGgrad, 19. februarja. V tukajs-, Političnih krogih se govori, da se ta-osebne izpremembe v pokrajin-vladah. Kar se tiče valutne reforme, snocni konferenci sklenili, da se bo
vprašanic stavilo pred parlament, ®*bo rešil z večino glasov. Nova vlada /*J**ava odpraviti politične komisarje v občinah in čimprej razpisati ^8*ke volitve s tajno volivno pravico. *rili i ^ ®eligrad, 19. februarja. Z vče-brzovlakom je prišel semkaj iz
Zagreba vladni poverjenik za socialno politiko dr. ,\džija in prinesel s seboj akt o demisiji hrvatske pokrajinske vlade in vseh velikih županov.
LDU Beligrad, 19. februarja. »Pravda« javlja, da je Narodni klub pri pogajanjih izrekel željo, da se rešitev valutnega vprašanja ustavi in da začasno stare krone ostanejo v prometu, ter da je baje tudi zahteval, da se armijsko poveljništvo v Zagrebu izroči generalu Plivcliču in polkovniku Kvaterniku.
se fe sestavila vlada.
19. febr. »Pravda« javka včerajšnja seja opozicijskega blo-to p	do 13. ure. Seje so se udeležili
Larin-	* Joca Jovanovič, Trihmovič, dr.
dr. Lorkovič, dr. Korošec, Ribali	Medakovičeva skupina ni bi-
Na tej seji je g. Protič pozval d fia*6 s^rauk, da se izdela program, ki imela provesti v parla-jjT Načeloma so govorili o tem, da bo-oni, ki se je pri pregovorih z ijj^ ^viČem prvikrat omenjal. Med disku-i« pojavila različnost v mišljenju taj!0 sejo preložili na 16. uro popoldne. !tot •°i®0 ^de osebne narave, niti se niso tikali sestave vlade. Samo klub je ugovarjal proti temu, da jj^eotualno bil dr. Ninčič finančni mini-h» * “r. Laginja pa je obrazložil klubove
Te..o valutnem vprašanju. Načelniki trdijo, da bo mogoče delati s par" l}«8’?*0®! ker Protič smatra, da kvorum ^^ben. Radikalci trdijo, da se bo Pro-
§ •osrečilo odstraniti težave, ker bo > stvari odložil, v nekaterih pa po-Komčno so na tej seji sklenili, da bi Poetati dr. Laginja hrvatski ban.
balisti ne bodo podpirali
vlade.
Beligrad, 19. febr. »Beogradski j. Uj*	da	je	neresnična govorica,
tov r1 socialistični poslanci podpirali 0 vlado v parlamentu.
Invalidsko vprašanje.
pu, Uu Beligrad, 19. febr. Regrat je pod-C.’”*dbo o rešitvi invalidskega vpra-
Vse služkinje na shod!
n*deIjo ob 5. nri popoldne se vrši (isu®^u^kinj v prostorih Jugoslovanske ®» Ul. nadstr. Udeležite se ga v ^1*®» Številu! Zavedajte se organiza-
Zarota proti valutam.
Češki ministrski predsednik Tušar je v pogovoru z nekim poročevalcem izjavil o svetovnem valutnem vprašanju približno to-le: Valutna vprašanja spadajo med najtežja vprašanja; to pa posebno danes, ko za denarstvo nimamo več nobenega trdnega pravila. Danes samovoljni vedri in oblači na finančno političnem nebu v Evropi in okolici par evropskih bank. Dejansko imamo tu opraviti z zaroto proti valutam, vsled katere ne trpe samo mlade male in srednje države, marveč že tudi mnoge stare velike države. Po starem običaju se je merilo denarstvo kake države po njenem kovinskem zakladu. Glasom nekih uradnih podatkov je bilo leta 1881. v vseh civiliziranih deželah v prometu 15.602,000.000 frankov v bankovcih, leta 1919. je pa brez Rusije krožilo papirnega denarja za 177.729,000.000 frankov, a v Rusiji posebej za 453 miljard papirnatih rubljev. Kje je kovinski zaklad, ki naj bi kril to gorostasno vsoto! Sploh kovinski zakladi niso pravo merilo za valuto in tudi ne veljajo več kot tako. Francija stoji danes s svojimi zlatimi zalogami na prvem mestu: njene zlate rezerve znašajo 5.556 milijonov frankov. Kljub temu se vrednost njenega franka na curi-ški borzi neusmiljeno razveljavlja. Španija je imela pred vojno za pol miljarde zlata, leta 1919. pa že za 2.300.000.000 frankov. Ali je blagostanje teh dežela napredovalo v enakem razmerju? Glasom izkaza češkoslovaškega finančnega ministra je v češkoslovaški državi v prometu 4.854,000.000 papirnatega denarja. Kovinski zaklad je vsekakor razmeroma neznaten. Ako pa upoštevamo velikost češkoslovaškega narodnega premoženja, našo trgovsko bilanco, našo izvozno sposobnost in obenem našo krepko napredujočo politično in gospodarsko konsolidacijo, potem moramo priznati, da je nizki kurz češkoslovaške krone v inozemstvu, vsled katerega trpi škodo celokupno češkoslovaško gospodarstvo, popolnoma neopravičen, a samo proti temu brez moči. Samo skupna akcija vseh prizadetih držav bi mogla uspešno nastopiti proti tej za: «otL ki narfciča v svetgvgo nevagg^
Dr. Peter Rogulja.
