 
 
NOB  SLOVE
O    F
 1941 194
5  
GLASILO ZZB ZA
VREDNOTE NOB SLOVENIJE
julij 2024 B E S E D A Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana
DOGODKI KRIK ZA SVOBODO SPOMINI UVODNIK
25. julij 1943, padec 
fašizma v Italiji?
mov, kot pa so bili Judje, Slovani, 
Dobje pri Poljanah Zdravnici Franja in Pavla Boris Kidrič Romi in vsi narodi skupaj. Seveda 
naj bi bili žrtve »strašnega« Tita. O 
Obnovljena Bolnica Franja  Zahteven in kritičen Hitlerju ali Mussoliniju kljub stoti-
spomenika na Cerkljanskem pri delu sočerim žrtvam pa niti besede. 
Leta 2020 smo v Zvezi združenj 
STRAN 4 STRAN 6 STRAN 8 borcev za vrednote NOB Sloveni-
je podprli vrnitev narodnega doma 
AKTUALNO Rim, Italija Slovencem v Trstu, ki je prišel v 
roke slovenske manjšine. Bili pa 
smo zgroženi nad tem, da se je 
»Evropa, ki si jo želimo« predsednik Borut Pahor poklonil 
bazoviški fojbi. Takrat smo Pahorja 
Marijan Križman, predsednik pozivali, naj se tej nameri odpove, 
ZZB NOB Slovenije sicer se bomo mi odrekli njemu. To 
ANPI je 10. in 11. maja v Rimu poslanci in novimi organi EU, ter populističnim silam in težnjam v pomeni, da se bomo opravičili, da 
organiziral mednarodno konferen- perspektive oziroma možne alter- vzročno-posledičnem razmerju z so nas Italijani napadli. V tržaškem 
co »Evropa, ki so jo želimo – pre- native razvoja EU in njene vloge v neoliberalizmom ter za krepitev Že dalj časa je bilo jasno, da sile občinskem svetu je bil sprejet od-
dlogi za demokratično, solidarno- Evropi in svetovnem okviru. V tem demokracije, vladavine prava in osi izgubljajo vojno, sploh pa po lok, da 12. junij postane praznik, 
stno, miroljubno in protifašistično okviru pa je bil že s programom spoštovanje človekovih pravic. prvem zavezniškem bombardira- ko so partizani zapustili Trst. Pred-
Evropsko unijo«. dan poseben poudarek zgodovini Na konferenci so kot referen- nju Rima 19. julija 1943. Hkrati so sednik Republike Slovenije Borut 
Temeljni namen konference je bil fašizma, pojavnim oblikam neofa- ti sodelovali vodilni predstavniki se v Italiji krepile sile, ki so žele- Pahor pa je tržaškega župana Ro-
osvetliti zdajšnje stanje v Evropi, šizma in krepitvi desnih političnih protifašističnih in sindikalnih or- le, da se Italija loči od Hitlerjeve berta Dipiazzo nagradil s srebrnim 
Evropski uniji in svetu pred volit- strank in gibanj ter nujnosti krepit- ganizacij in drugi iz devetih držav nacistične Nemčije. Številni visoki redom za zasluge za prispevek k 
vami evropskih poslancev, kritično ve protifašizma in širše mednaro- (Italija, Nemčija, Monako, Franci- italijanski politiki, med njimi Mu- poglabljanju slovensko-italijanske-
obravnavati in opozoriti na ključne dne platforme za upiranje desnim, ja, Španija, Belgija, Velika Britani- ssolinijev član fašistične stranke ga sodelovanja in za podporo slo-
izzive, ki so pred novimi evropskimi nacionalističnim, rasističnim in ja, Poljska in Slovenija), predstav- in vojske maršal Pietro Badoglio, venski manjšini v Italiji z vrnitvijo 
niki evropskih sindikalnih central, so kralju svetovali zamenjavo Mu- Narodnega doma v Trstu ter pri 
generalni sekretar FIR in več razi- ssolinija na položaju dučeja. Zaro- pripravi slovesnosti na Bazovici. 
skovalnih ustanov; med referenti iz ti se je pridružil celo Mussolinijev Od tod dalje je bilo Italijanom 
Italije so bili poleg vodilnih pred- zet, zunanji minister Galeazzo Ci- vse jasno. Pahor jim je s poklonom 
stavnikov ANPI (predsednik, pod- ano. Cilj zarotnikov je bil povrniti 
predsedniki in drugi) tudi ugledni moč italijanskemu kralju. Tako se 
novinarji in nekdanja senatorka. je prvič po letu 1939 spet sestalo Borut Pahor je s 
Skupaj je nastopilo 30 referentov. najvišje telo stranke, veliki fašistič- poklonom ob fojbi 
Na povabilo predsednika ANPI ni svet. 24. julija 1943 je devetnajst prinesel Italijanom 
Gianfranca Pagliarula sta se kon- od 28 navzočih članov sveta glaso-
ference udeležila predsednik ZZB nepričakovano darilo  
valo za nezaupnico Mussoliniju in 
Marijan Križman in Marjan Šiftar, za vnovično vzpostavitev vseh dr- njihovi zgodovinski 
član Predsedstva ZZB in predse- žavnih funkcij, ki pripadajo kroni, resnici, da so partizani 
dnik njegove komisije za mednaro- velikemu svetu, vladi, parlamentu, izvedli genocid nad 
dne odnose. korporacijam pa povrniti naloge in 
V razpravi so referenti zelo odgovornosti, ustanovljene z za- Italijani samo zato, ker 
konkretno obravnavali vse že v uvo- koni in ustavo. Kralju naj bi s tem so bili Italijani. Tako 
du povzete namene in vidike: to so med drugim povrnili poveljstvo je uspelo takratnemu 
Na konferenci v Rimu sta sodelovala tudi predsednika italijanske in slovenske nad vsemi vojaškimi silami. 
borčevske organizacije Gianfranco Pagliarulo (levo) in Marijan Križman (desno). NADALJEVANJE NA STRANI 2 Mussolini je odločitev velike- predsedniku Borutu 
ga sveta prenesel kralju Viktorju Pahorju dokazati, da 
AKTUALNO Od Balkana do Gaze Emanuelu III., ki ga je takoj raz- smo Slovenci sami sebi 
rešil vseh dolžnosti, karabinjerjem 
pa zapovedal, da Mussolinija areti- najbolj nevarni. 
Po Srebrenici smo dejali rajo. Odpeljali so ga na goro Gran 
Sasso. Kralj je za novega predse-
dnika vlade imenoval Pietra Ba-
»nikoli več«! doglia, ki je nato ministrske funk-
cije zaupal vojaškim poveljnikom. ob fojbi prinesel nepričakovano 
Strmoglavljenje fašizma je bilo po darilo  njihovi zgodovinski resnici, 
Predsednica Republike Slovenije Na- mnenju zgodovinarjev dejansko da so partizani izvedli genocid nad 
taša Pirc Musar se je ob 29. obletni- državni udar. Italijani samo zato, ker so bili Ita-
ci genocida v Srebrenici 10. julija v Državni udar je v resnici bil, ni lijani. Tako je uspelo takratnemu 
Sarajevu udeležila konference z nas- pa strmoglavil fašizma, ki se je v predsedniku Borutu Pahorju do-
lovom »Od Balkana do Gaze: kritič- novih okoliščinah prav tako zelo kazati, da smo Slovenci sami sebi 
no preučevanje genocida«, ki jo je dobro znašel. Italijanski fašizem najbolj nevarni. Ministrska predse-
pripravil Center za napredne študije ni nikoli plačal za barbarstvo ter dnica Italijanske republike Giorgia 
Sarajevo (CNS). V osrednji razpravi zverinsko mučenje in pobijanje Meloni je izjavila, »da je bil Mu-
je predsednica govorila razmerah na Slovencev. Prav nasprotno, danes ssolini dober politik, celo najboljši 
Bližnjem vzhodu s poudarkom na barbarstvo pripisuje Titu in parti- zadnjih petdesetih let, vse, kar je 
stanju v Gazi ter o zdajšnjih izzivih na zanom, ki da so množični morilci, naredil, je naredil za Italijo«.
Zahodnem Balkanu. ki naj bi v fojbo na Bazovici zmeta- In kaj se je potemtakem zgodi-
Predsednica Pirc Musar je v li na tisoče Italijanov smo zato, ker lo 25. julija 1943 na velikem svetu 
svojem nastopu poudarila pomen Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar na konferenci v Sarajevu so bili Italijani. Da so to laži, do- fašistične stranke, ko naj bi padel 
Srebrenice v okviru mednarodne kazuje dokumentacija o bazoviški fašizem? Nič, le v novi preobleki 
zaveze »nikoli več«. Spraševala se nost dolžnost ustaviti genocidno vanje obljube 'nikoli več' povzroča- fojbi, ki so jo leta 1945 raziskali an- se prikazuje in utrjuje svojo ob-
je, kako globoko je ponotranjena ta ravnanje ne samo zaradi grozovite lo v obeh svetovnih vojnah in po- glo-ameriški zavezniki. Če bo svet last. Koliko mu ob tem z molkom 
zaveza – če sploh. Ob tem je po- izkušnje v Srebrenici, temveč tudi zneje po svetu, denimo v Ruandi. dopustil, bodo v prihodnjih desetih pomagajo naši politiki, pa je stvar 
udarila, da ima mednarodna skup- zaradi grozot, ki jih je neizpolnje- NADALJEVANJE NA STRANI 2 letih Italijani večje žrtve totalitariz- globokega premisleka.
