Štev. 42, (Poštno tek. rašun.- C. C. cen la Posta)
V Trstu, petek 16. oktobra 1925
Leto m.
Izhaja Tlak potek opoldne.
Naslov ; Trat-Triasta Caaalla Cantro 37 ali pa: ria Imbriaai 9/1II, Izdaja: konzorcij Malega /lata
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN POH*.
I .,................
«MaU List" — c' C' Post"
p'	■'	■	m
         .   a ----------------------------------------------------------------------------------------
Hall koledar.
Petek, 16. oktobra: Gal, Maksima. — Sobota, 17.: Hedvika, Viktor. — Nedelja, 18.: evangelist Luka. — Pondeljek, 19.: Etbin. — Torek, 20.: Janez Kant. — Sreda, 21.: Uršula, Hilarion. — Četrtek, 22.: Kondula. — Petek, 23.: Severin, Janez Ka-pistran.
MALE NOVICE
Pozdravi iz Parme.
Vojaki-Slovanci, služeči pri sanitejcih v Parmi, pozdravljajo: Morel Andrej v D-rskovče, Mravlje Jakob v Čeplez pri Cerknem, Kriščak Leopold v Barkovlje, Gantar Kajetan v Idrijo, Žgavec Fran v Mrzli log, štemberger Josip v Vrhovlje, Stemberger Herman v Gor. Branico, Jeras Fedič v Ajdovščino, Žele Jožef v Trnje, Tomažič Vojko v Kana.l-Morsko, Ša-bec Fran v Zagorje, Bensa Jožef na Staro Goro, Kompara Roman v Lokavec, Uršič Josip v M-linsko-Kobarid.
Iz Bolonje so poslali pozdrave vojaki: Griizonič Avguštin, Grižoni; Blažič Jožef, Medana; Poldrugovac Luka; Japelj Jožef, Stu-de-no; Štuvar Andrej, Zagorje; Štuvar Ludvik, Narin; Kovačič Rudolf, Vareje; Rot Rudolf, Nabrežina; Premrl Anton, Vrhpolje pri Vipavi.
Civitavecchia.
Kje je to? Tam dol pri Rimu kje. In tudi tam so naši fantje-vojaki. Pozdrave pošiljajo od 82. pešpolka vsem zlasti pa letniku 1906.: Trebeč Josip, Orlek pri Sežani; Fabčič Alojzij. Lozice; Lipovec Anton, St. Vid; Uršič Karel, Plešivica pri Sežani. — Bog vas živi, fantje, in na svidenje !
I Koroški dan.
Dne 10. oktobra je minilo 5 let, odkar je večji del slovenske Koroške prišel pod Avstrijo. Bilo je ljudsko glasovanje, pri katerem so velevlasti podpirale Nemce proti Slovanom (to bodo vedno delale, dokler ne pride Rusija do moči). Slovenska stvar je takrat propadla, a grenki spomin je ostal. Vsako leto ga v Sloveniji obhajajo. Letos so ga še bolj slovesno. Na zborovanju v Ljubljani je govoril Pesnik Oton Zupančič, v Mariboru pa pisatelj Fr. Finžgar. Z bridkim spominom se družiii volja, pridobiti nekoč nazaj, kar je bilo s silo in zvijačo oteto. Koroška tzguba je slovenskega naroda budna vest, ki ne bo dala miru, dokler ne pride do svojega. To je pomen «koroškega dne».
UbožnI seznam.
V	tržaški občani sestavljajo seznam Vseh, katerim pritičejo pravice ubo-8 i h. Prošnjo je treba vložiti pri okrajnem načelniku dotičnega mestnega oddelka do 20. oktobra. Prošnja- je brez ko. leka; naredi se na navadnem papirju ali
posebnih tiskovinah. Zraven je posebno potrdilo o družinskem stanju, ka toro izda anagraflčni urad, potrdilo davčne agencije <to je že obojo kar na isti ^kovini), dalje mezdna ali pa -penzijska knjižica in morebitna druga dokazila. — ^ seznam no spadajo osebo, ki so oskrbovane v zavodih, ne osebe, ki so zavaro-Vano za slučaj bolezni pri kakih blagaj-®ah, pa -tudi no osebe, ki; služijo v tujih družinah, kjer imajo hrano, in stano-vanje.
Za manjšine.
Tirolski poslanec je šel v Ameriko na ^otovni shod držnvniiih poslancev. On ^kstop-a italijanske Nemce in Slovence r so poteguje za njihovo narodne pra-.100 P rod poslušalci iz celega sveta. Da 1 kaj hasnilo.
Porotna razprava v Poli
Med preprostimi bralci vzbuja veliko zanimanje sodba, ki se vrši nad toliko imenovanim Kolaričem. Ta sodba je dolga kakor povest od jare kače,, kajti tudi vrsta Kolaričevih zločinov je nepregledna. Na tem mestu smo jih našteli za en rovaš, pa še ne vseh.
Eden najkrutejših zločinov je bil umor gostilničarke Del Monte v ulici Giulia v Trstu pri sv. Ivanu. Dne 11. septembra
1923.	se je to zgodilo. Okrog 11. ure sta Josip del Monte in njegova hči Jožefa zapirala gostilniške prostore, da bi odšla na svoje stanovanje k počitku. Jožefa je vedno nosila seboj vse svoje prihranke in dragocenosti: čez dan jih je prinesla
v	gostilno, zvečer pa zopet na stanovanje. Dala je življenje za svoj zaklad. Roparji so njeno navado ovohali. Zgoraj označenega večera so tam počakali, planil je. Kolarič, jo ustrelil In ji iztrgal torbico. Streljali so tudi na očeta, ki je pa srečno utekel živ. Dragocenosti so kmalu potem spravili v denar in si delili bogati plen.
Dne 6. novembra 1923. sta Kolarič in njegov najboljši pomočnik Jugovac oropala v Poli nekega Alberta Fischerja in Hildegardo, njegovo hčer. Napadla sta ju pred vratmi hiše, ko sta se onadva ravno vračala domov. Kolarič je napadel starega, pa ni našel kaj prida plena. Jugovac pa je iztrgal Hildegardi 1000 lir.