Sarajevo, 19. febr. (o polnoči). Nocoj ob pol 11. uri je umrl tu dr. Pero Rogulja. — Pogreb bo v soboto popoldne.
•k	-k	*
Ta vest nas je pretresla do dna duše. Še pred dobrim tednom je bil med nami svež in pogumen, poln načrtov in veselja do dela. Danes ga ni več. Dr. Rogulja je bil eden onih redkih ljudi, ki so svoje zmožnosti, zdravje, svoje blagostanje in udobnost žrtvovali zmagi svoje ideje. Bil je med Hrvati najboljši in najzvestejši učenec našega dr. Kreka. Po stopinjah rajnega Evangelista je hodil in delal pokojni naš Pero.
Mlada krščanska organizacija na Hr-vatskem je njegovo delo. Za njo se je žrtvoval. Neumorno delavni organizator in voditelj je bil na nogah noč in dan. In morda se ne motimo, če rečemo, da je padel kot žrtev svojega dela za zmago naše ideje na Hrvatskem.
Odlikoval ga je idealni optimizem. Ko so mu od vseh strani letela polena pod noge, ni niti za hip obupal. Šel je še bolj junaško v boj. In danes krščanska organizacija na Hrvatskem slavi zmagoslavje — on pa, njen početnik in prvi bojevnik, lega v grob.
Naj mu Večna Ljubezen povrne njegovo veliko ljubezen, s katero je delal za zmago krščanske ideje med svojim ljudstvom, delal in trpel za zmago krščanske ljubezni in pravice, dokler sredi tega dela in boja ni bil poklican po plačilo.
Počivaj v miru, dragi Pero. In Gospod naj Te sprejme, utrujenega ter izmučenega v svoje naročje!
Vlada čiščenja in reda.
Novo vlado smo dobili snoči v Belem-gradu. Po treh zastopnikih je udeležen pri vladi Jugoslovanski klub. Eno najvažnejših in najtežjih mest je prevzel zopet dr. Korošec. Njegova naloga bo, da izvede to, kar se ni posrečilo doslej še nobenemu ministru, da napravi na železnicah red.
Ko je svoj čas v Ljubljani prevzel poverjeništvo za promet dr. Pestotnik, tedaj so železnice v Sloveniji delovale; a ne po zaslugi poverjenika, ki se je za svoj posel menil le toliko, da je nekaj svojih stran-karjev spravil na dobra mesta. Železnice v Sloveniji so tedaj v redu delovale po zaslugi naših železničarjev, delavcev in uradnikov. Z brezprimemo požrtvovalnostjo so se slovenski železničarji lotih posla ob prevratu, so delali, se žrtvovali ter ohranili promet na slovenskih progah v takem stanju, da so nas zavidali zanj ne le Hrvati in Srbi, ampak tudi Avstrijci.
Namesto priznanja in vpoštevanja pridnim slovenskim železničarjem se je pa po nekaterih uradih razpasla protekcija, šikane in korupcija. Dr. Pestotnik je bil
gluh, njegov prijatelj Vulovič pa je bil gluh in slep. Nered na hrvatskih progah se ie množil, korupcija je naraščala. Mesto, da
bi se bile razmere boljšale iz Slovenije na jug, so se slabšale še pri nas vsak dan, _ Danes pašuje na Hrvatskem mažarski železničar, v naših obmejnih mestih pe nemški železničar# mečejo slovenske delavce iz delavnic. To s* godi slovenskemu delavstvu, ko je poldrugo leto z največjo požrtvovalnostjo vršilo svojo dolžnost. Korupcijo, ki onemogoča reden promet, je treba ubiti. Treba bo železnih živcev in jeklene volje, da se zatre tisto ogabno podkupovanje, ki je doma predvsem na jugu. če hočemo izboljšati svoj promet, je treba začeti tu. Svoj promet pa moramo izboljšati, če hočemo izboljšati svojo prehrano. Velik del krivde na sedanjih prehranjevalnih razmerah je v neurejenih železnicah, Česar socialist Bukšeg ni zanemaril, to fe »ničil liberalec Draškovič kot minister železnic. Sedaj mora temu biti drugače!
