Današnja številka obsega 10 stranl In stane 2 Din. Leio VII., štev. 141. Cel)e, četrtek 31. decemtora 1925. Poštnina plačana v gotovini. I^H^H ^^^H^H . hiui-1^ ' ^^MlH^^^^B i^^^^hv ^HB^^^^^^r ^^^^^^^^^^Dv Ä^^BsB^I^HMÄ Naročninai Z$ Jugoslavljo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Poiamein« ötevitka I Din. v Joreli, čeirtefe ln sobolo. Redakcija in upravoi Strossmayerjcva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglaslpo stalnem ceniku. Srečno novo leto 1926 že/f vsem cenj. naročnikom, inserentom, sotrudnikom, či- tateljem in prijateljem — z že/jo, da jej ostanejo zvesti — »NOVA DOB A«. Zdi novo leto. Malo he, pa bo naše loto 1925. zdrkmlo v večnost. Ost ane nanj spo- min; in pa clela, ki so bila v njem iz- vršena, homo gledaft mi in oni, ki bo- do prihajali za nami. Tako gre leto za lctom v neclogled in v počasno pozab- ljenje. Star običaj je, razmotrivati ob koncu leta o ininolih dneh in razmis- Ijati, kaj je bilo letos pravo in clobro in kaj mora biti drugo leto bolje in bolj vnnostno. Za novo leto si vsakclo /oli, dn ])i bilo bolje in lepše nego je bifo lansko. Clasuiki imajo od nekdaj navado. da se na koncu leta ozirajo in gledajo rmzaj na svoje delovanje. Pri tern na- stevajo, kaj so vse storili za svoj krog in kaj narnoravajo ukreniti, da bode naros-nik in eitatelj šc bolj zadovoljen. Bolj nego je bil doslej. Vefik del raz- motrivanj tvorijo politiena ngibanja, drobnc razpredanje malo porncnjajo- čih reči in dogodkov, ki se vrste brez prestanka in begajo kakor pojavi v filmu v — prazen nie. Vse nastevajo na dolgo in široko, a na eno pozablja- jo: Ugotoviti, koliko energije je slo v prazno prerekanje, zfobno zbadanje in nizkotnc namigavanje. Pretehtati, ko- liko hude jeze, pikrega srda in bolnih živeev povzroča tak načm delovanja. Mi imamo že dalje časa o žurna- listiki svoje posebne pojme: Listi niso za to, da bi netili mecl ljndstvom radi svojih malenkostnib interesov, ki se menjavajo, veliko sovraštvo, ki ostaja. Niso casniki za to, da bi kakor divji volk v zboru vol'kov vili svojo in hoteli pretiiliti drug pametnejši, dasi morda bolj slab in plah glas. Vsaka stvar je rriativna v svoji pravici in veličini, in politika že oelo ne more biti absorutno prava in. taka, da bi oni, ki so drugega mnonja, bili samo za to na nepravi poti tavajoči slepci, ker ne prisegajo tooko za točko na kak program. Poli- tika že za to ni absolutna resnica, ker jo zadeva in potreba — strank. Naš namen je, ne toliko mešati se v liiidi politični vrvež. Tain ne bi prav vodoli, kje prijeti, in zdi se, da gre tu-. di bre? nas nekako. Zastavili smo si ciTj, s svojimi skromnimi močmi1 in s svojo drobno individualnostjo nckoli- ko doprinesti, da se iz javnosti iztrobi in'a/.no besedieenje in pusto prereka- njo, ki nima teka. Nasa naloga bodi, posvocati pažnjo gospodarskim vpra- šanjoni, s katerimi se bavi privredni svet in zanimati se za skrbi, ki tarejo nafsoga eloveka. Hoccmo se baviti s so- (ijaliiinii zadevami in razmerami, v kalorih li-pe na.ši najsirsi in takozva- ni ¦r.ajnižji« sloji, ker sami čutimo, da je le v njih živa kri in prrhajajoča bodoonost. A razen toga in vrlni vsoga bonio midili ritateljem za svoj mali oli.scg razineroma veliko snovi o do- godkih tod in drugod, da bo tudi oni, ki diKgega ne cita, po večjem poučen, knko se po svetn ždi in živi. Tak je naš program za novo leto. V ioi siiieri hočemo iti. In kdor bo so- il il run korak tako, se ne bo smešil s piisliin zabavljanjem — kakor se je doslej. — c. Stoletnica revolucije dekabristov. Vsi slovanski listi so se spomnili to dni obletnice prvc rnske revolucije, stoletnice upora takoiinenovanih do- kahristov. Znani ruski zgodovinar prof. A. A. Kizevetter jo objavif v pra- ških listib o tern dogodku. kratko, a globoko in zanimivo razpravico. Misli toga odličnega predstavnika rnsko zgodovi'iiske znan'ostii, ki je oberiein najboljši ocenjevalec prejšnjih dob zgodovine ruskega naroda, naj poslu- žijo tudi naši javnosti kot sredstvo za» pravilno ocenjevanje »dekabristovske- ga gibanja«, katero je zapustilo, kakor znano, obilne stedove tudi v tedanji in poznejši književnosti toga velikega slo- vanskega naroda. One 27. (14. decembra) leta 1925. jo ]jro/ivel Petrograd dan velikega razbvirjenja, ker se je dogodil redek dogodek. Imela se jo vršiti prisega vojske novoinu carju. Ali nokoliko poJ*- kov petrograjske gardo z oficirji v voj- ni opremi so je podalo na Senatni trg in i/javilo, da se polaganje prisege novemu carju ne bn vršilo. Prej naj se imcnuje nova narodna vlada. Vsi po- izkusi za pomirjenje nezadovoljnežev. niso dosegli zaželjonega cifja. Istočas- no je na ruskem jugu černigovski polk odklonil prisogo. Izvršile so se številne aretacije, a ze prvi rezultati so poka- zali. da so obe vstaji organizirala taj- na pol'ilicna društva, katerih clani so bili večinoma mladt oficirji različnih dnizabnih slojev. Svoj nastop so mo- rali diago plncati. Pot upornezev je bilo obesenib. Druge so poslali na pri- silno doi'o v sibirske rudnike za dolgo vrsto lot. Ti ljudje se imenujejo deka- brisli zato, ker so so v mesecu decem- bru uprli proti absolutistični državni urodbi. Kdo so bili dekabristi, kakšni lijihovi oilji, kak.šni njihovi ideali? Aleksander T. sain si je na začetku svojo vlade nadel nalogo, da stari dr- žavni rod zanieni z novo liberalno uredbo. Pretresala so se vprašanja o uvocibi ustavnosti, političnih svoboščki in o odpravi zatiranja in zapostavlja- nja kmetov. V družbi so nastali spori. Stai'a goneraoija je branila staro ured- lio. ml'adina. jo je obsojala. V tej at- niosfori je zraslo novo pokoljenje in iz toga — dekabristi. Med tern so so vršili veliki dogod- ki. Napoleon je prodrl v Busijo in vstojji! v Moskvo. Na to je sledil izgon snvražnika iz Rusije in zinagonosni pohod ruske. vojske na čelu evropske kcafiorSe iz daljnega Pariza. Ruske ofi- oirjo so povsod ])roslavljali kot osvo- bodilco Evrope od evropskega jarma. Istocasno pa so z rastoco simpatijo opazali v Evropi svobodne oblike poli- tičnoga življenja in se seznanjali z za- ljadno-evropsko politiono Tileraturo. Tako so jih je polastila skupna žolja, da bi tudi doma postali svobodni clr- žnvljani v svobodni državi. Nadejali so so, da bodo njibova stremljonja do- Iržna podpore Aleksandra I., ki je še nedavno sinnpatiziraf z liberalnimi idejami. Čim pa so se povrnili v domovino, so se uverili takoj, da so njihove nade* neopravičene. Aleksander I. je popol- n.oma spremenil smer svoje politike. Sledila je najhujsa samovlada, ki je unicila zadnji izraz skupnega svobo- dol"jubnega gibanja. Kaj je preostajalo inladim rodoljubom? Ali naj se odre- oejo vsemu, cesar jiin je bila duša pol- na. ali pa naj stopijo na polje nezako- nite borbe za dosego svojih idealov? Tako je med inteligontno oficirsko mla- dino nastala akcija za organizacijo ta.inega politionega društva »Sojuz sasonija«. To društvo je bilo razpu- ščeno, a na njogovo mesto je stopil -Sojiu: blagodejstvija« po vzorcu nem- škega Tugondbunda. Njegovi clani so mislili na široko propagando svobodo- inisolnih idej v vseli krogih javnosti. IzkiLstva pa so pokazala, da je tako rnirno idejno delo povsem nemožno, koi- so oreani državne uprave postav- l'jali nepremagljive zaproke. Zato so se clani odločili za razpust rečenega dru- štva. Na njega mesto ste stopili »Se- verno društvo« in »Južno dvustvo«, ki ste snovali načrte za radikalno-po- iiticen in socijalen prevrat ter pri- pravljali ter pripravfjali oboroženo vstajo. V najširšimi državljanskiini svobodaiui in najširšo avtonomijio oblastev. Obe organizaciji. pa sic zastopali onakopravnost vseli stanov in razredov prod zakonom. Z ono bcsedo: bili ste nasprotni razvršča- nju po stanovih. Ta orfa kaže pleme- nitost duševne naravi dekabristov tem- bo!j, ker so sami pripadali privilegi- I'nnim stanovom. Posvečali pa so vefiko pažnjo tu- di siovanskomu vprasanju. Sanjali so o čim tesnejšem zbližanju vseskupne- ga Slovanstva. Iz vsega fega je razvtcl- no, da so dokabi-isti sestavljali veliko energije za državno proobrazbo