Ker je ženska vpila na pomoč, je ta ali oni tekel na pomoč. Neki Alojzij Ritter
je pritekel v bližino in tedaj dobil smrtni streL Pred sodnijo trdi Kolarič, da je streljal Jugovac, ne on sam. Jugovca do-zdaj sodnija še nima v rokah.
Drug strašen zločin je doprinesel Kolarič dne 5. decembra 1923. Bivali sta v Poli dve premožni ženski s priimkom Traccanelli. Stanovali sta sami zase. Ponoči sta zlezla Kolarič in njegov drug, najbrže Jugovac, v trgovino spodaj. Proti jutru, ko sta ženski odpirali sobe, sta vdrla v stanovanje. Kolarič je zaklal obe z bodalom. Nato sta roparja iskala denar, našla sta pa veliko manj, kakor sta poprej sanjala.
Dne 14. januarja 1924. sta ista dva oropala Karlino Rehar v Trstu. Dobila sta 2600 ali 2700 lir.
Tako je mera hudodelstev narastla do vrha in vrč se je razbiL Dne 15. januarja
1924.	zvečer je šel Kolarič v kinematograf. Od tam je šel spat naravnost v zapor. Orožniki so namreč pripravili zasedo in sredi predstave planili nanj. Boril se je in branil, pa sreča je šla od njega. Prišel je pravici v roke. Po dolgotraj ni preiskavi se sedaj vrši sodba. Tudi v sodni dvorani se ropar drzno vede, zmerja priče in sodnike, ker udariti ne more. Zagovorniki so predlagali, naj se preišče njegova pamet, sodniki pa niso tega pripustili, ker je očitno, da je fant pri zdra
vi	pameti in se zaveda svojih del, čeprav so nečloveška.
MIHEC
BN
JAK
UlllCf. Kaj Sumi Ljubljana,
Illl11l.i)i navadno tako zaspana?
|A|fCpi Silen sprevod se po mestu vrsti, JHIVlUi Koroško od Nemcev oteti želi.
t Dr. Ivan Šušteršič.
V	Ljubljani je umr.l dne 7. oktobra dr. Ivan Šušteršič. Kdor so je količkaj zanimal za slovensko politiko' v predvojnem času, mu je to ime znano. Šušteršič je bil rojen v Ribnici, domačiji mnogih slavnih mož, dne 29. maja 1863. Kot mlad odvetnik se je oprijel političnega de.la v Katoliško-narodni stranki, katera jb kasneje dobila ime Slovenska ljudska stranka. Do izbruha vojne je bil on neomejen poglavar, pa tudi zmagovit vojskovodja stranke. Porazil je na Kranjskem slovenske liberalce in ohole nemške veleposestnike. Spravili je proč celo deželnega predsednika (ces. namestnika) Heina in pridobil Slovencem vso veljavo v deželni upravi na Kranjskem. Kasneje je postal deželni glavar (načelnik deželno avtonomije). Zaradi njegove odločnosti so ga zbadljivo imenovali «Ivan Grozni», zara-dii velikega vpliva pa «nekroinani vojvoda kranjske vojvodine«. Ob strani so mu bili vrli možje: dr. Evgen Lampe, I. Krek, Povše, Žitnik in drugi. V tisti dobi se je kranjska dežela krasno povzdignila; bila je doba kmečke demokracije. Šušteršič pa je sdijajno vodil slovenske poslance
-tudi v državnem zboru na Dunaju: dasi
maloštevilni, so v borbi z nemško pre-Jstor kmeta Stojana Gabriča, močjo vendar marsikaj dosegli za Slovence. Prostor nam ne dopušča o tem obširneje govoriti, Ko so jo vojna razvnela, je Šušteršič odločno zastopal avstrijsko misel. Dogodki so vničili cesarstvo in porinili Šušteršiča v pozabo... Krivico pa -so mu delali tisti, ki so mu očitali narodno izdajstvo. Njegovega pogreba so se udeležili prijatelji in nasprotniki v zavesti, da polagajo v grob moža, ki je bil res velik v d e 1 u za narod.
Marš spat I Vlada je razpustila društvo časnikarjev v Salerno, češ da se peča s politiko.
Naša zmaga.
V Ukvah, majhni občini, ki jo pred voj no spadala pod Koroško, a po vojni pod Italijo, so se minuli teden izvršile občinske volitve. Vse je ugibalo, ali zmagajo slovenski liberalci ali nemškutarji, snoparji ali Kmečko-delavska zveza. Kdo bo sploh listo postavil. No, zmagala, je na vsej črti slovenska Kmečko-delavska zveza. Bog živi !
Za moške.
Romanje mož in fantov k Materi božji v Vreme bo dno 9. novembra. Tak ) izvemo iz zanesljivega vira.
Testament je pojedeL
V francoskem mesteeu Rodez je nekemu mešetarju umrla žena. Šel je k notarju vprašat, komu jo zapustila svoje zasebno premoženje. Notar je < d-prl oporočno listino in je povedal strmečemu možu, da njemu ni nič zapustila. Besen je skočil mož k notarju, mu je iztrgal oporoko, preden se je notar za. vedel, in jo jo z železno voljo in z divje vrtečimi očmi vpričo preplašenega notarja požrl.
Boj z volkom.
V Čubranju pri Mostaru v Hercegovini še je splazil velik volk v ograjeni pro-
kjer jo
imel spravljene svoje ovce in mu jih nekaj raztrgal. Na žalostno meketanje ubogih živali je prihitel Gabrič, da prežene volka. Toda ta se je zakadil v njega, ga podrl na -tla in ga močno ranil. Po hudem boju pa se jo kmetu končno vendarle posrečilo vreči volku okoli vratu zanjko, nakar jo jo zadrgnil in volka zadavil.
Jetnišnice v Italiji.
Sedanja Italija šteje 1335 jetnišnic, v katerih je prostora za 72.170 kaznjencev; dejansko je pa ta čas v j. ■ le 34.000 kaznjencev. Kdor nima k . ,ve kam!
BELEŽKE.