Slovenski železničar se nobene stvari ne boji boJj ko nereda. In kako naj bi bila odpravila nered na železnicah vlada, ki je sama delala nered in pospeševala korupcijo povsod, kjer je imela kaj vpliva.
Isto velja za prehrano in za trgovino. Nova vlada bo morala tu čistiti Avgjjev hlev, delati red in preganjati korupcijo.
V valutnem vprašanju bo treba začeti delo, ki je neizmerno težko, ker je liberal-no-socialistična vlada nalašč hitela, da izvede zamenjavo, dokler je še na krmila. Sedaj je v Jugoslaviji zamenjavanje bankovcev že v polnem teku. Treba bo najti način, da se prepreči škoda, ki jo je z zamenjavo hotela prizadeti dosedanja vlada našemu ljudstvu. Povemo že danes, da jr to ena največjih nalpg nove vlade.
Nova vlada, ki nastopa danes svoje posle, bo imela trdo delo, a spremlja jo zaupanje ljudstva, da bo našo upravo očistila korupcije ter napravila red.
PolltICne novice.
-f- Hudobni napadi na škofa Jegliča.
Liberalna stranka je našla žalosten pogum, da se je z največjo surovostjo in podlostjo zaletela v osebo ljubljanskega škofa. V svojem časnikarskem boju zoper tega slovenskega apostola si je zbrala ta stranka primerno orodje v osebi bivšega urednika »Jutra« Milana Pluta. Ta mož ima danes žalosten pogum, da maha v »Domovini« zoper ljubljanskega škofa in mu očita, da ni Jugoslovan. Medtem ko je čedni gospod Plut v c. in kr. avstrijski armadi avanziral lepo in hitro do nadporočnika, ko je dobival lepa odlikovanja tef še večje zaupanje avstrijsko-nemškega militarizma, tedaj je škof Jeglič kot »nevaren Jugoslovan« stal pod tajnim nadzorstvom avstrijske policije. Vsak čas je bilo pričakovati, da avstrijska policija položi svojo težko roko na plemenito osebo ljubljanskega vladike, ki je tedaj prvi in edini imel poguma, da je proglasil boj za Jugoslavijo. Jeglič je bil, ki je to jugoslovansko misel razvnel v srcih vseh Slovencev, — Danes pa pride odnekod takle možakar in meni, da bo smel nekaznovan blatiti može, ki so za Jugoslavijo delali in trpeli. S takimi ljudmi bomo govorili, kakor zaslužijo!
-j- »Vera je zasebna stvar!« Socialna demokracija se lahko ponaša z najbolj surovim sovraštvom do krščanstva. Pred krščanskimi ljudmi trdi sicer, da ji je vera zasebna stvar, toda njeni zaupniki navadno odkrijejo svoje protikrščansko mišljenje v celem obsegu. Poročali smo že, da je soc. dem. zaupnica v tobačni tovarni v Ljubljani A. K. javno rekla, da mora križ iz šole. Sedaj nam poročajo o šoc. dem. zaupnici Alojziji K., ki je na ostuden način sramotila Marijo, Ko so jo tovarišice opomnile, naj molči in naj ne žali krščanskega čuta navzočih, se je ta rdeča agitatorica predrzno in nesramno odrezala: »Saj je resi« Krščanski ljudje, če socialna demokracija rodi take sadove, je dolžnost nas vseh, da delamo proti njej. Kdor tu omahuje, temu je krščanstvo deveta briga. Socialni demokraciji boj!
"+ Organizacija Hrv. ljudske stranke ▼ Sarajevu. Dne 12. t, m. se je vršil v Sarajeva ustanovni občni zbor bratske Hrv. pučfce stranke. Shod je bil kljub prometnim oviram obilo obiskan ter je došlo med drugim nad 130 kmetov. Po temeljiti obravnavi strankinega programa in pravil so izvolili strankin odbor; v predsedstvu so; Joso Hrgovčič kot predsednik, fra Ar-hangjeo Grgič, Jakov Marjanovič, dr, Milan Marakovič kot podpredsedniki. Bog blagoslovi delo!