Rusi- je. Niso pa računali, da je t remit ok za viden nastop blizu. Prišfi so dogod- ki, ki so jih siliili za čimprejšnji javen nastop. Posobno okolnost. da so bili iz- dani. Nekoliko oseb je ovadilo obla- slvu njihove načrte in imena. Razen toga je car Aleksander I. nepričako- vano umrl in je nastafa zmešnjava ra- di naslednika. Vsi so prisegli zvestobo njogovemu najstarejšemu bratu, kne- zu Konstanlinu. Pokazalo se je pa, da so je ta še za časa življenja Aleksandra I. odrekel pravic do prestola na korist svojega brata Nikolaja. Trebalo je to- rej pofagati novo prisogo Nikolajn. Ta ].)a. je bil nepopulareii v gardskih pol- kih. Ker so jo bal komplikacij, je za- piosil Konstanti.ua, naj še enkrat osobno potrdi svojo odpoved. Ta pa ni Frumencij X.: Plesne vaje. Presneto bi se mi smejal fant od fare, ko bi povedal, da se hodijo niest- ai ljudje plesa učit, da se ga učijo dol- ge mesece in — še celo plačujejo za to! Ali ni res? Pa je le tako. In ker je tako, so pač ptesne vaje, in ker so ples- ne vaje, so tudi vsake sorte plesi, in ker so vsake sorte plesi, so potrebni plesni učitelji, in ker so potrebni, se dajo placati, in ker za^lužijo, si mora- jo ta zaslužek obdržati, in da si ga ob- držijo, so vsajco loto novi plesi, in ker so novi plesi — so pad vsako leto ples- ne vaje! Pa smo spet pri začetku. K plesnim vajam hodi mlacli svet. Saj so takorekoč njegov privilegij. Ho- di pa k njim zato, da se nauči plesati. Tako bi mislil vsak, kdor sklepa po imenu in namenu. Ej — pa so tudi stranski vzroki poleg, ki jih zakrivajo z drugimi, čeprav jih nihee ne vpraša po njih. Pa laliko sKšite, da hodi eden ali ena k plesnim vajam zato, da se na- uči »modernih sezonskih« plesov — to je baje neobhodno potrebno za člove- ka, ki se giblje v »družbi« —; drug! ali druga pripoveduje, da mu (ji) je pies strast in da pač ne more opustiii nobeno piilike, kjer bi lahko uvefjavil (a) svoj »talent«; trotji — student. — trdi, da spada pies k >splosni« izobra- zbi in da je vsakemu izobražencu ne- obhodno ])otreben; četrti (a), roman- tiono navdahnjena duša, govori, da ima pri plesu — »estetičen« užitek, da spada pies med umetnosti in-------pa saj ni, da bi vam našteval vse tako govorjonjo. Našli bi pač za vsem tern, da hodi ta v resnici k plesnim vajam samo zato, ker pač hodi tudi gospodič- na X., ki jo shičajno pozna, ali ki je no pozna osobno, pa bi se rad seznanil z njo; drugi, večji ali manjši Don Juan, da bi tudi »razširil« krog svojih znan- 'Stev; gospodična zopet, da bi pokazala svojo >-gracioznost«, da se predstavi v svoji novi obleki, da »uživa godbo mo- dernih plesov, ki človeka kar tira s se- boj . . .«, s čimer potrjuje izrek nekega duhovitega Francoza, oeš, da imajo zenske smisel za godbo — v nogah . . . Pa naj bo dovolj. Obrnimo se k vidnemu smotru ple&nih vaj. Čfovek se na njih nauči plesov, starih in novih. Kdor ima do- bro glavo in okretne noge, se kmalu nauči, neroda pa ostane neroda, zlasti v plesu. Med stare plase štejejo pred- vsom valček in četvorko, med nove pa - pardon, tu se ustavim, ker je imen preveč. Yalcek obstoja v tern, da premikaš noge na takt: mtata, mtata in se pri trcna ranica«. A tak je mladi svet. iMladost je norost« — tako je pogrun- tul že preprosti modrijan iz naroda. Zato se pa plesne vaje tudi držijo. Pa tudi odpravili jih no bodo kmalu. Triglavanski pies se vrši dne 6. februnrja 1926 v Celjskem domu v Celju. Stran 2 »NUVA DÜBA« ' ' 141. OJEILi JglSJ DOM - HOTEL ^MIOKs* Silvestrov Yecer v vs&h ppost&rih Celjdkeya doisza. V veSiki ds©rani mnize poge-njene, v malS dvorani ples. Vojaika godba iz Mairibora* Plese ararožira plesni par JENKQ (UubSjarca). tfstopnina 80 Din. Gene režiji prilagoriene. hotel. Ta nejasni položaj je izzval ne- mire in dekabristi so smatrali, da je ravno ta prifožnost ugodna za izvrši- tev poizkusa, omenjenega v uvodu te- ga spisa. Toda že tedaj, ko so razvili svojo zastavo, niso verovali v uspeh. Zaveslno so žrtvovali svoje življenje, krt'pila pa jih je nada, da bo njihov nastop dajal pobude bodočim pokolje- njem. Padli so kot žrtve svojo smolosti in svojega požrtvovanja. Pred sodbo zgodovine ne triumfira vsekdar zma- govalec, a premaganec ni vsekdar premagan. Sedanja generacija spoštu- je dekabriste kot smefe idealiste, ki so zi'tvovali sbe same po svojih pojmih blagostanju naroda. Poliiika. p »CILLIER ZEITUNG« piše ob svoji 50-letnici (misli pač na svojo preduico »Deutsche Wacht«), da je prczivefa 50 lot bojev, v kojih je stala na brezupnj straži. v neprestani obrambni borbi do onega trenutka, ko je nadmočna sila strašne usode razbila zadnje nemške postojanke, da so osta- la samo gola nemška srca in njihova čuvaiica »Gillier Zeitung«. Mi Sloven- ci poznamo iz nekdanjih casov defo te- ga nemškega lista, ki je v avstrijski dobi voclil proti našemu narodu boj na nož, reči smeino, da z najsurovejšimi, krvavimi metodami, oprt na Dunaj in Gradec. Tej nadmocni sift germanske ek.spanzivnosti smo se morali umikati mi, ker se je strup nemške sole in vlad- nega terorja vedno globlje zadiral v kri in meso nasega roclu. Ob petdeset- letniei svoji bi nemški list pač smel konf'tatirati, da mu je souspelo va sTo- venske krvi vstvariti ono, kar se na slovenski zemlji še danes imenuje >neništvo« all celo »nemška manjši- na«. Ta svoj edini historični, a nekul- türni souspeh nemški list previdno znmolčuje, ker hoče še danes in v bo- doče umetno vzdržati med nami nem- ško misel in zgradbo nemštva, kojemu nianjka krvi in resnice. Na laži in na- sifju zgrajena stavba »nemštva« i.z slo- vtnskih duš ni vzdržala solnca jugo- slovenske svobode, in tudi laž sedanjo- feti in bodočnosti, ki je vsa vsebina vse- nemških gesel med nami, ne more dati življenia narodu na zemlji, kjer ta na- rod ni bil nikdar doma. > Cillier Zei- tung« jcj ob svojem nastanku sTovesno prekinila napram javnosti vse stike in vezi s svojo prednico, danes že smatra za ugoden trenutek, da jasno pove ne- kaj drugega iz preteklih dni, samo prave resnice se boji. Tako smo jo prav poznali že ves čas, in tako je i v bodo- čc ž njo in z vsemi, ki so ž njo. —¦ š —. p NEPRIČAKOVANA REKON- STRUKGIJA VLADE. »Služb. Novi- ne« objavljajo kraljevi ukaz, s katerim se na predFog ministrskega predsedni- ka minister saobracaja A. Radojevic razresava svoje. dolžnosti ter stavlja na razpoloženje. Ukaz ne vsebujo obi- čajnega uvoda, da se uvažuje ostavka razrcšenega ministra. Z istim ukäzom je imenovan za ministra saobračaja dosedanji minister poljoprivrede Krsta Miletič, za ministra poljoprivrede pa posl. dr. Vasilije Jovanovic. Oba mini- stra sta že položila prisego ter sta pre- vzefa svoje resorte. S posebnim uka- zom je imenovan za namestnika fi- nancnega ministra dr. Stojadinovica v času njegove odsotnosti v Parizu in. Wribhinglonu minister za javna dela Nikola Uzunovič. Novi minister kme- tijstvii dr. Vasa Jovanovic je rojen Beograjčan in je bil nazadnje advokat v Btogradu. Minister Jovanovic je kot izvrfcten pravniik in dober diplomat veokrat že vršil razne vaine misije v inozemstvu. Pri zadnjem zasedanju Zveze narodov je bil delegat naše dr- žave. P ACA STANOJEVIO V BEO- GRADU. Veliko pozornost v vseh beo- grajskih političnih krogih je vzbudil nenadni prihocl radikalskega veljaka Ace Stanojevica, ker je vedno prieako- vati važnih dogodkov, kadar se ta sta- ri gospod pojavi v prestolnici. Njegov prihocl v Beograd spravljajo v zvezo s pripravami za sejo glavnega odbora radikaine stranke in s sondiranjem teivna za širšo rekonstrukcijo vlade, ki ima priti malo kasneje. Radikalski krogi seveda zanikajo vse te govoriee in pravijo, da pomenja prihod Stano- jevic'ev v Beograd le zboljšanje današ- nje politike sporazuma. — Skupina ministrov je imela pod predsedstvom JMarka Gjnričica koriferenco, na kate- ri so razpravljali o zakonskih načrtih o sodnikih, o ustrojstvu sodišč in o drzavnih pravdnikih, ki jih je bil iz- del*al že prejšnji minister pravde dok- tor Lukink". Sedaj se ti zakonski osnut- ki so enkrat predelajo v vladi, nakar pridejo pred Narodno skupščino. Za sredo popoldne