PRIMORSKI DNEVNIK Poitmna plačana » eotovlnl Abb. postale I eruppo Cena 50 lir Leto XXIII. St. 134 (6718) TRST, četrtek, 8. junija 1967 SOGLASNO SPREJETA NOVA SOVJETSKA RESOLUCIJA O SREDNJEM VZHODU Keraj mu poziv mostnega M u uslauitei hoiei ZAR se mora prej posvetovati z arabskimi prestolnicami - Izraelci zavzeli Šarm el Seik, stari del Jeruzalema, Betlehem, Jafo in so napredovali proti Suezu Moše Dajan je izjavil, da se Izraelci ne bodo umaknili iz Jeruzalema - Tel Aviv javlja, da je pripravljen ustaviti boje, «če jih ustavijo tudi drugi» NEW YORK, 7. — Varnostni svet OZN, ki se je sestal vče raj ob 19. uri na zahtevo sovjetske delegacije, je sogiasno ®Prejel sovjetsko resolucijo, ki poziva vse prizadete vlade, naj Kot prvi korak ustavijo vsako vojaško dejavnost ob 22. uri 7. junija. Fedorenko je pri predložitvi resolucije izjavil, da se izraelski napad nadaljuje in ga je treba obsojati- Tudi U Tant je sporočil, da se “°ji nadaljujejo na raznih točkah. ^Poročil je, da varnostne sile OZN niso več v nevarnosti, ter da je bi-1° v indijskem odredu 9 mrtvih in J® ranjenih, 12 pa jih pogrešajo. U-®ita sta bila tudi en irski častnik ® en brazilski vojak. Predstavnik ZAR je izjavil, da P° njegovem mnenju označuje resolucija varnostnega sveta Izrael kot tapadalca in mu ukazuje, naj ustali Sovražnosti ter umakne svoje če-F na prvotne položaje. Ker pa ni uirael še nič storil in še dalje za-Jseina dele egiptovskega in jordanskega ozemlja, je resolucija brez Jeljave. Ponovil je, da so ameriške r angleške oborožene sile ščitile •raelski napad. Izraelski zunanji minister Eban F odgovoril, da je Izrael nastopal Jam ter da mu Angleži in Američa-niso pomagali. Izjavil je, da Iz-rjel sprejema ustavitev sovražnosti, J0Pa ta ne more biti enostranska ® ne more stopiti v veljavo, če je 5,e sprejmejo tudi drugi, zlasti pa ^8ipt in Sirija. Pripomnil je, da če le fes, da je Jordanija sprejela u- janko šarm El šeik, ki obvladuje Tiransko ožino. Izraelske čete napredujejo tudi v smeri proti Sueškemu prekopu: na severu proti Kantari, na sredi proti Ismailiji, na jugu pa proti pristanišču Tau-siku blizu Sueza na južnem delu prekopa. V Izraelu izjavljajo, da se Izrael ne bo odrekel vojaškim u-spehom in da bo celo zahteval popravo meja. V Jeruzalemu so se danes nadaljevan srditi boji med jordansko in izraelsko vojsko. Jordanci so se junaško upirali veliki izraelski premoči in branili stari del Jeruzalema, ki je padel v roke Izraelcem šele okoli poldne. Jordanske in iraške čete so davi in preteklo noč setrelile 22 izraelskih letal. Zvečer so v Tel Avi-vu javili, da so Izraelci zavzeli obširen del Jordanije, ki vsebuje tudi mesto Jeriho ob reki Jordan. Izra- redu* ter da so izraelske 'čete za- elsko poveljstvo trdi, da so večino jordanske vojske ujeli. Na izrael-sko-jordanski meji so se boji nadaljevali ob vsej meji. V Amanu ponavljajo, da Velika Britanija in ZDA pomagajo Izraelcem z letali. Dokaz, da se Izraelci ne mislijo umakniti iz zavzetih položajev, so tudi izjave izraelskega ministra za obrambo Moše Dajana, ki je prišel popoldne v stari del Jeruzalema. Izjavil je: «Obrambne sile Izraela so danes osvobodile Jeruzalem. Združili smo razdeljeno mesto, prestolnico Izraela. Vrnili smo se sem, kjer je najsvetejše naših svetišč, da se nikoli več ne ločimo od njega. Našim arabskim sosedom ponujamo tudi sedaj, morda odločneje sedaj, roko v znak miru. V zadnjih 19 letih je bilo mesto razdeljeno med Izraelom in Jordanijo. Demarkacijska črta je bila določena s premirjem leta 1948. Načelnik glavnega štaba izraelske vojske je nocoj na tiskovni konferenci v Tel Avivu izjavil, da «glav-nina egiptovske vojske beži v ne- sedle večino Sinajskega polotoka. Dodal je, da se egiptovske čete u-mikajo na drugo stran Sueškega prekopa, toda to ne pomeni, da so boji končani. Izjavil je, da so izraelsko čete zasedle Šarm El šeik, na severni fronti pa so v Romani. Sredi Sinaja so izraelske čete prišle do Bir Gafgafe, na jugu pa so zasedle grič Mitla. Dalje je dejal, da je izraelska vojska zasedla večino zahodnega brega reke Jordan in tudi mesto Jeriho. Izraelski general Rabine Je zvečer izjavil, da so izraelske čete zavzele Betlehem. Predstavnik izraelske vojske je sporočil, da so egiptovske pomorske sile popoldne obstreljeval. Gazo, ki so jo včeraj zavzeli Izraelci. Iraška letala so bombardirala področje Galilejskega jezera, sirsko topništvo pa je obstreljevalo področje Dan na severnem delu Izraela. Londonska «BBC» je zvečer javila, da je neki izraelski častnik v iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|lllllt JJ^vitev ognja, je njena vojska zdaj egiptovskim poveljstvom in «to ;®Pleta vojaški položaj na tamkajš-"Jein sektorju*. .Na zahtevo kanadskega delegata * varnostni svet prekinil delo in sL • Ponovno sestal na poziv pred-^onika, ko bodo dobili nove infor-?®?je glavnega tajnika o politič-^ položaju. i/Ted prekinitvijo je sovjetski de-izjavil, da če ne bo Izrael ta-ustavil sovražnosti proti arab-Sv ‘fržavam, bo Sovjetska zveza Postevala možnost prekinitve diplo-atskih odnosov z Izraelom. sinočnji resoluciji varnostnega , - »U1UV.UJ1 ACOVJlUVlJi. VttUivoniivtju Vj^> ki poziva na takojšnjo usta- v sovražnosti, je jordanska vla- staVhfnes sporo^a’ sprejema u- >tev sovražnosti. Še prej se je ganska vlada posvetovala z enot- ju arabskim poveljstvom. y “Medtem so se arabski poslaniki ..Moskvi posvetovali z zunanjim ,‘viistrom Grnmikom. Naser na ie jjJ^iel sovjetek^a posiarika vj Km-». .*U ta mu je izročil Kosiginovo co. stavnik saudskega zunanjega IjJjJ^trstva je sporočil, da je Sau- y3 Arabija zavrnila sinočnji poziv w?°stnega sveta na ustavitev so-thjjPosti. Saudova Arabija naspro- Vonlrl Inlrninnii lipf C/t. vSl vsaki takojšnji ustavitvi so-Itajtaosti, dokler ne bodo vzpostav- lS6 zakonite pravice palestinskega Tudi Irak je zavrnil sinoč- Irak je zavrnil TtS?Ziv' -111 v Kairu zo zanikali, da so «0v^e.N včerajšnji poziv o ustavitvi lenosti. ^ čez polnoči je izraelska vla-It^Jarila. uradno sporočilo, v ka-stttp Pravi, da je «sklenila poobla-'SoJtananjega ministra Ebana, da varnostnemu svetu Združe-% uarodov privolitev izraelske vla-tfj. Ustavitev ognja, če tudi druge kijjjtate države sporočijo svojo V Sjev v ustavitev ognja». ^airu izjavljajo, da se mora -h v® preden odredi ustavitev og-M' Jtasvetovati z drugimi arabski-S jT^avami, predvsem s tistimi, “Pfev Posegle v boje. Od začetka JjsJ Je Naser v stalnem telefon-stiku z jordanskim kraljem in s predsedniki Burne-\j,ta (Alžirija), Arefom (Irak) in Srt (Sirija). Kairski radio je ur je Naser poslal zvečer po- Bumedienu, Arefu, Atasiju Huseinu. J i„cija Srednji vzhod je javila. ” U 'Jo Viliuu JC Predsednik Naser znova spre-bvjjVjetskega poslanika v Kairu. je sprejel popoldne. y*«0, 7. — V prvih popoldan-Je vrhovno poveljstvo J*Uo‘enih sil ZAR objavilo spo-ki pravi: «Morali smo iz-JJT'* nekatere položaje na pred-?C;tah fronte in se sedaj na naših drugih črt trdno črtah za Srt^ružitev sil, ki je potrebna J, u, tatalske dejavnosti sovražni- 4» podpirajo tuje sile na Voli r? puupu ajw vujv- °avi smo sestrelili osem so-letal, ki sodelujejo pri teh operacijah proti našim po-»■<> na Sinaju.« »v uri pa je vrhovno povelj-objavilo naslednje sporo. '1 et» JF Jujf« i.k 'JD-_ . — ko je bil dan ukaz J Ujpni am v Sarm El Šeiku, naj vVrt^ojo na drugo črto fron-J^jSinaju za združitev sil, je S*? Jh zi«Prišle njegove oklepne sile Si S, ko bombnikov. Naša lov- I tf Kf Jhejo na drugo črto fron- k skušal spustiti s padali v Sarm El Selk, kamor so so sestrelila pet letal e »*i dve letali «Voutour Sovražnik Je skušal spustiti 11 druge sile na raznih sek- •fHJ j ugc OJ1C lit* lantiui ^ te ^Be črte fronte na Sinaju, * v-bile vse uničene«. Ji *U je vojaški predstavnik beti’ da je vojaška policija uje-Potapljačev, ki so imeli Jkiii^vršiti sabotažna dejanja v UyCU v Aleksandriji. ii, Avivu pa so popoldne ob % r.adno sporočilo, da so iz-Ceta zasedle utrjeno posto- N0V0 SOVJETSKO OPOZORILO IZRAELU Pariz znova predlaga posvetovanje med štirimi velikimi državami Francija poudarja, da je treba temeljito rešiti vse probleme na Srednjem vzhodu vštevši vprašanje palestinskih beguncev ■ Stiki med Londonom, VJashingtonom in Moskvo MOSKVA, 7. — Agencija Tass je objavila izjavo sovjetske vlade v kateri sporoča, da bo prekinila diplomatske odnose z Izraelom, če ne bo ustavil sovražnosti. Nota pravi: »Izraelska vlada ne upošteva resolucije varnostnega sveta Združenih narodov, ki poziva na takojšnjo ustavitev sovražnosti, in nadaljuje vojno proti Arabcem. To je dodaten dokaz napadalnega bistva politike Tel Aviva, ki prezira temeljna načela, ki urejajo mednarodne odnose, ter ne spoštuje načel in smotrov listine Združenih narodov.« Izjava omenja opozorila sovjetske vlade izraelski vladi, naj se odpove napadom in avanturam, in dodaja: «Ce se ne bo vlada v Tel Avivu takoj odzvala skupnemu pozivu raznih držav za takojšnjo u-stavitev ognja, kakor je rečeno v resoluciji varnostnega sveta OZN, bo Sovjetska zveza revidirala svoje stališče do Izraela in bo sprejela odločitev glede nadaljnje ohranitve diplomatskih odnosov s Tel Avivom, ker se Izrael s svojimi dejanji postavlja proti miroljubnim državam.« »Odveč je dodati, zaključuje sovjetska izjava, da bo sovjetska vlada upoštevala in sprejela druge potrebne ukrepe zaradi napadalne politike Izraela.« WASHINGTON, 7. — Predsednik Johnson je izjavil, da podpira resolucijo OZN za takojšnjo ustavitev sovražnosti in je sporočil, da bodo ustanovili posebno komisijo v vladi ki bo usklajevala napore vlade za’ vzpostavitev miru na Srednjem vzhodu. Komisiji bo predsedoval državni tajnik Dean Rusk. V njej bodo še tajnik za obrambo McNa-mara zakladni minister, predsednik odbora glavnih štabov, ravnatelj CIA in posebni predsednikov po-svetovalec za zunanjo politiko Eo-stow Bivši svetovalec Bundy je začasno znova sprejel mesto posebnega svetovalca in bo tudi tajnik nove komisije. LONDON, 7. — Britanska vlada ie začela posvetovanja z ameriško, sovjetsko in francosko vlado glede Srednjega vzhoda in glede izvajanja resolucije varnostnega sveta. V Londonu se sedaj bojijo, da bi nadaljevanje izraelskega napredovanja negativno vplivajo na svetovno javnost in bi ustvarilo «sum», da hočejo Izraelci doseči nekaj več kakor samo zavarovanje meja. Zato bodo skušali prepričati Izrael, naj ustavi svoje napredovanje. PARIZ 7. — General de Gaulle le po današnji seji ministrskega sveta ponovil svoj predlog, naj bi spor na Srednjem vzhodu rešili z diplomatskim posredovanjem štirih ve- litoK . . . . Po seji vlade je minister za informacije Gorše izjavil: ((Menimo, da bi se morale štiri velesile sporazumeti ter proučiti temeljna vprašanja med Izraelom in njegovimi sosedi, če prizadete strani sprejmejo ukinitev bojev, kakor zahteva varnostni svet OZN.« Zatem je Gorše sporočil, da je bil de Gaulle v preteklih dneh sproti obveščen o razvoju krize. Petega in šestega junija pa je bil v stalnem stiku s Kosiginom «f>o zelenem telefonu«, ki veže Pariz in M«Kar°'se zdi dokaj važno, je izjavil Gorše, je ugotovitev, da so se štiri velesile, ki so bile bolj ah mani odklonile medsebojne tesne stike pred izbruhom sovražnosti, spontano srečale, ko je vojna po, stala stvarnost.« Gorše je ponovil, da je francoska vlada za temeljito rešitev problemov ter da je treba skleniti pravi mir, ki naj uredi vse probleme Srednjega vzhoda, ne pa da samo premaga sedanje težave, ker bi to povzročilo nove spopade. Zato je treba proučiti vse probleme, ki gredo od plovbe po Akabskem zalivu do vprašanja palestinskih beguncev. Francoski zunanji minister de Murville pa je obrazložil v poslanski zbornici stališče vlade. Poudaril je tesne vezi, ki jih ima Francija z Izraelom, na drugi strani pa stara prijateljstva, ki jo vežejo z nekaterimi arabskimi državami, in ki jih hoče ohraniti. Izjavil je, da si na Srednjem vzhodu «od vedno« stojita nasproti dve velesili: ZDA in Sovjetska zveza. Glede umika varnostnih sil OZN je izjavil, da se temu ukrepu lahko ugovarja «s stališča dejanskega stanja in politično«. De Murville je poudaril, da se noben problem med Izraelom in a-rabskimi državami ne more trajno rešiti s silo. ((Problem je prav gotovo mnogo širši in tudi hujši kakor samo problem Akabskega zaliva in samih odnosov med Egiptom in židovsko državo.« Dalje je dejal, da ni v interesu držav Srednjega vzhoda, «da bi v okviru igre velesil postale elementi, katerih se poslužujejo v svoje politične name- ne«. «Prav tako ni v interesu velesil gojiti krajevna nasprotja in uporabljati sedanja nasprotja med enimi in drugimi. V interesu vseh je, je dodal, iskati združevanje in ne deliti.« De Murville je ponovil «pravico vsake države do življenja in še posebej Izraela«. Dodal je, da ni moč vsiliti Arabcem ali Židom rešitve, ki je ti ne sprejemajo. ((Potrebno je sporazumeti se, je dodal. Nisem naiven, da bi mislil, da bi se mogel med Arabci in Izraelci navezati dvogovor jutri ali pojutrišnjem. Toda to je točka, o kateri morajo druge države, predvsem pa tiste, ki imajo glavno odgovornost, imeti svojo vlogo, ko bodo začele sodelovati.« Glede plovbe po Akabskem zalivu je izjavil, «da ni dovolj ustvariti dejanskega stanja v korist tega ali onega« in da je mednarodno pravo glede tega preveč sporno. Za Akabo bi bilo treba, prav tako kakor za Dardanele, skleniti mednarodno konvencijo, ki naj določa pogoje in jamstva za plovbo. Na koncu je de Murville izjavil, da bi Francija lahko imela in mora imeti pri reševanju spora vlogo, ki je v skladu z njeno politiko na vzhodu in na svetu. JUGOSLAVIJA IN SREDNJI VZHOD Sedaj je glavno da se boji ustavijo Vzpostavljena zveza z jugoslovanskim odredom - Demonstracije študentov v Zagrebu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Pod predsedstvom predsednika republike in predsednika sveta za narodno o-brambo maršala Tita je bila danes v palači zveznega izvršnega sveta prva seja sveta za narodno obrambo, na kateri je bil sprejet poslovnik. Proučili so tudi mednarodni politični položaj v zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu. Na seji je bil na predlog predsednika republike izvoljen za namestnika predsednika republike v poslih predsednika sveta za narodno obrambo armadni general Ivan Gošnjak, bivši državni tajnik za narodno obrambo. Predsednik republike mu po ustavi lahko zaupa tudi opravljanje nekaterih poslov s področja vrhovnega poveljnika. Položaj na Srednjem vzhodu je še vedno v središču pozornosti jugoslovanske javnosti. Poziv varnostnega sveta prizadetim državam, naj ustavijo ogenj je povečal optimistično razpoloženje, čeprav se tukajšnji politični krogi strinjajo s tem, da resolucija ni popolna. Glavno je, poudarjajo v Beogradu, da se prenehajo boji, da se preneha nepotrebno prelivanje krvi in da se za zeleno mizo poiščejo pota ne le za odstranitev posledic vojne, temveč predvsem vzrokov, ki so položaj na Srednjem vzhodu pripeljali na rob splošne katastrofe. Tukajšnji politični krogi popolnoma razumejo nezadovoljstvo arabskih držav zaradi nepopolnosti resolucije, sodijo pa, da se vprašanja, ki so bila povod za izbruh vojne, ne morejo rešiti s silo, in da arabske države lahko nadomestijo trenutni neuspeh na bojišču na drugem področju z iskrenim dokazom svoje miroljubnosti in pripravljenostjo na mimo rešitev spornih vprašanj in zagotovitev zakonitih pravic arabskega ljudstva. Sicer je stališče Jugoslavije jasno izraženo v izjavi predsednika republike maršala Tita ob izbruhu sovražnosti, ki so ga včeraj in danes podprli s številnimi brzojavkami o soglasju delovni kolektivi, člani družbeno-političnih organizacij študenti, mladina V Zagrebu je danes 5000 arabskih in jugoslovanskih študentov z demonstracijami po ulicah izražalo svoje globoko ogorčenje zaradi napada Izraela na Združeno arabsko republiko. S protestnega zborovanja na Trgu žrtvam fašizma so študentje poslali resolucijo svetovni organizaciji z zahtevo, naj posreduje, da bi se našla mirna rešitev spora. Z delom odreda jugoslovanske ljudske armade na Sinaju in v taborišču pri El Arišu je bila včeraj popoldne ponovno vzpostavljena radijska zveza. Med pripadniki ni ranjenih čeprav so bili v neposredni bližini vojnega spopada. O-dred je v stalni zvezi tudi s poveljnikom UNEF generalom Ricky-jem v Gazi. Sprejemajo ukrepe za evakuacijo odreda in njegovo vrnitev v domovino. Zaradi nastalega položaja je bila opuščena možnost, se odred vrne v Jugoslavijo z ladjo ((Dalmacija«. B. B. Jeruzalemu izjavil, da so izraelski vojaki zavzeli Ismailijo ob Sueškem prekopu na sredi poti med Port Sai-dom in Suezom. V Kairu se je zvedelo, da se pripravljajo na odpor v Port Saidu in okoli Kaira. Vse civilne tovornjake so zaplenili. Pozno popoldne so mobilizirali skupine ljudskega odpora ter jim razdelili lahko orožje in strelivo. Kairski radio je zvečer objavil vojaško sporočilo, da so egiptovska letala bombardirala danes izraelsko oklepno kolono na področju Katnija. Sporočilo dodaja, da je egiptovsko letalstvo «zadalo ogromne izgube« izraelski koloni ter je uničilo večji del enote in povzročilo hude izgube med izraelskimi vojaki. Radio Damask je javil, da sirske čete, ki se borijo na severnem delu Izraela, napredujejo na področju Kulek in odbijajo izraelske enote proti Nazaretu. Radio je dodal, da doživlja sovražnik poraze na vsej galilejski fronti. Isti radio je obtožil Veliko Britanijo, da sta dve angleški letali, ki sta odleteli z oporišča na Cipru, prišli na pomoč Izraelcem in da sta bombardirali sirske položaje. Tudi egiptovski tisk je danes ponovil obtožbe, da ZDA in Velika Britanija pomagata Izraelu v vojni. «A1 Ahram« piše, da ni o tem sedaj nobenega dvoma več. List poroča, da je kralj Husein sporočil včeraj_ po telefonu Naserju, da so ameriška letala zadela z raketami njegovo stanovanje. List dodaja, da je Husein sam videl na radarjih dve nosilki letal v Sredozemlju pred Izraelom, s katerih so v presiedkih odhajala letala. ZDA in Velika Britanija so dale Izraelu na razpolago pilote, češ da gre za prostovoljce. Ti so dobro izvežbani. Med njimi so nekateri Američani, ki so jih nagio poslali v Izrael iz ameriških oporišč v Evropi. Njihova naloga je, voditi ameriška letala z izraelskimi znaki, ki so že na izraelskih letališčih. List pravi, da sta ameriška in angleška vlada postavili dva pogoja za letalsko kritje Izraela: 1. A-meriška in angleška letala bodo delovala samo nad izraelskim o-zemljem, da se prepreči, da bi katero teh letal padlo na tuje ozemlje, če bi bilo sestreljeno, ker bi s tem dobili dokaz o angleško-ameri-ski udeležbi v vojni. 