Narodna doslednost. Socialistični poslanec Ellenbogen je v dunajskem parlamentu ostro napadel italijansko vlado, češ da Nemce na Tirolskem zatira, da jim je vzela šole, iztrebila uradništvo, da je poi-talijanila vse urade, železnice ter da sploh nastopa grdo z narodnimi manjšiinami. Italijanski dnevniki so vsi ostro protestirali zoper nastop Ellenbo-, gna in tudi «Edinost» se jim je pridružila. V nedeljski številki piše tako-le : «Mi priznamo, da je Ellenbogen šel predaleč in da je šel preko meje mednarodne obzirnosti in vljudnosti«. Ali si slišal, dragi Ellenbogen, kaj ti je zabrusila, v obraz « Edinost«? Kaj torej obrekuješ po dunajskem parlamentu?
O spričevalih. «Edinost» je napisala članek «Zdrava in nezdrava ambicija«. Tam pravi: «SIabo spričevalo bdi si pisal javni delavec, mož, ki ga je javno zaupanje postavilo na vodilna mesta, če bi omalovaževal no (beseda 7 zlogov !) odklanjal kritiko in nasvete od strani zdrave in plemenite ambicije«. Tako slabo spričevalo so si razni voditelji že neštetokrat dali. Oni pa trdijo, da ne. Kajti če hoče kak mlajši priti do besede (to je ambicija), tedaj razsodijo: Fant, ti imaš nezdravo in neplemenito ambicijo, zato molčii in ubogaj ! Ubogi mladini so torej ne morejo pri najboljši volji povzpeti do «zdrave in plemenite« ambicije, ker sodba pritiče starinom Kaj pravi Pivka. V poročilu o zborovanju Kmečko-delavske zveze v Gorid i iše «Goriška Straža« tudi naslednje : »Zastopnik postojnskega okraja je razvil v živi in učinkoviiti besedi sliko razmer v tržaški pokrajini ter dokazal, da je e-.15 njaška stranka izgubila v postojnskem okraju med ljudstvom vso zaslombo. Kot resna politična sdla pride v poštev krše. soc. gibanje in komunistična stranka. Nujno pa je potrebno in zadnji čas je, da se izvede v tržaški pokrajini organizacija našo stranke«.
Brbljava teta. »Edinost« je zopet prešla v napad. Tako se glasi najnovejša komanda od njenih višjiih. Zapisala je tako, da Mali list napada samo slovenske kapitaliste, laške pa v miru pusti. Ona si misli: zdaj jim bo sapo zaprlo. Pa je mk To naj ve stara fregata, da je Mali list slovensko glasilo in se peča najprej s slovenskimi rečmi, z laškimi naj se pa drugi pečajo. Mi pometamo slovensko hišo, «Edinost» pa je tista sraka, ki znaša nazaj v slovenski dom tuje smeti z evropejskega dvorišča. Kdor pa Mali list bere, je že lahko mnogokrat našel v njem obsodbo tudi laških kapitalistov. Zatorej gg. edinjašik berite Mali list, se boste lahko iz njega tudi kaj naučili!
?_________________«M	A	L	I	L	T	3	 ._
Kmečko-delavska zveza za ljudstvo
V	Gorici se je vršilo važno zborovanje, o katerem bomo popisali glavne stvari. Kmečko-delavska zveza je sklicala zaupnike z dežele. Glavni govor je imel tajnik Kmečko-deilavske zvezo, dr. Josip Bi težnik, ki je naslednje poročal :
«Delo Kmečko-delavsko zveze jo bilo v praktično-gospodarskem oziru mnogo-stran&ko in brez samohvale laliko trdimo tudi uspešno.
Ozrimo so najprej na davčno politiko
V	naših časnikih jo tajništvo razložilo ljudstvu zakonodajo italijanskih neposrednih davkov in celotno občinsko finančno zakonodajo. Dolga vrsta člankov je stala že sama na sebi precej truda in sistematičnega študija.
200 rekurzov!
Kmetsko-delavska zveza je pomagala v mnogoštevilnih slučajih posameznim članom v njihovi potrebi. Urad Kmetsko-delavske zveze je izpolnil nad 200 prizivov (rekurzov) proti predpisu zastalih davkov in novih italijanskih davkov, tirad je spisal članom nad 50 davčnih napovedi.
Naš uspeh.
Da je bil zastarani zemljiški davek skoro celoma odpisan, to je naš uspeh. Naša organizacija je v ta namen naredila potom poslanca Besednjaka vse korake.
Proti krivičnemu davku.
Znano vam je iz časopiisov, da so davkarije ponekod nalagale na kmečke hiše proti zakonu hišni davek. Da bi davčna oblastva postavo pravilno tolma čila, sta dr. Besednjak in dr. Bitežnik posredovala pri davkariji v Ajdovščini, dr. Bitežnik je posredoval tudi pri davkariji v Idriji in posl. Besednjak v isti zadevi pri finančnem nadzorniku.
Delo se je končalo z uspehom in tako je prihranila Kmetsko-delavska zveza deželi lepo svote denarja.
Kuhanje žganja.
Vsem je še v spominu delo Kmetsko delavske zveze, da bil se dovolila žganjekuha proti polovični pristojbini čez rok. ki ga jo bila vlada že določila. Poslanec Besednjak je v ta namen ponovno posredoval v Vidmu in na finančnem ministrstvu v Rimu in dr. Bitežnik pri finančnem tehničnem oddelku. Tudi to delo se je končalo z uspehom. Da je bilo ugodnosti deležno čim večje število posestnikov, je Kmetsko-delavska zveza priskrbela in dala uradu, ki je izdajal dovoljenja za žganjekuho, na razpolago .last-no pisarniško moč za dva meseca Tudi v tem slučaju so bile našemu ljudstvu prihranjene lepe svote.
Rekvizicije in vojna odškodnina.