ZZB  
9 772463 821805
NIJE
2
NADALJEVANJE S STRANI 1
DOGODKI  Slovenske gorice
»Evropa, ki si jo želimo«
bili oris zgodovinskega in zdajšnje- Brata Muršec zadnji  
revizionizem. Širše je osvetlil vlogo 
ga fašizma, neofašizma in protifa- in pomen zgodovinskega spomi-
šizma, in to tudi zelo konkretno v na, njegovo bistvo in manipulaci- žrtvi vojne v Črmljenšaku
posameznih okoljih in državah; pro- je z njim, razloge in cilje različnih 
tifašizem in neoliberalizem; kritika oblik zgodovinskega revizionizma, 
resolucije Evropskega parlamenta zgodovinske in ideološke okolišči- V bližnjem gozdu pri domačiji Mu-
o zgodovinskem spominu iz 2019. ne, ki so pripomogle k pozabljanju ršec v Črmljenšaku v Slovenskih 
leta; porast desnega ekstremizma, in spreminjanju temeljev, na ka- goricah je sredi aprila 1945 zasedal 
sovražni govor, krepitev nacionali- terih je temeljila velika medvojna okrajni odbor Osvobodilne fronte. 
stičnih in populističnih sil, retorika protifašistična in protinacistična Med zasedanjem je bil obveščen o 
skrajne desnice, pobuda za sklad koalicija med drugo svetovno voj- gibanju treh podoficirjev SS na do-
za protifašizem v Evropskem parla- no v razvoju povojnih odnosov v mačiji Muršec. Sledil je napad in v 
mentu; spodbudni odzivi zoper ra- Evropi oziroma mednarodni skup- kratkem boju so aktivisti in borci 
dikalni nacionalizem in rasizem (de- nosti. Obravnavo zgodovinskega enega Nemca ujeli, drugi je bil ubit, 
monstracije zoper ADF v Nemčiji); spomina in revizionizma pa je tudi tretjemu pa je uspelo pobegniti. 
ogroženost liberalne demokracije umestil v zdajšnji kontekst konfron- Nemci so kmalu pripeljali več-
– »na pohodu« je liberalna demo- tacije neofašizma in nujnosti krepit- je število vojakov in takoj odpe-
kracija – kriza demokracije v Evropi ve protifašizma in širše povezane ljali gospodarja Alojza Muršca, 
in rešitve; geopolitične, gospodar- protifašistične platforme v medna- ženo Marijo, hčer Marijo in Tere-
ske, socialne in politične razmere v rodnih okvirih. Opazen je bil nje- zijo Fras, poleg njih pa še sosede 
svetu in Evropi; kritika stanja v EU gov konkretni sklepni predlog, da Jožefa Krajnca, Antona Novaka, 
– nujnost učinkovitejšega preobra- naj bi Evropski parlament spomladi Franca Toplaka, Martina Majeriča 
ta: zaustavitev sedanjih neoliberal- prihodnje leto sprejel ob 80. oble- in Stanka Majeriča. Naslednji dan Spomenik bratoma Muršec 
nih gibanj in jasnejše, dolgoročnej- tnici konca druge svetovne vojne so se Nemci vrnili in izropali do-
še (reformne) usmeritve; nujnost oziroma oborožene zmage nad fa- mačijo ter zažgali hišo in gospo- ja Alojza Muršca iz Črmljenšaka šole. Na Trnovskem vrhu imata 
obrambe delavskih pravic in ne- šizmom in nacizmom poseben do- darsko poslopje. Čez dva dneva so in brata Janeza Muršca pa so 17. spomenik.
pogrešljiva, sicer izrinjana vloga in kument (resolucijo, deklaracijo) o večino zaprtih izpustili, gospodar- aprila 1945 obesili blizu trnovske M. T., foto: Zmago Šalamun
vpliv sindikatov; večplastna politi- najpomembnejših dejstvih v zvezi 
ka sedanje italijanske vlade: ena na z vojno in zmago protinacistične 
evropskem parketu, druga v doma- koalicije in pomenu antifašizma in Čestitka predsednika ZZB NOB Slovenije
čem okolju; pričakovanja v EU: pro- protinacizma kot enega še vedno 
tifašizem in korekten zgodovinski aktualnih temeljev odnosov v po-
spomin; socialni dialog; v ospredju vojni Evropi in EU.
morajo biti resnične težave ljudi; Konferenca je bila nedvomno 4. julij – dan borca
reforma upravljanja EU – instituci- koristen skupen prispevek k pred-
onalni problemi; problematična se- volilni kampanji pred evropskimi Na ta dan se spominjamo težkih ča- Na teh temeljih smo stali in obsta- pravičnost in socialno enakoprav-
danja okrepljena militarizacija poli- volitvami in za krepitev protifaši- sov, ko so se partizani in partizanke li. Boj pa kljub temu še ni končan. nost. To je naša dolžnost.
tike EU, še posebej njenega vodstva; stične platforme v Evropi in EU s pogumom in vztrajnostjo z vsta- Priča smo novim pojavnim oblikam Čestitke vsem borkam, borcem 
vloga in delovanje EU glede vojne v ter za nujnost sodelovanja na tej jo uprli močno oboroženim oku- neofašizma in neonacizma. Zato se in aktivistom ter državljankam in 
Ukrajini in konflikta v Izraela: dvoj- podlagi – aktualizirala je tako re- patorskim silam. V herojskih bojih naš boj, sicer na nekoliko drugačen državljanom Republike Slovenije 
na merila, hipokrizija, odsotnost koč vse ključne izzive, ki so pred je padlo mnogo žrtev, borci pa so način in v spremenjeni obliki, nada- ob našem prazniku – dnevu borca! 
aktivnega zavzemanja za mir, pre- EU in zahtevajo mnogo bolj od- premagovali najtežje bitke in izšli ljuje na vseh ravneh družbenega in 
kinitev vojnih spopadov in reševa- ločno, enotno, usklajeno delova- kot osvoboditelji, zmagovalci in no- socialnega življenja. Še naprej mo- Marijan Križman, predsednik ZZB 
nje konfliktov po diplomatski poti; nje za stabilen, samostojnejši in silci idej novega družbenega reda. ramo biti aktivni borci za družbeno NOB Slovenije
migracije in podnebne spremembe avtonomnejši razvoj in vlogo EU. 
ter zeleni prehod – izzivi, ki se jih ne Pri tem ni mogoče izključiti more-
lotevamo na pravi učinkovit način; bitne krepitve desnih populističnih 
islamofobija in solidarnost, priselje- sil v posameznih državah in njiho- SPOROČILA MORS
vanje in protirasizem; boj proti ne- vega povezovanja, čeprav njihove 
enakosti za boj proti skrajni desnici; prevlade v Evropskem parlamentu Naprej, 
pričakovanja od predlogov Draghija vendarle ni pričakovati. Nikakor Sprejem za predstavnike 
in Lette, dveh posebej pooblaščenih pa ne smemo podcenjevati nadalj-  zastava Slave!
ekspertov Evropske komisije za ra- njega naraščajočega potvarjanja 
zvojni preboj EU. zgodovine in revizionizma, rehabi- nevladnih organizacij
Predsednik Križman je, upošte- litacije fašizma in različnih pojav- Naprej, zastava Slave!
vajoč pobudo predsednika ANPI, nih oblik neofašizma. Obrambni minister Marjan Šarec na javnem razpisu na področju 
Marjan Šiftar Na boj, junaška kri!
imel referat Zgodovinski spomin in in državni sekretar na obrambnem vojnih invalidov in žrtev vojnega 
ministrstvu Rudi Medved sta se 13. nasilja. Po pogodbah, ki jih je mini- Za blagor očetnjave
maja srečala s predstavniki nevla- strstvo sklenilo z nevladnimi orga- naj puška govori!
NADALJEVANJE S STRANI 1 dnih organizacij, ki delujejo na po- nizacijami, bo Zveza društev vojnih 
dročju vojnih invalidov in žrtev voj- invalidov Slovenije prejela 58.400 Z orožjem in desnico
Po Srebrenici smo dejali nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico, 
»nikoli več«! Ki terja jo naš dom!
Draga mati je prosila,
Nadaljevala pa je z refleksijo o vlo- k prizadevanjem za prepoznava- roke okol' vrata vila,
gi mednarodnih organizacij, kot sta nje in preprečevanje genocidnih plakala je moja mila:
Društvo narodov in Organizacija ravnanj ter ohranitev človekovega »Tu ostani, ljubi moj!«
združenih narodov, ter njune usta- dostojanstva za vse. »Zaščita člove-
novitve z namenom preprečevanja kovega dostojanstva je temelj vse- Zbogom mati, ljuba zdrava!
grozot preteklosti. »Odločitev za ga. Kar se dogaja v Gazi, je poraz 
Mati mi je očetnjava,
ustanovitev teh organizacij je bila človečnosti. Politiki morajo prene-
sprejeta z zavedanjem, da se straš- hati gledati stran in ukrepati proti ljuba moja čast in slava – 
ne napake preteklosti ne smejo po- genocidnemu vedenju. Če ne ukre- hajdmo, hajdmo zanjo v boj!
noviti. Žal danes vidimo svet, v ka- pamo, postavljamo slab zgled za 
terem so politiki preveč osredoto- prihodnje generacije.« Simon Jenko
čeni na lastno preživetje in interese Ob sodelovanju na konferenci se nega nasilja. Ministrstvo je z ome- evrov, Društvu izgnancev Slovenije (Slovensko pesništvo upora, 
svojih držav, tudi na račun drugih.« je predsednica republike na dvo- njenimi nevladnimi organizacijami 1941–1945 bo namenjenih 52.400 partizanske, str. 631)
Predsednica je poudarila pomen stranskem srečanju sestala tudi sklenilo pogodbe za sofinanciranje evro, Zvezi društev civilnih invali-
slovenskega priznanja Palestine in s katarsko državno ministrico za programov v letu 2024. dov vojn Slovenije skoraj 52 tisoč 
nujnost spoštovanja mednarodne- mednarodno sodelovanje gospo Minister Šarec je na srečanju po- evrov, ZZB NOB Slovenije – Koor-
ga prava. »V Sloveniji si prizadeva- Lolwah Al-Khater. Spregovorili sta udaril pomen dobrega sodelovanja dinacijski odbor žrtev vojnega nasi-
mo, da bi se oblikovala oblika so- o razmerah na Bližnjem vzhodu in s temi organizacijami in tudi domo- lja bo za sofinanciranje programov 
bivanja med Palestino in Izraelom tudi o problematiki vračanja ugra- ljubja, še zlasti letos, ko je leto pos- dobil 42.000 evrov, Zveza vojnih NOB SLOVE
– to mora biti doseženo s pomočjo bljenih ukrajinskih otrok v času ru- večeno slovenskemu domoljubu, invalidov Narodnoosvobodilne O  F
sposobnih mednarodnih mediator- ske agresije v matično domovino. vojaku, pesniku in slikarju generalu vojske 29.700 evrov, Združenje voj-
jev. Rešitev dveh držav se zdi edi- Slovenija je namreč članica Med- Rudolfu Maistru. Ministrstvo v so- nih invalidov in svojcev padlih 1991 
na prava pot naprej, Palestinci pa narodne koalicije za vrnitev ukra- delovanju z nevladnimi organizaci- 27.000 evrov, Zveza koroških parti-
nikakor ne smejo biti prikrajšani za jinskih otrok, Katar pa je na tem jami dopolnjuje in podpira varstvo zanov in prijateljev protifašistične-
1
svojo lastno državo v mednarodno področju doslej odigral eno vodil- upravičenj vojnih invalidov in žrtev ga odpora pa 24.000 evrov. 94 5
1 194
priznanih mejah iz leta 1967.« nih vlog. vojnega nasilja. Letos pa so že dru-
Svoj nastop je sklenila s pozivom UPRS, foto: Boštjan Podlogar, STA go leto zapored povečali sredstva S. B.