2. Angleška in ameriška letala bodo branila izraelska oporišča in izraelsko o-zemlje, tako da sprostijo izraelsko letalstvo v ofenzivnih akcijah proti Arabcem. Ameriška in angleška letala so sodelovala pri operacijah proti Jordaniji, kajti to je bila bolj delikatna fronta. Štiristo letal, nadaljuje list, je bilo sinoči v akciji na jordanski fronti, kar je preveč za Izrael, ki je zaposlen na vseh arabskih frontah. Nekateri izraelski piloti, ki so jih ujeli na egiptovskem ozemlju, so imeli ma- pe, ki so bile kopije originalov britanskega ministrstva za obrambo. Drugi pa so imeli zračne fotografije egiptovskih položajev, ki so jih lahko posneli samo Američani. Nekatera letala, ki so napadla področje Sueškega prekopa, niso imela znakov, in to «mnogo pomeni*. Iz Neaplja poročajo, da sta dve ameriški vojni ladji, ki sta bili vsidrani v tem pristanišču, davi odpluli v neznano smer. Iz Carigrada pa poročajo, da je davi plula skozi Bosporsko ožino v Sredozemlje ena sovjetska vojna ladja. Kairski radio je javil, da se je sudanska vlada odločila skleniti obrambno pogodbo z ZAR. Poleg tega je Sudan sklenil zapreti pristanišče Kartum ameriškim in angleškim letalom, katerim so prepovedali tudi preletavanje sudanskega ozemlja. Saudova Arabija je po zgledu drugih arabskih držav sklenila u-kiniti dobavo petroleja vsem državam, ki pomagajo Izraelu v vojni proti Arabcem. Do sedaj so tak ukrep sprejeli Irak, Kuvajt, Alžirija, Libanon in Sirija. Radio Tripolis pa je danes javil, da je Libija prepovedala črpanje petroleja na libijskem ozemlju in njegov izvoz v države, ki pomagajo Izraelu. Pozneje je tudi Bahrein prepovedal izvoz petroleja. Danes je tudi Mavretanija sklenila prekiniti diplomatske odnose z ZDA iz solidarnosti z arabskimi državami. Judi danes poročajo o protiame-riških in protiangleških demonstracijah v raznih mestih. Sevemovietnamski predsednik Ho-šiminh je poslal Naserju poslanico, s katero mu sporoča vso solidarnost z ljudstvom ZAR. Solidarnostno brzojavko je poslal tudi predsednik kitajske vlade Cuenlaj. Predsednica indijske vlade Indira Gandi je v parlamentu izjavila med drugim: «Na podlagi informacij, ki smo jih dobili, ni dvoma, da je Izrael stopnjeval do oboroženega spopada, ki je sedaj zavzel obseg prave vojne.« Obtožila je Izrael, da je namenoma in brez vsakega izzivanja napadel indijski kontingent v sklopu sil OZN v Gazi, kljub temu da so bili znaki OZN dobro vidni. Izjave Moše Dajana TEL AVIV, 7. — Izraelski minister za obrambo Moše Dajan je nocoj na tiskovni konferenci v Tel A- vivu izjavil, da izraelske čete nimajo nobene težave priti do Sueškega prekopa. Dejal je, da bi bile lahko že prišle do prekopa, toda «to ni izraelski smoter, ker da Izrael noče biti vpleten v mednarodne probleme*. Dajan je dejal, da je izraelsko vprašanje v tej vojni svoboda plovbe po Tiranski ožini in je nadaljeval: «Dosegli smo politične in varnostne smotre v tej vojni. Toda sedaj je potrebno osredotočiti se na to, kar je treba storiti, da se ne ponovijo več okoliščine, ki so povzročile to vojno.* Dajan pa ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali se bo izraelska vojska umaknila z arabskega ozemlja. Na vprašanje, «kdo je začel to vojno*, je Dajan odgovoril: «Vojna se je začela s koncentracijo egiptovskih čet na sinajski meji in z blokado pristanišča Eilath. Naša vlada mora odločiti, kdai naj se ustavi ogenj. Mi smo sicer na dobrem položaju, da sprejmemo ustavitev, Egipčani pa ne.» Zatem je izjavil, da je naklonjen zamisli konfederacije, ki bi zajemala Izrael. Arabsko Palestino in Transjordanijo. Izjava KPI RIM, 7. — Vodstvo KPI, ki se je sestalo nocoj pod predsedstvom Longa, je odobrilo izjavo, v kateri pravi med drugim, da resolucija varnostnega sveta OZN »predstavlja pozitivno odločitev«, ki upošteva potrebo takojšnje ustavitve vojaških akcij in začetek pogajanj v okrilju OZN. Izjava pravi zatem, da se vojna nikakor ni končala, in da je stanje še vedno nevarno. Izjava dodaja, da «mora biti naloga Italije truditi se za rešitev, ki naj bo v skladu z zahtevo po takojšnji ustavitvi sovražnosti in bolj na splošno z zahtevo po politiki miru na Sredozemlju in v skladu z interesi italijanske države za mirno sodelovanje z vsemi arabskimi državami«. ((Vodstvo KPI, nadaljuje izjava, ugotavlja, da je stališče, ki ga je zavzela OZN, še bolj očitno pokazalo na neodgovornost tistih, ki so v teh dneh z manihejskim duhom sprejeli vse teze izraelskih ekstremistov, se zavzemali za interventistično kampanjo, ki bi imela za rezultat pahniti našo deželo v nove vojaške avanture.« Italijanska komunistična stranka se je takoj predstavila kot stranka pogajanj in miru, in italijanski komunisti ponovno pozivajo italijansko ljudstvo, naj izolira inter-veniste in vojne hujskače, da bo Italija znala voditi aktivno vlogo v obrambo miru, da se zaustavi pot napadalni politiki imperializma na Srednjem vzhodu, v Vietnamu in na vsem svetu.« iiiiiiiiiii(iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiB FANFANIJEVO POROČILO NA ZASEDANJU KOMISIJE SENATA RIM, 7. — V senatu je bila dopoldne razprava o Srednjem vzhodu izjemoma izredno pomirljiva, saj je prišlo do bistvenega soglasja vseh skupin in tudi zunanji minister Fanfani je i-mef. zelo oprezen in pomirljiv govor. Očitno gre za odraz dramatične zaskrbljenosti italijan skih vodilnih krogov, pri čemer je značilno, da je komunistični senator Scoccimarro izjavil, da se komunistična skupina prvikrat strinja z vladno politiko glede Srednjega vzhoda. Zunanji minister Fanfani je pričel svoj govor z obrazložitvijo u-krepov italijanske vlade še pred pričetkom vojaškega spopada, zato da bi se ublažila nasprotja in da bi odstranili najostrejša trenja. Glede nadaljnjega razvoja je Fanfani poudaril, da je soglasno s predsednikom vlade Italija podprla OZN kot najustreznejši organ, in da je v tej zvezi tudi zavrnila predlog o pomorskih silah glede svobode plovbe. Po začetku spopada je Italija pozvala vlade Washingtona, Londona in Moskve, naj podpro v varnostnem svetu zahtevo po prekinitvi sovražnosti. Sledila so mrzlična telefonska pogajanja in končno dobra vest o sestanku med delegatom SZ in ZDA. Fanfani je svoja izvajanja zaključil, da upanje v OZN ni ostalo brezuspešno, in da resolucija varnostnega sveta odpira pot za rešitev perečih vprašanj. Pri tem je značilno, da je bil ta zaključek Fanfani je vega govora izrečen že danes dopoldne, in torej pred zadnjimi sklepi varnostnega sveta OZN. V razpravo so posegli predstavniki vseh skupin, ki so — kot smo že ugotovil: — govorili v izredno mirnem in treznem tonu. Edino izjemo sta morda predstavljala pred- stavnik MSI Ferretiti, katerega je skrbel italijanski prestiž na Sredo- zemskem morju, in katerega je za- vrni^ Fanfani, češ da je treba iskati rešitev takšnih kriz v njih naravnem okolju, ki je v OZN, ter liberalec Bergamasco. Socialist Vittorelli je bistveno spremenil stališče stranke, saj je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da je treba najti rešitev sporov v priznanju obstoja Izraela, istočasno pa tudi v priznanju pravice do obstoja arabske skupnosti, ki živi v Izraelu. Liberalec Bergamasco je mnenja, da gre za napad arabskih držav, in je polemiziral z OZN, češ da je dokazala, da ni sposobna mirno urediti sporov. Zato je zahteval od italijanske vlade, naj obsodi napadalce. ki so po njegovem samo Arabci. Načelnik demokristjanske skupine Gava je izrazil vso podporo stranke politiki vlade in zunanjega ministra, pri čemer je še zlasti odločno poudaril pravilnost stališča, da se usmeri v OZN vsa pozornost za posredovanje. V tej zvezi je polemiziral s kritikami o »ekvidistanci* in je poudaril, da ne gre samo za zagotovitev mirnega razvoja izraelskega ljudstva, temveč da je treba istočasno tudi rešiti vprašanje arabskih beguncev, kar pa je lahko odvisno samo od dejanskega miru. Sen:.tor KPI Scoccimarro je najprej izjavil: «Prvikrat izreka komunistična skupina svoje strinjanje s politično linijo vlade v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu.* Nato je Komunistični senator je nato poudaril izredno vlogo OZN tudi pri rešitvi tega spora in povezal celotno vprašanje s položajem v Vietnamu, saj je osnovna ugotovitev globalnost svetovnega položaja in nujnost odstranitve vseh žarišč vojne. Postna uprava je sporočila, da ne bodo mogli odposlati paketov z letalsko pošto v Egipt, Libanon, Sirijo, Irak, Jordanijo, Saudovo Arabijo in Kuvajt. Radiotelefonske zveze z Egi{ tom in Izraelom so normalne. c ! 1 ! Stroga nevtralnost med sprtima strankama in zaupanje v uspešno posredovanje OZN Komunistični senator Scoccimarro je izjavil, da se komunisti prvikrat strinjajo s politiko vlade Skoro soglasno odobrene izjave Fanfanija - Stavka poštnih uslužbencev in bančnih uradnikov Predsednik republike je sprejel veleposlaniku Ortono, ki bo čez nekaj dni prevzel veleposlaništvo Italije v ZDA. Veleposlanika Ortono je sprejel tudi predsednik vlade Moro. Vse vsedržavne sindikalne organizacije poštnih uslužbencev so proglasile enodnevno stavko, ki bo v razdobju med 14. in 22. junijem po navodilih pokrajinskih organizacij. Dvodnevne stavke so proglasile sindikalne organizacije bančnih uslužbencev, ki bodo v različnem razdobju v raznih pokrajinah. Na tržaškem področju bo stavka 19. in 20. junija. senator dejal, da nihče ne zanika pravice do obstoja in neodvisnosti Izraela in prav tako ne more nihče odobriti nekaterih skrajno nacionalističnih potez usmerjenih proti Izraelu. Treba pa je tudi poudariti, da vodilna skupina te države slabo ščiti svojo pravico do svobode, ko se povezuje z ZDA. Treba je namreč upoštevati, da je celotni arabski svet prežet z gibanjem za narodno osvoboditev, ki je zgodovinsko upravičeno, pa čeprav prepleteno z nacionalizmom, ki ga vedno ni moč razumeti. LETOŠNJI MEDNARODNI VELESEJEM V PADOVI (DO 13. T. M.) Padova namerava v bodoče svoj velesejem povečati Na velesejmu v Padovi predstavniki trgovinske zbornice in I krajevnih ustanov, ter se okvirno zmenili glede preselitve razstavi-! šča na obširno področje v bližini 1 S. Lazzara: tu je padovska občina že kupila 100.000 kv. m pripravne površine, nadaljnjih 200.000 kv. m pa so začasno «blokirali» ter ga bodo odkupili v najkrajšem času. Na tem področju nameravajo po-stavita sodobno zamišljeno razstavišče, ki bo odprto vse leto, z velikimi zelenimi oazami, s športno palačo, v kateri bo prostora za 6 tisoč gledalcev, z bazeni, igrišči in športnimi objekti, kongresno dvorano s 1.500 sedeži, veliko restavracijo, itd. Celotno področje naj bi namreč postalo model, po katerem naj bi se ravnali v bodoče vsi velesejmi v Italiji. Edini pomislek' model v naravni velikosti takega »sodobnega razstavišča« stane — danes okoli 4 milijarde lir. E. F. Pogled na velesejem v Padovi SODIŠČE JE UVEDLO PREISKAVO Kam je izginil jezuit p. Arpa? Izdal je za 120 milijonov menic, toda najbrž ne zaradi tega, ker bi hotel goljufati IBENDANDIJEVE IZJAVE Sedanji hudi dogodki posledica magnetne nevihte na Soncu Od največjega traktorja za kmetijstvo do sodobne ribogojnice, od najnovejšega modela vagona-hladilnika za državne železnice do poročne obleke iz papirja: milijon vzorcev, izdelkov in proizvodov, ki si jih je vredno ogledati. Tako se širokemu občinstvu predstavlja letošnji mednarodni velesejem v Padovi; velesejem, ki ima najstarejšo tradicijo v Italiji in ki namerava v prihodnosti razviti svoj delokrog v številne nove smeri Za poslovne ljudd deluje na razstavišču posebno zbirališče, Poslovni center, v sklopu katerega so odprle začasne filialke najvidnejše severnoitalijanske banke, medtem ko je tujina prisotna z 19 uradnimi delegacijami. Splošen del vzorčnega velesejma se v svojih bistvenih potezah ujema s prireditvami iz prejšnjih let: tu je mogoče najti med razstavljenimi proizvodi marsikatero novo tehnično rešitev, marsikatero konkretno izdelano sodobno zamisel; v kongresni dvorani pa si Odlična predstava v cirkusu Moira Orfei Cirkus Moira Orfei je imel včeraj zvečer (na igrišču Ponziane) svojo prvo predstavo, ki jo moramo brez pridržka pohvaliti, čeprav so na sporedu sicer zanimive in zabavne točke, ki v cirkusih niso nič «novega», moramo tudi reči, da smo le videli marsikaj, kar bi lahko označili za «novo». (Seveda je taka oznaka lahko samo zelo relativna, kajti danes vidimo marsikaj tudi po televiziji in v filmih.) Spored so pričeli akrobati «iz XIX. stoletja» z nekaj skoki, nakar je nastopilo s plesom deset konj: pet vrancev in pet lisastih. Za njimi so prišli na vrsto poniji in kobilica, ki je brcala žoge. Nato so se v areni zvrstili razni spretneži, telovadci, trapezistka, neka Francozinja z vrsto dresiranih psov, kolesarji-akrobati, Kitajec, ki dela «čudežen, neki Kus, ki se je vznak spustil z višine 14 m in pa razni klovni. Moira Orfei sama pa je predstavila tri zelo spretne in ubogljive slone. Po odmoru je bila dovolj zanimiva točka z levi, med katerimi je bil zlasti eden kar precej kro-tak, čeprav zelo velik Potem ko je nekdo prenašal cel grad iz ko-zgrcev, je nastopil indijski jogijec, ki je pokazal nekatere stvari, ki so bile prav gotovo za večino občinstva zares nove. namreč popolno obvladanje telesnih mišic. Z nastopom trapezistov, ki so nekaj izvajali v popolni temi (s svetlečimi se telovniki), se je spored zaključil. Pohvaliti je treba hiter potek prireditve, ki je občinstvo na splošno zelo zadovoljila. * v vsak dan — od 31. maja. ko so sejem odprli — pa do njegove zaključne slovesnosti, ki bo 13. t.m., sledijo strokovni sestanki na katerih sodelujejo najvidnejša imena iz tehničnih Institutov pado-vanske in drugih italijanskih univerz, ter strokovnjaki, ki se splošno bavijo z raziskovalnim delom v okviru domačih in tujih industrijskih podjetij Ena izmed glavnih karakteristik vsakoletne pa-dovanske prireditve je namreč prav v tem, da se v tem mestu za časa osrednje manifestacije zbirajo tehniki priznanega slovesa iz vse Italije in iz številnih tnjih držav, ki razpravljajo o sodobnih tehničnih problemih in nakazujejo zanje nove rešitve, širok poslovni svet iz vse Italije pa Jim sledi po dnevnem časopisju in radiu, največ pa po obsežnih monografijah v specializiranih tehničnih revijah ter po uradnih aktih, ki Jih vodstvo velesejma vsako leto objavlja po zaključenih kongresih. iMIItffHIIIIIIIIHIIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIHItdlllllMiltmilH KOEBENHAVN, 7. — Lady Spen cer-Churchlll, vdova po britanskem državniku, je na največjem danskem avtomobilskem trajektu «Win-ston Churchill« odkrila ploščo in doprsni kip svojega moža. Trajekt, ki ga Je zgradila italijanska ladjedelnica, lahko sprejme 180 avtomobilov in 482 potnikov, zvezo pa vzdržuje na progi Esbjerg-Harwich. TOKIO, 7. — Japonska Je v svetovnem merilu na prvem mestu v proizvodnji magnetofonov. Lani Jih je izdelala 12,4 milijona. (Za primerjavo: zahodnonemška proizvodnja znaša 3,8 milijona,) Tako naj na primer navedemo, da si je Padova že pred leti