Ogromnega dela jo povzročilo v zad-
njem času naši organizaciji vprašanje vojne odškodnine in vojnih rokvizicij. Kakor vselej je tajništvo preskrbelo najprej ljudstvu pouk ter razložilo v coli vrsti člankov vsebino dogovora o vojnih rekvizicijah med Italijo in Avstrijo. Da bi bilo delo sistematično in uspešno, je Kmetsko-delavska zveza ustanovilo, v Gorici poseben odsek, v katerem so- sodelovali biv. posl. Šček, dr. Stojan Braj-ša in dr. Vlado Glaser. Tajništvo je s pomočjo drja Glaserja sestavilo vso potrebne vzorce za vojne oškodovance. Kmetsko-delavska zveza je priredila tudi lepo vrsto shodov, na katerih so voj-ni oškodovanci sprejeli dobro izdelano resolucijo, ki ji je vlada skoro v celoti ugodila. Posebno zahvalo je naša organizacija dolžna izreči v tem poslancu Besednjaku, ki jo je neumorno podpiral v tem boju z uspešnim posredovanjem pri osrednji vladi v Rimu.
Na tisoče
Tajništvo je po možnosti odposlalo v razne občine svojo zastopnike, da so po izdelanem načrtu izpolnjevali prijave terjatev nasproti Avstriji. Ravnotako je izpolnjeval te prijave osrednji urad naše organizacije v Gorici. Izpolnili smo na tisoče teh prijav.
Naša propaganda.
Naša organizacija je naročila poslan: cu Besednjaku, naj oriše težki gospodarski položaj dež&le v rimskem parlamentu. To je poslanec Besednjak tudi izvršil in žeil za svoj energični, in stvarni govor priznanje tudi v italijanskem časopisju, posebno v goriških italijanskih listih. Da bi izčrpno seznanili široko italijansko javnost z našimi gospodarskimi zahtevami ter da bi tudi italijanske državljane pritegnili v obrambo gospodarskih pravic naše pokrajino, ki so za vse enake brez ozira na narodnost, smo ponatisnili Besednjakov govor v italijanščini in ga razširili po Primorskem, s čimer mislimo, da smo naredili dobro delo.
Invalidi, vdove in sirote.
Najnesrečnejši mod nami so bili v uradu Kmetsko-delavske zveze vodno z ljubeznijo sprejeti in organizacija jim je pomagala, kolikor je bilo v njoni moči. Na stotine invalidov, vdov in sirot je iskalo pri nas pomoči in v stotinah slu. čajev je bilo naše posredovanje uspešno. Tajništvo je izpolnilo nad 100 invalidnih prošenj, pospešilo je ugodno rešitev in vaiidnih prošenj v 200 slučajih in napravilo nad 60 inv. prizivov (rekurzov).
Za vse trpine.
Vsi preganjani in zanemarjeni stanovi našega naroda so našli v naši organiza. ciiji uspešno zaščito ali vsaj moralno o-poro.
Vzeli smo v obrambo preganjane du hovnike, posredovali za učitelje, se potegnili v zadnjem času za železničarje in cestarje, ščitili interese jetniških čuvajev ter pravice vpokojenih rudarjev in gozdnih delavcev v Idriji in Prestranku. V korist vseh teh zapostavljenih je posl Besednjak posrvetil mnogo časa in dela in njegovo posredovanje je bilo iz večine tudi uspešno.
Proti razlastitvenemu zakonu.
Javnosti je še dobro v spominu naš boj proti tako imenovanemu razlastitvenemu zakonu. Da bi ljudstvo znalo, za kaj se gre, jo tajništvo priredilo predvsem popolen prevod zakona in ga objavilo \ «Straži». Tega prevoda so se poslužili vsi ostali slov. politični in gospodarski listi Dr. Besednjak je vložil takoj izborno interpelacijo ter opozoril prvi med vsemi poslanci vlado na krivičnost in ne-vzdržnost zakona. Pozneje so sestavili protestno spomenico nemški poslanci Ko smo započeli ostro borbo’ proti kri vični postavi, je bila «Goriška Straža« kar zaporedoma zaplenjena, oblastvo ni dovolilo niti objave interpelacijo posl. Be-
sednjaka. Italijanski tisk nas je o&tro napadal. Pozneje se je položaj zasukal, zakaj italijanski odvetniki so se dvignili sami v boj proti zakonu in potegnili za soboj italijansko časopisje. Vlada se je končno vdala. Poudariti moramo, da se mora dežela zahvaliti odločnemu in sistematičnemu boju naše organizacije in poslancu Besednjaku, da se ta zakon danes ne izvaja.
Kakor v čebelnjaku.
Najbolj utrudljivo in podrobno delo se vrši, dragi prijatelji, dan za dnem v prostorih tajništva. Ni mogoče našteti vsega, kar ljudje tukaj iščejo in želijo. Dajejo se pravni nasveti vseh vrst, člani zahtevajo najrazličnejše informacije, ki se tičejo ravnotako vlog na dunajski poštni hranilnici kakor izseljevanja v A-meriko in Francijo. Da si morete, cenjeni odborniki in zaupniki, napraviti približno sliko odelu naše organizacije. Vam povemo, da išče v našem uradu dnevno povprečno 30 strank pomoči. So dnevi, ko obišče tajništvo v svojih potrebah in nadlogah do 50 ljudi.«
ki jih je sklenilo zborovanje Kmečko-de-lavske zveze :
Za naš jezik.
«Sirši odbor proglaša ob pričetku šolskega leta iznova naravno pravico slovenskih otrok do pouka v materinem Jeziku ter izjavlja slovesno, da se ne bo slovensko ljudstvo nikdar umaknilo iz boja, dokler ne doseže zopet svojih lastnih šol, ki so mu bile po krivici odvzete*.
»Istočasno ponavlja zahtevo po enakopravnosti slovenskega jezika na sodnijah, pri občinskih, deželnih in državnih uradih, ki se nahajajo na domači zemlji«* Za Narodni Svet. Razmotrival se je težki položaj, v katerem se nahaja naš narod in odborniki in zaupniki so ugotovili soglasno, da postaja raznarodovanje vedno bolj premišljeno in obsežno. Pri tej priliki s© jo o glasil, k besedi biivši poslanec Šček in poudaril življensko potrebo našega ljudstva, da se ustanovi kot skupni nadstrankarski! organ Narodni svet.