ZZB
NIJE
3
DOGODKI  Kumrovec DOGODKI  70. obletnica postavitve spomenika
Dan mladosti in veselja V Orleku poklon žrtvam 
Zveza društev »Josip Broz - Tito« dvakratnem nastopu in izbranem države je imel pozdravni nagovor in padlim v NOB
in SABA Hrvaške sta 25. maja ob programu požela naklonjen močan predsednik ZZB Slovenije Marijan 
podpori in sodelovanju z občino odziv poslušalcev! Križman. Še posebej je ob poudar-
Kumrovec in Krapinsko-zagorsko Ob poudarjanju, da je Kumrovec kih o vlogi in pomenu skupnega na- Spomenik padlim v NOV in žrtvam kako razdeliti obe coni Svobodnega 
županijo pripravila že tradicionalno najbolj znana vas na svetu, saj ga rodnoosvobodilnega boja in Josipa fašističnega terorja v kraški vasici tržaškega ozemlja. »Odkritje spo-
prireditev Dan mladosti in veselja v je lani obiskalo 160.000 ljudi, zgo- Broza - Tita, pomena ohranjanja Orlek (krajevna skupnost Sežana) menika je bilo množično obiskano, 
Kumrovcu. dovinske vloge in pomena Josipa vrednot NOB, pojavih neofašiz- je prečudovit kapnik stalagmit iz čeprav so se odnosi med državama 
Tudi letošnja prireditev je bila Broza - Tita za narode in narodno- ma spomnil na pobudo v Italiji za bližnje Krnelove jame blizu meje zaostrovali. Orlečani so na odkrit-
množično druženje mladih in sta- sti Jugoslavije in v povojnem med- odvzem odlikovanja Josipu Brozu z Italijo. Spomenik so domačini z je povabili pihalno godbo iz Trebč, 
rejših iz številnih krajev nekdanje udarniškim delom postavili v vasi vendar so državne oblasti sicer do-
skupne jugoslovanske države. Po in ga odkrili 11. julija 1954. Tako volile prihod godbenikov iz Italije, a 
ocenah organizatorjev je bilo nav- kot ob odkritju je bila tudi letos pri- brez glasbil. Domačini so se znaš-
zočih okrog 10.000 obiskovalcev. reditev dobro obiskana. Prišli so li. Povabili so še pihalno godbe iz 
Opazno množična je bila udeležba številni domačini, člani različnih Prvačine in Trebenci so zaigrali na 
obiskovalcev iz Slovenije. Prisotne primorskih združenj borcev ter pri- njihova glasbila. Spomenik je čuva-
so bile številne organizirane skupi- padniki vseh veteranskih in domo- la častna straža. Narodna zavest je 
ne članov združenj ZZB in drugih. ljubnih organizacij. Na prizorišče bila med ljudmi zelo visoka. Bridki 
Osrednjega uradnega dogodka – so prišli praporščaki pod vodstvom trenutki vojne pa so še danes med 
proslave na običajnem priredit- veterana vojne za Slovenijo Bruna domačini zelo živi,« je poudarila dr. 
venem prostoru pred rojstno hišo Kocjana, delegacije pa so pred lepo Jelušičeva. 
Josipa Broza - Tita – so se poleg urejen spomenik položile vence. Orlečani so bili zelo veliki do-
predstavnikov občine Kumrovec, Med navzočimi so bili tudi moljubi. Med vojno je v različnih 
Krapinsko-zagorske županije ude- poslanka Državnega zbora Andreja partizanskih enotah sodelovalo 24 
ležili tudi predstavniki borčevskih Živic, ki je v spremstvu domačina, domačinov, dva sta padla. Mirko 
in protifašističnih organizacij iz dolgoletnega jamarja in glavnega Stojkovič - Mihotov je padel kot bo-
Bosne in Hercegovine, Črne gore narodnem okolju in pomena ohra- - Titu in na njeno preprečitev v ita-
in Zveze koroških partizanov, ve- njanja spomina nanj in njegovih lijanskem parlamentu, zahvaljujoč 
leposlanica Bosne in Hercegovine zaslug so govorniki posebno po- slovenskim zgodovinarjem in slo-
na Hrvaškem ter delegacija ZZB zornost namenili kritiki potvarjanja venski senatorki Rojčevi. Tudi ta 
Slovenije, ki sta jo vodila predse- medvojne in povojne zgodovine, informacija je bila deležna poseb-
dnik ZZB NOB Slovenije Marijan revizionizma in obujanju neofašiz- nega odobravanja prisotnih. Enako 
Križman in član predsedstva Mar- ma na Hrvaškem in tudi v drugih je bila sprejeta njegova pobuda (o 
jan Šiftar. Častni gost prireditve je okoljih, nujnosti dejavnega upiranja kateri je bil govor oziroma je bila 
bil dvakratni predsednik Republike vsakršnim njegovim pojavom ter podprta tudi na srečanju delegacij 
Hrvaške Stipe Mesić. zgodovinskemu revizionizmu, pot- borčevskih organizacij ob letošnji 
V dveurnem programu se je zvr- rebi po popularizaciji dneva mla- proslavi 17. maja na Poljani), da 
stilo šest govornikov (župan občine dosti in dejavnemu širjenju vrednot bi ob vseh drugih slovesnostih ob 
Kumrovec, predstavnik Krapinsko- narodnoosvobodilnega boja pred- 80. obletnici konca druge svetovne 
-zagorske županije, Stipe Mesič, vsem med mladimi. V tem okviru vojne prihodnje leto v posameznih 
predsednik SABA Franjo Habulin, je s kritičnostjo, tudi do sedanjega okoljih pripravili po eno skupno pri-
predsednik Zveze društev Josip dogajanja dogajanjih, še posebej reditev in z njo potrdili enotnost v 
Broz - Tito Jovan Vejnovič in Ma- izstopal predsednik Mesić. Pred- narodnoosvobodilnem boju in pri 
rijan Križman. V kulturnem progra- sednik Zveze društev Josip Broz - ohranjanju vrednot tega boja ter 
mu je nastopilo več folklornih sku- Tito pa je v svojem malo daljšem skupnem protifašističnem delova-
pin iz Zagorja, pevska skupina Lira analitično poglobljenem in kritič- nju danes.  
iz Zagreba, sopranistka Barbara nem govoru širše zajel medvojno in Ob plapolanju zastav in drugih 
Othman ter glasbeni virtuoz Mar- povojno dogajanje do današnjih dni simbolov protifašizma in spomin-
jan Krajna in Marjetka Popovski s na Hrvaškem in v svetu. skih obeležij Titu se je druženje lju-
svojo spremljajočo pevsko skupi- V skladu z dogovorom bor- di nadaljevalo tudi popoldne.
no Cvet v laseh. Bila je edina ne- čevskih in protifašističnih orga-
hrvaška skupina in je ob svojem nizacij iz držav nekdanje skupne Marjan Šiftar 
DOGODKI  Otok Ventotene
Predstavitev knjige o požigu organizatorja tokratnega dogodka rec IX. korpusa. Jožef  Husu - Maj-
Ludvika Husuja, položila venec, pa den pa kot borec 3. prekomorske 
tržaškega kulturnega doma sežanski častni občan Srečko Rože, brigade pri osvobajanju Mostarja. 
dr. Stanislav Renčelj, ki bo konec Na spomeniku so zapisana še ime-
avgusta slavnostno razglašen za na petih žrtev fašističnega terorja. 
častnega občana, in predsednik se- V času, ko so domačini postavljali 
Slovensko veleposlaništvo v Italiji žanske borčevske organizacije Bo- spomenik v Orleku, je tu že delova-
se je 20. obletnice članstva Slove- jan Pahor. la stražnica, poimenovana po naro-
nije v Evropski uniji spomnilo s po- Številne zbrane sta pozdravila dni heroini Mihaeli Škapin - Drini. 
budo z velikim simbolnim nabojem. podžupanja sežanske občine Va- Na zadnji straži pri Orleku je fe-
Na otoku Ventotene, kjer so pred in nja Jelen in predsednik sežanske bruarja 1943 v bližini takrat znane 
med drugo vojno prisilno prebivali krajevne skupnosti Miran Rožman. kurirske poti padel partizan Ivan 
tudi slovenski protifašisti, je velepo- Skupaj so počastili spomin na va- Rozman - Levc, komandant Kraške-
slaništvo predstavilo knjigo tržaških ščane, ki so za našo svobodo dali ga bataljona. 
zgodovinarjev Gorazda Bajca in največ – svoje življenje. Slavnostna Po 70 letih so letos na priredi-
Boruta Klabjana o požigu tržaškega govornica, podpredsednica ZB za tvi spet zaigrali člani Godbene-
Narodnega doma. Prireditev v ob- vrednote NOB Slovenije dr. Lju- ga društva Viktor Parma iz Trebč, 
činski knjižnici, katere pokrovitelj bica Jelušič, je podrobneje orisala tokrat pod taktirko Davida Kralja. 
je bila domača občinska uprava, je zgodovino spomenika v Orleku, s V kulturnem programu so se jim 
bila priložnost ne le za obuditev tra- katerim so povezane številne za- pridružili še člani Mešanega pev-
gičnega tržaškega dogodka iz leta nimive zgodbe. Razveselila se je, skega zbora Slavec Boršt Ricmanje 
1920, ampak tudi za soočenje pog- da so Orlečani, še posebej številni in Ženskega pevskega zbora Dotik 
ledov  o rojstvu fašizma ter o napo- mladi, sodelovali pri pripravi tok- iz Hrpelj (oba zbora vodi dirigent 
rih za ohranitev zgodovinskega spo- Gorazd Bajc, Tina Kokalj in Borut Klabjan na Ventoteneju (od leve proti desni) ratne prireditve. Domačini so pred Danijel Grbec), harmonikarji Kul-
mina na tisto žalostno obdobje. več kot 70 leti z udarniškim delom turnega društva 4 Bellows 4 Tales 
»Danes se veliko ukvarjamo s in to ne kjerkoli, ampak na Ventote- log slovenskega veleposlaništva za izvlekli stalagmit iz Krnelove jame. iz Hrpelj pod vodstvom Maurizia 
politično korektnostjo, s kolegom neju, kjer se je rodil znameniti ma- knjigo o Narodnem domu. Pooblaš- Iz slik, ki jih je na razstavo postavil Marchesicha in recitator Igor Rojc. 