zagotovila vodilno mesto v Italiji, kar se tiče reševanja tehničnih problemov, ki so povezani z uvajanjem tako imenovanega »industrijskega hlaga», in povpraševanje po uradnih aktih o preteklih zasedanjih narašča vzporedno z napredovanjem tehničnega raziskovanja, za katerega skrbijo sodelujoči strokovnjaki. Vsakoletni sejem v Padovi predstavlja zato v državnem pa tudi v mednarodnem merilu mnogo več kakor samo razstavo vzorcev s tega ali onega področja, pa čeprav bi priznali temu pojmu najširši možen pomen. Dovolj, da pogledamo, kakšen obseg imajo nekatere izmed prireditev, ki spremljajo to razstavo: 4. specializirano zasedanje o Evropski gospodarski skupnosti, študijski dan o spravljanju krme, 7. vsedržavni sestanek o sodobnih napravah za ogrevanje poslovnih in stanovanjskih prostorov, 5. zasedanje o gradbeništvu (s posebnim poudarkom na gradnjo šol in drugih stavb ob u-porabljanju prefabriciranih delov), posebno strokovno zasedanje o izvajanju 2. zelenega načrta na področju Benečije, okrogla miza o javnih storitvah itd., da ne omenimo vseh manjših prireditev, ki pa so že zdavnaj postala popularna v širokem krogu severne Italije. Posebno pozornost so tudi na tem 45. sejmu priredit,eljl posvetili področju 'kmetijstva, na katerem namerava Padova izreči svojo besedo, bodisi v okviru glavne sejemske prireditve, bodisi ob drugih letnih časih, ko se na istem sejmišču prirejajo specializirane razstave s področja živinoreje. V ItaJjii je danes 450.000 traktorjev in drugih poljskih strojev, pravijo v Padovi, in ml hočemo s svojimi prireditvami doseči, da se bo to število primemo povečalo, ter da bodo stare stroje z nizko stopnjo produktivnosti zamenjali novi. Da se pa to doseže, je treba poleg kongresov in strokovnih srečanj tudi praktično prikazati prednosti in karakteristike novih tehničnih pripomočkov in v ta namen je vodstvo velesejma najelo široko področje v bližini športnega letališča, kjer si zainteresirani kmetje in strokovnjaki lahko «de visu» seznanjajo z zmogljivostjo in ročnostjo posameznih naprav. Med novostmi na letošnjem velesejmu naj omenim razstavo izdelkov iz eksotičnega lesa vrste «ramin», ki ga Evropa uvaža z Bornea. Neko zasebno podjetje je z bogatim izborom najrazličnejših Izdelkov prikazalo vsestransko u-porabnost te žlahtne esence, bodisi v industriji kakor tudi v dobro razvitem obrtništvu. Zaenkrat torej nobene konkurence tržaškim specializiranim prireditvam z lesnega področja; nekoliko bolj »konkurenčna* pa Je letošnja padovanska razstava pohištva, v okviru katere so nekatere tovarne prikazale nekaj res posrečenih rešitev; pri tem ne mislim toliko na spalnice, dnevne sobe ali na kosovno pohištvo odnosno na tradicionalne garniture, kakor pa na kuhinjsko pohištvo, to je na tisto zvrst pohištva, ki bo letos nosila glavno težo »lesne* specializacije tržaškega velesejma. Padova namerava v bodoče močno potencirati svoj velesejem: sedanje sejmišče ne sprejema več kakor 3500 razstavljavcev, medtem ko je prošenj za sodelovanje vsako leto več. Tik pred začetkom letošnje prireditve so se sestali GENOVA, 7. — Znani jezuit p. Angelo Arpa, ustanovitelj ustanove «Columbianum», inštituta za »mednarodne kulturne pobude*, je izginil. Namestnik državnega tožilca ga je pozval pred sodišče zaradi goljufije, toda sodišče ga je zaman čakalo. Po nekaterih vesteh je p. Arpa že nekaj časa nekje v Južni Ameriki, po drugih pa naj bi bil na glavnem sedežu jezuitov v Rimu. Toda prav danes so v odgovornih krogih zanikali, da bi bil v Rimu pri sedežu «Družbe Jezusove*. Povedali so tudi, da je bil že pred mesecem »odpuščen* iz reda* in njegovi bivši predstojniki že dlje časa ne vedo, kje je. Do obtožbe p. Arpe je prišlo po prijavi nekega člana uprave «Co-lumbianuma*. Prijava pravi, da je Angelo Arpa izdal menice za 120 milijonov v imenu upravnega odbora. Da je to lahko napravil, je »pripravil* pravi sklep odbora, s katerim je pooblaščen, da lahko Ta članek je bil napisan le malo pred začetkom sovražnosti na Bližnjem vzhodu in zaradi tega ni izgubil svoje aktualnosti temveč je na njej še pridobil. Spričo sedanje nevarne krize na Srednjem vzhodu se v Evropi — in tudi v Britaniji — sprašujejo, kaj bo s srednjevzhodno nafto, če bi arabske države, močne proizvajalke nafte, uresničile svojo grožnjo in prekinile dobavo nafte Zahodu. Pred nekaj dnevi Je namreč več arabskih držav zagrozilo, da bodo to storile, če bi se vnel spopad med Izraelom ln bi Zahod nastopil v obrambo židovske države. Ni mogoče dvomiti, da je arabski svet ob najnovejši »konfrontaciji* med Izraelom in Arabci preplavil val enotnosti. Britanijo in Ameriko, ki sta v dobrih odnosih z Jordanijo in kraljem Huseinom, Je najbrž nemilo presenetila novica, da Je kralj Husein nenadoma priletel v Kairo in se pobotal s predsednikom Naserjem. Sklenil je celo z njim vojaški sporazum, po katerem bi bile čete ZAR dobrodošle na Jordanskem ozemlju. Medtem so iraške čete že prispele v Jordanijo. Se bolj pomembno Je, da se je kralj Husein pobotal z Ahmedom Sukelrijem, voditeljem palestinske osvobodilne organizacije, oziroma fedajinov, ki Je še pred nekaj dnevi govoril, da Je Husein izdajalec ln bi ga bilo treba strmoglaviti. Zdaj pa se Je ftukeiri peljal celo z istim letalom kot kralj Husein v Aman. še bolj značilna za sedanje ob- izda menice. 2e 1. 1961 je bil p. Arpa zapleten v stečaj zaradi kakih sto milijonov filmske družbe «Golden Star*, ki je bila ustanovljena z denarjem, ki ga je zbral p. Arpa. Zaradi podobnih špekulacij je bil jezuit večkrat opominjan in grajan in cerkvene oblasti same so preiskovale njegovo finančno dejavnost. Arpa je organiziral zanimive kulturne prireditve in zasedanja. Vse to pa je stalo mnogo denarja, ki ga je navadno Arpa z lahkoto zbral. Mogoče je tudi to pot mislil, da bo imel kmalu spet drugi denar, pa mu je kdo prekrižal račune. Prevladuje namreč mnenje, da je bil p. Arpa lahko nepreviden in ne dovolj vešč, nikakor pa ne goljuf. (Kdor je imel priliko, ga spozna, ti in kdaj poslušati, je moral občudovati njegovo sijajno sposobnost elegantno mirnega razpravljanja, ki ga je plemenitila velika učenost.) dobje arabske enotnosti je novica, da je celo predstavnik rojalistične vojske v Jemenu izjavil, da je pripravljen priskočiti na pomoč četam ZAR, Sirije in drugih arabskih držav. Vendar Je realistično pripomnil: «Kako naj to storimo, dokler se borimo proti vojakom ZAR v Jemenu?* Zahod se je zmeraj posmehoval arabski neenotnosti in jo izkoriščal, toda vedno je priznaval, da so Arabci enotni vsaj v nečem: v sovraštvu do Izraela. Menda je celo Tunizija začasno prenehala bojkotirati Arabsko ligo. Burgi-ba mlajši tunizijski zunanji minister, je pripravljen udeležiti se seje Arabske lige. Zato ni čudno, če je Irak kot velik proizvajalec nafte — lani 68 milijonov ton — pozval vse arabske proizvajalke nafte, naj pošljejo svoje ministre to nedeljo v Bagdad, da bi se dogovorili o petrolejskem bojkotu tistih zahodnih držav, ki bi v primeru voJne podprle Izrael. Povabila za sestanek so razposlali Saudski Arabiji, Kuvajtu, Libdji, Alžiriji in državicam ob Perzijskem zalivu: Bahrajnu, Abu Dabiju in Ka-taru. Povabljena je tudi ZAR. Iraško zunanje ministrstvo je o tem tudi obvestilo veleposlaništvi Irana in Indonezije v Bagdadu. Irak za zdaj še ni povedal, kako misli ustaviti dobave nafte morebitnim izraelskim zaveznikom, toda sirski ministrski predsednik dr. Zuajen je že povedal, da bodo Arabol razstrelili naftovode in zažgali petrolejske vrelce, če bi izbruhnila vojna in če bi se Zahod vmešal na strani Iz- PAENZA, 7. — Znani Raffaele Bendandi, ki je 23. maja napovedal «številne kozmične vplive*, je danes izjavil: «Naj se zdijo hude letalske nesreče v zadnjih dneh, porast kriminalnosti ter primerov blaznosti in nagla zaostritev v mednarodnem dogajanju med seboj popolnoma nepovezana dejanja ter brez vsake zveze med seboj, pa natančno preučevanje kaže na točen kozmičen izvor. V sedanjem primeru jih je treba imeti za refleks sončnega izvora, ki ga je povzročila velika magnetna nevihta 25. maja, nastala zaradi prehoda velike skupine peg čez sončni centralni meridian; na ta pojav sem tedaj opozoril. Izredna magnetna nevihta je omajala zemeljsko magnetno ravnotežje, kar pet dni ter povzročila vse tiste neugodne vplive, ki jih sedaj zelo dobro poznamo.* «To pa, je končal Bendandi, ne I more presenečati, saj je dobro znano, da Je do vseh najhujših doga- | rada. Celo veleposlanik Saudove Arabije v Bejrutu je dejal, da bi njegova dežela prenehala dobavljati nafto Britaniji in ZDA in «jo rajši zmetala v morje*, če bi ti dve državi v spopadu pomagali Izraelu. V Britaniji dosti mirneje gledajo na možnost, da bi se ustavil dotok nafte s Srednjega vzhoda, kakor so pred dobrimi desetimi leti. Po izjalovljeni sueški pustolovščini, ko so Egipčani na Naserjev ukaz potopili ladje v sueškem prekopu, da je ta ostal zaprt za plovbo več mesecev, so v Britaniji in drugod po zahodni Evropi čutili hudo pomanjkanje nafte. V Britaniji so celo morali raoionirati bencin in za drage dolarje kupovati nafto v Venezueli, ZDA in Kanadi. Pred Suezom je nad 60 odstotkov nafte, ki Jo je potrebovala zahodna Evropa, pritekalo s Srednjega vzhoda skozi sueški prekop. Danes Je položaj precej drugačen — pravijo v Britaniji. Leta 1959 so prvič odkrili nafto v Libiji in lani so Jo tam navrtali kar 72 milijonov ton — 4 milijone ton več kakor v Iraku. Velike rezerve nafte so tudi odkrili v Nigeriji, kjer je proizvodnja lani dosegla nad 20 milijonov ton. V Alžiriji so lani navrtali 33 milijonov ton nafte. Naslednja razpredelnica kaže proizvodnjo surove nafte na sve- tu leta 1966 v milijonih ton: ZDA in Kanada 510 Sovjetski blok 292 Venezuela 176 Saudova Arabija 119 Kuvajt 114 Iran 105 Libija 72 Irak 68 Alžirija 33 Indonezija 24 Kuvajt in Saudova Arabija (nevtralna cona) 22 Nigerija 21 Abu Dahi 17 Argentina 15 Katar 14 Egipt 7 Bahrein 3 Toda celo v primeru, da bi se Libija in Alžirija pridružili bojkotu Zahoda, so v Britaniji prepričani, da se Iran (105 milijonov ton nafte) ne bo pridružil temu bojkotu. Opozarjajo na to, da sta iranski šah in predsednik Naser huda nasprotnika in da Iran že ves čas dobavlja nafto Izraelu skozi pristanišče Eilat v Akabskem zalivu. Iran tudi priznava Izrael in ima z njim diplomatske stike. Poleg tega ni tako lahko odpovedati dobave nafte kupcem, kakor je izkusil sam Iran za časa Mosadeka — pravijo v Britaniji. Kupci si poiščejo nove vire in ostanejo pri njih. Iran še ni pozabil, kako Je Mosadekova akcija proti Zahodu dejansko še bolj napolnila janj, ki jih zgodovina pozna, prišlo v dneh kozmičnega neravnotežja.* Francoska vlada in kontrola rojstev PARIZ, 7. — Francoska vlada je sklenila, da podpre zakonski osnutek degolovskega parlamentarca Luciena Neuwirtha, po katerem naj bi se v bolj liberalnem smislu popravil zakon iz 1920, ki se nanaša na kontrolo rojstev. To je izjavil danes minister za informacije Georges Gorše, ki je dostavil, da bo posvetovanje predsednikov zbornice določilo, kdaj naj pride ta zakonski osnutek na dnevni red parlamentarnega dela Minister pa je tudi dejal, da bo vlada pospeševala demografski razvoj zlasti z družinskimi dokladami in z dodeljevanjem stanovanj. blagajne Saudovi Arabiji, Kuvajtu in drugim srednjevzhodnim proizvajalcem nafte. Namesto da ■bi Arabci takrat podprli Mosadeka, so izkoristili konjunkturo. Zato ni pričakovati, da bi se Iran pridružil bojkotu proti zahodnim državam, četudi bi vse arabske države odpovedale dobavo nafte. To pot bi on izkoristil konjunkturo. Poleg tega se je, kar zadeva prevoz, zmanjšala odvisnost zahodne Evrope do sueškega prekopa. Ta vodna pot Je še vedno najpomembnejša tankerska žila in skozi njo vozijo tankerji do 60.000 ton nosilnosti in celo večji, kadar se vračajo prazni. Toda zdaj že plovejo po morjih sto. stopetdeset in celo dvestoti-sočtonski tankerji. In četudi morajo voziti okrog rta Dobre na-de, so prevozni stroški le za malenkost večji, ker se je prostornina tankerjev tako zelo povečala. Kljub temu je zahodna Evropa še vedno močno odvisna od sred-njevzhodne nafte ln Sueškega prekopa. Lani Je zahodna Evropa uvozila 422 milijonov ton nafte. 220 milijonov ton Je prišlo s Srednjega vzhoda in 102 milijona ton iz severne Afrike (Libije in Alžirije), 42 milijonov s karibskega območja, predvsem iz Venezuele, 35 milijonov ton iz vzhodne Evrope in 20 milijonov ton iz Nigerije. če bi »sveta vojna* resnično zajela ves arabski svet ln če bi vse arabske države do zadnje kaplje nafte zaprle naftovode — kar nj verjetno — bi bila zahodna Evropa po lanskih podatkih ob 322 milijonov ton nafte, kolikor so znašale dobave s Srednjega vzhoda in iz severne Afrike. Toda Arabci nafte ne morejo Jesti — pravijo v Britaniji, ko citirajo Naserjev izrek, živeti pa tudi morajo. Toda nihče ne vidi v prihodnost. V najhujšem primeru bodo Venezuela, ZDA ln Kanada glavne oskrbovalke Evrope z nafto. Samo ZDA, Kanada in Venezuela so navrtale lani 686 milijonov ton nafte, medtem ko Jo Je ves ostali svet s Srednjim vzhodom ln sovjetskim blokom vred načrpal nekaj nad 900 milijonov ton. Toda ZDA bi z lahkoto in naglo povečale proizvodnjo nafte doma, ker je v Ameriki mnogo vrelcev neizkoriščenih ali samo delno Izkoriščenih. Zato si v zahodni Evropi in Britaniji še zdaleč ne belijo tako glav zaradi nafte, kakor so si jih pred desetimi leti. Svetovno tržišče Je preplavljeno z nafto ln nafta nudi Arabcem največji vir dohodkov in tujih deviz. Ali se Jim bodo same prostovoljno odpovedale, če bi prišlo do najhujšega? Samo prihodnost bo dala odgovor na to vprašanje. Sovjetska torpedovka «514 Kotlin« plove skozi Bospor Iz črnega v Sredozemsko morje Kaj, če ne bo več arabske nafte? Sodobnost št. 6 Junijska številka «Sodobnosti» objavlja na uvodnem mestu študijo Janka Lamina Sartre in eksistencializem (v prevodu Rape Suklje). Danilo Lokar je prispeval črtico Ko se otrok odtrže, Nada Gaborovič pa Steklena kupola. Pesmi imata v tej številki France Vurnik (Pred zidom in onkraj) ter Franci Zagoričnik (Gost v gozdu). Lojze Krakar je prevedel Nepočesane misli Stanislaiva Jerzyja Leča (1909-1966), ter objavil tudi njegov kratek življenjepis. V tej številki je zelo zanimiv prispevek Franceta Klopčiča Pavel Golia v Rusiji med revolucijo. Razprava Petra Jambreka Sociologija spoznanja in razprave o inteligenci se bo še nadaljevala. Etnograf Angelos Baš polemizira pod naslovom Ac šibi haberent z Milkom Matičetovim in Nikom Kuretom. Jože Šifrer ocenjuje roman Gimnazijka Antona Ingoliča, France Vurnik pa pesniško zbirko Brača Rotarja Lakota. O slikarju Mušiču piše Aleksander Bassrn (Zemlja Zorana Mušiča), Kratek sestavek V smrt zaradi Lune je ob tragičnem koncu Ko-marova napisal B. S., Dušan Dolinar pa je nanizal nekaj strani Evropskih skic. Mica Černigoj je napisala polemičen članek. Odkod podtikanja in obrekovanja «poli-tike» spomeniškovarstvene službe J. Vidmar je priobčil epigram EMBI v spominsko knjigo. Jedki Antikronist je zbral nekaj Anti-kronike. Na koncu številke je daljše pismo uredniku, ki ga je napisal Dušan Kermavner; gre za polemiko o znani Golouhovi knjigi. Urednik na koncu izjavlja, da se s tem pismom končuje polemika o Golouhovi knjigi, češ «da že dosedanji obseg in usmeritev polemike presegata kulturni interes in okvir revije». Italija (majska številka) Majska številka revije «Italia», ki jo izdajajo ENIT in italijanske državne železnice s sodelovanjem Alitalie ter plovnih družb skupine Finmare, je posvečena Siracu-si, potem Spoletu (v zvezi s festivalom dveh svetov), nato zaradi svoje grobnice izredno zanimivi rimski cerkvi S. Maria delta Con-cezione, nadalje Viterbu in Gar-ganu. Poseben članek je posvečen kolesarstvu ter kuharstvu na ladjah. V številki, ki je kot vse dosedanje zelo bogato ilustrirana, so še nekateri sestavki ter vrsta informacij. Obzornik 67 št. 6 s slikami Jožeta Tominca Junijska številka Obzornika 67 posveča svojo slikovno prilogo (S strani) slikarju Jožefu Tomincu, medtem ko je članek Jožef Tominc v ljubljanski Narodni galeriji napisala Anica Cevc. Poleg leposlovnih prispevkov ima tudi ta številka zelo zanimive, večinoma bogato ilustrirane sestavke, ki jih bo vsakdo s pridom in zadovoljstvom bral. Revija — kot več drugih — je na razpolago v Tržaški knjigami. Hans Helmut Kirst: Upor vojakov Sodobni nemški, v svetu dobro znani in tudi pri nas prevajam pisatelj Hans Helmut Kirst, je napisal tudi roman o uporu nemških generalov in visokih oficirjev proti Hitlerju in o atentatu 20. julija 1944. Ta roman z naslovom tUpor vojakov» je v prevodu Silvestra Škerla izdala v slovenščini Cankarjeva založba in tekst uvrstila v svojo zbirko Mozaik. V okusni opremi Jožeta Rihtarja bo ta zanimivi tekst iz hitlerjevske Nemčije zdaj na voljo slovenskim bralcem. Zdi pa se, da ga bodo ti sprejeli z mešanimi občutki. Hans Helmut Kirst se je uveljavil s svojimi romani iz nemškega vojaškega življenja, predvsem zaradi kritike nemškega brezdušnega vojaškega stroja, zaradi posmehljivega prikaza zablod militarizma in končno tudi zaradi duhovitega pisanja, v katerem je največ toplih besed posvetil ma- lim nemškim ljudem, ki so najbolj plačali ne samo zablode nacistov in pangermansko usmerjenih zanesenjakov, temveč tudi nadute metode in stranpota nemškega militarizma. Prav zaradi tega so milijoni ljudi po Evropi in na svetu toplo in z zadoščenjem sprejeli Kirstove romane in njegove v ironijo in satiro zavite obsodbe nacizma in pruskega militarizma-Od vsega tega pa je v romanu Upor vojakov ostala samo snov, ki ji je pisatelj ostal zvest. To Pa je nemški vojaški aparat, generali, visoki oficirji z vsem tipičnim ustrojem, do skrajnosti natančnim, poslušnim in z vso zanj značilno miselnostjo. Vse tisto, kar je ne koč prevevalo Kirstova dela tu zaman iščemo. Namesto kritike najdemo pravzaprav le hvalo, namesto ironije sočustvovanje, namesto obsodbe opravičevanje »n skorajda že rehabilitacijo nemškega vojaškega stroja. Kot da je bila nemška vojska eno, povsem drugo pa nacizem, kot da tudi vojaški aparat ne bi bil pran nič kriv za vse tisto, kar se Je dogajalo med zadnjo vojno, kot da je ta aparat bil na strani zasužnjene Evrope in sam žrtev hitlerjevske blaznosti. Prav zato nas to stališče pisatelja nekoliko moti, posebno še če poznamo njegove prejšnje tekste in osnovna na čela njegovega pisanja, ki jih r tu pustil ob strani. To vse pa seveda ne pomeni, da bi knjiga ne bila zanimivem Nasprotno: snov sama, ki jo Kirstov roman obravnava je tak privlačna, da nas knjiga vserr kor pritegne. Zanimivost tu zbr ne snovi pa je tudi pravzaprb vse, kar je dobrega na tej knPBp v kateri se pisatelj skorajda mogel povzpeti nad dokumentov kronistično prikazovanje dogo kov in v kateri je literarna oba lava očitno ostala v ozadju. KM ga je predvsem dokumentarnega značaja, saj pisatelj sam opozarja, da se njegovo PisanL opira ni dejstva in da imena, v datki ter dogodki ustrezajo r ničnosti. Celo številna mesto dvogovorih so dobesedno vzeK . listin. mal:o je roman vsejLfi predvsem verna podoba us0Crij(. dogodkov okrog atentata na terja julija 1944 in pripravlja)^ ga se prevzema oblasti P0.0'')!