je sklicana seja mini- strskega sveta, na kateri se začne raz- prava o zakonskem nacrtu glede izena- čenja davkov. p TRINAJST MILIJARD DR- ŽAVNEGA PRORAČUNA. V torek je si nan čn i odbor začel razpravo o dr- žavnem proračunu za poslovno leto 1926;-27. Ves proračun predvideva okrog lo mi'lijard dinarjev izdatkov. Vendar proračun še ni definitivno se- stavljen in bo ta števifka bržčas še na- rasla. Finančno ministrstvo pričaku- je, da bodo ne])osredni davki vi-gli 1687 milijonov dinarjev, t. j. za 494 milijo- nov dinarjev več nego v prejšnjem pioračunu, posredni davki 3646 mili- jonov, za 395 milijonov več, monopol- ska uprava 2426 (90), državna gospo- tlnr.ska podjetja 4821 (1455) in razni drugi dohodki 129 milijonov (za 47 milijonov več). Finančno ministrstvo prirakuje največ dohodkov od drzav- nih podjetij. Njih dohodki so v prora- čunu zato tosiko visji, ker so prvikrat vstavljeni tudi dohodki bivše južne že- leznice, ki bodo, kakor računajo, zna- šali 840 milijonov dinarjev. Seveda bodo skoraj ravnotoliko znašali tudi izdatki tega pod jet ja. — Poslanec dr. Set'ercv je ostro kritiziral proračun za zunanje ministrstvo, zlasti pa visoke stevilke. ki jih izkazuje dispozicijski forid, ki je pod dr. Ninčicem narastef na 1.00 mili'jonov dinarjev. Zahteval je, naj se uvede kontrola nad dispozicij- ski m fondom, kakor je to bilo v prejš- nji Srbiji, ko sta dispozicijski fond zu- nanjega ministra nadzorovala pred- sednik Narodne skupščine in en clan finančnega odbora. Govornik je nada- lje kritiziral visoke place poedinih po- slaniko\ v inozemstvu, ki imajo razen prostega stanovanja, avtomobiTa in drugiJi doklad do 1,200.000 dinarjev lot.nih dohodkov. Znaianji minister dr. Ninčič je odgovarjal na nekatere pri- pombe dr. Šecerova in izrazil željo, naj se razprava o budžetu njegovega re- .sorta odgodi, ker proračun ise ni. po- polnoma gotov. Postavke se namreč glase na franke, v kolikor se tičejo iz- datkov v inozemstvu; zaradi nepresta- no menjajočega se tečaja francoskega franka pa se morajo te postavke odslej glasiti v dofarjih. Zato se bodo izdatki njegovega resorta najbrže še nekaj y.visali. Svojim cenjenim obiskovalcem fel'i —= sresno Novo leto uprava MCSTNEGA KINA. Za Novo leto izredno komičen program: Monumentalna komedija \z sportnih krogov. Nedosegljiva komika naj- večjega francoskega umetnik'a Biacota» ki razveseljuie danes ves svet. — Peklenski tempo prizorov povzroča skozi yes film salve smeha tako, da se publika ne more oddahniti od smeha. HHesiefti kino Celje. Današnja števuka obsega 10 strani. Prihodnja številka iz- ide v pondeljek 4. jan. 1926. Celjska k^onikax c 01) 1. JANUARJA VOZI DES- NO, pi'ehitevaj pa na levo, da ne bo kuzni in nesreč! c REDNI SESTANEK CLANOV OJIGAN1ZAGIJE SDS V GELJU je vsako sredo v klubovi sobi Geljskega doma. Zaoetek razgovorov ob osmih zvečer. c 1VEDN1 SESTANEK SDS ZA CELJE-OKOL1GO ODPADE v četrtek, dno 31. t. ni. radi Silvestrovega večera. c REDNI OBCNI ZBOR »GELJ- SKEGA PEVSKEGA DRUŠTVA« se bode vršil dne 8. januarja 1926 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« s sledečim sporedom: 1. Poro- čilo funkcijenarjev. 2. Sprememba pravi's. u. Volitev novega odbora. 4. Slnčajnosti. c PEVSKO DRUŠTVO »OLJKA« je na s.voji zadnji seji dne 22. t. in. sklenilo prirediti po enkrat na teden teoretična predavanja, katera bodo trajala tri mesece. Ta tečaj je name- njen toli starim pevcem, kateri so teo- rtrtično inanj izvežbani, a temboij se novincem, da se jim s tern, nudi prili- ka pridobiti si potrebno izobrazbo za vstop v pevski zbor, kateri naj se kma- lu tako pomnozi, da bo za Gelje repre- zentiral! nekaj izrednega. — Vabimo vse stare pevce in prijatelje petja, da pridobe za ta tečaj čimveč naraščaja, samo moškega. Prvi sestanek bo dne 7. januarja 1926 ob 8. uri zvečer v go- stilni ge. Božičeve na Bregu, pri kate- ri priliki se bode vse natančno dogo- vorilo. Tečaj vodi g. učitelj Gerlanc. c PODPORNEMU DRUŠTVU ZA UI3OGE TJČENGE NA DRŽ. REALNI GJMNAZIJI V GELJU so darovali tile dobrotvori: Goričar cV: Leskovšek, Gelje 1700 Din; okrajni zastop celjski 625 dinarjev; ravnatel'jstvo drž. zdravilišča Rogaška Slatina 500 Din; po 250 di- narjev: Trski občinski urad Konjice, Mestna obcina Brežice; profesorski zljor celjske gimnazije 165 Din; gim- nazijei od preostankov pri nakupova- nju zvezkov 152.70 Din; deška okoli- ška sola, Gelje 120 Din; po 100 Din: Pelikan, foto-atelje, Gelje; Karl Pajk, tovarna perila, Cefje; Fr. Strupi, tr- govec, Gelje; Jos. Vranjek, dežnikar- na, Gelje; učiteljstvo deške osn. sole Trbovlje-Vode: F. Skoberne, hotelir, Gelje: neimenovani po g. dr. Orožnu, odvetniku, Gelje; Drago Kralj, ravna- tei'j, Gelje; dr. Jos. Vrečko, odvetnik, Gel je; c. g. Peter Jurak, opat, Gelje; po 50 Din: dr. J. Rebernik, zdravnik, Gelje; Joze Musi, župnik, Vitanje; L. Petek, trgovec, Gelje; M. Meglič, pro- kurist, ("elje; dr. M. Hrašovec, Celje; H. Kind, nie.sar, Št. Jurij ob j. z.\ po 30 Din: F. Žuža, davc. upr. v pok. Ge- lje; nciteljstvo o.^n. šofe, Braslovče; F. iJolžan, klepar, Gelje: 25 Din; M. Su- liric, prof, v pok.: 20 Din; po 10 Din: Stefan Gobec, Ponikva; F. Doberšek, župnik, Koprivnica; Žagar Milena, ucit.. Ljubečna; Bojec Zora in Tičar L.. gimnazijea v Gelju. Srcna hvala! c OTVORITEV TRGOVINE. V poslopju Ljubljanske kreditne banke olvori najbrže že sredi januarja staro- znana renomirana tvrdka »Humanic« svojo tukajsnjo fitijalko. Moderen portal, ki bo odgovarjal svojemu na- jtienu, se že izdeluje, ter bode tvrdka kakor v drugih, v naši državi že ob- stoječih filijalkah, tudi tukaj proda- jala svoje priznano solidne izdelke po posebno nizkih cenah. 1395 v SMRTNA KOSA. V torek je ULiirla v Št. Pavlu pri PreboTdu v sta- rosti 64 let ga. Marija Marine, mati hisnega posestnika in lesnega trgovca g. Ernesta Marinca v Gelju. Pogreb dobre rajnice bo v četrtek ob desetih dopoldne v Št. Pavlu. — Naše sožalje! c SMRTNA KOSA. Na Ptuju je umrl v starosti 85 let upokojeni dav- kar g. Ignac Donau, llajnik je bil* ro- jen kot sin zdravnika v Sevnici, ter je sluzboval po raznili krajih, zlasd tudi dsjlga Ida v Gelju kot protlslojnik me- roizkusnega urada. Tu je bil radi svo- ji'ga nastopa povsod priljubljen. c BERAŠKA USODA. Na Štefa- novo so so igrali defki po hrtbxx nnd Teppeyevo žago, pa se jim je zahotelo nekoliko podražiti v shrambi nad žago staniijočega berača Mihaela Kolarja. Šli so proti oni mali stavbi, da bi be- rac'-a zbudili, ker ga že dolgo ni bilo na spreglutl. Kolar je bil v svoji dofgi ha- Iji in nizkeiu okroglem cililidru Gelja- noifi obr-o znana prikazen, ki smo jo cesto videli na Jožefovem hribu, ka- mor je rad hodil v samostan po milo- sčino. ZgroziW pa so se clecki, ko so našli slarca v oni kleti podobni shram- hi brez vrat ra tleh mrtvega in nagega. Kiiialu je prišla na lice mes-ta policija in '/. ii.io zdravnik, ki je ugotovil, da je moral biti Kolar mrtev že dobrih deset dni. Po prazni stekFenici, ki jo je imel ])oleg sebe, soditi, se je berač za. časa zadnjega hudega mraza napil in ker mu. je morda postalo vroce, se je v svo- jem doinii slekel, radi Cesar je v hudem nrrazu zinrznil. c GESTA K CARINARNI. Gene- ra In a direkcija car in je dala ceijski mestni občini na razpolago 624.901 dinar za vzdrževanje cest, ki vodijo k carinarnici. Te prispevke dobivajo mesta kot odstotke carin, ki jih cari- n as nice p obi raj o. o JAVNA BOLNIGA V GELJU razpisuje za leto 1926. dobavo kruha iii mesa. Glej oglas. c ZAHVALA. Srpska pravoslav- ua crkvena opština zahvaljuje se ovim pul em svima onima, koji su bilo na koji način doprinjel'i, da oblaže tugu i žalost za pokojniin sveštenikoin ove opštine g. R. Pericem. Naročita hvala g. dr. J. Hrašovcu, koji se je kao žu- pan mesta Celja sa pokojnikom u ime gradjana sa onako lepim i dirljivim govorom oprostio. Hvala Geljskom pe- va<:kom društvu, koje je pokojnika krasnom slovenskom pesmom otprati- lo na vecni počinak. Hvala svima bez raziike, koji su ga otpravili do hladno- ga groba. — Odbor. 