-f- Demokrati in volitve. »Narodno Djelo« piše v uvodniku: »Geslo demokratov bo sedaj, da so oni hoteli čimpreje izvršiti volitve, da bi tako prišlo do pravega izraza ljudske volje,- Koliko je resnice na tej njihovi »skrbi za obči blagor«, se vidi najboljše po tem, da vlada do zadnjega dne niti ni vedela, ali naj razpiše volitve za konstituanto ali za parlament. To se je odločilo šele v soboto na list. i ministrski seji, ko je sestavila ukaz o tsa&uatu narodnega predstavništva, ki ni
Stran 2
iVeSeritu Ust«, 3ne 20. !eSraar|a 1920,
§tev. 41.____
dobil odobrenja,« To naj si ljudstvo dobro zapomni in potegne demokrate za hinavski jezik, kjer bi hoteli slepomišiti z volitvami.
+ Boj za versko šolo na Saksonskem.
Saški naučni minister je odredil, da se morajo vse katoliške šole združiti z drugimi šolskimi občinami; to je katoličane razburilo, zato so sklicali dne 8. februarja protestni shod in zagrozili s šolsko stavko, sklicevaje se na svoje roditeljske pravice ter so proglasili vladno naredbo kot protizakonito. Vl- da baje ne oamera-va ugoditi želji katoličanov in pričakovati je, da pride v bodočih dneh do novih trdih bojev za svobodo šole, ki bi mogli imeti dalekosežne posledice za notranjo politiko cele Nemčije. Tako socialna demokracija razume geslo: Vera je zasebna stvar!
+ Za žensko volivno pravico. Vse ženske organizacije v Sarajevu so skupno podpisale resolucijo, v kateri zahtevajo, da se ženstvu dajo čim prej vse politične pravice. Na vsak način morajo ženske dobiti splošno in enako volivno pravico za ustavotvomo skupščino.
-j- Italijanska nasiija. V Bogomolju na otoku Hvaru so karabinjerji aretirali župnika Rudana, občinskega tajnika Duževi-ča, učiteljico Perico Radovanovič z njenim osemletnim sinom vred, nekega Barbariča in še več drugih oseb. Nekaterim osebam, ki bi tudi imele biti aretirane, se je posrečilo ubežati. Aretirance so karabinjerji vkovali v verige ter jih odpeljali neznano kam. Povod aretacijam je bilo neko slavje v Bogomolju, pri katerem so bile na hiši gostitelja izobešene naše trobojnice.
^ Oboroževanje. Po »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« javlja »Dailv Chro-nicle«, da ne bo Anglija v kratkem več imela vojnih ladij s topovi 30.5 cm kalibra. Nove vojne ladje bodo imele topove s kalibrom 34.5 cm in 40.64 cm ali pa s še večjim kalibrom. Vojne ladje s topovi manjšega kalibra se bodo stavile iz prometa. Med njimi je 9 dreadnoughtov, ki se bodo prodali.
Dnevne novice.
— Služkinje, pozor! »Zveza služkinj« opozarja tem potom vse služkinje, na dve tuji elegantni gospe, ki zbirata dekleta s pretvezo, da jim preskrbita službe v Zagrebu, 16 deklet je šlo z njima že pred mesec dni, a danes še ni nobene vesti, kje se nahajajo in ali imajo službe ali ne. Opozarjamo vse tovarišice naj nikar ne sprejemajo ponudb od neznanih tujcev. Vsaka naj se informira pri »Zvezi služkinj«.
— Potvarjanje denarnih kolkov. Zagrebške »Narodne Novine« so te dni priobčile opozorilo finančnega poverjeništva, ki priznava, da se je doslej ugotovilo enajst različnih potvorb denarnih kolkov za tisočkronske bankovce. »Jugoslovanski Lloyd« očita ob tej priliki poklicani centralni finančni oblasti neodpustno vne-marnost nasproti koristim prebivalstva, ker ni pravočasno opozorila javnost na
f>otvorbe. Prišla je s svojim opozorilom še-e sedaj, ko se denar že zamenjuje in ko je nešteto potvorjenih tisočakov zašlo med ljudi. Potvorbam so nasedle celo banke, kaj šele drugi ljudje. Sedaj naj pa nedolžni državljani trpe škodo vsled nerodnega reševanja valutnega vprašanja in vnemarnosti državnih oblasti — vse to po krivdi liberalno - socialistične vlade nesrečnega spomina!
— Sinfoničnični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godba priredi v koncertni dvorani pivovarne »Gotz« v Mariboru dne 6. marca 1920 ob 20, uri (ob 8. uri zvečer) pod vodstvom g. kapelnika Ferdo Herzog II. sinfonični koncert. Sodelujejo: virtuozinja na gosli gdč, Fanny Brandl, koncertna pevka prof. gdč. Jelica Sadarjeva iz Ljubljane in skladatelj, profesor g, Emerih Beran.