^ jih, i so v petem letu vojne teli rešiti kar bi se morda se siti dalo. Pisatelj sam pa se '•jj jasnjuje, da je svoje delo ozV7.ht kot roman zaradi prikaza enega izmed voditeljev upora B' fa von Schulenburga, čigar os, nost je v svojem tekstu P pod drugim imenom in delo ^ spremenjeno. Pisatelj nam slceLj. sorazir.eroma obširnem tekstu F kazuje najprej priprave za a tat, nato dogodke okrog sarn-li, atentata in neposredno po M' nato pa kruto nacistično tna-nje nad nezvestimi oficirji-osrednji dogodki okrog atentata prikazani prav dramatično, P° sameznih urah. V tretjem de^ ■ morda vendarle z obsodbo stičnega sodnega aparata Pr>\Lgi je sojenje in usmrtitev upov vojakov. Poglavitna vrednost tega P™d, ved .ega teks‘a je torej o M ^ dokumentarnosti, čeprav (Pr n dogodke, od katerih je potek . J() več kot dvajset let in eepra ^ danes problemi Nemčije in . njj. cev •rugačni kot takrat, bo 1 ga zaradi prikaza usodnih <* kov izredn • zanimivo branje jj za naše ljudi. Kot rečeno P° -0 stališče, ki ga pisatelj zaVn0ftr in ki sicer pomeni skorajda k vičeva.i.e in rehabilitacijo ^ škega militarizma, za katere* vemo, da vendarle ni bil ^°laniU' pa čeprav so se njega Pf^.,^jU-ki vendarle upali upreti H" ^ SL * • * PARIZ. 2. - Mladi češko ški komponist Luboš Fišer ^ Jj^iii jel prvo imgrado na tribuni skladateljev», meAfrafic» je italijanski skladatelj Donatoni prejel tčastno ornem mm V Hamburgu so bile hude drnvi je obiskal mesto. Na skici: (.>11 „ ,odni risbi tega dela, v klasično učinkujoči risbi «Dvogovor o črti», nastopata razpravljajoči človeški postavi. Posebnost te razprave o perspektivi pa nam deloma razkriva risba štirioglate spirala, ki v svojem razpletu zapovrstno izmenično izgublja snovnost oglatega telesa in postaja prozorni prostor zaradi optičnega učinka igre vzporednosti. Podobni učinki nastajajo kot posledica dosežkov pri reševanju grafično podanih matematičnih problemov, n.pr. v očrtovanju rom-boida s štiristo ogli. Z njimi je Saffaro okrasil prevod latinske razprave «Teorem lepote* poljskega meniha Vitelloneja. To knjigo in pa Saffarov «Traktat o modulu» je ob otvoritvi predstavil javnosti milanski založnKe Scheiiviller. Umetniška prefinjenost tega mladega ustvarjalca in nenavadnega misleca pa izstopa ravno v poslednji knjigi, kier je razvrstitev ne vsem jasno razumljivega besedila izvršene, tako, da ga tudi mo-droslovno neuki bralec lahko v sodobnem smislu pesniško uživa. MILKO BAMBIČ V vesolju bodo ustvarjene laboratorijske postaje z izključno znanstvenoraziskovalnimi nalogami. Da bi se mogla zgraditi idealna vesoljska postaja, bo pred tem potrebno opraviti poizkuse v vakuumu, t.j. brezzračnem prostoru. Na Zemlji je zelo težko napraviti tudi najmanjši poizkus v popolnoma brezzračnem prostoru. V praktično brezzračnem vesolju je vakuum laže doseči. In če bi iz astronavtove maske tudi odletela kaka molekula zraka, bi se ta v vesolju naglo izgubila. Prav tako bo v vesolju laže raziskovati breztežnostno stanje, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiia OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nezanesljiv dan v trgovinskih poslih. V čustvenih zadevah se ne zanašajte preveč na druge. BIK (od 21.4. do 20.5.) Navdušeni boste nad uspehom, ki ga boste do-, segli. Ne nasedajte vestem, ki so brez trdne podlage. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ideje, ki jih imate glede nekaterih morebitnih poslovnih ukrepov, niso povsem jasne. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izgubite poguma, še imate možnosti za napredovanje. Vaše čustvene želje niso preveč stvarne. LEV (od 23.7. do 22.8.) V svojem delu na noben način ne skušajte prekoračiti meja svojih sposobnosti. HOROSKOP Ugoden razvoj nekega prijateljstva. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pa- zite se pred nekim maščevalnim sodelavcem. V čustvenem pogledu se zadovoljite s tem, kar ste dosegli. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Kompromis z nekim konkurentom bi vam izredno koristil. Sleherna improvizacija čustev je nepoštena. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Izumitelji in umetniki bodo danes nadvse uspešni. Posvetite svoj prosti čas družini. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Preveč ste popustili v svojem delu, to bi utegnilo imeti usodne posledice. Ne zlorabljajte zaupanja svojih prijateljev. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pravočasno boste odkrili proti vam naperjen načrt. Bodite bolj odkriti do Ustih, ki vam žele dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Zanimiva in presenetljiva odkritja za tiste, ki se ukvarjajo z raziskovanji. Priporočljiva je večja previdnost pri vzgoji otrok. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Več vztrajnosti in zdravega razuma v poslovnih zadevah. Nesporazum, ki vas boli, je samo začasnega značaja. Radio Trst A ČETRTEK, 8. JUNIJA 1967 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slovenskih - 11.50 Glasbila in barve -12.00 Eogazzaro: «Mali stari svet* - 12.40 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima 17.20 Italijanščina - 17.35 Glasba za transistornik -18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Turchi: Concerto breve in Mali-piero: Kvartet št. 2 - 19.00 Pisani balončki - 19.C0 Najnovejši uspehi - 20.00 Šport - 20.35 «Alibi Samuela Bensona*, radijska drama -21.30 Jazzov kotiček - 22.00 Harmonija zvokov 22.40 Trobentač Toni Grčar - 23.00 Glasba za lahko noč. glasba - 11.00 Triptih - 11.30 O-perna antologija 12.05 Kontrapunkt - 13.38 Pisan spored - 14.40 Italijanske pesmi - 16.30 Nove ame išk^ plošče - 17.30 Literarna oddaja - 18.15 Veliki variete -19.30 Luna park - 20.20 Odrska glasba - 21.00 Violinist S. Accardo in pianist L. Battle - 22.30 Politična tribuna. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 18.30 — Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.40 Neapeljske tletia - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Domači ansambli - 13.30 Kmetijski nasveti 13.40 Vrstijo se pianisti - 14.30 Priporočajo vam... - 14.05 Iz zakladnice pravljičnih baletov 16.20 Zabavni intermezzo - 16.30 Zvočni razgledi - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Turistična oddaja - 19.00 Aktualnosti - 19.15 Odlomki iz opere «Faust» - 19.45 Jezikovni pogo vori - 19.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Domače pesmi in napevi - 22.00 Literarni večer: Eugene 0’Neill - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Skladatelj Josip Slavenski - 24.05 Zaplešimo. 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.20 Mali ansambli -14.05 Domači avtorji - 14.20 Orgle v istrskih cerkvah - 14.45 Glasbeno življenje v Trstu. pesmi - 11.42 Pesmi desetletja 13.00 Brez naslova - 14.00 Juke box - 14.45 Nove plošče - 15.15 Pogovorimo se o glasbi - 16.00 Rapsodija - 17.35 Veliki orkestri -18.35 Enotni razred - 19.50 Giro dTtalia - 20.10 Operne prireditve med tednom - 21.15 Plošča za poletje. Koper III. program 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 - Poročila - 8.15 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Plošče - 10.00 Pod senčnikom - 11.00 Celentanov klan - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 14.15 Beležnica -14.40 Dunajske melodije - 15.00 Glasba po željah - 16.00 Iz operetnega sveta - 16.15 Slov. narodne - 17.30 Radijski oder - 18.00 Melodije in ritmi 18.40 Ital. narodne pesmi - 19.00 in 20.30 Prenos RL -20.00 Orkester Block - 23.15 Orkester Herman. 10.20 Beethovnove in Schumannove skladbe - 11.00 Skladatelj Szyr.iauowski - 13.00 Antologija interpretov - 14.30 Ravelove sklad- Ital. televizija Od 8.30 do 12.00 šola - 15.00 Tekma Italija-Brazilija za Davisov pokal - 16.15 Giro dTtalia 17.30 Dnev ik - 17.45 Program za mla dino 18.45 Kmetijska oddaja 19.15 Nemirna leta: Zmaga nacizma - 19.45 športni dnevnik in ital. kronike 20.30 Dnevnik -21.00 «Toto ciak* - 21.50 Politična tribuna 23.00 Dnevnik. II. kanal be - 15.30 Nove plošče resne glasbe - 17.10 Med klavičembalom in klavirjem - 18.15 Gospodarska rubrika 18.30 Lahka glasba - 18.45 Kulturne aktualnosti 19.15 Vsa-kovečerni koncert - 20.45 Mozartova opera »čarobna piščal*. 17.30 Tekma Italija Brazilija za Davisov pokal - 18.30 Francoščina - 19.00 Tvoja prihodnost - 21.00 Dnevnik - 21.15 Plošča za poletje - 22.30 Filmske in gledališke kro nike. Jug. televizija Slovenijo Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila - 8.30 Jutranje pesmi -9.05 Zvočni trak - 10.05 Operetna 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 — Poročila - 9.05 Glasbena matineja - 9.55 Radijska šola: Avstralija - 10.25 Ansambel Geze Baranya - 10.40 M. Vodopivec: Naš kuža - 11.15 Naši pevci v ital. operah - 12.00 Turistični napotki - 17.10 TV v šoli: Naša ustava ln njen razvoj . 18.00, 21.00 in 23.1C Poročila ■ 18.05 Pesmica in sonček — mladinska igra - 18.55 Obzornik - 19.15 Resolucija CK ZKS in inteligenca — aktualna tema ■ 19.35 Po izbiri — resna glasba • 20.00 Ofelija — humoristična oddaja - 20.40 TV prospekt - 21.30 Aktualni razgovori . 22.10 TV drama. Vreme včeraj: najvišja temperatura 26.3, najnižja 17.3, ob 19. uri 24 6 stopinje, vlaga 55 odst., zračni tlak 1010.6 pada, veter 10 km severoza-hodnik, nebo Jasno, morje rahlo raz-gbano, temperatura morja 20.1 sto- Danes, ČETRTEK, 8 junija Medard Sonce vzide ob 5,16 in zatone o 20.51. Dolžina dneva 15 35. Luna vzide ob 4.59 in zatone ob 21.39. Jutri, PETEK, 9. junija Primož SEJA DEŽELNEGA SVETA Predsednik de Rinaldini izrazil želje po vzpostavitvi miru na Srednjem vzhodu Svetovalci KPI, PSU, m KD predložili resolucije o zahtevi po miru, o katerih bodo razpravljali v petek • Odobritev zakonskega predloga glede šol za bolničarke Na včerajšnji seji deželnega sveta so soglasno odobrili zakonski predlog nekaterih svetovalcev KD in PSU, s katerim se spremeni kraljevski odlok št. 2330 od 21. novembra 1929, ki se tiče šolskih strokovnih zavodov za bolničarke. Po tem predlogu bodo lahko obiskovale te šole notranje in tudi zunanje učenke. O zakonskem predlogu je najprej poročala svetovalka Pittino, nakar so spregovorili v razpravi komunist Bergomas .socialist Vol-pe, liberalec Morpurgo in socialist Bertoli. Vsi so govorili v prid zakonskemu predlogu. Med drugim Je Bergomas dejal, da bi morali zaradi pomanjšanja bolničarskega n-sebja poskrbeti, da ne bi notranje gojenke plačevale oskrbovalnine in da bi bil pouk brezplačen tudi za zunanje. Svetovalcem je najprej odgovoril poročevalec Ramani, nato pa še odbornik za zdravstvo dr. Nardini. Ta je med drugim zatrdil, da bodo plačevanje oskrbovalnih v šolah odpravili, pri čemer bo krila stroške dežela. V začetku seje je prebral predsednik sveta dr. de Rinaldini izjavo v zvezi z vojno med Židi in Arabci. Rekel je, da se je na Srednjem vzhodu žal sprožil nevaren oborožen spopad, zaradi česar je treba ohraniti mirne živce in biti previdni ter vedri. Zatem je omenil člen 11 ustave, ki pravi, da Italija zavrača vojno kot orodje ogražanja svobode drugih narodov in kot sredstvo za reševanje mednarodnih sporov. To mora biti za nas vse ne' le zapoved, marveč tudi vodilo za zunanjo politiko. Naše ljudstvo, ki je na svojih ramenih okusilo vse grozote vojne, kliče po miru med vsemi narodi na svetu. Zatem je omenil, da je skupščina OZN 10. decembra 1948 odobrila izjavo o človečanskih pravicah, ki jih morajo spoštovati vsi. Ravno vojna pa gazi in tepta vse te pravice. Zato je dolžnost OZN, da poseže vmes in napne vse sile, da se pogasi vojni požar. Iskra, ki se je utrnila, je skrajno nevarna in se lahko razširi v požar, ki utegne uničiti človeštvo. Mi seveda ne moremo zaustaviti vojne, toda lahko zahtevamo od naše vlade, naj tolmači pri OZN soglasno željo našega prebivalstva, da se povrne na Srednji vzhod mir, saj imajo vsi ljudje pravico do življenja, svobode ter moralnega in tvamega povzdiga. Včeraj so komunisti, socialisti in demokristjani v zvezi z vojno na Srednjem vzhodu vložili pri deželnem svetu vsak svojo resolucijo, komunisti pa še vprašanje. V svoji resoluciji ugotavljajo komunisti, da predstavlja spopad med arabskimi in izraelsko državo ter vojna na Daljnem vzhodu hudo nevarnost za mir na svetu. Zato izraža globoko zaskrbljenost v Imenu vse. ga prebivalstva in poziva deželni odbor, naj tolmači to zaskrbljenost pri vladi, ki naj poskrbi, da ostane Italija izven spopada, proglasi popolno nevtralnost in ne dovoli uporabo italijanskih oporišč za vojne operacije. Hkrati pa naj vlada napne vse sile, da bi se nehala vojna in da bi rešili spor s pogajanji v okviru OZN. Socialistična resolucija ugotavlja, da so vse arabske države napovedale vojno Izraelu, ki preživlja zato najbolj nevarno krizo v svoji zgodovini in ki mu grozi rodomor. Zato naj da italijanska vlada pobudo pri OZN, da se vzpostavi pravica, da se zagotovi židovskemu ljudstvu obstoj, varnost njegovih meja in svoboda plovbe. Zatem izreka resolucija željo, da bi prišlo do neposrednega srečanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, na katerem naj bi skušali najti mimo rešitev spora na Srednjem in na Daljnem vzhodu. Deželni svet, pravi resolucija, je gotov, da bo italijanska vlada storila vse, da se neha vojna ter izreka željo, da bi se vzpostavil mir po vsem svetu, da se prepreči uničenje človeštva. Resolucija KD izraža privolitev sveta na dejavnost vlade, ki se trudi ,da bi pospešila prenehanje sovražnosti. Zatem ugotavlja z zadovoljstvom, da je varnostni svet OZN preteklo noč soglasno odobril resolucijo, ki poziva vse vojskujoče se stranke, da nehajo spopade, ter priznava, da se mora rešiti spor v okviru OZN. Končno pravi, da je treba skleniti mirovno pogodbo, s katero bodo vse vojskujoče se stranke priznale Izraelu neodtujljivo pravico do obstoja v svojstvu suverene države kakor tudi pogoje za miren gospodarski in socialni razvoj židovskemu ljudstvu, ki so ga v bližnji preteklosti že enkrat hoteli popolnoma iztrebiti. Deželni svet je sklenil, da se bodo po izčrpanju dnevnega reda, o vprašanjih in interpelacijah načelniki skupin sestali in določili način in čas razprave o resolucijah. Ko so kasneje prekinili sejo, so se vodje skupin sporazumeli, da pride razprava o resolucijah na vrsto v petek. Slovo kvestorja Parlata od tržaških časnikarjev Pred svojim odhodom v Milan, kjer bo prevzel vodstvo tamkajšnje kvesture, se je dosedanji tržaški kvestor dr. Giuseppe Parlato včeraj