Na njegov predlog je bila enoglasno sprejeta nastopna resolucija:
»širši odbor političnega društva »Edinosti) v Gorici, pomnožen z zaupniki, poziva ožji odbor, naj stori vse korake« da tržaško politično društvo odstopi o** svojega načelnega stališča proti Narodnemu svetu, da se vendar ustanovi skupna narodao-obrambna organizacija vseb Slovanov v Italiji«.
ZBkazdranlShl imMalaril
TRST, v. Settefontane St. 6
od 9. d« 12. Mre in od 15. do 19 ura
|mr ljudske cene. *M
Naše narodne pesmi.
Kmetove težave.
It
JHh*
^ Ml	hvfr	f>£a	-	fa.	-	-ti	.	/ijv	poUwn	Afcl	-	-fet.
J§o-
Afrobha. ji hujfa. ko aia - - Si	fruvuMi	-vw-W /k* po - ao - - 3i Ctrna.
‘	K	I______j\ , h h
- iz /n<w) /nuvno Vi mja - /i\.
v-fe«/ U kna^cair fa.. - ti.
En dan se m’ je čudno godilo;
Ah men mit mogoče obstati,
Vsak dan se mi hujši godi.
Te davke na deset sort plačati, Ves zmešan in povhon skrbi. Gosposka je hujša ko zlodi, Dnarja noben ne posodi.
Čo en krajcar na davku fali,
Že skače nad mano, nori.
En dan je bla ukazana tlaka, Upregel sem konjskega spaka, Komaj en streljaj daleč gro,
Na enkrat okoli pade.
Oh kaj mdi je zdaj za storiti? Druzga s' ne upam dobiti.
Še -tega sem bil le dolžan,
Me tirjajo zanje vsak dan.
Vsega davka jest nisem imel dat. Nekaj je res še faliilo,
Pripokal je v hišo soldat.
Oh lepo me on pozdravi: «Ferfluhtene pauer« mi pravi, «Daj piti, daj jesti, daj Ion,
Pri teh’ imam jest šekacijon«.
Tud hišo b’ blo treba pokriti, Povsod mi že noter \pti.
Stena je jela že gnjiti,
Glih komaj po koncu stoji.
Oh, kaj je pri hiši brez tadla : Peč bo kar glih vkup padla Na klop se že sesti bojim,
Ker s cunjam’ že okna mašim.
To b’ blo še vse za prestati,
Ko b’ ne jemu jest tolko dolga Tega mi ni mogoče plačati,
De b’ znebil se jest vsega.
Vsak dan eden mene napleta Gosposka rmii tožbe obeta.
Tega mi ni mogoče obstat,
Saj boljši m’ je. biti soldat.
■■■■■■■■■■■■■■■aa m« ■■■■■■■*
Dl' H. Grusovin
v Gorici: Plazza Vittarii
(Trartdk) v hiši PaternoUi 21
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcijonir®*1 na dunajskih klinikah.
Sprejema od 0-12 is od 3-7 pop ■ ■■■■■■■■■■■•■»■■■■■■■•■B**
S tem je Bitežnik končal prvi del svojega govora. Zaupniki so pozorno poslušali govornika in so mu burno odobravali, ko so čuli o velikanskemu delu, ki ga vrši Kmečko-delavska zveza za ljudstvo v gospodarskih zadevah. Kaj da j« storila organizacija na narodnem, šolskem in prosvetnem polju, o tem prihodnjič.
Resolucije
Gospodinjski tečaj v Gorici
v
t
ni izdajalec (rojen v Podgradu), ki pa ne uživa posebnega zaupanja med Brkini. Da je res narodni izdajalec, je dokaz ta, da njegovi otroci nič slovensko ne znajo, čeprav je tudi mati Slovenka. Talce ljudi pa povsod po svetu zaničuje vsak poštenjak. Tudi Brkini zaničujemo takega dedca, ki je zavrgel naš jezik, zato naj ostane pri snoparjili, če so oni tako podli, da ga kaj marajo.
Prosvetna zveza v Gorici
je priredila krasno uspeli enomesečni gospodinjski tečaj, o katerem smo že poročali. Danes objavljamo sliko tega tečaja. Gojenke so odšle domov prenovljene, večina njih se uidi ločila brez solz. Častitamo
Prosvetni zvezi in jo prosimo1, naj razširi svoje delovanje tudi na Tržaško, lcjei žalibog spimo. Enega se danes vsi Trža čaraii in Istrani zavedamo: samo iz Gori ške veje sveže življenje.
Kal nam z dežele piželo
tomaj.
Včasih je bila pri nas ob nedeljah služba božja drugače obiskovana kot sedaj. Danes se pa polnijo bolj gostilne, kj&r se balina tudi med službo božjo. Včasih, ko je zazvonilo k sv. maši in tudi k litanijam, so fantje pustili krogle in šli v cerkev. Nedavno j© bil v gostilni habji «koncert», dve na eno s palicami nli polenit; vzrok zakonska nezvestoba in *henda še druge «lepe» reči, za katere sc imamo zahvaliti, brezverskemu liberalizmu, ki zlasti po gostilnah šinit svoje Pogubonosne nemoralne nauke in zastruplja javno mnenje, zlasti mladino Morebiti bo treba povedati našit javnosti koga nameravajo naši liberalni mogotci Postaviti za bodočega župana.
Zabiče pri Bistrici.
Ogenj. — Dne 1. oktobra t. 1. je ogenj Uničil 2 hiši in gospodarsko poslopje Iva Uu ilrenovca v Zabičah št. 18. Ogenj je 'nastal dopoldne. Nesreča je bila tudi šc *a> da je spočetka pihala burja. Nevarnost je bitla za pol vasi. A kmalu je veter pojenjal in nobeno drugo poslopje ni zgorelo. Ni znano, kako je nastal ogenj
Na pomoč je prihitela tudi vrla bistriška požarna bramba. Ponesrečenec je bil Zavarovan.
Se enkrat kličemo domačinom, da usta dove gasilno društvo s sedežem v Pod-Sfajah.
Plešivica (Obč. Povir).