Klabjanom pa se kot zgodovinarja nifest Altiera Spinellija in tovarišev čena ministrica Tina Kokalj, ki skrbi Ludvik Husu, je razbrati, da so ga Prireditev, ki jo je povezovala Olga 
raje posvečava zgodovinski korek- za združeno Evropo. za kulturna dogajanja ambasade, je skrbno ovili s slamo in počasi po- Husu, so sklenili s primorsko himno 
tnosti, ki ničesar ne zamolčuje,« je Predstavitev je uvedel podžupan pojasnila, da so hoteli s to pobudo tegnili iz jame. Za njegovo postavi- Vstajenje Primorske, Drago Mali pa 
na predstavitvi poudaril Bajc. Zelo Giuseppe Pepe, ki je orisal, kako na počastiti obletnico vstopa Slovenije tev so žrtvovali enega izmed kalov je izpustil golobe kot simbole miru 
je počaščen, da se je slovensko di- Ventoteneju skrbijo za spomin na in EU in tudi dan Evrope. za napajanje živine. Odkrili so ga v spomin na padle žrtve narodnoo-
plomatsko predstavništvo odločilo konfinirance, in povedal, da je ob- v zelo nevarnem času, ko so pote- svobodilnega boja. 
za njuno knjigo o Narodnem domu, čina takoj z veseljem sprejela pred- Sandor Tence, Primorski dnevnik kala mednarodna pogajanja o tem, Olga Knez
4
DOGODKI  Dobje pri Poljanah
Obnovljena spomenika 
»Več let že urejam in obnavljam na spomeniku pod gozdom tudi ljanki nad Srednjo vasjo. V njej je 
spominska obeležja, posvečena obrusil zvezdo iz marmorja,« je bila poleti leta 1942 bolnišnica 2. 
narodnoosvobodilnemu boju na pripovedoval Vojko. baraljona 1. grupe odredov za lažje 
Tolminskem. Vse to počnem pro- In komu v čast sta bili obeležji v ranjence, od jeseni pa tudi ciklostil-
stovoljno, saj mi ni vseeno, da tako Dobju postavljeni? Prvo, ki stoji na na tehnika in tehnika Pokrajinskega 
žalostno propadajo. Predvsem so robu gozda nad cesto, je posvečeno komiteja KPS za Gorenjsko. Janu-
potrebni obnove napisi na spomin- 29 partizanom, ki so v letih 1941– arja 1943, ko se je v njej zadrževala 
skih obeležjih, ki so po dolgih letih 1945 padli v srednjem in spodnjem skupina partizanov, jih je po izdaji 
že zbledeli ali so postali nevidni,« delu Poljanske doline. Na ta kraj so obkolila in napadla nemška poli-
je povedal Vojko Hobič iz Kobari- bili preneseni po vojni. Enajst od cijska enota. V brezizhodnem po-
da, tudi predsednik tamkajšnje bor- njih je znanih, med njimi sta tudi ložaju so si huje ranjeni sami vze-
čevske organizacije. brata Stane Starc - Fazan in Bogo- li življenje, med njimi prvoborec 
Pred kratkim je na povabilo mir Starc - Karamazov. Prvi je bil Franc Ravbar - Vitez, ki je sode-
predsednice KO ZB Poljane nad komandant Gorenjskega odreda in loval pri ustanovitvi Rašiške čete. Vojko med obnavljanjem spomenika v Dobju
Škofjo Loko Nives Lunder obnovil namestnik komandanta 3. alpske Bil je komandant varnostnoobve- let. Kot vstajnik je odšel v partiza- spominski obeležji. V Kobarid sem 
dve spominski obeležji, posveče- operativne cone. Obkoljen in ra- ščevalne službe, postal pa je tudi ne k Poljanski četi in je sodeloval v namreč prišel prav iz tega dela Go-
ni dogodkom iz NOB v Dobju pri njen v zemljanki si je januarja 1943 član glavnega poveljstva sloven- dražgoški bitki. Jeseni 1942 je pos- renjske,« je še dodal Vojko, ki tudi 
Poljanah. Postavljeni sta pod in vzel življenje. Drugi, Bogomir, je bil ske partizanske vojske. Maja 1942 tal kurir v tehniki Pokrajinskega ko- v teh poletnih mesecih ne drži kri-
nad cesto, ki pelje iz Škofje Loke borec 2. bataljona 1. grupe odre- je bil interniran v Gonars, avgusta miteja KPS za Gorenjsko. Pokopan žem rok.
v Žiri. Zaradi bližine ceste sta bili dov in obveščevalec, ki je avgusta istega leta je od tam pobegnil in je na pokopališču v Poljanah skupaj Ob koncu najinega pogovora je 
zaradi smoga in avtomobilskih iz- 1942 padel v nemški ofenzivi kot decembra 1942 je bil skupaj z Bo- z mamo aktivistko in partizanko še povedal, da je pri obnovi naletel 
puhov umazani, črke pa so zble- borec Poljanske čete. V skupnem risom Kidričem napoten v Poljan- Rozalijo Rupnik. na nemogoč prizor: nekdo je prav 
dele. »Najprej je bilo treba obe- grobu počiva tudi Brajda Arrigo - sko dolino, kjer je bil imenovan za Kot mlad pionirček sem vsa- pred obeležjem postavil ogrodje za 
ležji oprati s posebno tekočino, Karando, borec Brigade Antonia političnega komisarja 3. operativne ko leto nastopal kot recitator pred oglaševanje. »Ne da me je zmotilo. 
ki je umazanijo omehčala, zatem Gramscija, ustreljen je bil tik pred cone. Leta 1951 je bil razglašen za spomenikom, kjer je pokopanih 29 Bil sem ogorčen. Upam, da bodo 
pa sem jo lahko z močnim vod- osvoboditvijo v Malenskem Vrhu. narodnega heroja. partizanov. Na to moje otroštvo pristojni ukrepali in to 'svinjarijo' 
nim curkom odstranil. Ko se je Drugo obeležje pod cesto je pos- Omeniti velja še Gregorja Rupni- me vežejo lepi spomini in z vese- ostranili!«
vse osušilo, sem obnovil črke in večeno padlim v zavetišču – zem- ka - Grohčeta, ki je bil takrat star 16 ljem in ponosom sem obnovil ti dve S. B.
DOGODKI  Kočevska Reka, Taborska stena DOGODKI Bovec 
Poklon padlim borcem Spominski pohod  
na planino Golobar 
V soboto, 6. julija, smo se člani ZB boja. Žal več kot 80 let po koncu Letošnja spominska slovesnost je Spominskega pohoda sta se ude-
za vrednote NOB Kočevje ob priso- druge svetovne vojne svet še ved- 27. aprila na planino Golobar pri- ležila tudi bovški župan Valter Mle-
tnosti čete Slovenske vojske, pra- no ni dojel, kako krhka sta mir in vabila kar 45 pohodnikov. V pre- kuž in predsednik Združenja bor-
porščakov in državnega sekretarja blaginja ter kako hitro lahko zago- cej težkih razmerah sta pohodnike cev NOB – občin Bovec, Kobarid in 
na ministrstvu za kohezijo in razvoj rijo nova gorišča in za njimi osta- po zasneženih stezah nadzorovala Tolmin, Rok Uršič. Slavnostni go-
mag. Marka Koprivca najprej usta- jajo samo pogorišča, bolečina in člana GRS Bovec in policist gorske vornik je bil letos predsednik zbora 
vili v Kočevski Reki, kjer smo se pri osiromašenje. Vojne na območju enote. Tako so se uspešno povzpeli Matjaž Černuta. Njegov poudarek 
spomeniku ob cerkvi s polaganjem nekdanje skupne države v 90. letih na planino, kjer je bilo 30 centime- je bil na zgodovini bojev med na-
cvetja, prižiganjem sveč ob zvokih prejšnjega stoletja, vojna v Ukrajini trov novega snega. Med pohodniki rodnoosvobodilnim bojem in hkrati 
Kočevske godbe poklonili 60 bor- in brutalni napadi med Izraelci in so bili stalni člani, pevci MPZ Golo- dogajanju ob samem ustanavljanju 
cem narodnoosvobodilnega boja, Prireditev pri Taborski steni Palestinci nam znova dokazujejo, bar, ki so dali pravi pridih prireditvi, Gradnikove brigade, ki je plačala 
ki so padli v okolici Kočevske Reke. da mir ni samoumeven. Za mir si ko je iz njihovih grl zadonela parti- krvni davek, še preden je bila do-
Pot smo nadaljevali do Taborske Alenka Kovač spomnila na grozote moramo prizadevati vsi! zanska pesem. Program je povezo- dobra oblikovana. 
stene, kjer je množica obiskovalcev vojne, ki so jih nad našimi ljudmi Poudaril je še eno resnico, in si- val in vodil Mitja Cuder, predsednik Za spomenik, ki je pritrjen na 
spet počastila spomin na sedem izvajali sovražniki. Oba govornika cer da se slovenska desnica nikoli Kulturno-umetniškega društva Go- skalo ob robu te planine, skrbi Lo-
padlih partizanov in kurirčka Vinka sta poudarila vzpon vse večjega ne pokloni vsem žrtvam vojnega lobar, v katerem je kot sekcija tudi vsko društvo Čezsoča. Njegovi čla-
in Jakca. Vročino poletnega dne je števila desnih strank tako po svetu nasilja. Ne pokloni se žrtvam na- pevski zbor. ni vsako leto tudi uredijo dostopne 
blažil lahen vetrič, ki je božal oko- kot doma. Vrednot, za katere so se cifašizma in domačih izdajalcev. Predsednik, ki je tudi koordinator poti, za kar se jim zahvaljujemo. 
liške snežniške gozdove. Šelestenje borili naši predniki, nimajo v svojih Oporekajo prazniku upora, hodijo krajevnih organizacij Zveze borcev Vsekakor pa je njihova vsakole-
listja in bogat kulturni program ob srcih, zato je bojazen, da se vojne samo na obeležja in grobove do- v občini Bovec, je z uvodnim nago- tna skrb tudi ureditev spomenika 
navzočnosti čete Slovenske vojske, lahko razširijo tudi na naša tla, še mobrancev. To so odkriti in ponos- vorom pozdravil vse pohodnike, ki ter ne nazadnje častna položitev 
praporščakov in gasilcev so nas za kako stvarna. ni nasledniki kolaboracije in naci- so se z vztrajnostjo povzpeli na pla- venca, za katerega sami poskrbijo. 
skoraj dve uri prestavili v čas, ko se Mag. Koprivc kot osrednji govor- fašizma, čemur ni mesta v sodob- nino, kjer je pred 81 leti padlo 42 Letos so pohodnike ogreli tudi s to-
je v Taborski steni dogajala tragedi- nik je povedal, da mu je v čast, da ni družbi, in poskrbeti moramo, da partizanov. Bili so mladi fantje in plim čajem, kar je bilo za vsakogar 
ja, ki je ne bomo pozabili. nas kot vnuk partizana lahko na- dediči fašizma, politike sovraštva in dekleta, ki so v velikonočnem času, več kot dobrodošlica na tej planini. 
Celoten program je z recitacija- govori na tej tradicionalni spomin- manipuliranja ne bodo nikoli več prav 26. aprila 1943, padli za svo- Spominski pohod se vsa leta izvaja 
mi in resničnimi zgodbami iz svoje ski slovesnosti na območju, ki je vodili te države! bodo, medtem ko se je v tistih dneh na pobudo Kulturno-umetniškega 
doline odlično povezovala Cvetka še kako pomembno za slovensko V kulturnem programu so sodelo- ustanavljala Gradnikova brigada. društva Golobar, Združenja ZB za 
Vesel. Predsednik OO ZB Osilnica zgodovino. S seboj je prinesel tudi vale pevke skupine Polanski odmev, Padle junake so fašisti z mulami ohranitev vrednot NOB in Lovske-
Stanko Janeš je pozdravil navzoče kamenček, ki ga je položil na pira- Kočevska godba in mladi harmoni- zverinsko odvlekli v dobri dve uri ga društva Čezsoča.
in mag. Koprivca, županjo Osilnice mido v spomin na Vinka in Jakca. kar Erik Bauer. Po koncu slovesnosti oddaljeno dolino. Mitja Cuder
Alenko Kovač, poslanca Predra- Poudaril je, da je na nas, ponos- smo odšli k piramidi, postavljeni v 
ga Bakoviča, svetnika občine Ko- nih dedičih narodnoosvobodilnega spomin na Vinka in Jakca, otroka, ki 
čevje Jožeta Kureta, predsednika boja, da storimo vse, da nobena še so ju italijanski vojaki usmrtili pred 
ZB Kočevje Dušana Zamido, po- tako pritajena in leporečna retorika vhodom v jamo v Taborski steni in 
džupana občine Kočevje Andreja s plehko menjavo volčje dlake za kjer sta tudi pokopana. 