opoldne na kvesturi poslovil od predstavnikov tukajšnjega tiska, s katerimi je v času svojega službovanja v Trstu navezal plodne in iskrene stike. Prisotnim časnikarjem se je dr. Parlato zahvalil za vsestransko sodelovanje in razumevanje vseh predstavnikov tiska pri vsakdanjem objektivnem informiranju javnega mnenja o dogajanju v našem mestu v skladu z demokratičnimi načeli in svobodo tiska. Dr. Parlato je nato izrazil svoje obžalovanje, da mora po tako krat. ki dobi enega leta zapustiti naše mesto, kjer se Je komaj vživel in našel popolno razumevanje pri vseh, še posebno pri časnikarjih. Dr. Parlatu se je za sodelovanje s predstavniki tiska zahvalil predsednik časnikarskega združenja Danilo Soli in v imenu vseh časnikarjev izrazil topla voščila za uspeh na novem službenem mestu. Kvestor se je nato prisrčno poslovil od časnikarjev, želeč jim uspehe in plodno delo. Kot znano je bil z odlokom notranjega ministrstva za tržaškega kvestorja imenovan dr. Marcello Guida, ki je doslej služboval v Gorici. OBVESTILO IZLETNIKOM ZA BUDIMPEŠTO Vse izletnike za Budimpešto prosimo, da najkasneje do sobote zjutraj prinesejo svoj potni list in dve fotografiji v potovalni urad Auro-ra, kjer bodo tudi podpisali formu- lar za madžarski vizum. Se enkrat poudarjamo, da je treba vse potne liste dostaviti najkasneje do sobote. UREDNIŠTVO Proces zaradi demonstracij 8. okt. Solidarnost mladincev z obtoženimi meščani Ob začetku procesa proti 37 meščanom, ki so v glavnem mladinci, zaradi dogodkov 8. oktobra lanskega leta, do katerih je prišlo po sklepih CIPE glede zapore ladjedel- V ORGANIZACIJI KPI, PSU, PRI IN PSIUP Solidarnostno zborovanje s trpečimi grškimi demokrati Na zborovanju na Trgu sv. Antona sta govorila grški študent Nikolas Stamatos in prof. Agnoletti Včeraj je bilo na Trgu Sv. Antona javno zborovanje, ki so ga organizirale stranke KPI, PSU, PRI in PSIUP v podporo grškim demokratom, ki jih zatira grški diktatorski režim. Na zborovanju bi moral govoriti tudi Nicolas Nikolai-dis, glavni tajnik grške stranke zveze centra, ki pa ni mogel priti v Trst, ker je zadržan v inozemstvu. Prvi je govoril grški univerzitetni študent Nikolas Stamatos, ki študira na tržaški univerzi, nato pa prof. Henriquez Agnoletti, bivši podžupan v Firencah in direktor revije «11 pontes. Grški študent je v svojem govoru najprej poudaril, da pomeni vojaški udar v Grčiji nevarnost za mir in svobodo tudi v drugih državah Evrope. Nato je naštel razne zločine, ki jih je že zakrivil sedanji niče Sv. Marka in posega policij- j fašistični in militaristični režim v skih sil, jim tržaške mladinske fe- Grčiji, ki je zaprl ogromno števi-deracije KPI, PSI in PRI izražajo lo demokratov in umoril vidne in solidarnost tržaške mladine, ki se še bori za boljše perspektive življenja in dela. zaslužne borce za demokracijo in svobodo grškega naroda. Pripomnil je, da zdaj v Grčiji obljubljajo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiiiiniiiiiiiiiiiii S SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Nova športna palača v Spodnji Carboli bo omogočila razmah športne dejavnosti Deželni odbor odobril občini prispevek 5 odst. na obresti za posojilo 400 milijonov lir za gradnjo - Dodatno posojilo 140 milijonov lir zavoda «Credito sportivo» Včeraj smo poročali, da je deželni odbor odobril tržaški občini prispevek 5 odst. na obresti (20.000.000 lir letno) za posojilo 400 milijonov lir, ki ga bo najela občina za gradnjo nove športne palače. Ta ukrep deželnega odbora omogoča občinski upravi, da začne postopek za najetje posojila, potem ko bo dobila zadevno dovoljenje osrednje komisije za krajevne ustanove, ker je tržaška občinska uprava finančno pasivna. Poleg tega pa občinski tiskovni urad poroča, da si je občina zagotovila tudi možnost, da dobi 140 milijonov lir posojila pod ugodnimi pogoji pri ustanovi za finansiranje gradnje športnih naprav (Credito Sportivo). Zato je občinska uprava začela razmišljati, da bi uporabila vsoto 140 milijonov lir za razširitev funkcionalnih naprav z gradnjo dodatne zgradbe, v kateri bodo nove važne športne naprave. Vprašanje športnih naprav za številna športna društva v Trstu je zelo resno in se vleče že vsa po- ne samo za nastope. Toda to še ni moglo rešiti nujnega vprašanja gradnje novih športnih naprav in predvsem nove športne palače, zlasti v zadnjih letih, ko je iz raznih razlogov odpadla vsaka možnost uporabe velesejemskih prostorov za športne prireditve. Zato so se športna društva znašla v velikih škripcih. Nekatera društva so se zato, da bi lahko nadaljevala s svojo športno dejavnostjo, zatekla izven Trsta, predvsem v miljsko občinsko telovadnico, druga pa celo v telovadnico «Ginnastica Goriziana» v Gorici. Razumljivo je torej, da tako ni bilp mogoče naprej in da je začelo močno'‘ttpeti vsako nadaljnje delovanje, kaj še razvoj amaterskega športa v Trstu. Nedavno pa se je občinska uprava začela resno ukvarjati s tem iinimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiMiitmiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiuiiiiiiiiiiiii POSPEŠENE PRIPRAVE ZA TRŽAŠKO MANIFESTACIJO vojna leta. Do hekaj let od tega so vprašanjem in je podrobno proučila bile sicer razne športne prireditve vse možnosti gradnje nove športne večjega obsega v paviljonih med- palače, da bi zadostila potrebam narodnega velesejma. Poleg tega so športnih društev in ljubiteljev špor-bili paviljoni na razpolago raznim ta. Hkrati pa je občinska uprava na športnim društvom tudi za vadbo in osnovi dosedanjih statističnih izsled- Jugoslovanska podjetja na letošnjem tržaškem velesejmu Mednarodnemu srečanju o lesni trgovini bo predsedoval dr. Vitantonio Pizzigallo Glavni ravnatelj ustanove za gospodarstvo hribovitih področij in gozdove pri ministrstvu za kmetijstvo dr. Vitantonio Pizzigallo je sprejel povabilo tržaškega velesejma, da bi predsedoval 2. mednarodnemu srečanju o lesni trgovini, na sporedu 1. in 2. julija v okviru 19. mednarodnega vzorčnega velesejma. Na strokovnem srečanju bodo razpravljali predvsem o dveh vprašanjih, in sicer o vplivih postopnega uvajanja avtomatizacij-skih postopkov v lesni proizvodnji v čezmorskih deželah ter o vplivih industrializacije na uvoz in potrošnjo eksotičnega lesa v Evropi. Srečanje spada v okvir 16. mednarodne lesne razstave, katere se bo letos prvič udeležila tudi Romunija. Medtem se polagoma konkretizira tudi sodelovanje nekaterih drugih držav na letošnji prireditvi. Med prvimi je svojo udeležbo in okvirne obrise sodelovanja napove-dala sosedna Jugoslavija. Kakor smo že omenili, bodo jugoslovanska podjetja letos prisotna s kolek, tivno razstavo v palači narodov ter na lesni razstavi v posebnem paviljonu in na odprtem razstavnem prostoru pred njim. Nastop jugoslovanskih podjetij na letošnjem sejmu organizirajo gospodarski krogi iz Zagreba, medtem ko bo ta skrb prihodnje leto menda prepuščena ljubljanskim krogom. Kolektivno razstavo v Palači narodov bodo pripravili tehniki beognrajske ga združenja Forum, pod vodstvom arhitekta R. Djordjeviča in strokovnega vodje I. Janiča. Del razstave, ki bo posvečen lesu in lesnim izdelkom, pa bo uredilo zagrebško podjetje «Exportdrvo», in sicer pod vodstvom ing. Vuletina ter slovenskega strokovnjaka - aranžerja J. Furlana iz Ljubljane. Odbor za organizacijo tržaškega sejma bo v našem mestu in na sejmu predstavljala ing. Ljudmila Pfaff. V okviru kolektivne razstave v palači narodov bo sodelovalo okoli 35 podjetij: razstava bo obsegala železarske proizvode, jeklo in izdelke iz jekla, jekleno pločevino, elektrode, manjše naprave za gradbeništvo, cevi, električne naprave, znane proizvode koprskega podjetja Tomos (ki bo samo zavzelo s svojo razstavo 12 kv. m površine), izdelke prehrambene industrije, vino in druge pijače, kože in izdelke ustrezne industrije, mesne in ribje konserve, kemične proizvode, mlečne izdelke, konopljo, verige, kozmetične izdelke, nekaj modelov jacht in ladij (reško podjetje Brodoma-terial je namreč najelo 25 kv. m razstavne površine), in drugo. Podjetje Brodokomerc z Reke pa bo odprlo posebno informacijsko pisarno. Na odprtem prostoru pred pavi- ljoni bosta nastopili dve veliki podjetji, in sicer organizacija za inže-njering GIO iz Pulja, ki bo razstavila cementne izdelke in kemične proizvode, ter reško podjetje Bro-domaterial, ki bo razstavilo dva čolna. V okviru lesne razstave bodo letos nastopile štiri med najvažnejši, mi jugoslovanskimi organizacijami s tega področja, namreč ljubljansko podjetje «Slovenijales«, zagrebški «Exportdrvo», beograjski «Jugo-drvo» ter novogoriški «Meblo». Njihove razstave bodo skupno zavzele okoli 150 kv. metrov površine, obsegale pa bodo najnovejše modele jugoslovanske pohištvene industrije. Slon je podivjal V cirkusu Moire Orfei na športnem igrišču na Pončani se je sinoči slon prestrašil umetnih ognjev in zdivjal. Slon se je pri tem precej hudo ranil v nogo, ker je zadel v štrleče železje. Ne brez težav je krotilec pomiril žival ln Jo odpeljal iz arene. Cirkuško osebje je ugotovilo, da je slonova poškodba nevarna, zato bodo žival podvrgli operacijskemu posegu, ki ga bo danes dopoldne opravil priznani ži-vinozdravnik. Slonova podivjanost je v cirkusu povzročila nemalo preplaha. Nevaren padec v spalnici Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 86-let-nega upokojenca Franca Žagarja iz Bazovice 22, ki se bo moral zdraviti od 10 do 90 dni zaradi verjetnega zloma levega kolka. Žagar se je ponesrečil predvčerajšnjim zvečer, ko je odšel v spalnico, da bi legel. Ko je stopal v posteljo, je nerodno spodrsnil in padel. Kljub bolečinam je ostal doma in šele včeraj zaprosil za zdravniško pomoč v bolnišnici. Lambretist podrl upokojenca Neprevidno prečkanje ceste izven zebrastega prehoda je bilo sinoči usodno za 74-letnega upokojenca čencu so priskočili na pomoč mi-Emiliana Florenina iz Ul. San Ni- moidoči in ga izvlekli iz prevrnjenega avta. Odpeljali so ga nato v kov upoštevala tudi dejstvo, koliko gledalcev se lahko v Trstu udeleži posameznih športnih prireditev. Ker je bilo ugotovljeno, da okrog en odstotek prebivalstva zahaja na razne športne tekme, so prišli do zaključka, da bo morala nova športna palača sprejeti od 2500 do 2800 gledalcev. Glede kraja, kjer bodo gradili novo športno palačo, so se po dolgem proučevanju odločili za občinsko zemljišče, ki leži ob začetku državne ceste 202 v Spodnji čarboli. Tu razpolaga občina skupno z okrog 13.500 kv.m zemljišča, od katerega je uporabnega za gradnje in druge potrebe približno 9000 kv.m Osnovni načrt, ki ga je izdelal inž. Carlo Ulessi, predvideva, da bo imela športna palača 4000 kv.m pokritega prostora. Ostalih 5000 kv.m pa bodo delno pridružili zemljišču, ki je pod varuštvom ustanove AN AS, in jih bodo izkoristili za notranje ceste in parkirna mesta, na drugem delu pa bodo nasadili drevesa, ki bodo služila tudi kot o-brambni pas proti burji. Zgradba športne palače bo zgrajena med dvema trgoma. Na spodnjem trgu bodo zgradili tudi slačilnice, glavne vhode za občinstvo, skladišča in termično centralo. Pri izdelavi načrta je inž. Ulessi upošteval, da uskladi tako potrebe občinstva kot občinske uprave, in sicer: najprej je treba poskrbeti, da bodo imela razna igrišča različne obsege in različno vrsto tlaka, kot to zahtevajo posamezne vrste športa (kotalkanje, hokej na kotalkah, košarka, tenis, boks, telovadba itd.). Poleg tega pa bodo naprave tako urejene, da se jih bo lahko z uporabo najnižjega števila uslužbencev v najkrajšem času prilagodilo za eno ali drugo uporabo. Da bi športno palačo prilagodili gornjim potrebam, bodo izkoristili nove tehnične dosežke, ki jih bodo prvič uresničili v Italiji. Sedišča bodo zgradili na kovinskih raztegljivih nosilcih, ki jih bodo lahko premikali naprej ali nazaj s pomočjo avtonomne električne naprave. Na ta način bodo lahko iste prostore uporabili za različne prireditve in bodo zmanjšali na minimum tako imenovani «mrtvi prostor*. V osrednjem delu palače bosta dve igrišči za tekme in vadbo za različne športe. V primeru prireditve pa bodo en ali drugi del pokrili z raztegljivo tribuno. Načrt ustreza tudi razpoložljivim denarnim sredstvom (430 milijonov lir), hkrati pa omogoča, da se športne naprave lahko ločeno gradijo. Vse storitve bodo najsodobnejše in funkcionalne. Dvorana bo lahko sprejela različno število občinstva, ki bo odvisno od športne prireditve, ker se bodo lahko v tem primeru okoristili raztegljivih tribun. Za primer naj omenimo, da bo za tekme hokeja na razpolago 2300 mest, za košarko 3300 mest, za boks pa do 4400 mest. Z avtom treščil v prometni znak Na povratku iz Genove, kjer je bil na sinovi poroki, se je včeraj popoldne 63-letni Roberto Famea, Ul. Campanelle 116, ponesrečil pri cestni nesreči blizu Pierisa. Ko je privozil v bližino tega kraja, je iz nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad avtom, zavozil s ceste, treščil v prometni znak, ga podrl in se končno z avtom prevrnil v jarek ob cesti. Pri nesTeči se je Famea hudo pobil po glavi, si polomil rebra in zadobil druge poškodbe. Ponesre- ustavo, ki pa bi bila pesek v oči, kot «ustava» generala Franca v Španiji. Vprašanje demokracije v Grčiji je torej vprašanje obstoja in utrditve demokracije v vsej Evropi, in tega se morajo evropski narodi zavedati. Grško ljudstvo ne bo klonilo hrbtenice in se bo borilo, toda potrebna je pomoč vseh demokratičnih sil. Prof. Henriquez Agnoletti je predvsem pripomnil, da ima Italija moralno dolžnost do Grčije, kakor do Španije, nato pa je dejal, da fašizem ni problem samo neke države, in to tudi zaradi tega, ker je v tesnem sorodstvu z vojno. Pri tem je omenil vojne dogodke na Daljnem in Srednjem vzhodu, ki lahko povzročijo svetovni požar. Rekel je tudi, da ni lahko premagati fašizma brez mednarodne akcije demokratičnih sil. Izrazil je globoko solidarnost vsem grškim demokratom, ki jih zatira fašistični režim in pripomnil, da lahko pričakujemo krepak odpor grških demokratov. V svojem govoru je prof. Henriquez nato podrobno opisal vse dogodke in pretrese v Grčiji od osvoboditve do danes Po tem opisu je bilo jasno, kako so se nekatere tuje sile vmešavale v notranje zadeve Grčije in očitno pripomogle pri vzpostavitvi monarhije ter nazadnjaških in reakcionarnih režimov. Ko si je grško ljudstvo priborilo nekaj demokratičnih pravic in je bilo očitno, da bi na volitvah 28. maja zmagale demokratične sile, so posegli vmes fašistični militaristi. Svoj govor je zaključil s toplim pozivom, naj vsi podprejo borbo grških demokratov. Zasedanje o kavi V avii Venezian gospodarske fakultete tržaške univerze se je včeraj nadaljeval 3. mednarodni kolokvij o kemičnih sestavinah kave. Na sporedu so bila strokovna poročila številnih znanstvenikov iz Z. Nemčije, Češkoslovaške, Francije itd. Poročila so se nanašala predvsem na izsledke laboratorijskih raziskovanj o vplivih kofeina na zdravstveno stanje poskusnih živali, na delovanje te prvine na živčni sistem in na posledice njegovega uživanja na raznih organizmih. V avtobusu je padla Ko je včeraj popoldne 53-letna Antonia Recchi por. Miraz iz Ul. Settefontane 51/1 pri bolnici INAM v Ul. Fameto stopila v avtobus proge štev. 26 in dajala v avtomat kovanac ja-petdeset lir, da bi vzela vozovnico, je avtobus nenadoma sunkovito potegnil. Recchijeva je izgubila ravnotežje in tako nerodno padla, da si je poškodovala levo ramo. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo morala zdraviti 20 dni. SINOČI V DVORANICI GLASBENE SOLE GM Presenetljiv nastop mladega gosta-violinista iz Ljubljane Absolvent Srednje glasbene šole Miha Potočnik je talent za violino z blestečo bodočnostjo V mali dvorani glasbene šole v Ul. Ruggero Manna se je včeraj predstavil ljubiteljem glasbe mladi absolvent srednje glasbene šole iz Ljubljane, violinist Miha Potočnik. Ni prvič, da smo v naši sredini i-meli mladega gosta iz slovenskega kulturnega središča in prav tako ni prvič, če ugotavljamo, da so taka gostovanja iz Ljubljane in iz drugih slovenskih središč vedno dogodek, ki nas razveseljuje, ker nam nudi priložnost, da se seznanjamo ne samo s pedagoškimi kvalitetami glasbene vzgoje v matični domovini, temveč tudi z mladimi godbeniki, ki prihajajo iz teh šol in ki s svojim znanjem to kvaliteto samo potrjujejo. Toda za mladega Potočnika lahko vendarle brez pretiravanja rečemo, da je spričo svojih let in spričo svoje komaj dokončane srednješolske študijske dobe, pokazal celo mnogo več, kot bi mogli in smeli pričakovati tudi po najstrožjih merilih. Violinist je izvajal program s katerim je absolviral srednjo glasbeno šolo v razredu proj. Cirila Verouka. Za začetek je ob klavirski spremljavi prof. Jelke Suhadolnik-Zalokarjeve izvajal Tartinijevo Sonato op. 1 št. 10 v g-molu, nato je zaigral Bachovo Sonato za violino solo, v drugem delu pa najprej skupno s pianistko prof. Suha-dolnik-Zalokarjevo Brahmsovo Sonato za violino in klavir op. 100, št. 2 in nato še Ramovševo «Koračni-co», Paganini-Szgmanovskega «Ca-price št. 20», Paganinijevo «Perpe-tuum mobile» in za dodatek še Pa-ganinjevo «Sonatino» Mladi koncertant je bil vsem skladbam dorasel znatno preko šolskih zahtev, lahko bi rekel celo na ravni, ki izpričuje izjemnost njegovega talenta, ki mu že pri sedanjem znanju, toliku bolj pa še ob resnem in poglobljenem nadaljnjem študiju, zagotavlja blestečo kariero. Miha Potočnik je violinist z izrazito mu-zikaličnostjo, z občutkom za stilno oblikovanje (zlasti pri Bachu in pri Brahmsu) s temperamentom in tehnično podlago, ki mu umogoča več kot zadovoljivo obvladovanje tudi najtežjih mest v partiturah (zlasti pri Paganiniju). Seveda bo plemenitost zvoka in lahkotnost izvajanja z leti in študijem še pridobil, a takrat bomo gotovo že lahko govorili o polnokrvnem virtuozu. Prof. Suhadolnik-Zalokarjeva je solista spremljala z dognano zadržanostjo, v Brahmsovem koncertu pa s polnostjo svoje, muzikalične osebnosti. Mlademu violinistu in njegovemu profesorju Cirilu Verouku lahko samo čestitamo k tako kvalitetnemu muziciranju in k tako obetajočemu talentu. Ljubitelji muzike, med katerimi so bili mnogi violinisti, so mladega lllll■llll■l■llllllllllllllllll||f||||||||lll|||||||■llllllllllln|lllllllll|l||||||lllllllll|lllllllllll|llllll|llllllmll|l|llllllll V TOREK ZVEČER V TREBČAH Zaključni nastop gojencev podružnice glasbene šole Ravnatelj glasbene šole GM dr. Demšar je poudaril pomen glasbene vzgoje za naše kulturno življenje - Podružnico je treba okrepiti Nastopajoči na produkciji glasbene šole v Trebčah col6 13. Podal se je čez Trg Bel-vedere in ko je bil sredi cestišča, je proti Greti z lambreto TS 35831 privozil 26-letni Claudio Zaccaron iz Drev. D’Annunzio 25 in Florenina podrl. Pri nesreči se je Flore-nin pobil in ranil po tilniku ter izgubil spomin. Odpeljali so ga v bolnišnico in sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v 10 dneh. civilno bolnišnico v Tržič, kjer so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo okrevanja v 30 dneh. Prispevajte :u DIJAŠKO MATICO 1 V torek zvečer so gojenci glasbene šole v Trebčah imeli zaključno produkcijo. Občinstvu, ki je za to priliko napolnilo dvorano vaškega Ljudskega doma do zadnjega kotička, je v začetku prireditve spregovoril nekaj besed ravnatelj glasbene šole dr. Gojmir Demšar. Dr. Demšar je med drugim dejal, da so nastopi v Trebčah postali že tradicionalni, kar je razveseljivo, saj je glasba tista umetnost, ki je človeku najbližja. Naši gojenci zaključujejo šolsko leto z večjim ali manjšim uspehom a vendar kažejo dovolj voije in zavesti, da bodo nekoč pomagali vzdrževati in dalje graditi naše kulturno poslanstvo. Želel bi, da bi bila glasbena dejavnost še bolj razgibana in da bi spet v tej vasi oživel mladinski pevski zbor, ki je bil ponos ne samo Trebencev, temveč vseh tržaških Slovencev*. Po govoru je stopila na oder gojenka Mojca siškovič, ki je ob vsaki točki napovedovala pester in bogat spored, ki je obsegal kar 15 točk. Omeniti moramo, da obiskujejo letos podružnico glasbene šole v Trebčah samo štirje domači gojenci, medtem ko so trije drugi učenci že dokončali nižje razrede in obiskujejo glasbeno šolo v Trstu. Glasbeno šolo v Trebčah vodi neutrudljivo in požrtvovalno že več let prof. Svet-ko Grgič. Ker v Trebčah že obstaja godba na pihala, bi bilo dobro,-da bi se javili v to šolo novi mladi elementi, ki bi lahko v bodoče sodelovali v tej godbi. Gojenci so kar dobro izvajali skladbe Pavčiča, Farfisa, Diobelli-ja, Mozarta, Schumanna, Gulittija, Haydna, Liszta, Beethovna, Weber-ja, Verdija in drugih. Od Trebencev so nastopili: Milena in Wilma Padovan, Alfred Cibic, Sergej Guštin, Zvonimir Aalc, Paride Sosič in Katja Kralj. Poleg domačinov so nastopili še gojenci iz Trsta in sicer: Nidja Si-witz, Majda, Borut, Vihra in Iztok Kodrič, Mojca in Črtomir šiškovič, Anamaria Bizjak ter zbor harmonik pod vodstvom prof. Emilijane Zajec. Vsi mladi nastopajoči so želi obilo priznanja na koncu vsake točke. M. M. Dr. Caidassi - predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic Predsednik tržaške trgovinske zbornice je novi predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic; statut organizacije namreč predvideva, da si na tem mestu sledijo po vrsti predsedniki tržaške, videmske in goriške zbornice v dveletnih presledkih. Dosedanji predsednik dr. Di Manlago, predsednik videmske zbornice, je pred dvema letoma nasledil predsednika goriške zbornice, za naslednji dve leti pa pripada to mesto dr. R. Caidasslju. violinista nagradili z zasluženim a-plavzom in odsotnim je lahko samo žal, da so zamudili tako lep in spodbuden večer. j. k. Prof. Picotti novi predsednik krožka Cenacolo Triestino Na občnem zboru akademskega vodstva tržaškega znanstvenega krožka «Cenacolo Triestino« je bil za novega predsednika imenovan prof. Mario Picotti, ki tako nasle-duje pred mesecem dni umrlega prof. G. Roletta, ustanovitelja in dolgoletnega predsednika krožka. Prof. Picotti je pred leti ustanovil Institut za splošno kemijo na tržaški univerzi ter je bil dolga leta ravnatelj tukajšnjega sperimental-nega talasografskega instituta. Doslej je objavil nad 150 znanstvenih del, številne domače in mednarodne organizacije pa ga štejejo za svojega člana. Za novega podpredsednika «cenacola» je zbor izbral prof. M. de Szomkathelyja. GLASBENA MATICA V TRSTU Upravni odbor Glasbene matice obvešča svoje člane, da bo občni zbor v četrtek, 22. junija ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29 z naslednjim dnevnim redom: Sprememba člena 20 društvenih pravil. Občni zbor bo pol ure po sklicanju ob vsakem številu navzočih članov. 11. junija 1967 ob 17.30 v Kulturnem domu v Trstu Produkcija gojencev baletne šole P.d. Barkovlje in Dijaškega doma v Trstu Sodeluje 23 gojencev obeh šol Priprava, koreografija, scena: ADRIJAN VILES Program: 1. Strauss sr.: Radetzld marš 2. Giordani: Moje ljubko dete 3. J. S. Bach: Menuet 4. Brahms: Madžarski ples štev. 5 5. Toselli: Ljubavna pesem 6. Mendessohn: Pomladni spev 7. B. Catalayudi: Mayorkin Bolero Odmor: 8. Gounod: Adagio 9. D’Ambrosio: En Badinand 10. Gounod: Allegretto 11. Lehar: Valček 12. Schubert: Podoknica 13. Ketelbej: Na perzijskem trgu Vabimo starše šolskih otrok in vse ljubitelje mladine, da se prireditve polnoštevilno u-deležijo. P.D. BARKOVLJE Prosvetno društvo (Matjašič* iz BarkovelJ obvešča, da izlet v Velenje napovedan za nedeljo 11. t.m., odpade zaradi stavke avtobusnih podjetij. Izlet bo v nedeljo 18. t.m. z istim programom. * * * SPDT priredi 1*. t.m. izlet na izbiro na Slavnik ob priliki planinskega tabora primorskih planinskih društev, na Vremščico In na Nanos z avtobusom, ki bo opravil krožno pot: Trst, Kozina, Podgorje, Kozina, Senožeče, Razdrto s povratkom skozi Markovščino v Trst. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 7. Junija 1967 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 82-letna Teresa De-grassl vd. Felluga, 86-letna Giulia Mangano vd. Lerossi, 85-letnl Marcello Gemeilaro, 82-Ietni Antonio Zorn, 71-letni Ferdinando Hoenig, 71-letni Giovanni Sperne, 62-1 ebni Angelo Slavec. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlPAlabarda. Ul. delTIstria 7; Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan); de Leitenburg, Trg. S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 1.30) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra. Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; G. Pa-pa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAV NIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti dru gega zdravnika, Je treba telefoni ratl na štev. 90-235. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trat - (II. av. Frančiška 20 Telefon 01-792 SLOVENSKI FILM NE JOČI PETER BODO PREDVAJALI danes, 8. junija ob 16.00 uri za otroke in ob 21. uri prosvetno društvo Slavko Škamperle. v petek, 9. junija ob 18. uri za otroke in ob 21. uri v prosvetnem domu na Opčinah. v soboto, 10. junija ob 21. uri prosvetno društvo Slavec v Ricmanjih. v ponedeljek, 12. junija ob 21. uri v prosvetnem društvu Lonjer Katinara. v torek, 13. junija ob 21. nri prosvetno društvo Barkovlje. Vabimo ostala prosvetna društva, da čimprej rezervirajo proste večere. Slovenska prosvetna zveza Novost: Pregelj: Izbrani spisi V. L 1.450 Dne 11. junija t.l. oj 113° bo v Kulturnem domu v Trstu II. PRODUKCIJA BALETNIH ŠOL gojencev Slovenskega dijaškega doma in Prosvetnega drU' štva Barkovlje. Mladi plesalci se bodo predstavili s 13 točkami sporeda klasičnih in folklornih plesov. Tečaja je pripravil za nastop koreograf Adrijan Viles Cenjeno občinstvo opozarja mo na nastop Razna obvestila Prosvetno društvo Igo Gr®ie?,ni- Nabrežini priredi v soboto, 1°. L, ja ob 20.30 nastop gojencev , Glasbene matice. Vljudno vaDU Podporno društvo matica bo imelo svoj recK" občni zbor v petek, 16. t.l. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. GepP* 9. Ljudska prosveta fr Prosvetno društvo Ivan Cankžf d vešča, da bo danes ob 15^0 V/noJte ba za otroke. Priporočamo P°‘ vilno udeležbo. Nazionale 16.00 aMissione AP®6*^ se« Pamela Tudor. ml zor*’ Excelsior 16.00 «Divisione Ettore Manni, Fausto Tozzl. ,ole. Fenice 16.00 «Ballata per un P* ro» Eastmancolor. aone** Eden 16.00 «Un uomo, una Technlcolor. 2 nagradi GS'fjjdin| nouk Aimee. Prepovedano "" pod 14. letom. /nol-tetM' Grattacielo 16.30 «Romeo e Baj|et. Technico-lor. Englis Royal Margot Fontaine. Ritz (Ulica San Francesco l01 rpecb-16.00 «Sfida a Glory city* god1 nicolor. Lex Baxter, Mariann Zadnji dan. Glas* Alabarda 16.30 «Addio manuna* it beni film. Technlcolor. M Martino, Michele ,,a 6* Filodrammatico 16.30 «La ragJ/uliaU* campagna« Grace Kelly. Hoiden. i0 <*“ Moderno 16.00 «Lo strano too' (AClr Daisy Clover« Sledi risanka tomla di un relitto«. Ted1' Cristalio 16.45 «11 collezlonista« nlc 'or. Terence Stamp. po° Eggar. Prepovedano mla®‘ 18. letom. Aurora 16.30 «Wanted» Prep mladini pod 14. letom. n, ® Garibaldi 16.00 «Mondo «n*,8- 'P Prepovedano mladini P0® ’ Capitol 16.30 «L’uomo cheS!m •'*’ Technlcolor. Edmund Puto0,pfep>r sa Gastoni, Ilaria Occhim. vedano mladim pod 14. ‘e„oai0,^ Impero 16.30 »Lilll e U /aga mod? Vlttorio Veneto 16.00 «Gioc0,n le« Technlcolor. Nigri Gre a Ideale 16,30 «Alle 10.30 di UI ro!« d’estate» Melina Mercouri. nicjiP fil 20, 29) Izvrstno časa. Technlcolor: danes O^.L che non sapeva ama-re* jvi»rt"# Peppard, Carrol Bak£l»«aJtia “ Hyer in Alan Ladd. Bla* 20.15, začetek ... , 1,9 n l’t^‘* • Nemški šivalni stroj za družino, obrt strijo n V> • Italijanski šivalni s* GORELI! pletU*** • Originalni švicarski v stroji SVVISS MAOIU #viC O Stroji za krpanju VITO J C Naprave za Prev , kov:nskih gumbov • Stroji za likanje W ' za obrt in Industrij0^!* • Šivanke, potrebščine. lizirana popravlja111 . Delponte Trst, UL Tirnem 12-* IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na pošti je jemal denar iz pisem in ponaredil podpise na treh čekih Spoznali so ce zapora ga za krivega m obsodili na 2 leti in 3 mese-- Obsodba nasilnega Jugoslovanskega begunca Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Visalli, tožilec Brenči, zapisnikar De Paoli) se je moral zagovarjati 35-letni Glauco Mungherli iz Ul. Trevisani 10, ki je bil obtožen številnih prekrškov kazenskega zakona v zvezi s svojo dejavnostjo pri poštni upravi. Obtožnica je dolžila Mungherlija, da je uničil številna pisma med januarjem in junijem lani. Ta prekršek je Mungherli zagrešil v svoj-stvu poštnega uslužbenca, ki je opravljal svojo službo pri oddelku za pisemske pošiljke, ki so bile v glavnem namenjene vojakom. Obtožnica je trdila, da je Mungherli uničil kakih 70 pisem. Nadalje je bil Mungherli obtožen, da se je polastil v istem razdobju nedoločene vsote denarja, ki ga je pobral iz pisem, ki so bila namenjena vojakom. Nadalje so ga obtožili, da je ponaredil podpise na treh poštnih čekih. Te čeke je Carlo Imbrigano Poslal Riecardu Messineu. Vsak ček je veljal 20.000 lir. Poleg tega je obtoženec ponaredil tudi podpis na Poštnem čeku, ki je bil namenjen Anni Scopinich (7.000 lir). Zadnja obtožba je zadevala prekršek, ki ga zagreši funkcionar javne uprave, če se polasti denarja, ki mu ne pripada. Mungherli je bil verjetno zelo naiven, če je mislil, da mu ne bodo prišli na sled. Riccardo Messi-neo se je namreč nekega dne zglasil na poštni upravi ter vprašal odgovorne funkcionarje, kaj je s trend poštnimi čeki, za katere je vedel, da so bili poslani, a jih ni nikoli prejel. Funkcionarji so pokazali prizadetemu vse tri čeke in Messineo je takoj izjavil, da podpisi na njih niso njegovi. Tako je bil sprožen kazenski po-Jtopek. Poštni organi so takoj ugotovili, da je prekršek utegnil zagrešiti samo Mungherli. Spričo tega so zahtevali od sodne oblasti, naj se pregleda obtoženčevo stanovanje. Ta ogled je izvršil neki poštni uradnik v spremstvu policijskih agentov. Rezultat je bil pozitiven. * stanovanju so našli precej pisem, za katera pa je Mungherli trdil, da jih je prinesel domov, ker ijb ni mogel oddati prejšnji dan. Na zaslišanju pa je priznal, da je Ponaredil podpise na poštnih čekih. , Na včerajšnji obravnavi je obtoženec ponovno izjavil, da se je polastil tujega denarja, ker se je znašal v hudih finančnih težavah (žela mu je namreč malo prej hudo zbolela). Javni tožilec je zahteval naj ga sodniki obsodijo na 4 leta in 9 mesecev zapora ter 100.000 lir globe. Sodniki so ubrali srednjo pot: Mun-perlija so spoznali za kriVSga 1. m 3. prekrška, a 2. in 4. so zdru-v enoten prekršek. Pri vseh Prekrških pa so upoštevali splošne Pjejševaine okoliščine. Glede" prekrška poneverbe so upoštevali še olajševalne okoliščine, ki jih predvideva čl. 62 - 54 odst. in ki po Pjihovem mnenju odtehtajo obtežil-Qe okoliščine Zato so obtoženca ob-Jktili na 2 leti in 3 mesece ter 15 5"1* zapora in 50.000 lir globe. Polog tega so prepovedali Mungher-dostop do javnih služb za 3 leta. obrazu. Končno so Cvetkoviča obtožili še, da je z udarcem s pestjo povzročil marešalu Palermu telesne poškodbe, zaradi katerih se je moral ta zdraviti 4 dni. Cvetkovičev primer je na eni strani preprost, na drugi pa v določeni meri zapleten. Paritetna komisija je 18. maja letos sklenila, da se zavrne Cvetkovičeva zahteva po političnem azilu. Zato so mladeniča 22. maja odpravili do bloka pri Fernetičih. Še isti dan pa se je Cvetkovič vrnil s potnim listom v Trst. Zvečer je preplezal ograjo pri begunskem taborišču na Padričah. Tedaj je začel kričati, da si bo sam napravil pravico. Baje je tedaj vihtel v rokah nož. Policisti so ga sicer zasledovali, a ga niso našli. Cvetkoviča so prijeli šele nekaj dni pozneje, na izrecno zahtevo policijskih organov begunskega taborišča. Tja so ga privedli policisti krajevne kvesture, ki so ga zasačili sredi mesta. Pri zasliševanju, ki ga je opravljal marešal Palermo, je prišlo do fizičnega obračunavanja. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki obsodijo Cvetkoviča na 1 leto in 6 mesecev zapora. Sodišče je obtoženca spoznalo za krivega samo zadnjih dveh prekrškov ter ga je obsodilo na 9 mesecev zapora ter ukazalo naj ga takoj izpustijo iz koronejskih zaporov. Zborovanja KPI VAZNO ZA KULTURNO IN ŠPORTNO UDEJSTVOVANJE 25 milijonov lir deželnega prispevka za gradnjo športne dvorane v Sovodnjah POVKACILO ZA OBISK DOBLKDOBCEV Folkloristi z Jesenic nastopil na lestivalu «Dela» v Doberdobi Dvorana bo dolga 30, široka pa skoraj 17 metrov DANES bodo naslednja zborovanja KPI o resnem mednarodnem položaju, ki je nastal zaradi vojne na Srednjem vzhodu in ameriškega napada v Vietnamu: Ob 20. uri v dvorani «Verdi» v Miljah, kjer bo , . , _ , . . govoril Vidali, ob 12.15 pred to- I udejstvovanju Sovodenjcev. Potre-vamo Total (Aquila), govornik Ma-1 bo P° ustrezni dvorani so v Sovod V Sovodnjah bodo kmalu pričeli z gradnjo občinske dvorane - telovadnice, kd bo — tako smo prepričani — zelo dobro služila ne samo športnim potrebam sovodenjske mladine, marveč tudi kulturnemu rio Jurlssevich. JUTRI ob 12. uri pred Sv. Markom, govornik deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi, ob 12.15 pred ladjedelnico Felszegy, govornik Supan-cich, ob 19. Scala Bonghi, govornik Mario Jurissevich, ob 20.30, Zindis, govornik Claudio Tonel, ob 21. uri, Podlonjer, v gostilni Pertot, govornica Pina Tomaselli. V SOBOTO ob 19. uri priredi komunistična sekcija pri Sv. Jakobu, ob obletnici bombardiranja Trsta manifestacijo, na kateri bo govoril Claudio Tonel. Sledila bo povorka po svetojakobskih ulicah. Federacija KPI poziva prebivalstvo, naj se udeleži manifestacije. HUDE POSLEDICE PRETIRANE HITROSTI Z avtom treščil v nosilec vodov visoke napetosti Avto popolnoma uničen, šofer se bo moral zdraviti od 2 do 3 mesece - Trčenje jugoslovanskega in tržaškega avta Pred istimi sodniki se je moral Ogovarjati tudi jugoslovanski be-KUnec Velimir Cvetkovič iz Gornjega Milanovca (Kraljevac), ki je bil “otožen, da je 18. maja letos grozil c!?nom paritetne komisije in policistom agentom, ki so bili odgovorni — vsaj tako je on trdil — ?a sklep, da se ga ponovno izroči V*8oslovanski .