1418 e ZAHVALA. Rodbina pokojnega jereja Ralaila Perica s© najprisrcnej- še zahvaljuje tukajšnjemu »Gesang- vereinu« za izkazano sožalje in za obi- lo božično darilo. 1419 c GRAJSKE RAZVALINE po maleni, a sigurno propadajo. Ker se - ¦ 141 »NOVA DOBAc Stran 3 Temo bodočnosti prodrcti nam ni usojeno, ali to je gotovo, da bodočnost nervoznih, nespečih in lahko razdražljivlh ne more biti prijetna, ako pravočasno ne mislijo na jačanje in pomi- renje svojili živcev. Umivanje in drgnenje z 2e ?7 let priljubljeniin domačim sredstvom »Fellerjevim« blagodišečim »Elsaflujdom« umiruje, daje zdravo spanjc, krepi živce in mišičevje, olajSuje bolečine v glavi, zobeh in lieu, ter se izkaže zmiraj kot izvrsten kosmetikuni. Vedno zopct slišimo hvaliti Fellerjev »Elsaflujd« kot zanesljivo domače sredstvo zoper revmatične bolečine. Moč- nejši in boljšega dclovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 spe- cijalne steklenice za 09 Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 356, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsaflujda po 10 Din v lekarnah in sorodnih trgovinah. država, katere 1'ast so, za vzdrževanje tega spomina na preteklost ne briga d lozena priloga tvrdke P. Teslic iz Si- ska, na kar opozarjamo naše čitatelje. Razširjajte „Novo Doho"! Rudninske vode se dobijo v drogeriji ,Sanitas\ Celje. Franc Jožefova grenčica, Mlinski vrelec, liunyadi JanoS, Ema vrelec, Guberska Srebrenica Levico Nieder Selters. Širom domovine. š P0Z0R NA NOVI GESTNI RED! Od 1. januarja 1926 vozi desno, prehilevaj pa na fevo, da ne bo nesreč in kazni! g PETDESETLETNIGA. Dne 23. t. m. je slavil 50-letnico svojega roj^- stva znani naš znanstvenik in kulturni dei'avec, vseuciliščni profesor v Ljub- ljani g. dr. Ivan Prijatelj. š SMRTNA KOSA. V Crnemkalu v I.stri je umrl 25. t. m. tudi širom ožje domovine znani istrski veljak in. na- rodnjak g. Karl Siškovič, trgovec in posostnik, v starosti 69 let na vnetju pljui'. Pokojnik se je ves čas svojega pl'odonosnega življenja udejstvoval na narodnem in političnem polj'ii ter ni v tem svojem mišljenju popustil tudi v sedan jih težkih časih, ki so v narodnem pogledu tako hudo zadeli tudi ta del nase zasužnjene zemlje. Kot tak je bil v vseh slojih naroda gToboko čislan in spoštovan, kar je pričal tudi veličasten pogreb. Pokojnik zapušca vdovo, dva sina in tri hčere. Ena izmed njegovih heera je gospa Mila dr. Senekovičeva, soproga polieijskega svetnika v Gelju. Možu zriačaju in vzor narodnjaku blag spomin, spoštovani rodbini naše sozaJje! Š SMRT ZNAMENITEGA PO- HORSKEGA KMETA. Prejšnji teden je umrl v Smolniku nad Rušami malo- ne po celi Sloveniji znani veliki po- sestnik Luka Hleb, star 72 let. Hfebi so kot nekaki kralji Pohorja gospodar- rili več stoletij na Hlebovini. Pokojni Luka je bil visoko izobražen mož, stro- kovnjak v gospodarstvu, izboren go- vornik in vedno iskren slovenski rodo- ljub. JSjegova gostoljubna hiša je bisa v?akomur cdprta. S pokojnim Lukom je izuinrl rod Hlebov. Š V ZAPORU SE JE OBESIL. Preil letom dni sta bila umorjena v Trebevicu v liosni dva brata. Orožniki so takrat art'tirali kot krivca posestni- ka Glišo Tadiča, ki je priznal, da je ubil enega, dočim ni hotel povedati, kako je bil ubit drugi. Morifec, ki je bil sedaj že vec kot eno leto v preiskoval- nem zaporu, se je v sredo v zaporih sarajevskega sodišča obesiL Š NEZGODA ZIKOVGEV. Te dni sta se vračala s sanmi na kolodvor v Tržiču gg. Zika, ki sta priredila v trgu sijajno uspeli koncert. Na poledeneli cesti so se sani nepričakovano prevr- nite in sta oba gg. Zika le slučajno osUila ncposkodovana. Žal pa je znat- na materijalna škoda, ker se je pri tem razbil 10.000 zlatih mark vreden čelo- ' instrument, last g. Ladislava Zike. Moč in lepota Prekrasno filmsko delo, ki nam pokaže pot k zdravju, k lepoti in k večni mladosti. Berlinski časopisi pišejo dobesedno: Ni na vsem svetu filma, ki bi ga prekosil. V resnici je to film, ki je vreden največje slave! Je že pred durmi! Kino Gaberje s DVANAJST DNI BREZ HRA- NE. V jetnišnici mariborskega okrož- nega sodišča je bil še te dni znani konjski tat Bc--rgl.es od Sv. Martina pri Vurbeigu. Bergles je bil radi konjske' tatvine že v drugic pbsojen, in sicer na pel let jece. Ko je videl, da se bo moral preseliti iz jelnisnice v kaznilnico pre- ko Drave, kjer je presedel svoj čas že tri leta, se je odrekel hrani. Celih 12 dni ni jedel nič, ampak je pil Te vodo. Bergles je bil 21. t. m. premeščen iz jetnisnice v kaznilnico. Bergles je pre- kosil z 12-diievnim štrajkom vse umet- nike v giadovanju, ki so se dosedaj producirali v jetnišnici mariborskega okrožnega sodišča. Pred Berglesom je giadoval v zaporih jetnisnice neki srb.ski r-kademik, ki je pa zdržal pri sami vodi brez hrane le 7 dni. š HONACEV BELEŽNI KOLE- \).\\{ je lctos izvanrcdno elegantno opreinljen in ima poleg rim.-katoliških in pravoslavnih praznikov tudi celo- letni pregfed. Prodaja vse v Gelju v tr- govini Flora Lager-Neckermann. 1393 s ZA 760,000.000 DIN PONARE- JEN1H TISOsiAKOV. V Novi Gradi- ški je oblast zasačila dva surnljiva tuj- ca. ki sta potem ušk, a sta pustifa kovčog, v katerem je bilo 760.000 po- narejenih dinarskih tisočakov. Tujca, ki sta govorila hrvatski, sta bila oči- vidno v Novo Gradisko prišla z name- norn, da bi spravila v promet vsaj ne- kaj svojega blaga. Povpraševala sta po nekom trgovcu. Ker sta se nerodno obnašala, je postala oWast nanju po- zorna in orožnikv vso ju aretirali v tre- nolku, ko sta so hotela odpeljati z za- grebškim vlakom. Ker je bil že mrak, se jo na potu na poli'cijo obema posre- yilo uHi. Oblast je pa zaptenila kovčeg, ki sta ga bila shranila v kolodvorski restavraciji. V kovčegu so našli tri ne- dotaknjene svežnje ponarejenih dinar- skill tisočakov za 760,000.000 di- nar jev. Oblast je takoj uvedla najob- sežnejše poizvedbe. Kolikor se zdi, fal- zisikati se niso pristi v javnost. Sicer1 jib je pa lahko spoznati: pred vsem vo- dorii žig (Karadjordjeva glava) po- vsem nejasen; potem je papir falzifi- katov mnogo trsi nego pri pravih bankovcih ter se svetlika, pa tudi bar- ve se ne ujemajo. c TRGOVSKI PLES. V soboto, due 2. januarja 1926 priredi »Trgov- sko društvo« v Gelju v prostorih »Gelj- skega doma« pri občinstvu splošno priljubljen »Trgovski pies«. Vabifa za to prireditev je društvo razposlalo. Če se je pa morda pri tej priliki koga iz- pregledalo, kar je z ozirom vednih sprememb pri občinstvu lahko mogo- če, se naproša, da nikar ne vzame to za zlo, temveč naj se pri sfedečih tr- govcih oglasi, kjer dobi vabilo in sicer pri gg. Stermecki (pri blagajni), An- ton Fazarinc, Kralja Petra cesta, Kramar & Vrtovec (drogerija »Sani- tas«), F. Tomc, restavrater »Celjske- ga cloma«, R. Bunc in drug, Prešer- iiova ulica in Alojzij Drofenik, Glavni trg. Kakor je sklepati, obeta biti pri- reditev ena izmed najprijetnejših za- bav Ietošnje zimske sezije, nič prisilne- ga, temveo čisto priprasta clomača za- bava. Za prvovrstno godbo je preskrl>- ljeno in sicer bo svirala kapela drav- ske divizije pod posebnim vodstvom, kapelnika g. dr. Jos. Cerina. Torej, vsakdo, ki se hoce prav dobro zabavati in da se bo v družbi prav dobro poCu- til, naj pride na naš pies. 1409 Poles *p okoli sveta • š REVMATIZEM — JAVNA ZA- JIVALA. Veleučeni gospod Ivan Rah- lejev, Beograd. Moj oce boluje na rev- inatizniu že več let. Danes mi pise, da je zvedel za Vaš izum Radio-BalsamÄ- ka, kojega toliko hvalijo, češ da je v resnici že mnogim pomagal. Res je baš on (.moj oče) pred nokoliko tedni dobil eno stcklenicico Raclio-Balsamika, ki je.jako dobro učinkovala, toda na ža- lost ni mogel dobiti vec tega hvale- vrednega leka, ki je od vseh lekov, kar jih je dosedaj rabil bis najbolji in mu j« največ pomagal. Ker se moj oče na- haja v drugi državi, v Italiji, me je na- prosil, da zanj narocirn Radio-Balsa- raika. Zato Vas tem potom prosim, da na moj naslov pošljete takoj, ko dobite to pismo. po postnem povzetju 6 ste- klonicic' Raclio-Balsamika proti re\^ mati/mu. — Z velespostovanjem Jan- ko Gracin, Gospic. — 2. oktobra 1925. 