Mladenovića in častnega člana ZB ovčjo ali poskusi reinterpretacije 
Kočevje Jožeta Oberstarja. V na- zgodovine ne razvrednoti pomena Zlatica Arko  
daljevanju nas je županja Osilnice dogodkov narodnoosvobodilnega 
DOGODKI  Sela na Krasu
»V ognju se je rodila svoboda« Fantje izpod Grmade, domači pev- z dobrotami, ki so jih pripravile pri-
ski zbor Zarja, učenci Podružnične dne roke domačih gospodinj.
osnovne šole Kostanjevica na Kra- Slovesnost je bila pripravljena 
Sela na Krasu so strnjena vasica zgodovino. Tako smo tudi letos pri- na Krasu Matej Ferfolja. Slavnostna su, recitatorka Lejla Kolman Bata- skupaj z občino Miren - Kostanje-
na robu kraške planote s čudovitim redili spominsko slovesnost ob 80. govornica prireditve je bila Primor- gelj ter otroci domačega Turistič- vica, krajevno skupnostjo Sela na 
razgledom na Tržaški zaliv. V zgo- obletnici požiga vasi in se spom- ka, univerzitetna profesorica, poli- nega društva Dren. Piko na i pa je Krasu, Krajevno organizacijo ZB 
dovini vasi je 31. maj zapisan z ve- nili na žrtve takratnih dogodkov. tičarka, nekdanja obrambna mini- na koncu s svojimi ritmi dodal še NOB Sela na Krasu ter Turistič-
likimi črkami, kajti prav na ta dan Proslava se je začela s prihodom strica, podpredsednica ZZB NOB Duo Felicijan. nim društvom Dren v sodelovanju 
leta 1944 so nemški okupatorji pož- praporščakov. Domačine in goste Slovenije, dr. Ljubica Jelušič. Vse skupaj pa je v eno celoto po- z Združenjem borcev za vrednote 
gali vas in pregnali devet talcev. Ta sta pozdravila župan občine Miren Za bogat kulturni program pa so vezala Polona Pahor. Nastopajoči NOB Nova Gorica.
dan je za domačine dan obujanja - Kostanjevica Mavricij Humar in poskrbeli komenski pihalni orke- in povabljeni so se po koncu slove-
spominov na njihove prednike in predsednik krajevne skupnosti Sela ster, moški pevski zbor iz zamejstva snosti lahko okrepčali in posladkali Martin Švagelj 
5
AKTUALNO KOLUMNA
Nova razkritja o britanskem 
kolonializmu (1)
Jože Poglajen
rico (in s potrditvijo vodje Založbe la na glavo. Ko se je Britanija leta 
Sophia) zato v nadaljevanju obja- 1947 umaknila iz Indije, je za se-
vljamo nekaj odlomkov (z uredni- boj pustila opustošeno in izstrada-
škimi podnaslovi) iz njenega razkri- no deželo. Njen bruto dohodek je Volitve in fige v žepu 
vanja vsestranskega izkoriščeval- znašal le še tri odstotke svetovne-
skega kolonizatorskega delovanja ga, povprečna življenjska starost je Poleti leta 2000 je državni zbor v število volilnih enot, v katerih bi 
imperialističnih britanskih oblastni- bila 27 let in stopnja pismenosti, ki 80. člen ustave dodal stavek, da vsaka stranka nastopila s po enaj-
kov. Uredništvo prosi za razumeva- jo je dopustila britanska kolonialna 
Lilijana Burcar so volivci tisti, ki imajo odločilen stimi kandidati za poslance, z os-
nje, ker zaradi omejenega prostora vladavina, le 16 odstotkov. Britan- vpliv na to, kdo bo sedel v parla- mih zviša na 18, v njih bi za vsako 
v tu objavljenih odlomkih niso na- ska kolonialna nadvlada je devet-
Uredniški uvod mentu. Od takrat se je zamenjalo stranko nastopilo po pet kandida-
vedene reference, ki jih vsebuje iz- deset odstotkov ljudi pahnila pod že devet vlad, a poslance še kar tov. To bi po njihovem prepričanju 
Konec junija je izšla revija za zgo- virni prispevek Lilijane Burcar. prag revščine, kar je bila posledica izbiramo po volilnem zakonu iz povečalo vpliv podeželja na sesta-
dovino, antropologijo in književ- načrtne izkoriščevalne in uničeval- leta 1992. Ta (posredno) določa, vo parlamenta, kajti če bi ostali pri 
nost Borec (2024, št. 823–825), v O predkolonialni Indiji ne politike. da imajo največji vpliv na razdeli- osmih enotah, bi se s prednostnim 
kateri je tudi prispevek prof. dr. Lili- Pred britansko okupacijo je bila In- tev poslanskih mandatov – stran- glasom že tako prevelika centrali-
jane Burcar »Knjiga o džungli ali kaj dija v srednjem veku popek sveta. Nekaj primerov uničevanja ke. Volivci v 88 volilnih okrajih zacija še povečala. V zgolj osmih 
moramo vedeti o britanskem impe- Bila je intelektualna, gospodarska indijske industrije in namreč lahko obkrožimo le kan- volilnih enotah bi bili namreč iz-
rializmu«. V svoji celostni kritični in tehnološka velesila. Imela je eno kmetijstva didata »naše« stranke, ki nam ga voljeni pretežno poslanci iz mest, 
obravnavi »tipičnega kolonialnega najstarejših in najuglednejših uni- Britanska podreditev Indijske pod- v okraj dodelijo strankarski volilni ker so bolj znani in popularni, v 18 
besedila 19. stoletja, namenjenega verz na svetu (Nalanda) s kar 9000 celine je temeljila na načrtni raz- štabi. Ker volilni štabi strank vedo, volilnih enotah pa naj bi se to raz-
književni socializaciji mladega bral- študenti z vseh koncev sveta (iz gradnji in uničenju njene razveje- kateri so tisti volilni okraji z največ merje nekako izenačilo, zatrjujejo 
stva«, avtorica ob opori na novejše Japonske, Koreje, Kitajske, Tibeta, ne industrije. Cilj je bil, kot se je njihovimi volivci, izbrance, ki jih bi novoslovenci. 
zanesljive vire razkriva brutalnosti Perzije in Turčije) in 2000 učitelji. leta 1840 pred britanskim parla- oni radi videli v parlamentu, pos- Edini, ki ostro nasprotujejo se-
britanske okupacije in izkoriščanja Njena bogata knjižnica se je lahko mentom pohvalil eden od angle- tavijo v te okraje, da so zanesljivo danjemu volilnemu sistemu in tudi 
Indijske podceline, ki jih je poma- primerjala s tisto v Aleksandriji. Ne ških politikov, Indijo degradirati in izvoljeni. To je tako, kot če bi na omenjenim predlogom o uvedbi 
gala utemeljevati in v množični za- preseneča, da je Indija dala svetu jo »iz industrijske dežele pretvoriti listo v »našem« okraju postavili prednostnega glasu, so janševiki. 
vesti upravičevati tudi priljubljena številne filozofe, znanstvenike, pe- v deželo izvoznico nepredelanih opico, bi ta bila izvoljena, je stanje, Tudi oni trdijo, da bodo brez vo-
Knjiga o džungli. snike, kar dve religiji (budizem in surovin«, s katerimi naj se okoristi da so stranke same sebi dodelile lilnih okrajev v parlamentu kmalu 
V tem Kiplingovem delu je »In- hinduizem) in med drugim posta- britanska industrija. To izkorišča- odločilno vlogo pri tem, kdo bo sedeli le poslanci iz Ljubljane in 
dija s svojim prebivalstvom pred- vila temelje današnjega numerič- nje je tudi poganjalo angleško in- sedel v parlamentu, sarkastično drugih večjih mest, se pravi samo 
stavljena kot kaotična in neukro- nega sistema. Zaradi svojega teh- dustrijsko revolucijo. Indijo je bri- komentiral eden od dolgoletnih prvorazredni. Ukinitev volilnih 
čena narava, kot džungla s prvin- nološkega znanja je ta dežela do tanski kolonizator prekrojil v po- nekdanjih poslancev SDS. okrajev bi bil atentat na podeželje, 
skimi in krutimi zakoni, tisočletja prihoda Britancev igrala osrednjo sebno obliko agrarne dežele, ki s Ob sprejemanju volilnega zako- pravi Janša in dodaja, da bi predla-
odmaknjena in večno zamrznje- vlogo na svetovnem trgovskem in svojimi doma pridelanimi poljšči- na leta 1992 so strankarski velja- gana sprememba volilnega zakona 
na zunaj modernega časa in na- industrijskem zemljevidu. Bila je nami in naravnimi viri ni več os- ki sicer zatrjevali, da gre za volilni na podeželju tudi drastično zmanj-
predka. /…/ Kolonizacija naj bi denimo osrednja izdelovalka in iz- krbovala lastnega trga in prehra- zakon za enkratno šala volilno ude-
podjarmljenim in izkoriščanim voznica kakovostnega jekla, teme- njevala same sebe. Pretvoril jo je uporabo in da ga Hvalevrednemu ležbo. V SDS so 
prinesla blaginjo, čeprav jih siste- lje te obrti je postavila že v šestem v agrarno deželo, ki je z izvozom bodo po volitvah sicer že skoraj 
matično razlašča in jim jemlje vire stoletju. riža, žita, čaja, dišav in drugih pri- na podlagi izku- trudu svobodnjakov tri desetletja 
preživetja ter jih peha v sistemsko Enako pomembni sta bili njena delkov hranila zahodno prebival- šenj popravili. Do 
revščino. Prinesla naj bi kulturni ladjedelniška industrija in trgovska stvo, medtem ko je z juto, bomba- navkljub je vendarle prepričani, da bi 
danes se to seve- odločilen vpliv 
napredek, saj naj bi kolonizira- mornarica, saj je samo provinca žem, svilo, premogom, železno in da ni zgodilo, ker treba pripomniti, volivcev na to, 
ne popeljala iz teme in postavila Bengal imela najmanj 4000 ladij, drugimi rudami oskrbovala zahod- bi žagali vejo, na 
v stik z domnevno razsvetljensko od katerih je vsaka imela tonažo od no industrijo, ki je rasla in se širi- da so trditve, da kdo od kandi-
kateri sedijo. Bilo datov bo postal 
Evropo belcev. Ta naj bi bila edi- 400 do 500 ton. Evropsko ladjedel- la. Sama oziroma večina njenega je sicer nekaj po- bi volivci z uvedbo poslanec, zago-
na nosilka znanstvenega in teh- ništvo se s tem ni moglo kosati. In- prebivalstva pa je ostajala odreza- skusov, da bi po-
nološkega znanja, kateremu naj dijo je odlikovala tehnološko viso- na od vseh teh osnovnih surovin in prednostnega glasu tovil le (dvokro-
večali vpliv voliv- žni) večinski sis-
sledi preostali, domnevno manj ko razvita tekstilna industrija. Njen pridelkov, potrebnih za preživetje, cev na izvolitev dobili odločilen tem. Da bi torej 
razviti svet.« Tej predstavi z vidika paradni izvozni izdelek je bilo bla- in prepuščena stagnaciji, revščini poslancev, a so 
evropskega kolonizatorja avtorica go iz bombaža, svile, lanu in volne in lakoti. Tako so se na račun tega pri vseh stranke vpliv na sestavo poslanci postali 
kandidati, ki bi 
odločno nasprotuje in poudarja, in je bilo iskano po vsej Evropi, na sistematičnega prečrpavanja vsi držale fige v žepu. 