\ oblastem. Cvetkovi-5* .so nadalje obtožili, da je 22. Oaja letos hudo razžalil policijske-marešala Francesca Palerma, krega je tudi udaril s pestjo po Velika hitrost je bila kriva prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj ponoči okrog dveh v Ul. Bo-nomea blizu stavbe št. 225. Ob tisti uri je navzdol po omenjeni ulici 27-let.ii prodajalec Fabio Ralza iz Ul. Bonomea 102 šofiral fiat 500 TS 21084. Po strmi cesti je vozil precej naglo, zato j > nenadoma izgubil oblast nad avtom, zašel na levo stran cestišča in se z vso silo zaletel v nosilec vodov visoke napetosti. Pri trčenju se je avtomobil raztreščil, Ralza pa si je zlomil levo nogo, se ranil po lasišču, pobil po levi rami in zadobil pretres. Ponesrečenca so z rešilnim avtom roča, da je ministrstvo za finance izdalo 12. maja okrožnico, po kateri so posredovalci tujih podjetij, ki prejemejo nagrado za svojo dejavnost za ta podjetja v državi, oproščeni plačila IGE. njah že čutili, saj sedanji sedež prosvetnega društva niti od daleč ne ustreza potrebam za športno in kulturno udejstvovanje. Zaraai tega je sovodenjska občinska uprava znala spretno izkoristiti deželni zakon št. 20 z dne 10. avgusta 1966, ki določa pomoč deželne uprave za gradnjo športnih objektov, že pred izglasovanjem zakona so se najprej pri deželnem podpredsedniku dr. Giacomettiju, nato pri deželnem odborniku za šport prof. Cumbatu oglasili sovo-denjski župan Jožef češčut, pokrajinski odbornik Marko Waltritsch in tajnik PSI dr. Tomassich, da bi dobili nasvete in pomoč pri ureditvi tega problema, ki je za Sovodnje zelo važen. Od .predstavnikov deželne uprave so takrat dobili zagotovila za ustrezno razumevanje in pomoč. Sovodenjski občinski svet je nato, lani v pozni jeseni odobril načrt za dvorano, ki ga je napravil arhitekt dr. Metodio Macuz-zi iz Gorice, ter sklenil prositi deželno upravo za pomoč. Ta je končno tudi prišla. V torek popoldne je deželni odbor, na predlog odbornika za šport prof. Cumbata, odobril | celoten načrt za tri milijarde lir podpor občinam za gradnjo športnih objektov. Sovodnjam je deželni odbor dodelil 25 milijonov lir. Pojasnilo KPI o zahtevi po sklicanju izredne seje pokrajinskega sveta prepeljali v bolnišnico in ga spreje-’* ’ ce ne li na nevrokirurški oddelek bodo nastopile komplikacije, se bo moral zdraviti dva do tri mesece. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. V bolnišnici so včeraj zjutraj dali prvo pomoč 38-letni Jugoslovanki Angeli Bastar por. Verbič iz Radomelj, ki je malo prej v Ul. Matteot-ti na vogalu Ul. T. Luciani postala žrtev prometne nesreče. Bastarjeva je po Ul. T. Luciani namenjena proti središču privozila svoj fiat 600 LJ 165-72 (YU), na vogalu pa je prišlo do trčenja s fiatom 124 TS 87300, ki ga je z desne privozil 36-letni šofer Renato Schiriani iz Ul. Mauroner 7. Tržaški avto je treščil v ljubljanskega in zaradi trčenja je Bastarjeva v notranjosti svojega vozila z glavo udarila v vetrobran in se ranila po desni strani čela. Bastarjevo so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom. Dežurni zdravnik ji je dal prvo pomoč in jo nato odslovil s prognozo okrevanja od 7 do 10 dni. Obvestilo finančnega nadzorništva Služba za stike z javnostjo fi- za stike z nančnega nadzorništva v Trstu spo- 'i murna rirmrmih-. predvaja danes, 8. t.m. ob 18. uri Eastmancolor Totalscope film: (NASILNIKA) igrajo: Alan Scott, Susy Andersen, George Martin, Mary Bad-mayev, Sylvia Solar ln drugi HIHO «1R1S» PBOSEH Predvaja danes, 8. t.m. ob 19.30 Cinemascope barvni VVestem: LA TAGLIA (NAGRADA) Igrajo: Max Von Sydon, Yvette Mimieux, Emilio Femander Tržaška federacija KPI nam je v zvezi z našo včerajšnjo notico o zahtevi komunistične skupine po izrednem sklicanju seje pokrajinskega sveta, poslala v objavo naslednje sporočilo:, Pokrajinska komisija za splošne zadeve Se je sestala v torek zvečer pod predsedstvom dr. Savone. Na začetku seje je predsednik, .pokra' jlne prečital zahtevo vodje komu nistične skupine po nujnem skli canju pokrajinskega sveta na izred no sejo, da zavzame stališče v zve zi z izbruhom sovražnosti na Sred njem vzhodu. Dr. Savona je v ime nu odbora, ki je v ponedeljek proučil zahtevo komunističnih svetovalcev, prebral svojo izjavo in predlagal, naj bi bila seja komisije za splošne zadeve (v kateri so zastopani vsi vodje skupin) posvečena izključno razpravi o položaju na Srednjem vzhodu, da bi lahko z največjo nujnostjo načeli resen problem Načelnik komunistične skupine Mario Colli se Je strinjal z izjavo predsednika pokrajine, ker pravilno podčrtuje to, kar je v tem trenutku dolžnost vseh: osredotočiti napore za takojšnje prenehanje sovražnosti in za začetek pogajanj. Načelnik skupine KPI Je zato predlagal naj se spričo izrednosti položaja takoj, brez predhodnega sklicanja pokrajinskega sveta, zavzame skupno stališče, s katerim naj se takoj seznani vlada v imenu celotnega pokrajinskega sveta. Na zaključku sestanka, ki je potekal v znamenju globoke enotne odgovornosti, Je bdlo sklenjeno, da se izjava predsednika pokrajine, ki so jo osvojili vsi načelniki skupin, odpošlje predsedstvu ministrskega sveta in zunanjemu ministru in da se na ta način tolmači zaskrbljenost in željo po miru vseh Tržačanov. Brzojavke v tem smislu Je pokrajinska uprava odposlala takoj po zaključeni seji. Dvorana bo predvidoma stala 25 milijonov 680.000 lir. Dežela bo torej krila skoro celotni znesek. V tem primeru so na deželi imeli do Sovodenj gotovo preferenco, ker so številnim drugim občinam dali manjši odstotek potrebne vsote. Dvorana bo dolga 30,50 metrov, široka pa 16.80 metrov. V podaljšku bodo še vhodna veža, sanitarije, slačilnice, prhe In prostori za urade. Naša vroča želja je, da bi še letos pričeli z njeno gradnjo, tako da bi se lahko sovodenjska mladina še to zimo v njej športno ‘n kulturno udejstvovala. 14. kongres Italijanske družbe za farmakologijo Včeraj se je nadaljevalo znanstveno delo 14. kongresa Italijanske družbe za farmakologijo. Prejšnji večer Je družba ponovno izvolila za predsednika prof. Beccarija iz Turina, kateremu so kasneje na sprejemu v hotelu Excelsior izročili zlato spo minsko kolajno. Glavni argumenti včerajšnjega zasedanja so bili: zdravila za stare ljudi, zdravila proti raku in za živce. Končno so razpravljali o klinični farmakologiji, ki Je tako važ-na za uporabo zdravil. Ob 13. uri je prefekt in vladni komisar dr. Cappellini sprejel skupino italijanskih in tujih znanstvenikov ter izrazil predsedstvu kongresa svoje zadovoljstvo. Ob obisku Ljubljane si pri nas oglejte bogato zalogo USNJENE KONFEKCIJI VELUR IZ KOZJE KOŽE IN KOŽE DIVJEGA PRAŠIČA (CINGHIALE) ŽENSKI PLAŠČI KOSTIMI . ŠPORTNE JOPE MOŠKI SUKNJIČI V KLASIČNI IN ŠPORTNI IZVEDBI OTROŠKE KRATKE HLAČE SUPERMARKET LJUBLJANA— PASAŽA NA AJDOVŠČINI (CENTER) Turjak, San Pier in Fogliano dipuglia. Dejavnost UGG Na zadnji seji izvršnega sveta Unione Ginnastica Goriziana, ki mu je predsedoval cav. uff. Giovanni Bigot, so se soočili z razmerami v mladinski košarki, ustanovili so kolesarsko sekcijo ter izbrali pripravljalni odbor, ki se bo ukvarjal s proslavo 100-letnice društva. Mladinsko košarko bo vodil Bruno Gubana, ki je s to športno zvrstjo že star znanec. Obnovili bodo kolesarsko sekcijo, ki se je pred leti zelo razvila. Ker gre za pomembno dejavnost, ki je bila med mladino vedno priljubljena, se vodstvo obrača na pristojne organe, da bi jo finančno podprli. Tehnično vodstvo so zaupali Bregan-tiniju, ki je kolesar, organizacijsko vodstvo pa Vincenzu Bergamascu. Proslavo 100-letnice ustanovitve UGG bo pripravil odbor, sestavljen iz predsednika Bigota ter svetovalcev Verge in Pelicana, ki bo zbral ves dokumentarni material v zvezi s to pomembno obletnico. 100 milijonov za izgradnjo športne palače v Tržiču V Tržiču so z zadovoljstvom sprejeli vest o sklepu deželnega odbora, da izplača občinski upravi 100 milijonov lir po 5 od sto za dobo 15 let za Izgradnjo športne palače. Ker bo objekt stal 130 milijonov, je občinska uprava na posredova- Občinstvo je goste toplo pozdravilo ostale prireditve, ki so jih prenesli na Letošnji štiridnevni praznik »Delati, ki ga je v Doberdobu organizirala krajevna sekcija KPI. je zaradi slabega vremena le delno uspel. Večidel prireditev so predložili na naslednjo soboto in nedeljo. Že v petek in soboto je dež nadlegoval prireditelje, kljub temu so fantje požrtvovalno delali ter je domače in tudi okoliško občinstvo v obilni meri napolnilo praznični prostor. Posebno veliko občinstva je bilo v soboto, ko so člani delavskega prosvetnega društva «Tone Čufar« iz Jesenic nastopih z jugoslovanskimi narodnimi plesi in pesmimi. Program, ki so ga Jeseničani pokazali, je bil zelo obsežen in njegova pestra vsebina je navdušila domače občinstvo, ki je izvajatelje nagradila z iskrenim in dolgotrajnim ploskanjem. S svojim nastopom v Jeseničani hoteli nje CONI zaprosila za preostali znesek ugodno posojilo pri ustano- Doberdobu so se vi športnih posojil. Župan Romani oddolžiti za obisk, ki ga je do-se je zahvalil deželnemu cdborni- ma^e prosvetno društvo »Jezero« ku za šport Cumbatu in deželnemu °Pra'r'*° v s°boto 20. maja na Je-odbomiku za finance Tripaniju za Anicah. razumevanje. I v soboto in v nedeljo bodo pri- OB OTVORITVI ULKE TRŽAŠKA RIŽARNA Župani tržiškega območja zahtevajo mir na svetu Na županstvu v Ronkah so se sestali župani občin tržiškega področja, ki so se soočili s sedanjim resnim mednarodnim položajem ter sprejeli resolucijo, v kateri izražajo željo, da bi se s pogajanji čimprej vzpostavil mir na svetu. Sestanka so se udeležili župani občin Doberdob, Ronke, Škocjan, štarancan, Kraški pevci so nastopili v na proslavi v Škocjanu ob Soči Poletto o važnosti skupne borbe Slovencev in Italijanov v osvobodilni borbi Odkar so se trije slovenski zbori s Krasa «Srečko Kosovel« Iz Ronk, »Kras« iz Dola-Poljan ter «Jezero» iz Doberdoba naučili tudi nekaj italijanskih partizanskih pesmi, so se tudi Italijani in Furlani tega okoliša začeli živo zanimati za njihovo dejavnost. Najprej so jih povabili k odkritu spomenika padlim borcem v Ronkah dne 30. aprila, pozneje pa še v Premariaco in v S. Giovanni ob Nadiži, žal se temu vabilu niso mogli odzvati, ker so istega dne nastopili pri obmejnem srečanju v Sovodnjah. bolj poredkoma navajeni slišati. | lo vrsto kritičnih pripomb v zvezi V petek 2. junija pa so se ti zbori pdzvali vabilu občinske uprave Škocjan ob Soči ter ,se udeležili uradne otvoritve nove ulice, ki je dobila ime po tržaški Rižarni. Tam so naši zbori zapeli nekaj italijanskih in slovenskih borbenih pesmi in zlasti je doživela velik uspeh pesem 14. divizije. Na slovesnosti, ki jo je otvoril župan Fabbris, je govoril pokrajinski tajnik ANPI Silvino Poletto, ki je zelo lepo prikazal pomen poimenovanja nove ulice po tržaški Rižarni. Ob tej priliki je lepo poudaril tudi sodelovanje slovenskih in italijanskih partizanov v narodnoosvobodilni borbi, kakor smo le iiaiiiiiBaiMiMii8iiai«iiiii«aM«iMifMiMMiiiiiiiiivs*iisa8aaiivaiiiiiiiiMiiiMiaiiMiiiMiMiiMiaiaiaMiaiiiaiiag||BKaiiiaat|||a PO PODATKIH ZA MAREC Na Goriškem je vpisanih še vedno 3.367 brezposelnih Največ je med njimi industrijskih Nad 7664 milijonov hranilnih vlog delavcev na pošti Za njim je govoril tudi župnik iz Pierisa o doprinosu duhovnikov v antifašistični borbi ter navedel, da je v tej borbi padlo v Italiji nad 700 duhovnikov. Don Bona Je tudi podčrtal važnost sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi partizani. Govorom je sledila zakuska, pri kateri so naši zbori pod vodstvom svoje pevovodkinje Pavline Kome-love zapeli še nekaj pesmi ob spremljavi prof. Križmančiča na harmoniko. Ob tej priliki je župnik Don Bona pokazal tudi nekaj znanja slovenščine ter se je pogovarjal s pevci v Njihovem jeziku. z novim zakonom, ki spreminja sistem kaznovanja prometnih prekrškov. Bencinski dodatek tovarniškim delavcem Vsi tisti delavci, ki se poslužujejo motociklov ah ciklomotorjev za vožnjo na delo v tovarne ter morajo do delovnega mesta prevoziti vsaj 5 kilometrov, imajo pravico do dodatka bencina proste cone. Upravičenci morajo izpolniti poseben obrazec, ki ga dobijo na področnem središču v Tržiču, ter mu priložiti potrdila delodajalca in potrdilo o stalnem bivališču. Prizadeti lahko vložijo prošnje posamično ali preko notranje komisije Trgovinska zbornica v Gorici Je vrnila področnemu središču v Tržiču, za razdeljevanje bonov za bencin in mazivo proste cone okoli 200 prošenj, ki so jih prosilci naslovih na trgovinsko zbornico v Gorico preden je bil ustanovljen urad v Tržiču. Te prošnje so nepopolne ter jih bodo morali napraviti znova v skladu z navodili, ki smo jih objavili pred nekaj dnevi. Po podatkih mesečnika trgovinske zbornice je bilo v preteklem mesecu marcu na Goriškem vpisanih pri posredovalnicah za delo 3.367 brezposelnih. To število je za 172 ljudi manjše od preteklega februarja, kar je razumljivo, saj spada februar še k zimskim mesecem, v katerih se skrči predvsem delo na tistih sektorjih, ki zaposlujejo pretežno sezonsko delovno silo, kot v -kmetijstvu, gradbeništvu itd. V marcu so na novo zaposlili 964 ljudi, 792 pa jih je prenehalo z delovnim odnosom. Med brezposelnimi prevladujejo delavci v Industriji, ki jih je 1.995, sledijo navadni delavci s 448, trgovina s 360 in prevozniški sektor s 124 brezposelnimi. Zanimivo Je, da je bilo vpisanih na listi za brezposelne tudi 348 uradnikov. V istem mesecu Je odšlo pet delavcev na delo v Švico, in sicer dva zidarja, dva zidarska delavca in 1 kuharski pomočnik. V Brazilijo pa je odšel na delo en karoserist. Gornji podatki nam kažejo, da je kljub vsem ukrepom za omlljenje gospodarske krize brezposelnost na Goriškem še vedno zelo občutna. Nedvomno se Je v poznejših mese ath to stanje Izboljšalo. Omenimo naj še, da Je biio med brezposelnimi tudi 654 mladincev ln mladink izpod 21 let, ki so iskali svojo prvo zaposlitev; po drugi strani pa Je 326 upokojencev iskalo zaposlitev s katero bi radi zaokrožili svojo prenizko pokojnino. Hranilnih vlog pri raznih denarnih zavodih je bilo tudi precej. Po podatkih poštnega ravnateljstva Je bilo ob koncu preteklega februarja prt poštni hranilnici na Goriškem za 7.684 milijonov lir vlog; od tega 4.222 milijonov v poštnih bonih; skupino torej za 61 milijonov lir več kot pa v prejšnjem februarju. Podatki za vloge pri drugih denarnih zavodih niso bili objavljeni, vendar so tudi tam primemo visoki, zlasti pri mestni hranilnici ln pri raznih ljudskih posojilnicah na podeželju. To je zopet dokaz, da Je dovolj sredstev na raz- polago za kakšne koristne In primerne gospodarske ptobude, če bi se našlo primeren način, da se prihranke usmeri na to področje. VAŽNO ZA VINOGRADNIKE Motociklist je padel na cesti Včeraj okrog 19. me se je peljal 23-letni Walter Trobini, doma iz Gorica Ul. del Santo 10, po cesti od Moše proti Ločniku. V Ul. Ma-donnina del fante je izgubil kontrolo nad vozilom in padel. Odpeljali so ga v gorlško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili udarec na glavo, pretres možganov ln številna odrgnjenja. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. Na kraj je prišla tudi cestna po-licija, ki je ugotovila manjšo škodo na vozilu Z vespe je padel Včeraj ob 13.30 so pripeljali v go-rlško civilno bolnišnico 36-letnega mizarja Lucijana Breganta iz Moše, Ul. XXIV. Magglo 5, ki je zaposlen pri konzorciju mizarjev v Ul. Leoni. Ko se je malo prej peljal z vespo na delo po Ul. Faiti, je izgubil kontrolo nad vozilom in padel. Pri tem se je odgrnil px> rokah ln nogah. Nudili so mu prvo ptomoč; okreval bo v 5 dneh. Nujno obvestilo izletnikom v Budimpešto Vae Goričane, ki se bodo udeležili izleta v Budimpešto, opozarjamo, da najkasneje do 10. junija prinesejo potne liste in dve fotografiji v naše uredništvo v Gorici, kjer bodo plačali 2.400 lir za madžarski vizum, podpisali obrazec ter sporočili materino ime in priimek, podatek, ki je potreben za vizum. Škropljenje proti peronospori Komisija je ugotovila, da je novi zakon celo vrsto prestopkov spremenil iz kazenskih v administrativne, kar naj bi negativno vplivalo na spoštovanje prometnih predpisov od strani uporabnikov ceste, v svojem poročilu navaja komisija celo vrsto večjih prestopkov, za katere bo v bodoče odmerjena samo denarna kazen; obenem pripominja, da bodo taki prestopki ostali nekaznovani v primerih Insolventnosti kršitelja. Na ta način bodo lahko inozemski kamionistd vozarili po cestah v Italiji .brez kazni za prevelike tovore, kadar bodo brez pomožnega šoferja in podobno. Jugoslovanski in avstrijski šoferji, ugotavlja nadalje omenjena komisija, da so do sedaj vozili precej previdno po cestah v Italiji, ker so vedeli, da se kazenski postopek lahko zaključi z zaporom, kar bo po novih predpisih odpadlo. Celoten seznam pripomb, ki jih je napravila komisija, je na vpogled vsem prizadetim na sedežu AK v Gorici, Ulica Roma. B ■ jj' / Vreme moti! h ta tede IB redili tiste prireditve, ki jih zaVifB ljo slabega vremena niso mogjH prejšnji teden. Program bo takš« kot je bil napovedan za prejšrtjjl teden, se pravi da bo obsegal to|H movanje v briškoli, tombolo in plj|j} z izvolitvijo zvezdice »Dela«. Izžrebana številka šolskega patronata Pred dnevi so bile izžrebane št|j| vilke srečolova, ki ga je organiš I ral šolski patronat. Tisti, ki so zt il deli kak dobitek, ga lahko dvignl|jl jo na sedežu patronata v Ul. Orzljl ni št. 58 ob delavnikih od 9. do lS ure ter imajo čas za to do 4. se tembra. Izžrebani so bili naslednji dobi{ ki: Listek št. 5618 šivalni stroj Ne I chi; št. 941 pralni stroj za posode št. 7813 sesalec za prah: št. 86( registrator Lesa; št. 8915 fotoapar« Comet; št. 2646 fotoaparat; št. 574 namizna ura. Izžrebane so bile še nasledn; številke: 8614, 7132, 4961, 6593, 813 4781, 7629 in 6530. Zaključek šolskega leta Ravnateljstvo gimnazije-liceja i učiteljišča s slovenskim učnim jez kam v Gorici sporoča, da se šolsk leto 1966-67 zaključi v torek, 13. ji nlja s šolsko mašo ob 10. url stolnici, kamor so vabljeni tuc starši dijakov. Trčenje dveh avtov v Ul. Leoni v Gorici Včeraj okrog 16. ure popoldne s je peljal 60-letni Armando Tosell ki stanuje v Gorici. Ul. Garibaldi s svojim avtom ford corttna po U Leoni od ločniškega mostu prot domu. Na križišču z Ul. Diacon-pri gostilni Grues, pa je privozi iz Ul. Diavono s svojo lancia appi: 19-letni Diego Guerrini, doma i Trsta, Ul. Monfort 12. Ker Tržačai n; dal prednosti vozilu na glavn cesti sta trčili obe vozili s precejš njo silo, da je zaneslo avto cortim na levo stran ceste ob zid. Pri ten sta bila ranjena goriški trgovei Toselli ln njegova 54-letna ženi Carmela Toselli. Njo so odpeljal v goriško civilno bolnišnico z av tom Zelenega križa ter jo tam pri držali za 20 dni na zdravljenju za-ra ’ di udarca na glavo z rano, udar« na pisni koš in pretresa možganov Moža so pripeljali z nekim zaseb j nim avtom ter so ga prav tako j pridržali za 20 dni na zdravljenju '| ker so mu ugotovili udarec na prs-nem košu in zlom neke kosti. Tržačan Guerrini pri trčenju n ; dobil poškodb. Izvidnica cestne po- t licije je ugotovila škodo na obeh ’ vozilih. Minil ut iiiiiiii)iiiiiiait,iililil||||iil|||| ^1,11(|||||||| lllllllllllllllHIIHIHiii,,,,!,,,|lllln1|I1||(||||J V GOSTILNI «ALL’AQUILA D’0R0» V JENKOVEM Z razdelitvijo nagrad zaključeno gastronomsko tekmovanje na Goriškem Sklepnega dejanja so se udeležili tudi vsi gostilničarji, ki so sodelovali v tem tekmovanju Na željo večjega števila naših vinogradnikov objavljamo tisti del zadnjega poročila protiperonospor-ne službe Kmetijskega Inštituta Slo. venije ln Hidrometeorološkega zavoda SRS, ki velja tudi za goriško področje, zlasti za Brda in Vipavsko dolino: Do vključno 9. t.m. naj končajo drugo škropljenje vinske trte vinogradniki celotne Vipavske doline (okolica Vipave, Ajdovščine, Ajševice, Kromberga, Dorenberga, Branika, Šempetra pri Gorici, Bilja itd.) In Goriških Brd. Za prvo ln drugo škropljenje vinske trte proti peronospori priporočamo predvsem organske fungicide kot so: ortho phaltan 0,2% ali ortocid ali dithan M-45 0,25% ali dithan Z-78 oz. zineb v 0,3% koncentraciji. Enemu od sredstev proti peronospori obvezno dodajte še 0,3% cosana (30 dkg na 100 litrov škropiva) ln 0,1% sandovita, da Istočasno zavarujete trto pred oidi-jem. škropiva v omenjenih Jakostih bodo učinkovita le, če boste pri škropljenju uporabljali najmanj tisoč litrov škropiva po hektarju. (Op. ur. Imena preparatov navajamo tako, kot so navedena v poročilu in kot so v uporabi v Sloveniji.) Kritične pripombe AK k novemu zakonu o prekrških Pravna komisija pri avtomobilskem klubu v Gorici Je Imela te 'dni pod predsedstvom dr. Cattali-• nlja sejo, na kateri je sprejela ce- Z razdelitvijo nagrad In priznanj se Je v gostilni «All’Aquila d’oro» v Jenkovem pri Dolenjah zaključil drugi gastronomski prikaz v goriški pokrajini. Ob tej priliki so se v lokalu Luciana Tutija zbrali visoki predstavniki dežele, pokrajine, turističnih organizacij in lastniki vseh lokalov, ki so sodelovali v tem tekmovanju. Deželo sta zastopala podpredsednik deželnega sveta odv. Devetag in podpredsednik deželnega odbora dr. Giacometti, videmsko in tržaško turistično ustanovo Barbina in Terpin, goriško pokrajino Waltritsch, goriški EPT predsednik Del Ben. Predsednik razsodišča Peternel in deželni odbornik za turizem Giacometti sta ob tej priliki imela kratka priložnostna nagovora, nakar so podelili zlato medaljo in diplomo gostilni «All’Aquila d’oro», ki je zasedla prvo mesto, srebrno in bronasto medaljo z diplomama za drugo in tretje mesto pa gostilnama »Al Tre Amid« lz Gradiške in »Pri Mirotu« v Sovodnjah. Diplome o sodelovanju v tem tekmovanju so podelili tudi vsem udeležencem, In sicer gostilni Ožbot v Rupi, »Da Alianso« v Merniku, »Al Puia« pri Mochetti, «Alla Sirenetta« v Tržiču in «Pri lovcu« na Subidi. Ob zaključku simpatične manifestacije je novi predsednik Mario Del Ben izročil Marianu Peternelu zlato medaljo v znak priznanja za njegovo štiriletno vodenje pokrajinske turistične ustanove. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan m ponoči je od prta v Gorici lekarna SORANZO na Verdijevem korzu 57, tel. 28-79. RONKE Ves dan In ponoči je dežurna lekarna «Alla Salute« dr. Olivetti, Ul. Roma 22, tel. 72-393. TRŽIČ Dane: ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Centrale» dr. Flitz ln Ennery, Trg Republike 23, tel. 72-341. Podporno društvo Dijaška matica bo imelo svoj redni občni zbor v petek, 16. junija t.l. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Geppa 9. Gorica VERDI. 17.15: «11 bandito di Kandahar«. R Lewis in O. Reed. Ameriški kinemaskopskl film v barvah. CORSO. 17.00: «Diurado». Scilla Ga. ber in L. Induni. Barvni panoramski film. MODERNISS1MO 16.30-22.: «As-salto al treno Glas°ow Londra>. Horst Tappert in Kay Fischer. Nemški film . CENTRALE. 17.15—21:30: »La rivol-ta dei pretoriani« R Harrison in Moira Orfei. VITTOR1A. 17.15—21.30: «1 pirati dell’Amazonia» Barbara Ruetting ln Harald Leipnitz Nemški kine-maskopski film v barvah. 'Iršič AZZUHRO. 18—22: »Racconti a due piazze«. S. Kosclna in M. Serrault. EXCELSIOR 17.30—22.: «Arriveder. cl baby,>. T. Curtis in R. Schiaf-fino; v barvah. PRINCIPE. 18,—22.: »La dolce vita... non piace ai nostri«. F. Gi-winne in Y. De Carlo. Barvni film. SAN MICHELE. 19.—22.: »Maciste gladlatore di Sparta«. M. Forest; v kinemaskopu in barvah. Ronke EXCELSIOR. 20.30 «Orizzontl di gloria«. K. Douglas. RIO. 19.30—22.: L’allegra parata dl Walt Disney». Barvne slikanice. 8. junija 19*7 ODBOJKA Moško promocijsko prvenstvo Bor 3 Breg 0 (15:11, 15:13, 15:9) BOR: Starc (k), Danev, Spacal, Clavdij Veljak, Rudes, Gergolet, 4ose, Furlan, Bogateč, Lakovič. BREG: Škrinjar (k), Klabjan, .avriha, Gerli, Prašelj, Žerjal, Pan-■erc in Edvin Žerjal. SODNIK: Marcon iz Trsta. Boru je uspelo tudi v zadnji tekni odbojkarskega promocijskega >rvenstva žeti ponovno zmago, to-rat na račun požrtvovalnih Breža-iov, ki so se lahko upirali bolj izkušenim in tehničnim borovcem le prvih dveh setih. Kljub včerajš-ijemu porazu, pa si je tudi Breg iriboril pravico nastopa v kvalifikacijskem turnirju za prestop v C igo. Na kvalifikacijah bosta tako Ive slovenski ekipi: Bor in Breg. KOŠARKA SVETOVNO PRVENSTVO V MONTEVIDEU Sovjetska zveza klonila ZDA za točko razlike V tolažilni skupini ponovna zmaga Italije MONTEVIDEO, 7. — Ameriški košarkarji so danes pripravili največje presenečenje svetovnega prvenstva. Premagali so, kar brez dvoma ni nihče pričakoval, največjega favorita za naslov Sovjetsko zvezo. Borba je bila izredno razburljiva in se je zaključila potem ko je moral zaradi petih osebnih prekrškov iz igrišča najboljši strelec SZ Vol-nov, z zmago ZDA za eno samo točko razlike. V prvi tekmi dneva pa je Brazilija odpravila Poljsko. llimilllUllIlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllItlllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllK KOltSARSTVO GIRO D'ITAHA Sprint Zandeguja na cilju v Vidmu Danes vzpon na Tre Cime di Lavaredo VIDEM. 7. — Dino Zandegu se ie oddolžil Belgijcem, ki so mu v Tarantu in Potenzi odnesli etapno imago. Danes je Zandegu prvi privozil v Videm, potem ko je Plan- «Dajte nam sposobnega 1 SJf. ja 1n nudili vam bodo večje ščenje.« t . —-D* S S. Sergiom prej ter nato poraz li že trdno v svojih rokah. Vseeno I K. V. da se fant točno zaveda v čigavih je vsnjevaia nusei, Kaj do iz njega, “““““ ^ (|)( lllltllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH AFRIKA PRIPOVEDUJE CYPRIAN 0DIATU DUAKA EKWENSI ll 3. Postala je malce, da bi si oddahnila. Nancy je šla spet pod vodo. Ko je tokrat spet prišla na površje, je Jagua videla, da je dekle že na krima-neški strani. In v istem trenutku se je na pečinah pojavil mlad moški. Dvignil je orožje in nekaj zalučal proti dekletu. Nato je skočil v vodo. Tudi Nancy ga je takrat zagledala in skušala zaplavati proti Bagani. V delčku sekunde so z vseh strani prišli še drugi mladeniči. Jagua jim je v očeh videla, da so divji. Vedela je, da bodo ubili dekle. V vodi jih je kar mrgolelo. Medtem ko so obkoljevali nemočno dekle, so začeli kazati zobe kot krokodili, ki hočejo napasti. Jagua se je obrnila in kar se da hitro zaplavala na obalo Bagane. Njena obleka je ležala razmetana. Postalo je že malo svetleje. Ko se je pri- čela oblačiti, je malce vstran zagledala neko žensko. Spoznala je Mamo Nancy, ki je očitajoče gledala. Verjetno je vse videla. Jagua jo je zasovražila. ((Čarovnica si, Jagua. Kaj si storila z Nancy? Kaj si storila moji hčeri?... Jagua je ubila Nancy! Ti si jo ubila!« Stekla je proti hišam. Otroci so ravno šli po vodo in so strmeli. »Stara čarovnica je ubila mojega otroka!... Gospod v nebesih, bodi usmiljen! Prišla sem v Bagano izgubit svojega otroka! Jagua je ubila Nancy’. Daj mi mojo Nancy nazaj, mojega edinega otroka!..« Jaguina jeza se je v trenutku ohladila. Nenadoma jo je postalo strah. Ce bodo krima-neški fantje v resnici ubili Nan-cy in jo poslali v čolnu, bo to njena, Jaguina krivda. Ni hotela utopiti Nancy, niti je ni hotela ubiti. Hotela ji je samo dati lekcijo. Z vso naglico se je oblekla, nato pa je hitro stekla k hišam. Pot se ji je zdela dolga kot večnost. Vsa Bagana je bila divje vznemirjena. Povsod so vpili ljudje. Možje so prihajali iz hiš z noži in puškami. Oglasil se je vojni boben. Možje so bili do pasu goli, v kratkih hlačah, pripravljeni na boj. Stric Nam-me je stal ob vratih. Pokazal je na največjega moža in ta je takoj prišel bliže. Govorila sta v domačem jeziku, tako da Jagua ni razumela, kaj sta si povedala. Zdelo se ji je, kot da bi stric Namme postavil velikana za vodjo čete, ki bi šla v boj proti Chiefu Ofubaru in osvobodila Nancy. Možje so dobili ukaze. Potegnili so bojne čolne iz pristana in se pripravili, da bodo zaveslali proti Krimanehu. Stric Namme je zaploskal z rokami in možje so izginili. Jagua je opazila, da se je čisto spremenil. Ni bil več prijazen gostitelj, temveč energičen bojevnik. Bil ji je tako tuj, da se mu ni upala pogledati v obraz. Mama Nancy pa jo je glasno psovala. «Ti brezbožna ženska, ti! Ne boš umrla spodobne smrti, v obcestnem jarku boš končala, jastrebi te bodo pa žrli!« Stric Namme je dvignil roko. «Pomiri se, Mama Nancy! Vem, da ti je hudo. Nancy je bila dobra deklica. Daj bog, da se ji ne bo nič zgodilo. Vsi jo imamo radi, vsi ljudje v Bagani.« Ko je stric Namme odšel v hišo, je Jagua stopila za njim. Ko je z velikimi koraki meril sobo po dolgem in počez, se je pred njim vrgla na kolena. Ni je niti pogledal. «Ne hodi mi blizu! Ti si storila to neumnost. Pravzaprav bi te moral zapreti, ja, zapreti v naš zapor. Ali pa, še bolje bi bilo, če bi te vrgel v krimaneške vode, da bi videla, kaj si storila.« ((Odpuščanje, visokost, storila bom vse, da bi bilo spet vse v redu. Šla bom na Kri-maneh. Prosim vašo visokost, da mi dovoli oditi na Krima-neh, in to čisto sama.« Stric Namme je ostrmel. »Kaj čvekaš?« ((Prosim vašo visokost, naj ne pošlje vojščakov na Krima-neh. Sicer bodo vsi mrtvi in samo jaz bom kriva za to. Pustite me, da grem na Krima-neh in govorim s Chiefom Ofu- barom.« «Kako si pa to predstavljaš? Chief Ofubara bo ujel tudi tebe in potem bosta dve. Ne, tega ne dovolim!« Jagua je začela jokati. «Stric Namme, prosim te, dovoli mi iti! Rekla bom Chiefu Ofuba-ni, naj vzame mene namesto Nancy. Žrtvovala se mu bom zanjo. Pripravljena sem na vse.« Stric Namme se je od smeha držal za trebuh. Tako se je smejal, da je moral sesti. »Zmešana si! Ti Chief a Ofubara ne poznaš. Našega mesa in krvi je. Ti ga še ne poznaš. Ha, ha!..» Toda Jagua se ni dala. To me nič ne moti, veličanstvo. Vse sem sama skuhala. Ce morete, mi dovolite oditi. Prosila bom Chiefa Ofubara, da me ubije, in spusti Nancy. Prosim vaše veličanstvo, da mi da nekaj dobrih veslačev, ki me bodo prepeljali tja. Ce ne bom kmalu nazaj, ali pa Nancy namesto mene, potem šele lahko pošljete vaše vojake.« Stric Namme Je pogledal vstran. Boril se je za odločitev. Nato je dvignil glavo in rekel: «Dobro! Pojdi in se uni- či. Dal ti bom svoje najboljše veslače. Toda nekaj ti povem! Ce v štiriindvajsetih u-rah ti ali Nancy ne prideš nazaj, bo v Krimanehu tekla kri!« Jagua se je vrgla predenj. Pogledal je nanjo in se nasmehnil. «Zdaj pa vstani in ne izgubljaj časa!« «Bog ti daj dobro, stric Namme!« Jagua je vstala in odšla iz sobe. Zunaj je srečala Mamo Nancy in jo samo strogo pogledala. Prej kot v eni uri je bila pripravljena. Jagua v najboljši obleki! Niso je zastonj krstili po boljšem športnem avtomobilu. Bila je zadovoljna s svojo zunanjostjo. Tako kot da bi helikopter vsa dekleta «Tro-pisana Revue« iz Lagosa prepeljal v pragozd, sredi slamnatih kolib in revnih čolnov, ki so se gugali na slani vodi. Ko se je spet pojavil stric Namme, je čutila, da Jo je z leskom svojih oči poplačal za njen trud. Možje so strmeli vanjo. «Je veslač pripravljen, veličanstvo?« Skupaj sta odšla na obalo. Jagua se je pretvarjala, da skozi črna očala ne opazi pogledov baganskih ljudi. Izbrala je bila svoje najsvetlejše rdečilo za ustnice. Njena bluza je bila brez rokavov in tako globoko izrezana, da se je dalo videti prsi. Krilo pa je bilo tako ozko, da je komaj stopic-ljala. Bilo je iz najboljšega sivega blaga, spredaj je imelo tri velike gumbe, spodaj pa dolg razporek prek kolen. Njene vitke noge so bile gole, na sebi pa je imela čevlje z visokimi petami. Dva moža sta jo previdno dvignila v čoln. Krimanah je bilo skoraj videti s prostim očesom; vendar pa je trajalo več kot eno uro, da so prišli tja. Veslač je prepeval in enakomerno zamahoval z veslom. Jagua je sedela pokonci in nepremično, bila je princesa Tro-picane sredi krimaneških močvirij. Ko je stopila na obalo, so prebivalci z njo ravnali z velikim spoštovanjem, prav tako kot je videla pri visokih osebnostih in stricu Nammu. Popeljali so jo v veliko dvorano, kjer je zagledala iste slike kot v Bagani. čez nekaj časa se je pojavil Chief Ofubara. 1' p? več tako mlad kot na sli* • ^ leg njega je stal služab® ■> ček kakih štirinajstih let. «Odkod prihajate?« , k0gt. «Iz Lagosa, vaša vls v Svoje počitnice preživi)9 ^ Bagani. Tam sem sliko v ^ veličanstva videla pri Nammu.« toelr Chief Ofubara se j® ^jli. ljal. ((Dobrodošli! Zelo ste nas«11 gospa.« Jagua se je boječe ®\, jf mi zaž9’ jel- nila. «Krimaneh se lo lep.« Chief Ofubara je «Lep kraj je to.» , Kflt Zaploskal je z r°Kan\ ^jiiK vsi Nammi. Njegov s|uctiie je prinesel steklenico *n‘ -ud11 ni da Ofubara je Jagui P°nlJ mači gin. «To pijemo, ”'0vr pozabili na svet... Kaj Je ga v Lagosu? Ali Se trah" prej ustanavljajo kakšne jp' ke? Na tak način ne koli nikamor prišli! E potrebujemo...« , ^ef «0, vaša visokost verj \cr enotnost? Zakaj pa ste pe čili od družine? Zakaj delate z njimi?« . (Nadaljevanje sle l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur^4 ^ ^ mriretoaST2V2°50 ^polletna 4^™°bolema''f?™ to^ SFRrpdsarTezna SteriteTv m^ne^efjo^rp^a^O SaTtonaiv)! t^s^To din (1.000 starih dinarjev) letno m m, m ''osmrtmcHsO to”1 ™ «d,t. o,s. ««--j- s arjsirssv sszszss aas-aar ^^ _ ■ ll'531?-, beseda — Oglasi