1174. Kino. c MESTNI KINO. 1. in 2. Jan. 1926 vidimo izredno komičen film Bis- cot, kralj biciklistov. Monumentalna komedija v 6 cinih iz sportnih krogov. Za rnlndino dovoljeno. — V nedeljo 3., pomleljek 4. in torek 5. Jan. 1926 »Za zve&to I'jubezen«, kolosalna drama v 5 cinih. To je najnovejši in najboljši film, v katerem nastopa znani volčji pes Rin-Tin-Tin. Za mladino dovo- ljeno. c KINO GABERJE. Sreda 30. de- ceinbra (četrtek 31. dec, Silvestrovo, zaprto), petek 1. jan. 1926 »Zadnji človek«, senzacijska drama v 6. dej. V glavni vlogi prvak nemških igralcev slavni Emil Jannings. Za mladino do- voljeno! — V soboto 2. in nedeljo 3. ja- nuarja 1926 vidimo »Tamaro«, pre- krasno dramo v 6. dej. V glavni vlogi igra Lya do Putti. Za mladino dovo- ljeno! Božični številki smo priložili za vse naročnike položnice. Pro- simo, da se jih izvolijo poslužiti dolžniki in naročniki za naJDrej, da spravimo knjige v red. Fisa^niska moc zmožna knjigovodstva, srbohrvaščine in ci- rilice kakor tudi nemščine v gpvoru in pi- savi, iščc primerne službe. Eventuelno vzame dela na dom. Ponudbe pod »Zanesljiv« na upravo lista. Veselja vsi kipL Bolezni pa bež6, Ker stopil je na plan Zdravilni Edina prava izdelovai&igui. Rastiinskn destilaofja E. Jeras in d^t > _____Ljubljana—Selo. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 141. 3 smoking obleke, 4 zimske sukne, 3 salonske obleke. I crni povrsnik vse po ugodni ceni proda Maks Zabukošek, Cefje, Cankarjeva ul. 2. Na Silvestrov večer je w goatilni Poderžaj na Bregu domača zabava. Dobe se mesene in rižnate klobase ter izborna kapljica. Za obilen obisk se priporoča Matilda Hudovernik. Ali ata že poravnali naročnino za Novo Dobo? Starejšo gospodično inteligenčnega poklica ali vdovo išče za sostanovaiko dama z lastno hiSo. Stanarina zelo nizka. Naslov v upravništvu. Sprejme se ucenec z lastno oskrbo v manufakturni trgovini Brata Šumer, Celje, Glavni trg 8. lice se meblirana soba s posebnim vhodom, čc raogoče v pritličju. — Naslov v upravi. Kleparstvo, vodovodne Inäia- laclje In naprava sfrelovodov Franjo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5pre}raaVttdcUzg«rajomw]etst slriU*^todi^praViIi rostnfba toüu. (ew raerw. JilidM izVrJittt. 401 100-78 7[lnQgo ßsece v novem fefu vosči vsem svojim cenjenim sfranßätn JlTCMC TxVQJTIC, frizerzadameingoepode Cefje, §favni frg st. 18, Srcčnfb fiovö Icto &eli vs«m »i/oiim oenj. odjemaleem, prijafc^ljem in ' jsnaxioenr t«r se priporoea nadaljni naklonjeno»tl ~\JT T Q| ^Vfc Y\4VS>r\ 4^ ixdalovalnioa vsakovrattiih »gorriiiia CEIjtJE, za K*"«sijo st. 14. HOTEL BALKAN Srečno in veselo Novo lefo zed vsem svojim cenj. gostom. Drago Bernards, hoteUr. Veselo in srečno Novo leto želita svojim cenjenim gostom ter se priporočata §e za nadaljnji obisk Ivan in Hermina Jicha KÄVARNÄ „MERKUR" Srečno in veselo Hovo leto želi vsem een^enim odjemalecm PodjEtjo za izdelovanje CEmentnega blaga Karl Jezernik & drug Srečno in veselo Novo leto 1926 vsem svojim cenjenim gostom ira odjemafcem ter se priporočam za nadalje Luise Savodnik gostilna in mesarija. Novost! JSlovoletna darila! Poročna in primcrna darila za god! Svetlikajoče predmete kot elegantno dokoracijo za pisalne mize za gospode i. dr., umetni porcelan, kipe, vaze — fino belgijsko kristalno gteklo, najrazličneje in najfineje brušeno, niklnaste predmete, podstavke, jedilno orodje, servise za liker, vino in pivo v jiajpripro&t«jših in najmodernejSih oblikah, glinaste posode, kuhinjske in umivalne garniture, vsakovrstne namizne servise kakor tudi za kavo, čaj itd. v bogati zalogi priporoča v tej stroki najbolje založena 4-vrdka na mestu No vast! JMK. JFtsii^ol^ Celje Prefieraova ul. 1926 Vsem cenj. odjemalcem in prijateljem želi srcčno in Veselo jtotfo leto 1926 ter se priporoča nadaljni naklonjenosti Delniška pivovarna Laško r©xcsffi©j Stev. 141. »NOVA DOBAi Stran 5 Davki > državnem pro- racumi za I. 1926-27. V ilr/.avnem proracunu so on i davki, ki so pobirajo v vseh delih naše drzave, proračunjeni centralno, to je za celo državo v eni vsoti. Ti davki so: clavek na poslovni promet, invalidski davek, vojnico, davek na zaslužek le- Icsjjih delavcov, ünearai povišek na nv/AiQ davke (500% in 30% od drzav- nega davka in ed inst von ega državno- ga pribilka) in vojaško-komorska do- klada. Davek na poslovni promet jo pro- računjen na 2r)0,000.0()0 Din, to je za fjü milijonov dinarjev več nego za pre- teklo proračunsko dobo. Upamo, da fi- naneni upravj uspe ta povišek pobra- ti, lie da bi navijala še posel>ej Slove- i;ijo, ker je oboe znano, da se v neka- lurili delih države ta davek ne pobira tako rigorozno in izerpno kakor pri nas. Ako bi se pobiral povsod tako ka- kor pri nas bi doneses državi gotovo se enkrat toliko, ker je znano, da ga placamo pri nas petino, doeini bi ga smoli ])o gospodarski inoči plaeati kveejcmu eno desetino. Invalidski davek je za proracun- sko dobo 10215/]927 proraeunjen na H)0,0()().()0() Din, to je za 109 milijonov vuc nego dosedaj. Povišek opravičuje podvojitev i.ivalidskega davka izza dne 1. aprila 192f). — Vojaška komorska doklada, ki se izza islega easa pobira v izmeri ncpovišanoga iuvalidskega davka, jo naravno proraounjena na poi'ovieo donosa invalidskoga davka, to jo na /nosek 80 niilijonov dinarjev. Obe ti uajatvi so pobirata od vso- to vseh predpisanih državnih davkov in dr/avnih pribitkov. Njiliov donos je lorej odvisen od višine prodpisa, od ka- torega se pobira po progresivni lost /i- ci. l'rogreeiivnost teh dajatev izdatno otožuje pobiranje. Davčni urad more še-le konceijj Jet a dofinitivno ugotoviti visino invalidskega davka in vojaško komorske doklade, a še takrat se iz- pieineni, r.ko so kak davek za dotično leto naknadno predpise. ]}a. ludi Uav- koplfteovaieoiu ovira pobiranjo önifr- lijeuih dajatev po progresivni lostvici ovideneo, ker ne morejo tekoni seta s po/itlvno sigurnostjo nikdar ugoloviti, koliko bodo placali invalidskoga dav- ka. Bilo bi torej tako v in tores u pospe- sitvo nrudnogii poslovanja kakor v in- lorosu bolj.še razvidnosti davkoplače- \aleev, ako bi so ta davek reformiral toi'iko, da b! s:e pobiral v izmori stalue- »a odstotka, ki hi no smel presegati 10 do \2%. Vojnica, to jo bivsa vojaska tak- ,sa, ki so je na novo preuredila z zako- nom o ustrojii vojske in mornarice, je proracunjena na 100.000 Din. Davek na zaslužek tolesnih delav- oov, ki se je zaccl pobirati dne 1. apri- la 1925, jo proračunjen na 45 milijo- nov dinaijov, izrodni (linearni) pri- bitek ]ia na 500 milijonov dinarjev, kakor i'unsko leto. Davki, ki se pobirajo samo v no- katerih delili naše države, so proraču- njeni kot specijalni donos posameznih pckrajin. Za Slovenijo znaša proraeun ne- posrednib davkov po bivsili avstrij- skili zakonili s pribitki vred 83 milijo- nov dinarjov, to je okroglo 25 milijo- nov dinarjev vee nego za preteklo pro- računsko dobo. Proraeunjen je: Zcmljiski davek na 0,180.000 Din (— 1,820.000 Din), hisn.o-razre.dni davek na. 9(50.000 Din (— 15.0(i0 Din), hisno-najomni davek na 8,340.000 Din (+ 6,180.000 Din), 5% davek na 30.000 Din (— 7500 di- narjev), obena nridobnina 3,751.000 dinarjev (— ],782.950 Din), posebna pridobnina na 15,400.000 dinarjev (4- 8,930.800 Dm), rentnina 048.000 dinarjov (~l 213.000 Din), dobodnina 45,000.000 Din (+ 12,050.000 Din), davScina na tantijome 1,008.000 Din (-;¦ 558.000 Din), šolske inzdravstvono doklade (500.000 Din (+ 3(50.000 Din) in /amifdne obresti 1,200.000 dinarjev (-r 820.000 Din). Peoracun jo pril'agoden plaeilu noposrednih davkov v zadnjib lotih glede novib davkov (po bivših avstrij- skiii zakonih) v izmeri, ki ne izkljn- öuje primernega znizanja davenib me- ril. V času od 1. januarja do 30. sep- tembra t. 1. so na teh za Slovenijo pro- raeunjenih davkih plaoali okoli 100 milijonov dinarjev. Sicer so v toj vso- ti zapopacleni ludi zaostanki za prejš- lija i'ota, a po upoštovanju teh zaostan- kov proostaja so vedno vsota, da se minisUr za finance ob nveljavljenju finanrnega zakona za 1926/27 no bo mogol izgovarjati, da nima proraoun- ske mnžnosti za znizanjo davenih bre- moji v vSIovT-niji. (Trg. list.) Frederic Mistral: Jarjaye v raj«. (Poslovonil P. II.) Jarjayo, težak iz Tarascona, je iimrl in cirvi z zatisiijenimi očrni na oni svet. Ob, kako neznansko dolga je ta ]>ot! Večnost je neizmerna, orna kot siiiola, nima meja in je tako žalostna, da eloveka izproletava strah in groza. JarjaK- 1!G vl-> kam naj so obrno; zobje liiu klopccejo in loti kar za nosoin po piosioru. Ko se je že nablodil v vseh smon-b, ugloda v daljavi lncoo, zdi se am, da jc čisto na drugem koncu tem- jioga pro:tora. Takoj jo mahne tjakaj; bila so ))a to vrata k sainomn Ijubomu Dogu oöi-iii. .lar.jayo ndai'i s post jo po \ rat ill: ball, bah! >Kdo je zunaj'?