da »Indija pred prihodom Britan- parlamenta, pretirane zmagali v posa-
Bližnjem vzhodu, v severni Afriki dobički stekali izključno na Zahod, Ko je bilo namreč 
cev ni bila džungla, ampak visoko in Aziji. V teh okoliščinah je bruto kajti seveda so tudi nad trgovino treba glasovati, je in deloma tudi meznem od 88 
okrajev. Na zad-
razvita civilizacija. Načrtno in sis- domači proizvod Indijske podceli- s surovinami in njihovo ekstrak- vedno zmanjkalo 
tematično jo je uničila britanska zavajajoče. njih volitvah so 
ne na začetku 18. stoletja dosegal cijo lastniško bedeli kolonizatorji. nekaj glasov za janševiki zma-
kolonizacija«, ki je trajala dve sto- 27 odstotkov celotnega svetovnega Tako je bil krog izkoriščanja skle- potrebno dvetre- gali v 19, svobo-
letji (1757–1947). bruto dohodka in je presegal skup- njen. (nadaljevanje v prihodnji tjinsko večino. Nazadnje se je to dnjaki pa v preostalih 69 okrajih …
Večini bralstva Svobodne besede ni BDP celotne Evrope. številki) zgodilo decembra leta 2020. Pred- Hvalevrednemu trudu svobod-
resnično zgodovinsko dogajanje na Britanska kolonizacija, katere cilj log za ukinitev okrajev in uvedbo njakov navkljub je vendarle treba 
Indijski podcelini ni znano ali pa je je bilo podjarmljenje in izkorišča-  novosti, da bi volivec lahko v volilni pripomniti, da so trditve, da bi vo-
skrčeno le na miroljubno Gandhije- nje Indije za koristi ozkega sloja Izbor in povezovalne podnaslo- enoti s prednostnim glasom izbiral livci z uvedbo prednostnega glasu 
vo uporništvo. Po dogovoru z avto- evropske elite, je to sliko postavi- ve pripravila Maca Jogan med enajstimi kandidati stranke, so dobili odločilen vpliv na sestavo 
podprle stranke, ki so skupaj imele parlamenta, pretirane in deloma 
60 poslancev. Toda ko so glasovali, tudi zavajajoče. Vpliv bi se res po-
DOGODKI ZB Galicija in ZB Ponikva je le 55 poslancev pritisnilo tipko večal, odločilni vpliv pa bi ostal v 
ZA. Poslanci Desusa so se namreč rokah strankarskih vrhov, ki predla-
Dobrnič, Cvibelj in Baza 20 vzdržali oziroma glasovali proti, gajo liste kandidatov v posameznih 
dva poslanca SD pa na to zaseda- volilnih enotah po svojem okusu. 
nje zbora sploh nista prišla. Očitno Poleg tega parlamentarna praksa 
je bilo, da so se stranke odločile kaže, da poslanske skupine disci-
Člani ZB za vrednote NOB Galicija posvečeno 2200 žrtvam Suhe kra- no vodstvo. Lepo urejena pot vodi ohraniti status quo, to je, da bodo plinirano uzakonjajo, kar jim šefi 
in Ponikva pri Žalcu (ZZB za vred- jine in žrtvam iz 17 držav. Naš cilj med v vrtače skritimi in ohranjeni- »predstavnike ljudstva v državnem strank ukažejo. Najbrž bi ne bilo 
note NOB Spodnje Savinjske doli- je bil Baza 20, kjer nas je čakala vo- mi baraki. To je del naše zgodovine, zboru« še naprej določale same po drugače tudi, če bi jih izbrali volivci 
ne), vseh nas je bilo 45, smo se v dnica Darja. V prijetno ohlajenem od katere bo prihodnje leto minilo maksimi staroste krščanskih demo- s prednostnimi glasovi. Zalomi se 
začetku julija odpravili na izlet po avtobusu Braneta Lešnika smo 80 let. Izlet smo sklenili s kosilom kratov Ivana Omana: da ni važno, lahko tudi pri vprašanju, ali uvesti 
Suhi krajini in Kočevskem rogu. med panoramsko vožnjo občudo- v Dvoru, nato pa smo se po kro- kaj poslanec ali minister zna, važno obvezen in absoluten prednostni 
Obiskali smo muzej 1. kongresa vali doslej nam neznane kraje naše žni poti mimo Žužemberka, Višnje je, da je naš … glas. Argumentirano razpravo mi-
slovenske protifašistične ženske lepe Slovenije. Gore, Grosupljega vračali v domači A karavana »odločilnega vpliva nira še zakoreninjeno prepričanje, 
zveze v Dobrniču. O zanimivostih Do barak Baze 20 smo se kar kraj. Ves čas smo občudovali lepo volivcev« gre dalje. Na nedavnem da mora imeti vsak (o)kraj svoje-
lepo urejenega kraja, zasedanju malo povzpeli in v vročem dnevu urejene kraje in si bili edini, da nam referendumu je kar 71 odstotkov ga poslanca, čeprav je ustava ja-
in življenju v kraju nekoč in danes v prijetni svežini kočevskih gozdov je narodnoosvobodilni boj ohranil volivcev podprlo uvedbo predno- sna: poslanci so predstavniki vsega 
nam je pripovedoval predsednik poslušali zanimivo razlago zgodo- Slovenijo, ki jo vsa leta razvijamo stnega glasu na državnozborskih ljudstva in ne posameznega (o)kra-
KD Dobrnič g. Pergar. Z bogato ma- vine teh krajev. Veliko smo izvedeli tudi z zavestjo o njenih vrednotah volitvah. Zdajšnja vladna koalicija ja. Tudi sicer za upravljanje države 
lico smo se okrepčali v Trebnjem v o Kočevarjih v teh krajih ter o na- tovarištva in prijateljstva. Naj še šteje le 52 poslancev, zato premi- ni pomembno, od kod so poslanci 
hotelu Opara. Pot smo nadaljevali rodnoosvobodilnem boju, ko je v dolgo tako ostane! er Golob računa na glasove osmih doma, ampak je pomembno pred-
na Cvibelj, kjer smo se ustavili pri letih 1942–1944 v 26 barakah bi- poslancev NSi. A ti so zagotovljeni vsem, kaj znajo in da so cepljeni zo-
spominskem obeležju NOB, ki je valo in delovalo slovensko politič- Nadja Jelen pogojno. Zahtevajo namreč, da se per korupcijo.
6
KRIK ZA SVOBODO  Kultura in saniteta med NOB (7)
NA APELU 
Bolnica Franja v cerkljanskih hribih (Dachau)
Črt Kanoni bski vojak, tako da ga je za zmerom 
minila volja stikati tod okrog za par- Z vami zdaj stojim v apelu,
V cerkljanskih hribih, kjer so tizani. Naslednji hip smo na naspro- številke klicanih poslušam
borci v posmeh nemškemu okupa- tnem bregu uzrli celo kolono sovražni- in odgovarjam nanje: »Tu! Tu! Tu!«
torju pripravili celo prvo partizan- kov. Nekaj rafalov iz naših mitraljezov Za vsakogar, ki ga več ni;
sko smučarsko prvenstvo, ki se ga jih je nagnalo v paničen beg. Pa ven- za vsakogar, ki v pepelu že trohni,               
je udeležilo veliko število borcev z dar so se spet pojavili izza grmičja. 
vseh koncev Slovenije, pa je delo- Naše »brede« so se hipoma oglasile. namesto vas še vedno kdo stoji
vala morda najbolj znana partizan- Bili smo prepričani, da nam ne more- tu na apelu in javlja se do sodnih dni!
ska bolnišnica z imenom Franja. jo do živega in da smo edino mi gos-
Njena upravnica je bila dr. Franja podarji teh skal. Nato nas je za kaki Niste umrli vi zaman
Bojc - Bidovec. Pot v sotesko Pa- dve uri obdala tišina. Neskončno dol- in tudi mi ne bomo;
sice so že leta 1908 vrisali in mar- ga tišina. Obhodil sem naše položaje za vsakim novi bodo še prišli
kirali domači planinci, a je po letu in sleherni od tovarišev mi je dejal, da in pričali na sodni dan!
1920, ko so te kraje zasedli Italijani, se bo boril do konca. Potemtakem mi In pričali na sodni dan,
za dolgo utonila v pozabo, dokler ni je bilo zlahka najti odgovor na vpra- ki se za vas je že zgodil –
tod zrasla znamenita Bolnica Fra- šanje dr. Franje, kako je kaj z moralo namesto rabljev ste trpeli vi!
nja. Življenjski utrip te bolnišnice naših borcev. Le na vprašanje, kako 
streljaj od vasi Dolnji Novaki je v dolgo bi lahko vzdržali, bi bil odgo-
pripoved strnil Ivan Golja, koman- vor težji. Prebujal se je nov dan. Bolj Na fotografijah ste razstavljeni v muzeju,
dir zaščitne čete legendarne voja- ko je postajalo svetlo, bolj je plahnelo kup živih trupel, ujetih v krč luči,
ške partizanske bolnišnice Franja. pričakovanje novega napada. Niti iz ki s slike nemo v večnost govori …
»23. marca 1945 je prišla naša ob- daljave ni bilo več slišati strela. Neka- Tu trupla govorijo brez imen
veščevalka, tovarišica Anica iz Nova- ko okoli 10. ure smo opazili sovraž- in odgovarjajo: »Tu! Tu! Tu sem,«
kov, in nam sporočila, da gredo Nem- nikovo kolono, kako se premika proti še nerojenim se javljajo v apelu
ci od severovzhoda, to je z gorenjske Cerknemu in Planini. Naštel sem več in pričajo v vesoljni eter,
strani, proti Primorski. Ofenziva torej! kot 20.000 vojakov, čez 100 konj in da še živijo v pepelu,
V njej je sodelovalo več tisoč vojakov mul in okoli 70 topov. Oddahnili smo ki davno že ga je odnesel veter …
različnih narodnosti. Bili so Nemci, se. Nemci pa nam s svojim odhodom 
četniki, domobranci in drugi verni Hi- Bolnica Franja (risba: dr. Robert Hlavaty) niso potrdili konca ofenzive. Polnih Trpljenja vašega odvzeti se ne da,
tlerjevi hlapci. Povedala nam je, da no prijetno pri srcu, ko nam je tovariš Zmotili smo se. Ni še minilo 15 minut, osemnajst dni so se potikali po naših 
kradejo in ropajo vse, kar jim pride Brico iz izvidnice, ki smo jo imeli na ko je po isti poti prišlo še pet Nemcev. krajih in ropali, kar jim je prišlo prav. ne zmanjša kes ga ne obžalovanje,
pod roke. Požigajo domove in pobija- najvišji točki, po telefonski zvezi javil, Za razliko od prve trojice so bili ti še Ves ta čas pa smo morali biti v strogi ker hujše je kot vse moreče sanje,
jo nedolžne ljudi, povsod pa vršijo te- da sovražnik okoli nas sklepa obroč. bolj oprezni, toda tudi bolj predrzni. pripravljenosti. Vseeno smo v vseh teh zato na veke naj obsoja sile zla!