V petek 9. t. m. je nastal pri nas požar *n vpepeltil nektero poslopja s premičninami vred. Enemu kmetu je zgorelo ra 2un celega doma in vsega premičnega tudi eno živinče. Ker je ravno razsajala shna burja, bi bila ukončana cela-v.asica ko bi ne še pravočasno prihiteli na po-dtoč Povirci in Merčanci ter požarna hramba iz Sežane. Prisrčna jim hvala ! ■Prizadeti so brez strehe, živeža in obleke, *®*o priporočamo usmiljenim ljudem, da lajšajo po možnosti bedo nesrečnih po
gorelcev.
Sepulje na Krasu.
Tržaški širokohlačneži so prišli že tr dedelje zaporedoma na našo gmajno lo v't tiče vseh vrst. Ko smo v nedeljo šli k sv. maši v cerkev na gmajni (cerkev ^ namreč izven vasi) smo naleteli na skupino teh tičarjev. Eden izmed nas je sto,pj] k njim in jih uljudno prašal po dovoljenju; mesto, da bi dovoljenje po kazali, so pa oblastno — kakor bi bili oni gospodarji — začeli kričati in se zaganjati s kamenjem na vpraševalca. Dru domačini, videč ta zanimivi prizor, so zgrnili (kakih 30 po številu) okoli tičjdih
uvcev in ko so ponovno zahtevali doku ^ente, je eden pokazal neke papirje, ki j© pa hitro umaknil, ko smo hoteli
izpisati podatke dtz teh listin, ter stopi korak nazaj in položil roko na zadnji hlačni žep, češ, ne premaknite se, če ne.
Videč, da sami rniič ne opravimo, smo poslali po orožnike, kateri so jih popisali Tako so vede tržaška gospoda pri nas Misli si : mi, ki imamo automobile in nosimo «šjarpe» smemo delati s tem «zatracanim» kmetom kar hočemo. Za nedeljo jam je ,pa spodletelo. Mislimo, do si ne bodo upali več tako surovo nasto pati po našem Krasu.
FILIPČE BRDO pri Tomaju.
Pri nas se je te dni zgodila nečuven: hudobija. Zlobna roka je nekemu posest niku natočila petroleja med grozdje, ka tero je po slabi letini spravil v posodo Neverjetno je, da biii bil med nami tak podlež, misli se, da da ni domačin. Lju dje pazite na sumljive osebe !
S KRASA.
Tudi Kraševci čutimo vedno boiJ ■ živo, kako težko je dandanes življenje Dasii ni bilo pri nas tako hudih nalivov in povodnji, kakor podr.igod, vendar le tiha je tudi pri nas slaba. nap< 1 slab-od lanske. Grozdje in teran to je bil vs ko leto'naš glavni up: letos, tudi tega ir bo. Skrb tare ljudi, kak"' mora. Manjkn stranskih zaslužkov. V tem pogledu lah ko rečemo, da trpimo tudi na Krasu brez poselnost.
DEKANI.
V Dekanili bo od 18. do 25. oktobri cerkveni: misijon pod vodstvom gg. laza ristov iz Mirna. V nedeljo 25. bo sklep sv. misijona združen z evharističnim shodom in slovesno procesijo za vse sosedne župnije.
Iz BRKINOV.
V Hrušici imamo Brkini tvojo dobro idočo mlekarsko zadrugo, katera pa ne da spati: nekim ‘loparjem. Že d- lgo rasa agitirajo in huj*k i o ljudstvo proti vod stvu zadruge.	lot i sc skušali enkrat celo s silo polastiti se celega podjetja; čuječnost zadružnega sera j-' ti sto nakano preprečila in možički so morali odnešene knjige lepo vrniti. Todn pomiriti se ne morejo. Sedaj so se lotili drugačnega načrta. Ker se mlekarne ne morejo polastiti, študirajo noč in da.n kako bi jo uničili s konkurenco. Radi bi v Malih Ločah postavili drugo konku renčno mlekarno in par mesecev slepil kmete z višjimi cenami. Oni rajtajo, da bo kmet za par nikljastih «srebrnikov.» izdal in zapustil hrušiško mlekarno, da bi ji zmanjkalo mleka in bi morala pre nehati. Potem, ko bi hrušiška nehala, bi snoparska takoj znižala cene in delala s kmetom po oderuško. To je njihov načrt Za ta načrt nagovarja ljudi neki narod-
Varujte se sleparjev
Neki dunajski jud se j© polakomil -naših kraškiiih lir. Podjetje izvršuje povečavo fotografičnih slik. To samo na sebi pošteno delo mu pa menda malo nese; zato se poslužuje umetne zvijače. Ima zastopnika v Trstu in ga pošilja na lov po deželi okrog.
Kako delajo ?
V vos pride agent, ki zna slovensko Gre od hiše do hiše dna nagovarja ljudi, kakor to znajo agentje, naj dajo povečati v naravni velikosti fotografije svojih dragih. Jud zna vedno izkoriščati srčna čutila dobrodušnih ljudi: Imate sina, ki je padel v vojni, očeta ali mamo, ki je prezgodaj umrla, hčerko, ki je v cvetu mladosti zapustila svet itd. itd. Dajte po večati fotografijo, boste do konca dni i-meli sliko drage osebe v hiši...
Koliko pa stane ?
Kmet ve, da mora računati s stroški, pa vpraša: «Kaj bi pa to stalo?« In sladki judovski agent: «0, malenkost, očka, mamica (še raje «gospod», «gospa» — to še bolj premoti), prvikrat napravite eno sliko samo za poskus, plačate 5 lir, pa je To je maelnkost, pomislite, pa boste celo življenje imeli sliko v hiši v tolažbo in spomin«. — «Ce je tako«, omahuje kmet, «bi se pa splačalo poskusiti. Samo če ni še kakšnih drugih stroškov potlej ?» A gent pa zopet ves v ognju: «0, nič se bati. nitji vinarja več, vam jaz garantiram. Vi boste dali meni 5 lir, podpisali tale papir, pa je vse opravljeno. V kratkem boste imeli sliko na steni«.
Podpis na papir.
Judi ima posehne tiskovine v laškem jeziku. Tiskovina je sestavljena od same Šembolje, tako je prefrigana: jasna ko luč, temna ko noč, vsa preračunana na sleparijo, tako da lahko besede zasučejo kakor jim bolje kaže. Prav spodaj, ka mor človek navadno še manj pogleda tam tiči «strup v repu«. Zapisano je, da zapisano, da Jud ne odgovarja in ne pla ča nič, ako agent laže.