— Cestni rop na Reki, Kako je znano, se nahajata na Reki dr. Vladimir Sachs in dr. Ivica Frank, Nastanila sta se v hiši nekega reškega trgovca Jugoslovana, do-čim je bil ta odsoten. V stanovanje so napeljali telefon. Hrano dobivata omenjena iz častniške kuhinje. Iz hiše zahajata redko. V torek ob devetih se je vračala soproga dr. Sachsa domov. Predno stopi v hišo, se ji približa eleganten mladenič in jo vljudno zaprosi, da bi mu dala pojasnilo o neki gospej, ki bi imela stanovati v tej hiši. Dokler mu je ona tolmačila, da je tujka in da te gospe ne pozna, ji neznanec nenadoma iztrga iz rok torbico in izgine. Do sedaj tega človeka niso našli. Iz verodostojnega vira se doznava, da je bilo v torbici 200.000 nežigosanih kron, 16.900 švicarskih frankov, ček na 390.000 kron in ček na 150.000 ruskih rubljev. — Sachs in Frank sta znana hrvatska frankovca, ki ruje ta pri Lahih proti Jugoslaviji.
—- Povprečno vrednost tujega denarja (2 generalno ravnateljstvo posrednjih davkov zaenkrat določilo tako-le: t funt šter-' ngov 50 dinarjev; 1 turška lira v zlatu c>u dinar,ev; 1 turška lira v papirju 14 di-rarjev; 1 dolar 13 dinarjev; 1 rubelj 1 dinar; 100 nizozemskih goldinarjev 480 dinarjev; 100 danskih kron 240 dinarjev; 100,
švedskih kron 270 dinarjev; 100 norveških kron 250 dinarjev; 1 šiling 2.50 dinarja; 100 mark 60 dinarjev; 400 naših kron 100 dinarjev; 100 čeških kron 50 dinarjev; 100 francoskih frankov 120 dinarjev; 100 belgijskih frankov 120 dinarjev; 100 švicarskih frankov 238 dinarjev; 100 levov 50 dinarjev; 100 lejev 60 dinarjev; 100 drahem 188 dinarjev; 100 pezet 245 dinarjev; 100 italijanskih lir 115 dinarjev; 500 perperov 100 dinarjev. Temeljna valuta je torej v naši državi dinar in krona tuj denar. Ni nam žal avstroogrske krone, samo način, kako se je uvedel dinar in razmerje zamenjave 1 :4 ni bil pravi. Vlada, ki ima oboje na vesti je padla istočasno, ko se je začela zamenjava; njeni člani pa bodo še dajali odgovor za svoje čine,
— Živinska kuga na Hrvatskem. »Za-grebačke Novine« poročajo, da iz cele dežele prihajajo poročila o velikem poginja-n;a domačih živali na pljučnem glistomoru ali metulja^osti. Bolezen napada ovce, ko-z-, prašiče, teleta in mlado govejo živino, a tudi divjačino:	mrjasce,	jelene, sme,
divje koze in zajce.
— Izvoz s Koroškega prepovedan. Vlada je prepovedala vsak izvoz goveje živine, svinj in vseh drugih življenjskih potrebščin, posebno krompirja iz Koroške,
— Prosvetno - mladinski tečaj se je 11. t. m. otvoril v Sarajevu. Udeleževalo se ga je 42 zastopnikov mladinskih društev iz Bosne in Hercegovine. Krekov duh živi in se širi tudi v Bosni!
— Sin morilec svoje mater-2. Posestnik Jožef Lončarič iz Rosalnic pri Metliki e kaj slabo izpolnjeval svoje obveznosti do očeta in matere, ki st* živela kot vžit-karja pri hiši. Stariša sta morala iskati svojih užitkarskih pravir pred sodiščem. Na pustni torek je bila tozadevna obravnava, Zvečer je dal gospodar skuhati samo krompir; stara dva, ki sta želela za ta dan kaj boljšega, sta ga začela zbadati z očitki, Sin se je raztogotil, vzel nož in ga zabodel materi v srce in potem še v trebuh. Žena je b'la na mestu mrtva. Oče se je podivjanemu sinu ubranil. 27 letni morilec je šel klicat mater svoje žene, da naj gre tolažit svojo hčer, potem se je javil sodišču.