meljite preiskave. Njihov cilj je en sam, Bili smo prepričani, da vedo za našo Prišli so že v bližino same bolnišnice dneh in nočeh izvedli tri nočne akcije Hoteli rablji so izbrisati spomin ljudem,
zatreti ves partizanski živelj. Toda bili postojanko, da natančno vedo, kaj in krenili mimo naše straže, ki se je na v samo srčiko švabskih položajev, in zato ni trupel, ki bila bi pokopana;
so v velikanski zmoti. Naša bolnišni- iščejo. Spet je priletelo nekaj min. Za- srečo pravočasno umaknila. Tovariš sicer dve akciji za strelivo in eno za a nič zato; vaš grob je v srcu vsakega 
ca pod imenom Franja se je udar- vedali smo se svoje dolžnosti: braniti Nikola je že nestrpno čakal povelje, živež, tako da smo imeli ob koncu zemljana,
niško pripravljala na tako slovesen moramo ne le ranjence, ampak tudi da jim pošlje v pozdrav nekaj svin- ofenzive več kot dvakratni dobiček na ki počasti spomin, ko pride sem …
sprejem, da jih primerno pogostimo, 14 s težkim naporom zgrajenih ba- čenk. Predrznost jih je privedla že na živežu. Trdno smo bili prepričani, da 
če bodo silili v našo grapo. Pregledali rak. Pripravljeni smo bili na najhujše. naše mostove, ki so vodili do barak, le je bil to poslednji pohod sovražnika Z vami zdaj stojim v apelu
smo naše obrambne bunkerje, zatočiš- Nepremično smo ležali na položajih z da zanje še niso bile vidne, čeprav so po naši slovenski zemlji. In to je bilo kot vsak, ki tu stoji,
bombami pri rokah in orožjem v roki bile od njih oddaljene komaj kakih 50 še kako resnično! Bolj kot kadar koli 
Vsa povojna leta je v pričakovanju najhujšega. metrov. Tedaj je padla komanda: poprej smo začeli misliti na lepše dni in tiho klanjam se pepelu –
bila bolnišnica na ogled Skoraj vsako smrečico je Nemec po- »Ogenj!« in se pozdravljati z našim tovariškim in duša me boli …
obiskovalcem, ki so cukal za vrh, ali je res prava in ali ni Toča svinčenk se je usula na nepo- pozdravom: Smrt fašizmu – svobodo 
prihajali z vseh koncev za kamuflažo terena. Ker se jim men- vabljene goste, toda njihova izurjenost narodu!« Andrej Rant
da nič ni zdelo sumljivo, so se po isti jih je rešila prvega ognjenega pozdra- Vsa povojna leta je bila bolni-
sveta. poti vrnili. Bili smo prepričani, da je va. Pri drugem ognju, ki ga je z boka šnica na ogled obiskovalcem, ki so 
njihovega stikanja za nami konec. užgal tov. Milojko, pa se je zrušil šva- prihajali z vseh koncev sveta. Naj-
večji obisk je bil v 70. in 80. letih, 
ča za ranjence in za material. Čistili rekorden pa je bil v letu 1977, ko 
smo orožje in strelivo. V bunkerje pa si je bolnišnico v soteski ogledalo VABILA
smo si poleg vsega, kar je potrebno za več kot 47.000 obiskovalcev. Franja 
boj, nanosili še zalogo vode in hrane je milijonto obiskovalko dočakala 
za več dni. Takih bunkerjev je bilo pet. 5. oktobra 1986 in Mestni muzej Prekmursko  
Bili smo oboroženi z dvema težkima Idrija je ob tej priložnosti pripra- senje v Ljubljani
bredama, štirimi lahkimi strojnicami vil slovesnost, ki se je je udeležilo 
in puškami. Štirje smo imeli brzostrel- okoli 1000 ljudi. V preteklosti so jo Ob 105. obletnici združitve prekmurskih 
ke, ki smo jih varovali kot zaklad. redno obiskovali tudi nekdanji čla- Slovencev z matičnim narodom vas v sobo-
Samih borcev nas je bilo osemnajst. ni osebja in ranjenci, v večjem šte- to, 17. avgusta, vabimo na Prekmursko se-
Vsak bunker je imel že vnaprej dolo- vilu nazadnje po obnovi leta 2010. nje na Prekmurskem trgu v Ljubljani.
čene borce, ki so se kasneje izkazali s Do konca leta 2018 se je število Prireditev bo potekala od 11. ure  in bo tra-
svojo hrabrostjo in predanostjo naši obiskovalcev povzpelo na več kot jala do poznih večernih ur. Na Prekmurskem 
stvari. Sanitetno osebje pa je ves čas 1,630.000, od tega je bila približno senju se bodo predstavili ponudniki iz Prek-
imelo polne roke dela s 107 ranjenci tretjina tujcev. murja, uživali bomo v prekmurski kulinariki 
in bolniki. Tu se je izkazalo tovarištvo Leta 2014 je Ministrstvo za kultu- in glasbi.
naših bolničark partizank, ki so neu- ro Republike Slovenije Evropski ko- Na prireditev povabite svoje prijatelje in 
morno in nesebično sledile ukazu, kaj- misiji predalo prijavne elaborate za znance in jim pričarajte pravo prekmursko 
ti v zavesti jim je ves čas odzvanjala štiri državna spomeniška območja, razpoloženje sredi Ljubljane. Vabljeni, da si 
dolžnost, da morajo žrtvovati prav vse a je bila v procesu ocenjevanja in vzamete čas za poklon našemu prekmur-
za naše ranjene borce. Poleg tega pa vrednotenja uspešna le Partizan- skemu in slovenskemu prazniku ter za med-
je morala vladati v bolnišnici popolna ska bolnica Franja. Poleg nje je sebojno druženje. 
tišina, ponoči pa zatemnitev. Elektrar- na slovesnosti, ki je 15. aprila 2015 Klub Prekmurcev v Ljubljani
na bolnišnice Franja je dajala toliko potekala v Bruslju, znak prejelo še 
energije, da je zadostovalo za razsvet- 15 drugih spomeniških območij iz 
ljavo 18 sob z 22 žarnicami, pa še jo je Poljske, Nemčije, Grčije, Francije, 
ostalo za dvorišča, mostišča in strani- Madžarske, Portugalske, Španije, Vodiška planina  
šča. Ne smem pozabiti na naše steze, ki Italije in Litve. Tri dni pozneje je in Jelovica
smo jih dograjevali ob prihodih v bol- ob svetovnem dnevu spomenikov 
nišnični kompleks in odhodih iz njega. in spomeniških območij v Franji Združenje borcev za vrednote NOB Rado-
Vsako jutro smo jih pod nadzorom in potekala slovesnost ob odkritju vljica vabi v soboto, 3. avgusta 2024,  na 
s pomočjo nam priljubljene upravnice prejetega znaka. Poleg takratne mi- spominsko slovesnost ob 83. obletnici usta-
dr. Franje Bidovec - Bojc temeljito za- nistrice za kulturo Julijane Bizjak novitve Cankarjevega bataljona  in prazniku 
maskirali. Sprejem, na katerega smo Mlakar so se je udeležili številni so- občine Radovljica. Spominska slovesnost s 
se tako dolgo in temeljito pripravljali, delavci, ki so v preteklosti sodelo- kulturnim programom  bo  ob 11. uri  pri 
se je zgodil 24. marca 1945 ob približ- vali pri vzdrževanju, obnavljanju in Partizanskem domu na  Vodiški planini (Je-
no pol dveh popoldne. Takrat so nam upravljanju spomeniškega obmo- lovica). Slavnostni govornik bo dr. Uroš Li-
Nemci v pozdrav poslali nekaj min. čja, predstavniki Ministrstva za kul- pušček, novinar, politolog. 
Nobene škode niso naredile. Lahko pa turo RS in ZVKDS pa tudi številni Na voljo bo avtobusni prevoz iz Krnice ob 
si je bilo misliti, da nam ni bilo rav- Franja Bojc - Bidovec  in Pavla Jerina - Lah mediji in širša javnost. 8.30, ob 9. uri pa iz Radovljice. 