Torej agentova beseda je prazen veter papir ima veljava O, kmet, zakaj si podpisal, česar nisi niti bral, niti razu mel ? ! Sladkemu agentu si verjel, on je pa lagal, kakor sama pasja vera.
Draga šola.
Vzemite si nauk : 1. Agentom tujih ne poznanih fabrik in trgovin, se nič ne verjame na gole besede. Zaradi resnicoljubnosti bo malo agentov zveličanih. Oni vse drugače povedo, kakor je pa na tiskovinah.
2. Ne podpisuj papirjev v tujem jezik.i Zahtevaj, naj te strežejo v tvojem jezi ku, ali pa naj marširajo z bobnom in tre bento ven iz slovenske vasi.
3. Proti nemškim judom se lahlo zatečete za pomoč k italijanskim oblastv.en. ki ne smejo dopuščati, da gredo liro iz države ven za prazen nii.č.
4. Javite Malemu listu takoj vse sum ljive poskuse in sleparske pohode po deželi, naj bo v ti ali oni reči.
Naša pošta.
G. F. K. — Dopis vidite skrčen sa i. > na uvod. Kar ste hoteli povedati v nadalj-nem, ni primerno za javnost. Pero ; a Vam teče gladko in bomo veseli, ec se še oglasite.
I. Kljun, Berisso La Plata. Naročnina za izven Italije znaša 20 lir. Lahko pošljete tudi v ondotni valuti.
G. A. C. Vaš popravek smo prejeli, pa menimo, da ni oportuno, da ga vložimo. Vi niste pisali dopisa, pa tudi niste Vi v njem prizadeti.
Po čem je lira?
Dne 14. oktobra si dal ali dobil: la 100 dinarjev — 45.30 L. ca 100 č. kron — 75 25 L. ta 100 fr. franka? 114.75 L. la 100 šilingov — 355.— L.. la 1 dolar — 25.80 L. la 1 fant — 123 25 L.
Josip Ostrouška
Opčine
(VILLA OPICINA)
ZALOGA dvokoles in šivalnih strojev « Singer » in potrebščin. — Mehanična delavnica za vsa popravila Prodaja tndl na obroke. ....................... MF
Eternit
je najboljši za kritje streh
V. JANACH & C.o
Z AL uti A: Trst - Trieste (2)
Via Mitauio st. 12 (pri veliki pošti)
V zalogi ima tudi cevi za vodovode in stranišča.
»AMSTVO ZA VEČ LET. Tel. 22-4?
ALOJZIJ POVH
URAR IN ZLATAR
vm Wli 2, L D. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. P-ro-daja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega ja, da •e prepriča o cenah.
Izšel je žepni koledar
za 1. 1926
dobiva se v knjigarni
ŠTOKA • TRST
, d. z o. j.
= Via Milano 37 =
in vseh trgovinah po deželi. Cena L. 4. Priporočeno po poSti L. 4,80
Dr. SANDRO RIZZATTI
SPECIALIST za bolezni ušes, nosa, grla. Asistent dunajske klinike. Sprejema od 11*12 in od 3-4. GORICA, v. Mameli (v. Scuole) 5.
Zadružna tiskarna.
GORICA, VRH PLACUTE, 18. ima v zalogi nadpise na lepenki «Pro antistite nostro AIoysio», s poštnino 3 lire.
Medmestni telefon štev. 253.
Cerkveni umetnost - Dober tisk
NOVA TRGOVINA
ENRIC0 T0FF0LETT0
TRAT, Tla dal Peso e 4
Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE.
OJ Mlian ML
Privatna klinika
D.r Cicero
v Postojni
izvršujejo se vse fyrur gične in notranje operacije
Vsa električna zdravljenja
Žarili X.
ZANIMIV O STI.
Stoletnica stearinske sveče.
Starejši ljudje se še spominjajo časov ko so po naših kmečkih hišah svetili le s trskami, kil so jih zataknili v «primo-ža». Petrolejske svetilke in sveče so se udomačile pri nas jako pozno, še pozneje seveda plin in elektrika. Voščene sveče smo sicer poznali, toda le v cerkvi, za doma pa so bile predrage Stearinske sveče pa so prišle k nam skoroj istočasno kakor petrolejke. In vendar so stearinke vseh vrst znatno starejšega datuma kakor petrolejske svetilke, ker jih je iznašel ravno pred 100 leti znameniti francoski kemik Chevrcuil (Ševrej).
Kdaj spet ?
Nabrežinski kamen je bil znan že davno pred Kristusom. Stari Rimljani so gradili Oglej in razna istrska mesta ob morju; Benetke so zrastle do svetovnega mesta. In ves kamen je iz Nabrežine. V spomin, da so Rimljani lomili kamen v Nabrežini, se še danes imenuje velik kamnolom «Cava romana«. Ko se je pred 200 leti začel Trst razvijati iz majhnega mesteca v velemesto, je zaživelo v Nabrežini obilno življenje: iz kraškega kamena je Trst narejen.
Dejstvo, da se nahaja Kras ob morju, je silno olajšalo prevažanje kamna v tujino, kakor je tudi začetek tržaške že loznice leta 1857. pomenil velikanski razmah nabrežinskih kamnolomov. Leta 1914. ,so nalomili za čez 5 milijonov kror kamna; skoro 2500 delavcev je bilo zaposlenih, okrog 16.000 oseb je živelo od komnoloma. Kdaj bo spet tako ?
Kože nekaterih divjih živali imajo veliko vrednost v trgovini. Seveda le tedaj, ako so pravilno pripravljene.
Kožuhaste živali kakor kune, belice, dihurji, hermelini, podlasice, veverice, lisice., mačke in vidre jo treba odreti na okroglo, -to se pravi na meh. Žival naj se torej ne nareže od trebuha navzdol, temveč od ene zadnje noge k drugi, tako da se odprtina na zadni-ci prereže vodoravno na dve polovici. Srednji nogi naj se narežeta do pazduhe, rep, pri katerem je treba posebno paziti, od zadni-ce do konca. Za odiranje repa naj se rabi dobro nabrušen žepni nož. Paziti pa je treba, da se koža ne -pokvari. Repi, pri katerih se rabil pepel ali se pusti v njih žila, izgubijo pri strojenju vso dlako.