- vpraša .sveti IVtcr. vJaz.« -Kdo jaz?« »Jarjaye.« Jarjayo iz Tarascona?« Da, Jarjaye iz Tarascona.« i'o- to potipi'ji, no.si'amni malo- pridnež!« ga zaeno oštevati sveti Vo- lor. »Knj ti so drznes priti prod nasji vrala in zalitevati, da te'.sijrejmemo v svoli raj'; Saj zadnjih dvajsot lot nisi izmolil i.iti najkrajse niolitvico; ee to jo pa kdo vprašal: , Jar ja ye, kaj no pojcle.š k i&usi?', si mu odgovoril: ,TIo- flini ('!)i<\:.ino k po|)oldanski.' Kadar je ^niK-lc', s: dojal tovarisem: /lujto, ka- ko \ nobrsil) kvgi'jo podirajo!' Meso si jrdol v pclok, kadar si ga !o mogol, in v sobolo, ec si imol zanje, tor si me.nil: ,Le sem >: njim! saj samo iz mesa na- stano 70]jl1 meso! . . . Kadar jo zvonilo angoJsko oeščenje, .se nisi pokrižal, ka- koi- incm storiti vsak pošton kristjaji, anipak si rokel: ,Spet so je rneznar obe- sil za /von! do to je oco svai-if, da se boj Uo.ua, ki \so vidi, si so inn kratko od-- rezal: Jia ljubi Bog to vidi'? IHaj jo vcMidar liinrl, in kdor je nirlev, je nip- to\ •' i'osmehoval si so celo svoti birmi in so norcoval izkrsta: zdaj pa so upas prositi za raj, ko te je Bog vendar po- polnoina zavrgel?« l:bogi Jarjayo je odgovoril: - iXortni tajiti, vol'ik grosnik sem. lülo ]>a jt ludi vodol, da jo po srnrti tiiliko skiivnosti! Konono pa . . . nino- go sem zag]"o»sil in ne da se voč popra- viti; e.e bo (reba trpeti, bom pa trpel. Ali so (no mi dovoli, veliki sveti Peter: pokaži mi strioa, rad bi nui povedal, kiij so jc medtcm zgodilo v Tarascomi.« Kakšnega strica?« Sirica Äfateryja . . . bil jc v rodn Ij'i'iMi spokornikov.« • Tvoj stric Malory! Moral je za slo let v vice.« Salamenska stvar! Za slo lot! Kaj I" vondar zagresil?« - (iotovo so spominjaš, da je nosil pri procesijah križ. Nekoga dne se je domenilo nokaj mladih nagajivcev in e'lon i/.med njih zavpije nanj: ,Glejto no . . . Matory nose križ!' — Malo nato se ogiasi drugi ,Glejte ga Materyja . . . lcriž ii Pokaži mi torej vsaj toto Doro- l(ijo, ki jo bila tako, ob tako pobožna!« »Eh, ta je gotovo kje pri vragu — sai je niti ne poznam!« >Ce je pri vragu, se prav nič no čudim, kajti bila je sicer ])renapeto pobožna, a obenom tudi1 hudobna kot saina pošast . . . Pomislite, da jo na primer . . .« »Dragi Jnoj, zdaj kar nič ne uteg- nem; rnoram iti odpirat ubogenm ce- stnemu pomotaču, ki ga je brca laslno- ga osi'a poslala naravnost v raj.« >()h M'liki. sveti Peter, ker imaš toliko opravka in tudi pri vas ni troba placati, ako so samo malo pogleda, do- voli mi, da za trenutek pokukam v raj. T'ravijo, da je tako lopo v njem!« > Tri sto rogatih, ti stari krivove- roc hoceš pogledati v raj! Kar poberi so mi!« ¦> Pomisli vendar, ljubi svoti Peter, da imam tarn dol'i še. očeta, ribiča, ki nosi {\oje bandero pri vseb prooesijah ... in da bosonog . . .« >Naj bo . . .« so odloci svetnik, -zaradi tvojega oceta ti dovolim; ali znnj, malc'i)ridnož, da mi ne vtaknoš v raj voe kot konec nosa! Razumes?« »To mi zadostuje.« Tedaj nebeški kljucar ncölisno oupre rajska vrata in pravi Jar jay n: > Torej poglej!« Ali ta se hitro obrne s hrbtom pi'oti \ratom in stopa ritensko v raj. vlvaj pa spot poconjas?« ga na- lu.'uli sveti Petor. »Prevx-lika svotl'oba mi jomljo vid.* odvrno oni, »zato moram ritenski \stopiti; ali pomiri se, ravnati se ho- čeiu oisto po tvojih besedali: ko bom imol v laju kon-oe nosa, ne pojdom dfiljo.^ In Taraskonec: je vstopil v raj. ; Pri moji veri!« je vzkliknil, »ka- ko je prijptno, kako lepo! Tn kakšna üod!)a!<: doz nokaj oasa mu reco nebeški kljucar: >Dosti. si se nazijal . . . zdaj pojdi iVpo von, kor se ne utegnom tukajle s IoIjoj . . .<; -Oh, no maram te zadrzavali . . .« bili .larjaye, »če imaš kaj posla, kar pojdi in (>i)ravi . . . Moni se pa prav nič no mudi . . . Kadar pojdem, pa poj- flcni . . .<• Saj si- vondar nisva tako dome- ni!a!« : Za Uoga, sveti mož, zakaj se ta- ko razburjaš? Ne recom, ko bi t\i no bilo i)i'osiora. Ali hvala Bogu, iniate L',a se toliko, oh loliko . . .« Pa (<¦ vendarle še enkrat prosim, da lakoj zapnstiš raj! MisH si samo, da bi ])ri.šel fjubi Bog mi mo . . .« ' Voš, z njim pa l.e uredi zadovo, kot se ti zdi najbolje. MenL so vodno pravili: ,'ivjür ti je dobro, tarn ostanil' Tit mi ']o dobro, zato ostanem.« ¦.Vveti Peter je rentačil in tolkol z nogo ob tla. Nazadnje jo i^oiskal sve- loga Yvo>a. /Yves«, mu leče, »priprošnjik vseh odvolnikov si in mi mores sveto- vati.« D\.ikrat, če žolis!« oclvrne svet- nik. (ii't i mo, v lopo godljo sem zabre- del! Spusiil .sem ga samo za trenutek v raj . . . zdaj stoji tu in no inarn vec von . . . Kaj naj storim? Svoti Yves odgovori: »lzbori si kakšnoga dobrega prav- noga zastopnika in nato odredi, da pri- polje onionjenega Jarjaya birič prod sodni stol gospoda Boga.« Todaj iščejo dobrega pi'avnega za- slopnika; ali pravnoga zastopnika do- tloj so ni nihöe videl v raju. Povpra- šujojo i)O biricu — sovoda brezuspeš- i)o. Sveti Peter pa so no vo, kaj naj slori. Todaj pride inimo sveti Lukož. >'C*emerno .se držiš, Peter«, reče; > ali to jo spot ljubi Bog ozmerjal?« >Oh, dragi moj, moKi mi o tern! Zadela me je nesreča, da bii rajši . . . Pomisli: neki Jarjaye se mi je po zvi- j-ici \kradel v raj in zdaj ne vem, kako b: so ga resil.« j-Odkod pa jo ta tvoj Jarjayo?^ *lz Tarascona.« >--Kaj. Taraskonoc je?« za.kli.ee sve- ti Lukož. »Kj, toga so pa hitro odkrižava . .. Saj ti jo znano, da sem prijatelj volov in zasčitnik poganjačev; zahajam v Aries, Boraic^ir, Nimes in Tarascon, zato iiozuam teljudi: vom, kje jMi srbi koža in kako se ji.m pride do živega . . . Takoj boš rosen.« Pravkar je lotoi'a niiimo glasna tlružba okroglolicnih angolckov. > Alalčki!« jib jo poklical sveti Lu- koz. >Kar tiho in brž semkaj k meni!« Angoloki so nbogali in prihitoli. >-Pujdite ski'ivaj za raj, in ko bo- slo pri vratih, butajte nanje in kriv.ite na \so grlo: »Voli! Voli!« Angolcki so zlotoli iz raja; ko so bili zunaj pri vratili, so jeli po njih razbijati in kričati: »Voli! Voli! Glejte vendar, ljudje božji, kak.šni rogači!« Todaj se obrne Jarjaye, kot da ga jo pieil gad. > Sto kudicev . . . ! Kaj srisim? Da ludi tukaj ženo voli!? Hajdimo za nji- mi!-x zakriči, plane kot burja proti vratom in hip nato je, tepee neumni, zunaj raja. Svoti Petor naglo zapiH*. vrata in jib zaklene, nato pa poluka skozi lini- oo in rogaje so zakliw: -No, Jarjayo, kako ti je pa sa- dajr'<; > Eh, kaj bi tisto!« se mu odreže Jarjaye. Skoda samo, da tule zunaj ni n oben ib volov . . . vraga bi se potem zmonil za vas raj!« Koksi so zadrvi z gi'avo naprej v ])ropad. Silvestrov večer jeznega eloveka. (Iz dunajskih let.) Silvester Snionšek, vulgo Babji pokroveok, jo sedef v svojem dolgočas- nem kabinetu in je bil strašno jezen. J(»zon na vos svet, jezen na markerja x kavarni, na tistega, ki ima poldrug centimeter dolg noht na desnem mo- zinc u, prav posebno pa so nase, tako zolo, da bi kar vstal in v strop pa- glodal. Kajti bilo je zadnjega v mesecu, in, ljudje božji, katera stara hiša ima takrat so denarja. In vendar se toci tudi zadnjega dne v mesecu črna kava v kavarni, \ ince v gostilni. Pa ti prido tisti prokl'eti marker in ti pravi v obraz, da leave ne sme dati, ker manj- ka se colih pet minut do osmih.