— Kam plovemo? »Zagreb ačke Novine« poročajo: »Včeraj, na pustni torek, je bil popoldne na Iliči običajni korzo. Mlajši svet se je obmetaval s koriandoli in konfeti do kasne noči. Vmes je pa bilo tudi takih prizorov, nad katerimi so se morali mimoidoči zgražati. Več skupin objestnih mladih fantov iz srednjih šol je obkolilo mlade deklice in jih začelo na naravnost surov način vleči sem in tja, jim poljubljati roke itd. S temi svinjarijami je treba v bodoče obračunati.« Tako je bilo v Zagrebu, a pri nas imamo umor na Golovcu, Ali bodo starši, učitelji in poklicane oblasti končno spoznale, da je za srednješolca knjiga in mladinska igra, šport, ne pa ples in korzo?
— Davek na lenobo. Listi poročajo, da je bil v italijanski zbornici stavljen predlog, da se brezdelje obdavči. Kdor ne dela ali živi od rent, mora državi odstopiti polovico svojih dohodkov. Kdor sodeluje v kakem trgovinskem obratu samo s kapitalom, se to ne smatra za delo in spada pod novi davek. Lenuhi naj se izženejo, V deželi gesla »Dolce far nulla« je tak zakon gotovo zelo umesten, odveč pa ne bi bil niti pri nas.
— Valute na zagrebški borzi dne 17. februarja: ameriški dolarji (100) 12.500 K; rublji 1100) 130 K; nemške marke (100) 176 K; leji (100) 195 K.
UubUanske novice«
lj »Bratec in sestrica«, zimska pravljica v petih slikah se ponovi danes ob 7. uri zvečer na Ljudskem odru. Igra je zelo primerna za našo mladino, zanimiva tudi za odrasle. Vstopnice so na prodaj v trafiki gospe Modiceve, nasproti Jugoslovanske tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu.
lj Seja gospodinj in služkinj, Meščansko žensko društvo sklicuje za danes, 20. februarja, ob 5. uri popoldne skupno sejo z »Zvezo služkinj« v Jugoslovanski tiskarni, III, nadstr.
lj Umor na Golovcu. Policijske poizvedbe proti Mirku Perku in Edvardu Kolesi so zaključene; oba sta izročena državnemu pravdništvu v nadalnje postopanje. O Perku se je izvedelo še to, da se je malo učil, pač pa je zelo mnogo bral; za svarila se ni zmenil. Oče ga je bil dal na stanovanje k svojemu znancu P., ki ga je zelo strogo nadzoroval, biti je moral ob 7. uri zvečer doma, bival je v sobi z zamreženim oknom, na sprehod je hodil s sostanovalci - dijaki, ki jih je pa puščal in hodil po svojih slabih potih; tudi je popuščal šolo, samo da je lahko šel po svojih potih. Za umor se je pripravljal; dijake j- izpraševal po učinkih strupa in kako je mogoča dobiti strihnin, — šofer Koleša je dobil strup na goljufiv način, da je opi-s. 1 mestnemu fiziku dr. Krajcu, ki mu ni rad izstavil usodno dovolilnico, da obde-leju z očetom vrt, v katerem je veliko pod-
gan in miši in katere hoče zastrupiti s strihninom. Policija je postopala v tem slučaju zelo naglo in temeljito. Ni gotovo, da ne prideta Perko in Koleša že pri tem porotnem zasedanju na vrsto.
lj Vlom In tatvina v šiški V sredo po noči je neznani vlomilec vlomil v stanovanje gospe Keršičeve v Sp. šiški, K ne-zamreženemu oknu je pristavil lestvo, ki jo je najbrže tudi nekje ukradel, ter zlezel v sobo. Tu je dobil vlomilec bogat plen. Denarja je ukradel za 30.000 kron, eno vrečico cekinov, ter dragocenosti v vrednosti 50.000 kron, —- Policija vlomilca zasleduje,
lj Slaba razsvetljava. Prebivalci Gosposke, Vegove in Hilšerjeve ulice in Valvazorjevega trga se bridko pritožujejo nad slabo razsvetljavo, Ali plačujejo manj davka, da se jih pusti skoraj v popolni temi? Tudi Levstikova ulica je brez luči! Plinarna morda res ne more več zmagati razsvetljave, pa naj se vsaj vodstvo elektrarne malo bolj pobriga. Žalostno je, da se mora zavode, kojih dolžnost bi bila, da se sami pobrigajo, vedno dregati in priganjati k delu. Da, mestna uprava je potrebna korenite metle. No, pa bo že prišla, preje nego je gospodom ljubo.