Ko si kožo narezal kakor ravnokar opisano, jo potegneš s telesa in pri tem obračaš tako, da pride dlaka naznotraj Vse meso je treba očistiti, tudi na nogah, kjer se pustijo le kremplji. Ako se koža ne more takoj prodati, jo je treba posušiti. V nobenem slučaju ne puščaj kož več časa zvitih v kakem toplem prostoru, ker ti sicer začno trohneti, pri čemer zgubo vso svojo vrednost. Pri sušenju kož je treba tako-le ravnati :	V
kožo, kil ima sedaj obliko meha, deneš drvo 1 Vi -cm debelo, ki je okroglo in ima na koncu, kjer pride glava, obliko ma-n-delja. Na to drvo dobro ra-ztegneš kožo (dlaka je vedno -navznotraj) in pritrdiš noge in rep, ki pa jih je treba dobro odpreti, z dolgimi/ in skoraj kakor bucika finimi žebeljčki. Potem se vse vkup obesi z vrvico, ki jo vtakneš v nosnice odrte živali na kakšnem zračnem mestu ali pril peči, v tem poslednje-m slučaju pa koža ne sme biti neposredno na gor-koti, ki prihaja iz peči, temveč jo je treba obesiti malo dalje od peči. Po nekoliko dnevih vzameš drvo iiz meha in obrneš kožo na prav. Pri tern pa je. treba dobro paziti, da -se koža ne pokvari.
Kože, ki se sušijo s. slamo, senom, pepelom itd., izgubijo prii strojenju večinoma dobršen del dlake.
naj si ogleda zalogo pohištva G. BREI N ER
s TRNOVO a
pri Bistrici in OPATIJA, prodno kupi kje drugje.
Poravnajte
odlikovana v Parizu fn Genovi 1924. z veliko pvemifo, eitjrlotno in zlato svetinjo
via Capvtn 5 m*t Sv. Jakobu JfSt
L.	KADAR	KUPUJEŠ ČEVLJE ,
, . -	SCj	MISLI	NA	VSE:
'	<g^<-:T^5rprJiHk.	*•)	bo	zdravo	za nogo,
9H* j	-1 'e ~	2.)	da	bo	elegantno,
3) da bo trdno, jBBM	4.) da bo cena primerna,
p®	F0RCESS1N TE ZADOVOLJI
MŠ&ŽI (\ V VSEH TOČKAH.
Mali list v vsako hišo; v vsako slovensko družino!
Ljudska pratika
izide kmalu.
Glejte izraz te zadovoljne gospodinje, ki rabi TRI za pranje perila.
Tiskarna S. Spazzal . Trst
Trisoda
MALI OGLASi
Rmeno korenje je izborna poklada zu opešane konje. Arabci in tudi drugi živinorejci dajejo radi vsako leto po nekaj dni konjem korenja.
Lesno oglje je najboljša pomoč, če napenja živino. Stolči pest oglja, raztopi v vodi in vlij živaliii v gobec. Ponovi čez če-trt ure. Vetrovi in pare se spojijo mehanično z ogljem in živini odleže.
Pošiljatve ameriških izseljencev v domovino. Lani so poslali ameriški izseljenci v domovino 350 milijonov dolarjev. OdkStovš/ii 46 milijonov, ki so jih prinesli s seboj, ostane 304 milijonov. Največ dolarjev jo šlo v Italijo, 100 milijonov; v Nemčijo jih je šlo 80 milijonov, na'Poljsko 30, v Rusijo 25, na Grško 20 in na Irsko 20.
Sladkorne cene padajo na svetovnem trgu na debelo. Letos namreč kaže boljša letina, oziroma večji pridelek sladkorne pese. V Italiji se bo pridelalo okoliii 200 tisoč ton sladkorja, ha češkem pa osemkrat toliko.
Cene po IstrL Črno vino: Vižinada 250, Višnjan 230-250, Oprtalj 250, Buzet 265. — Belo vino: Vižinada 200, Višnjan 180-200, Oprtalj 240, Buzet 240. — Olje: 9.60-12 lir liter. — Pšenica: 150-220. — Koruza: 130-150. — Seno: 25-40. P r a š i č i : za rejo 50-120 lirvglava.
Goldinarji na Ogrskem. Ogrska vlada se peča z mislijo, vpeljati nov denar na mesto propadlo krone. Imenovali bi ga «šiling», kakor so ga že v Avstriji. Toda Angleži ne puste, ker je šiling tudi ime angleških denarjev. Zato so Ogri prišli na staro nazaj in bodo novemu denarju rekli zopet goldinar.
Cena Malih oglasov: navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 stotink beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 stotink beseda.
VELIKA ZALOGA papirja, papirnati} vrofio. H voz in izvoz na vsa kraj* Po ngodnih oenah. Tvrdka Gostoti* DoMnar, Trn« — Via Ego Polonin S. KUPUJEMO in plačamo po najviših oenah drva za kurjave, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovskc društvo — Trst, via Raffinecia 4. ČEBELARJI I Matične mreže iz cinkove pločevine 30 X 40 dobite v Trstu pri Federico Valentiineich, via. Giulia 74. PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in Otroke, — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici.
REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-apesno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih im križu in proti rovmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — U. Bistrica.
PRIPOROČAM svojo staroznano žga-njamo v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik.
G. TRGOVCEM javljamo, da Ljudska pratika oglasi izide v kratkem. Naj takoj na/roče število izvodov, ki ga žele. Popust 25% Uprava «Male^. bita*.
za namakanje perila.
razkroji umazanost, pobeli, pa ne razjeda.
TRI je novo sredstvo za pranje.
TRI je produkt nafte, ki razkraja v zvezi s sodo in drugimi sestavinami vso umazanost.
TRI pobeli pa ne razjeda
Na prodaj povsod.