*) Sil- vester je marker ja samo krvavo po- glodal, cos, saj mu ni troba vedeti, da sem se prišel samo gret, ter je takoj oblekel suknjo, ki jo je iniet še v rokah, no da bi jo bil obesil. Silvester jo storil to jako pocasi, ravno tako, kot jo je počasi slačil, iz bojazni, da se mu ne raztrga, ker je lezla že narazen. Seget je z roko v zaveso pri vratih in požrlo ga je. vSilvestor je sel domov in v tla jo ß'U-dal, da ne bi v&ak mimogredoci bral 7.0 /. nri, da ura ho ni osem. (Jospodinje ni pogledal", ko jo ja srocal prod kuhinjo, dasi je bila že sta- ra, in pogleda staro žensko lahko vsak rodoljub, ne da bi ga objel nespodol>- ni dub. Pozdravil jo jo samo s pogle- dom v tla, kot razkrinkan skušnjavec, in zaklonil so jo v kabinot, rekoč: »To jo od hudiea!« Silvester Smonsek jo bil stara l>i- ša in pesnik. Bil je slok kot pristna sa.vinjska hmeljevka, a nosil je razee- frane hlace in kozav obraz, ki mu je bil danes slcrajno zelen. Vsodel se je kar v suknji brezobzirno na stot pri oknu in /astrmel v prazno steno sebi nasproli. Luči ni prižgal, a oči so se mu pocasi itak privadile na temo, po- sobno kor jo od svetiih dni sem natanč- no vodol, kakšno sobo mu jo dala go- spodinja v najem. droz dve uri — za toliko so je iiiiiiiiw nomaknil cas naprej — jo Sil- vester zamežiknil, kakor čfovok, ki na- peto opazuje, in se naenkrat začudil: >¦ Zakaj je ta stena prazna? Čemu sa slikiirji, naj pride kak strokovnjak in naj radi mono naslika raje case za čr- no kavo na steno. Zasluži si novcev, ki jib saj lahko zapije!« Zmajal jo z glavo kakor da ne bi bilo mogoco, da so ljudje tako neumni, tor je obrnif poglod skozi okno na dvo- rišče. Okno nasproti, v visokem par- terju, je bilo razsvetljeno in v njom se je crnila pilhueta razkuštrano glavo in pol nib ram. To mu ni bilo prav in zelo so je >:grazal. ko je pomisliT: >Čemu se kaže stvar, ta sinibol greha in noreda .skozi okno na dvorišče? Vsakomur, ki pride mimo in pogleda tja? Žeuska je, nospodobna žcnska, ki si ne uroja las in so kaže zvecer pri preoblačenju. Če bi sedaj odprl, gotovo odpre se ona in me v saini srajci vpraša, zakaj nisem dobil v kavarni erne kave. Neumnica, saj clovek no hodi tja na uro gledat. Pri tern vzdihu se je -spomnir na uro in jo potegnil iz žepa. A takoj nato je zaklel in zalucal uro nekam v temo in potem poslusal, kam bo prilotola. Ko jo cul. da jo padi'a v skledo mrzle vode, *) Leta 1916.—1918. se je dobila crna kava le v gotovem dneMiem času. Straa G »NOVA DOBAi Štev. 141. se je bridko nasmejal: »Naj se skoplje! (\em\\ gledam nanjo, ko je tako temno, del no vidim svojega nosa!« Ystal jo, poškilil nevede še enkrat v nasprotno okno in zardel, ko se je tega dejanja domislil, kakor bi se bit zalotil pri neoprani misli. Zaeel je is- kati žveplenk. Roke so mu nervoziio silile v žopo. a so »se vedno vracale prazne iz njih, iztegnife so se na mizo iu tipale po nji; pogledal je celo na nočno omaro, a žveplenk ni našel. Zato je siknil: »Nocoj so obesim!« Ali ze mu je prislo na. niisel, zamahnil' je z roko resign Ira no po zraku, kakor ])i hotel reči: »Saj we vrvi nimamU Za- zdehal je in legel na posteljo . ^ . Naonkrat jo stal na vrhu ŽaLostne gore in strmel v rojstno vas. (Silvester jo bil naiiireč kin et ski sin iz Žalostnf gore doraa. in-je imel tvidr Iri semestre lemenata na vesti.) Silno slabe volje je bil, kajti dez, noskoneni dw ga je eisfo promoeil, ko j(- romaf iz mosta. domov. Hojstna vas, prilopljena na obron- ku Žaloslne goi'e, je grozila, da se raz- leze v kup redkegn gnoja. Razloono je vidcl, kako eurlja deznica neulrudno po gräpi naravnost v vozo očotovo baj- te. kjer se jo nabrala preoejšnja ftiža. Njogov bratec jo repel oh luoi, se sree- no sinejal in loinaslil z rokami po nil.i- kuzi, da je pokalo in skropilo na vse slrnni. 5? mob ga je zbudil. In vide]4 je, da je okno tain na-» sproti odgrnjeno, v oknu pa sloni žon- ska s skuslrmio glavo in golimi rame- ni 'tor kvanta z moskim pod oknoin. Za glavo se jc. zgrabil. Silvester, obnp so inn jo vsedel na obraz in zajokal je od jezo in obupa. Takrat ])a je s stolpa vidarila ura dvanajst in Silvester je bil zadnjie jozen v letu 191G. — Sodni dan «a otoku Japu. Otok Jap v Juznom morjn je za- doi'a strasna katastrofa, pri katori je za;,'lavilo osem lisoe prebivalcev. Bila jo to ona najvoejih prirodn'ih kata- strof v zadnjem deselletju, ki se labko priinerja samo i. volikim .inponskim pol msoiu 1. 1923. Ja]) je lnajhen otok v Juznem moL'ju. Pred vojno je pripadal Nein- čiji. Z .versaiRsko pogodbo je dobila Japonska man da t za la otok in ga je v zadnjib lefih upravljala. Velikeinu viharju, ki je nekaj dni pred Božičeni divjal na Tihom oceanu, se je bil naj- brže pridružil lokalni potros na mor- skem dnu v bližini Japa. Nenadoma je .nastala na oloku čnia, zlovesča toma. \' tem hipu so so začeli valiti z vseh stra.iii ogromni valovi. ki so bili erni in podolmi goratn. Prihajali so s straš- niid hru.sco.'in in vihar je tulii s pe- klonsko lmko. IN'astopii'i so grozni tro- nutki. Vsf: se je dogajalo s lako nagli- co. da ubogi prebivalci niso imeli nili toliko rasa. da hi si rešiii golo življo- nje. Kakor da je napočil »sodni dan«, so so mod st rasn i in bu ran join razgrnii'i ("•ez otok divji valovi in ga doeela po- plrivili. Od oloka .lap ni. oslalo drugoga kakor prazna zomeljska povrsina. \so življoiijo in rastlinje jo imiueno. Vse, kar so /.gradili ljudje, jo postai'o žrtov strasnih valov. 8000 hjudi — vsi prebi- valci otoka — je izginilo v morju — odnesli so jib valovi bogvekam. Ni no- ben ih sledov vec\ da jo tu živelo in do- i'alo 8000 Ijudi, da so rasle juzno rast- i'ino in polo eksoiione plice. Vse je slo. iNokaj in j)o inorskoin potrosu so se \a!ovi zopet umirili in morje so jo vr- uilo iia svoje projšnje moje. Razblinili so so oblaki, zasijalo jo gorko sohioo. Zopot se jo Juzno morje smohljalo no- dolžno kakor poprej. Ali Ijudi ni bilo yvv. I'r.'izon in mrtc-v je ložal evetori Jap. Samo nekaj minut jo biso troha in j(> l'ilo zbrisano z oloka xhc, kar je zi\elo.. Za nase na Gnskem. V nedeljo dopoldne se je vrsil v Bitolju na trgu kralja. Aleksandra vo- I'ik ]>rotestni shod proti grskhn nasil- stvorn nad jugoslovenskim prebival- stvom v Grski. Slioda se je udelozilo nad 15.000 Ijudi. Že na ])redvočer jo vladalo v Bitolju živahno vrvenje, ka- ki'sstcga mesto se ni vidolo. Povsod so bjjp i'zobesene mivoäne za stave. V nedefjo dopoldne so pribajali ljudje na shod od vseh strani v dolgili sprevodih. Velik utis je napravila zla- sti zastava srhskili begunoev iz Grške, ki je bila ovila s črnim trakoin. SJiodu je predsedoval Dragiša Ratkovic, ki je po/.dravil i^risotne in podieljl besedo narodnemn posrancu Jovanu Girko- \i<"'u. Posl. Čirkovič je v svojom govoru ]>t odvsein naglašal, da nismo nasprot- niki Ursko in da se no želiiuo vmesa- vati \ njene notranjo zadeve, toda ne niorenio mirnodušno gledati trpljenja brato\\ ki se nahajajo v Grski in ki se jiin gazijo vso osnovne pravice narod- nih manjsin. Zato j«? bil sklW-au pro- ti-stni shod, da pozovemo vlado, naj poskrbi za varstvo našega življa v Gv- ('iji. Grska viada naj spoštujo srbsko manjšino v Grski, kakor spostujemo mi gr.šk(; inanjsi'iio v naši državi. Po inirovni pogodbi je oslalo nad pol mi- lijona Srbov v Grski. Kot prijatolji in Imvh zavo-zniki (Irške smo pricakovali, d Prva jugos/ovanska ž/čna industrija d. z o. z" Anton Fazarinc specenja »JORA« slaščičarna F. RAJŠTER Josip Tomažič krojaški mojster Na okopih Cel/e Ce/jc CELJE Franjo Do/žan klepar CBLJE Celje M. Esih mesar na Bregu Stran 8. »NOVA DOBA« Štev. 141. Jos* Pelikan fotografski atelje Ce/je M. Rauch Prešernova ulica CELJE Anton Permoser gostilna in mesarija Gaberje- Ce/je Rok Meštrov špecer/jska trgov/na Za Kresijo št. 6 Cel/e Zvezna tiskarna Ce/je Jernej Go/čer sodar K/avna u/. 7 CELJE Jakob Kpvac krojaŠki mojster, Razlagova ulica 6 Celje Ivan Kullich kamnoseški mojster, Aškerčeva ulica St. 12 Celje HUGO SCHMIDT manufakturna trgovina Gosposka ulica Celje Ivan Železnik brivec Celje FR. URCH manufakturna trgovina, G/avni trg Celje Restavracija »Pri zelenem travniku Ce/je Maks Zabukošek krojač Celje Franc Kolenc špecerijska trgovina Ljubljanska cesta Ce/je Be/ak & /nkret e/ektroteh. vodovodno inšta/aci/sko podjetje Prešernova u/. 