lj »Revež, utonil bi bil kmalu, zdaj bo pa še kaznovan« pravi sodnik ljubljanske okrajne sodnije, ko vstopi v razpravljalno dvorano Karel Urbančič, Drsal se je 25. m. m. na bajarju pod Rožnikom, led se je udrl, malo je manjkalo, da ni utonil, bil bi, da ga m rešil državni varnostni organ. »Ali ne veste, da je drsanje prepovedano?« vpraša sodnik Urbančiča. »Saj so se drugi tudi drsali.« Ker je izpostavil svoje življenje v smrtno nevarnost, obsodi sodnik Urbančiča v 24 ur zapora. »Fiat justitia!«
lj Preprečen ogenj. Po Sv. Petra cesti je patruljiral drž. varnostni organ Ivan Brenčič. Pred hišo št. 43 mu je nekaj zasmrdelo; šel je v hišo in zagledal goreči lesen zaboj z žarečim pepelom. Brenčič je precej razbil zaboj, kateri je stal na lesenih stopnicah in pogasil ogenj. Pred okrajno sodnijo v Ljubljani se je za to moral zagovarjati F, K., ki je izpovedal, da je osna* žil zvečer štedilnik, dal žareči pepel v zaboj in ga postavil na lesene stopnice. Sodnik je obsodil F. K, na 20 kron globe, lj »Fantje so me naštimali,« pravi Ivan Dragar iz Podgorice, ki je bil radi tepeža in sporov z žandarji že večkrat kaznovan, »da sem 17. januarja t. 1. razsajal in pokvaril kuratorju mojega očeta gnojne vile,« 24 ur je dobil. Sodnik mu ljubeznivo reče: »V soboto popoldne ob 5, uri pridite, da boste svojih 24 ur presedeli!« Dragar zapusti sodno dvorano z dobrovoljnim smehom zadovoljnega Kranjca.
lj Kolo sistema Puch, črno pleskano, 1200 K vredno, je bilo ukradeno na Poljanski cesti.	‘
lj 1200 tiskovin sladkornih nakaznic
je bilo ukradenih v Učiteljski tiskarni. Gospodje tatovi so nesrečno špekulirali, ker sedaj z njimi ne bodo dobili nič sladkorja.
lj Strelja je v kavami Slon. Tržačanu Marijan Valenčiču, kateri je svojčas streljal z revolverjem v kavami Slon, je prisodilo okrajno sodišče v Ljubljani pet dni zapora. Valenčiča je policija izgnala preko demarkacijske črte.
lj Zaradi draženja kruha je bil obsojen pek Peter Picelj na 5 dni zapora, ker je 27. m. m, prodajal 25 dkg težko štruco kruha po 2 kroni.
lj »Slavni« neznanec. Organi osrednjega verižniškega urada so prijeli Frančiško Jesenovec in Marijo Križaj, ki sta nameravali s tobakom vstopiti na postaji Brezovica v vrhniški vlak. Ko so ju prijeli in jima tobak odvzeli, sta rekli, da ga jima je dal neki »neznani« gospod z naročilom, da naj ga prineseta v vrhniški vlak na Brezovici, kjer ju bo počakal. Neznanca seveda ni bilo.
lj Sod olja je bil ukraden, kje, se ne ve; tatove je ustavila državna varnostna straža v Šiški, tatovi so sod olja pustili in zbežali. Čegavo je olje, se ne ve.
Razne novice.
r Kje bo užival WQson svoj poko)?
Bivši tajnik amerikanskega zaklada Wi-liam Mac Adoo, zet predsednika Wilso-je pred kratkim kupil posestvo blizu mesteca Santa Barbara za 60.000 dolarjev. Na posestvu bodo zgradili dve vili, eno za Adoo, drugo pa za predsednika Wilsona, kjer namerava preživeti zadnja leta svojega življenja ko »penzionist«. Ondotno podnebje je neki posebno zdravo in kraj nad vse krasen. Iz vile bode razgled na rečeno mestece in pa na morje. Vila za predsednika ima biti dograjena do tedaj, ko bode predsednik ostavil »Belo hišo«.
t Prvi moški na Angleškem, ki je kadil. Sir Walter Raleigh (1552—1618) je bil na Angleškem prvi moški, ki je kadil tobak. Ali ne bi videli radi, da bi se kdo učil kaditi od njega, ker je kadil samo tedaj, kadar je bil popolnoma sam. Še njegov sluga ni vedel za to. Ncl:oč pa je sedel globoko zamišljen s pipe v ustih, pa je
sam Bog vedi kako, pozabil,, ne »ne videti s pipo v ustih * °“ a j. sluga, da bi mu prinesel stekleni« v ' Ko je prišel sluga v sobo in videl tu®' se je vil iz ust in nosa gospodovega< brizgnil vso vodo gospodu v obraz, ter
kel po stopnicah in kričal, kar 1® »Gori! Pomagajte! Sir Walter je vJ| da se mu je unela glava in dim se ou iz ust in nosa.«	fi	j.
r Sveča in solnčna svetloba, s in solnce je pač ko nq£ in dan. * , primerjamo obe svetlobi, je lTeuaI(i znati, da sveča morda iz takta do * ^ ali pa iz lastne slabosti izgubi sy0| pri solnčni svetlobi. Z znanstveni® P ^ izkusi so dokazali, da svetloba gubi na svoji moči pri dnevni, s0 .
Če napravimo poizkus, v*
na
Svetlobi, ve xid.pra.vnuu	~^
gori sveča v solnčni svetlobi, drug* . lovični dnevni svetlobi, tretja p* *
se pokaže, da najpreje izgori gori v temi. V solnčni svetlobi u, najdalje. Nobenega dvoma ni, da MB* j čna svetloba veliko premoč nad ^ drugimi svetlobami in je napo*!le morda naša sreča, da je ne more®0 no nadomestiti,	-	jy.
r Izza mladih let predse®*** sebanela. Novi predsednik francoj*. ^ publike se šteje med najelegantneje® jj že francoske dežele, da, lahlco trdi® ^ imajo Deschanela za vzor ▼ vS*~, ^ krogih, v katerih se na zunanjo polaga posebna važnost. To SV0P A let do lepe obleke ima že izza j,ajl V njegovi družini se pripoveduje o ^ tale dogodbica: Ko jc kakor Pc j, Rft' ček bival s starši v Bruslju v Ruc *r gp bant, je odšel nek dan iz stanovanj* ^ jih staršev, ki so bili vsi iz sebe, jj vedeli, kam je izginil, Mali Pavel
bil vir sreče in veselja s svojo ^ ^ umnostjo, pa naenkrat takšna žalo^ ^ kali so dečka vsepovsod po zastonj. Že so hoteli javiti policij1* jim je otrok izgubil, ko se opoldo® dveri in objokovani sinček je P^s pjt-mov v spremstvu domačega kr^*
lek jc kar sam krenil na pot h po novo obleko, ki je imela biti ntf ^ tisti dan. Popoldne je bil P°va obed in ker se je bal, da bo *DOf stari obleki, če krojač obleke ne P^ji jo je šel sam na drugi konec meSl? nAetf r Sreča, da ni znal pisati. , ^ b* mestu v Galiciji je prosil neki x{i01.' 0s>‘ dobil služabniško mesto pri ondotn* ski občini. In dasi je bil kar na)bw ročen, ga vendar niso sprejeli v'J. službo, ker ni znal pisati. Ves P°^ račil po ulici in se je spoteknil Pjgpdi konzervo in ker ni imel božjega v. mu je padlo v glavo, da bi jo P1’®~a‘^»' pil je k bližnjemu trgovcu s S *L« ffl zom in ta mu je dal zanjo 20 ga je privedlo na misel, zbirati P ^ konzerve in kupčevali ž njimi-je bila mila. Kmalu je odprl malo «8 ^ z raznimi odpadki, v kateri mu je po sreči, da je trgovino v kratke1®l	jc
ril in si najel pomožne moči. Trg0 od dne do dne tako rastla, da postal lastnik tvomice ter glavni ® -JjjB neke družbe z omejenim poroštvofl**^^ so kmalu spoznali, da je mož neJ^jei$ kupčijski talent in so vsled tega, voliti ga v upravni svet. Ah moz Je, ^ nil ponudbo. Ko so pa le pritisk*"* da bi vstopil v upravni svet, je da to ni mogoče, ker ne zna -r- Pisa V*< ni mogoče, da bi taka glava kakor ne znali pisati!« so se čudili drtitf1 ^ jji čarji: — »kaj bi bilo lahko z umeli pisati!« — »Kaj,« je odgovo 0 $ uki mož, »to vam kmalu povem: * bil znal pisati, bi bil zdaj sluga v ** občini v K!«
Narodno gledltt*
Opera;
Dne 20. februarja, petek,	(
abonement B.	x7	*0pU‘'
Dne 21, februarja, sobota, **V abonement E.
Dne 22. februarja, nedelja, ® izven abonementa.	.	.	zap^5'
Dne 23. februarja, ponedeljek«
Drama:
Dne 20. februarja, petek,
Dne 21, februarja, sobota, grad«, abonement A.	v,nol^?
Dne 22. februarja, nedelja P P »Pepelka«, izven abonementa.	zVcČef’
Dne 22. februarja, nedelja »Brezdno«, izven abonementa.
Dne 23. februarja, ponedeljeK> dno«, abonement C,
Odgovorni urednik Jo*«
Izdajatelj konzorcij »Večeroed3 ,,s Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Liu
Sirite „tfecerm lki‘*