3 Celje Tvrka F. V/d/c Kra/ja Petra c. 23 Celje Martin Babin pletarna Qosposka ul. 24 Celje Helena Krušič kavarnsi »Europa« Celje Flora Lager-Neckermann papirnica in biblioteka Ce/je Jos. Kos /zde/ova/nica čevljev CELJE Kino Gaberje Celje Drago Žnidanč Javno sk/adišče. Za/oga Radenske kis/e vode Celje Štev 141. »NOVA DOBA« Stran 9. Telefon Stev.75 In 76 Podružnica PoStnlček, raČ. 10.598 Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniškaglavnica In rezerve C^lilPfliS V LjUfoljSIIll DclniSka glavnica in rezerve Din 60,000.000 — Din 60,000.000 — Ustanovljcna leta 1900 Agencija Logatec. PodPUŽnice Agencija Lorjatec. Brežtce, Črnomelj, Gorica, fir an] ( Maribor, Metkovlč« Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Spits, Trst. Sprejema VlOge fiia kltjtžice In leKOČt SESE Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, račun profi ugodnemu obres to van ju #>W*S valut in dovoljuje VSaRovrstne Kredite. P^odaja s*»e*Sl*s*,*z;:K»edL]ae lot©r»ij©. Otvarja akredftfive in Izdaja krectifna plsma za iu- iii Inozemslvo. Glasouir so k u p i. Ponudbe z natančnim op som (firma in konstruUcija) ter navedbo cene je poslati na upravo lista pod »GLASOVIR«. Nekaj pomožnih delauk sprejme Viljem Brauns, tovarna ani- linskih barv, Celje, Kocenova ulica 8. Enodružinske hiše z vrtom v okolici Celja išče za svoje interesente Lovro Čremožnik, Celje, Prešernova ulica št. 19. P r o d a s e pistiino mizfl za gospode, \z trdega lesa, fino izdelana v zelo lepem stanju. Naslov v upravi. Službo išče dobra kuharica katera je zmožna samostojnega vodstva v gospodinjstvu, k eni gospej ali h gospodu. Naslov v upravi. Odtia se meblovana soba zaenoalidveosebi. M. Rauch, Prešernovaul. Krompir zdrav in suh, se prodaja vsako sredo in soboto od 8. do 11. ure na dvorižču prodajalne moke mestnega mlina v Prešernovi ulici, vhod iz Zajrate. 3-1 Došli so dLolbpi šivaEni stroji, nemški fabrikat, nizka cena. M. ŽIŽKA, Celje, Olavni trg 16. V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrate so cene fazoni zelo nlzke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se priporoča! 63 Domsiio in most® konfekcija Spnovo dospela.^g SVAM KOS, Celje, Presernova ul. štev. 17. Cenesolidne! Izbira oeliha! nMAmnfi iz useh rudmliou VlYMM dobaulja In dostav- riUIIUl) ijang dorn FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Plačilo tudi na obroke. Manufaktura A. K^ispar, (Ljubljana^ Rožna ulica 19 pošilja po povzetju na toko šivane odeje (kovtre) od Din 153*—, 170'—, 198—, 216'—, 240-—, 280—, 328*— in 34O1—, rouge po Din 14'—, klot od Din 32'— naprej. Gg. trgovcem se naredi vata za odeje 8 tudi po vzorcu. 6 Knjigovodja bilancist, kores^o -denf, išče službe za stalno ali patudi nekaj ur dnevno. Ponudbe na upravo pod »KNJIGOVODJA«. ozorl M modergiSh spaSnic in kuhinjSkill Oprav kakor posameznih delov po zelo ugodni ceni proda M aiSJDLO C, CELJE Krekov trg, v palači I. hrvatske. ste~ dionice. 2—-2 ' „JORA" slašč5čat*?sa čelje^ Deckovirgß na dčbeflo — na dVobno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščic. 16s lAnt Lecnik O urai* in juvelir O Ceüje, Gianni trg št. V (pre| Pacchiaffo). Izšla je Blasnikova 1/ELlHö OTTIKä za nayadno leto 1926, kj ima 365 dni »VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kme- tijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov. Tudi letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vse- bini, zato pride prav vsaki slovenski rodbini. Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri ]. Blosniha noslednihih tisharna in litogpaficni zauod ljublj™, bred stev. iz. Gospod flsdrej ihi je danes dne 29. decembra ob 5. uri zjutraj nenadoma preminul. Pogreb blagopokojnika se vrši dne 31. decembra ob 4. uri popoldne iz mrt- vašnice mestnega pokopa- liSča. Celje, 29. dec. 1925. Žalujoči ostaii. Izvrstna naravna bela in r'deca vivia vedno sveže foelo am čpno pivo ter prL-.tne kranjske klobase priporoča gostilna SCHÄRA. Telefon 434 Popravila pisalnlh ln računsklta sfrojev. Specijnlnl mehantk IVAN LEGAT. M«ribor, VETRINJSKA UL. 30. „INHRÄ" IndLusti^Ija kx>8Lirctt« D. OeHäni 8t i'omp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 58 Cene konkurenčne! Štev. 802/25. dobave kruha in mesa za javno bolnico v Celju za leto 1926. V smislu odloka Velikega Župana mariborske oblasti L. br. 2497 z dne 9. decembra 1925 razpisuje uprava javne bolnice v Celju dobavo kruha in mesa za leto 1926. Ponudniki naj predlože upravi bolnice svoje ponudbe v zapečatenih ovitkih, na katerih zunanji strani bodi označeno le ime in naslov ponudnika ter predmet ponudbe najkesneje do 7. januarja 1926 do 10. ure ali osebno v upravni pisarni bolnice ali pa po pošti. Ponudniki za dobavo mesa morajo položiti kavcijo v iznosu Din 2500"—, ponudniki za dobavo kruha pa kavcijo v iznosu Din 2000'—. Kot kavcija se sprejme ali gotovina ali hranilna knji- žica ali državni vrednostni papirji. Računi za dobavljena živila so plačljivi tekom 30 dni po položitvi z odbitki odtegljajev, kot jih predpisuje državno računovodstvo. Dobavni pogoji so interesentom na razpolago v upravni pisarni javne bolnice v Celju med uradnimi urami. V Celju, dne 19. decembra 1925. Upravitelj. Banašhe svinje bodo došle. Reflektanti naj se javijo pri mesarju ALOJZU KROFLIČU v Celju. trboveljski 100 kg Din 44#— velenjski 100 kg Din 25'— ormoški 100 » » 30'— ter od vseh ostalih rudnikov. kratko rezana 100 kg Din 36— mehka drva 100 kg Din 25'— kratko rezana 100 kg Din 30'— Od 1000 kg naprej se brezplačno dostavlja na dom. Pri večjem naročilu se cene znižajo. Naroča se: Make Plavo, poštni predal 8, ali v trafiki Olavni trg. 4 Skladišče zraven vojašnice v Gaberju. 6 Strtu lt. »NOVA D 0 B Ä « Stev. 141. CELJSKA POSOJIENICA 8: Stanje hranitnih vlog nad Din50,000.00Ö—. V Icistral palači Narodni dom. Sprejema hranilne vloge na hranilne Knjižice in tekoči Stanje qlavnice in rezer. Din 4,000.000—. račun ter jIH izplačuje tocno in nudi za iste naijboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje in prodaja devize in valute. Podružnica v SÖSTANJU na GLAVMEM TRGU. SGireaiiitoffiiiWfl Razlagova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastnl kamnolomf. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne piope in okykj$r garniture .gt špalne in jedilne sob*, öbsidiii plošče, mozalk in vsa v fcani- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejle do najmodernejše oblike. Ža- htevajte načrte in proračune. insertrajte v „NOVI DOBI"! "Wk Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DO]VI stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge pp 6%« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Us- Pri naložbi zneska po 20 Din se dqbi BKK- nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešcrnova uliea st. 15. Čas je denar! Iz malega rasie v^hko! Tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljam in znancem bridko vest, da je umrla najina predobra mati, gospa Hlarija Marine po kratki, a mucni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes ob 4. uri popoldne. Pogreb drage pokojnice se vrši v četrtek, dne 31. de- cembra 1925 iz hiše žalosti v Dolenji vasi na farno poko- paMSče pri Sv. Pavlu pri Preboldu ob 10. uri dopoldne. Prosi se tihega sožalja! Celje—Sv. Pavel^pri Preboldu, dne 29. decembra 1925. Ernest Marine in Wlarija Marine otroka. Gospa Marija GreCO roj. Nolli naznanja v svojem in v imenu vseh sorodnikov Žalostno (vest, da je njena nad vse ljubljena sestra, ozir. teta, stara teta in svakinja, gospa Terezija Rooh roi. Nolli dne 23. decembra 1925 po dolgi, težki bolezni, previdena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala. Zemeljski ostanki so se dne |25. decembra na oko- liškem pokopališču izročili zemlji. Sv. ma§a zadušnica se bo brala 29. decembra ob 7. uri zjutraj v Marijini cerkvi. Celje, 28. decembra 1925. Mesto vsakega posebnega naznanila. Zabuala. Ob priliki prebridke izgube naše nenadomestljive soproge odnosiio mamice, sestre, teto, stare mamice in tašče, gospe Uršule Bač roj. Uovk izrekamo vsem sorodnil