7
GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (30) KOMENTAR
Po Slovenskih goricah
Popisovalce partizanskih spomeni- »Ata, saj to je spomenik na koncu 
kov bodejo v oči modre zvezdice na naše njive.« Na hitro sva se poslo-
zemljevidu, ta označujejo obeležja, vila z obljubo, da jim bova midva 
vnesena po literaturi, ki jih ni obi- povedala za spomenik za njihovo Dr. France Križanič
skal še nihče iz ekipe, zato manjka- ograjo, ko ga najdeva. Puščica je 
jo njihove fotografije, besedilo, opis kazala v pravo smer. Po 50 metrih je 
ali vse skupaj, lahko pa spomenika potka pripeljala do obeležja s pret- Finančna kriza in prihranki 
celo ni več tam. Svoje izlete zato na- resljivo zgodbo iz zadnjih dni vojne 
črtujemo na območja takih »modrih Spomenik Kukovičevim v Spodnjem Dupleku leta 1945 v preprostem jeziku: »Tu- ed svetovno fi- stopu koalicijske vlade Slovenske 
spomeniških lis«. V tem trenutku kaj smo Žalostno smrt mi storili. / 
sta med 8364 doslej evidentiranimi sali, da so padli v »nemški armadi«, Nemški gestapovci so nas ustrelili / 
obeležji 502 neobiskani (6 odstot- kot da bi se to slišalo bolj ugledno. Bili smo dobri in zvesti / slovenci 
kov), zlasti v zaledju Trsta in Gori- V gozdu vzhodno od Miklavža ta le naš greh je / bil strašen pret 
ce, pod Novim mestom, na severu sva pordečila štiri obeležja: dve ze- Nemci.« Mnančno krizo od demokratske stranke ter njenim 
oktobra 2008 je nadaljevanjem s koalicijsko vlado 
v Sloveniji prišlo Pozitivne Slovenije se je ta donos 
do resnih motenj v 2012 in 2013 dvignil na povpreč-
v ponudbi pri- no 6 odstotkov letno. Dobri gospo-
avstrijske Koroške, na vzhodnem mljanki in dva spomenika, en po- Kako bedno: mož je nacistom ova- hrankov. Podjetja so se težjemu do- darski rezultati Slovenije so ga že 
robu Pohorja in v Slovenskih gori- motoma podvojeni vpis pa je šel v dil svojce zaradi pomoči partizanom! stopu do posojil prilagodila z zmanj- leta 2014 znižali na povprečno 3,3 
cah. Iz teh krajev nimamo popiso- smeti. Obeležja so bila na srečo ob Ti so mučili in ustrelili mamo Anto- šanjem naložb, povečanjem njihove odstotka. Glede na stabilnost cen, 
valcev, zato moramo tja drugi. sprehajalnih poteh in sva jih hitro nijo Laufer, hčer Roziko Laufer, po- učinkovitosti, povečanjem lastnih presežek na tekočem računu plačil-
Z ženo sva se tokrat odpravila na našla, sicer je lahko iskanje spome- ročeno Kukovič, ter petnajstletnega prihrankov ter iskanjem finančnih ne bilance in nizke obrestne mere 
Dravsko polje in v Slovenske gori- nikov v gozdu zamudno. fanta Franca Klinarja, ki so ga Lau- virov pri bančnem sistemu v tujini. Evropske centralne banke ter kljub 
ce. Vzelo nama je dva dneva, pre- Spomenik trem pobitim z Laufer- ferjevi sprejeli pod streho. Leta 2018 so bile slovenske bruto javnofinančnemu primanjkljaju in 
kolesarila sva skupaj 90 kilometrov jeve kmetije v Spodnjem Dupleku Oznaka spomenika na državnem naložbe v osnovna sredstva realno upadu BDP bi moral bili donos na 
(ja, z električnim kolesom gre res sem neuspešno iskal že pred leti. zemljevidu se je izkazala za napač- 31 odstotkov nižje kot leta 2008. desetletno obveznico slovenske dr-
lažje), prestopila sva meje devetih Pod do njega sta zapirala ograja no. Napake (ki jih ni malo) sem spo- Osnovna sredstva slovenskega go- žave v letu 2012 okoli 4 odstotke, 
občin (Miklavž na Dravskem po- okrog neobljudene hiše in pes, ki je ročal ministrstvu za kulturo, kjer je spodarstva so se ob upoštevanju v letu 2013 pa dobre 3 odstotke 
lju, Starše, Duplek, Ptuj, Destrnik, grdo lajal. Zdaj sva pristopila s spo- register, ker pa popravkov niso vna- odpisov zaradi (Žan Oplotnik, 
Trnovska vas, Dornava, Juršinci, dnje strani. Po državnem registru šali, sem s tem prenehal. Jim pač ni obrabe v teh de- France Križanič, 
Sveti Andraž v Slovenskih goricah), kulturne dediščine bi moral stati bilo mar. V zbirki kulturne dediščine setih letih realno Donos na obveznice Vasja Kolšek, 
prespala sva v obcestni gostilni Če- ob potoku južno od gozdne ceste. imajo le 2700 partizanskih spomeni- povečala le za 5 
lan v Slovenji vasi. Lepo vreme, lepi Ker je kažipot na bukvi usmerjal v kov od več kot 8000 vseh, pa še ti so odstotkov, kar slovenske države kaže Jože Mencinger, 
Občutljivostna 
kraji, prijazni ljudje. Med vasmi so nasprotno stran, sva se odločila pri jim očitno odveč. V kulturni dedišči- pomeni, do so se 
nove kolesarske poti, pokrajina je bližnji hiši povprašati, kam je treba. ni cenijo samo kapelice in kozolce. zaupanje, ki ga v svetu analiza svetov-
v povprečju po- nega trga držav-
posejana s sveže zgrajenimi moder- Gospa ni nič vedela o kakem spo- Na srečo je odslej lokacija spome- večevala po pol uživa naše narodno nih obveznic s 
nimi hišami, na terasah so sedežne meniku. Štiriletnega vnuka je vpra- nika v Spodnjem Dupleku natančno odstotka letno. 
garniture iz ratana, vrtove prečesa- šala, ali on kaj ve o njem, medtem zabeležena na Geopediji, s koordi- Na plasiranje gospodarstvo. Večje poudarkom na 
oceni relativne-
vajo robotske kosilnice, le še sem in ko je stari ata v bližini gledal v tla natami, parcelno številko, opisom prihrankov v slo- ko je zaupanje, nižji ga tveganja pri 
tja je mogoče najti kako staro lese- in molčal. Položaj naju je spomnil poti in s tole popisovalsko izkušnjo. venska podjetja nakupu obve-
no stavbo, ometano z mešanico ilo- na Tuhinjsko dolino, kjer se je gos- V načrtu je že novo spomeniško so poleg finanč- donos zahtevajo kupci znic RS, analiza 
vice in slame. Povsod informacijske podar ob podobnem poizvedovanju kolesarjenje. Če naju ne prehiti kdo ne krize močno 
table in kažipoti, dežela je priprav- sprenevedavo čudil in odkimaval z od zavzetih tovarišev. vplivali: očitno obveznic. likvidnostnega 
tveganja pri na-
ljena na prihod turistov. glavo, dokler ni njegov sin vzkliknil: Miran Hladnik dobro organizira- kupu obveznice 
Tod prebivajo veseli in družabni na politična in medijska kampanja o RS ter analitična opredelitev »so-
ljudje, ki z bolj ali manj domiselno slovenski nesposobnosti, omejeval- vereign risk« pri vrednostnih pa-
okrašenimi mlaji pred domovi pra- na kreditna politika Banke Slovenije pirjih držav, ki kontrolirajo ponud-
znujejo svoje okrogle obletnice. Na ter nacionalizacija slovenskih bank. bo denarja, EIPF, 2015).
poti sva naletela na abrahamsko Zadnji mesec dokaj normalnega Organizirana kampanja z name-
zabavo, poroko in sveto obhajilo, delovanja Banke Slovenije, julija nom ožigosati slovensko gospo-
druženja so potekala v kulturnih 2010, so bančna posojila realnemu darstvo kot nesposobno za popla-
in gasilskih domovih, gostilnah in sektorju gospodarstva (brez zava- čilo dolgov je močno prizadela tudi 
cerkvah. Zdi se, da tukajšnjo skup- rovalnic, skladov, ipd.) znašala 21,3 slovenski delniški trg. Indeks Lju-
nost najbolj povezuje in obvladuje milijarde evrov. V tem letu je naše bljanske borze SBITOP je upadal 
prav Cerkev. Ker je bilo toplo, so se gospodarstvo ustvarilo bruto do- do avgusta 2012 in se od svoje naj-
gospodinje ali obiskovalke po farov- mači produkt (BDP – vrednost pro- višje ravni avgusta 2007 znižal za 
škem vrtu v Zgornji Koreni spreha- izvedenih dobrin) 36 milijard evrov, 81 odstotkov. Ameriški borzni in-
jale kar v kopalkah. 23 milijard evrov izvoza blaga in deks Dow Jones je na primer med 
Pot sem okvirno začrtal že doma, storitev ter 0,6 milijarde evrov pre- zadnjo finančno krizo upadel za 42 
na terenu pa se človek orientira z sežka v menjavi s tujino. Ob nor- odstotkov (od oktobra 2007 do fe-
mobijem. Geopedija, kjer so vrisani malni ročnosti terjatev ne bi smelo bruarja 2009), nemški DAX pa za 
spomeniki, je na telefonu nerodna, biti težav s servisiranjem danih po- 50 odstotkov (od decembra 2007 
pomagati si je treba še z drugimi sojil. Umik kapitala z medbančnega do marca 2009). Delniški indeksi v 
aplikacijami, najbolj sem navajen Zemljevid dveh kolesarskih poti od spomenika do spomenika v Slovenskih goricah trga med finančno in gospodarsko ZDA in Nemčiji so po doseženem 
na Alpine Quest in Locus Maps, krizo leta 2009 je namreč z depo- dnu začeli hitro naraščati, medtem 
tudi zemljevid na papirju pride v ziti v celoti nadomestila država. V ko je slovenski borzni indeks nihal 
poštev. Za vsak primer sva slikala juliju 2010 je Banka Slovenije po- in se le počasi povečeval. Dodaten 
tudi spomenike, ki so na zemlje- Priznanja popisovalcem partizanskih spomenikov 
večala zahtevani količnik kapital- negativni učinek je namreč imela 
vidu označeni z rdečo zvezdico in ske ustreznosti bank in skupaj z za- nacionalizacija slovenskih poslov-
so torej že popisani, saj dodatna ostritvijo meril za presojo bonitete nih bank v letu 2013. Konec de-
boljša fotografija ne škoduje, pa še bančnih terjatev povzročila posto- cembra 2019, torej pred začetkom 
spremembe dokumentiraš, ki so se pno zmanjševanje obsega posojil pandemije covida 19, je bil ameri-
zgodile od zadnjega obiska. Spome- bank v tuji ali domači lasti. Do sep- ški borzni indeks Dow Jones gle-
niki sploh niso pri miru, z njimi se tembra 2016 so upadli na 9 milijard de na svojo raven pred začetkom 
ves čas kaj dogaja: obnavljajo jih in evrov. Znižanje posojil nefinanč- upadanja v letu 2007 večji za 101 
prestavljajo, včasih pa katerega tudi nemu sektorju za 58 odstotkov bi odstotek, nemški DAX pa za 63 od-
zmanjka. Ob prenovi jih snamejo s privedlo Slovenijo v popoln gospo- stotkov, medtem ko je bil SBITOP 
pročelij, vrnitev na fasado po kon- darski, socialni in politični kolaps, manjši za 65 odstotkov.
čanih delih pa ni samoumevna – Spomeničarski piknik na Srednji Dobravi 21. junija 2024 (Foto: Miran Hladnik) če ne bi naše gospodarstvo izpada Slovenija je od 2009 do 2019 
poizvedeti bo npr. treba, kakšna bo ponudbe prihrankov iz bančnega skupaj investirala 89 milijard evrov 
usoda plošče sedmim padlim, ki je Aprila 2024 je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije sistema nadomestilo s presežkom ter ustvarila 15 milijard evrov pre-
bila do trenutne prenove na fasadi Marijan Križman podpisal 49 posebnih priznanj »za delo pri projektu Partizanski lastnih prihrankov nad naložbami. sežka na tekočem računu plačilne 
osnovne šole v Spodnjem Dupleku. spomeniki na Geopediji in za ohranjanje spominskih obeležij« najbolj zavzetim Donos na obveznice slovenske bilance. Povečanje narodnogospo-
V splošnem so spomeniki tu lepo med prostovoljnimi popisovalci, tajnica Tina Masnec pa jih je razposlala države kaže zaupanje, ki ga v svetu darskih prihrankov nad naložbami 
vzdrževani, tako kot drugod po Slo- območnim organizacijam, da jih ob primernem trenutku podelijo svojim članom. uživa naše narodno gospodarstvo. (kaže jih presežek na tekočem ra-
veniji. Za razliko od drugih koncev Sodelavci, ki niso člani Zveze borcev, so lepo oblikovana priznanja dobili po pošti, Večje ko je zaupanje, nižji donos čunu) je omogočilo znižanje slo-
Slovenije na pokopališčih redko nagrajenci iz »trdega jedra« popisovalcev pa smo si jih vzajemno izročili kar na zahtevajo kupci obveznic. V času, venskega narodnogospodarskega 
najdeš družinski nagrobnik, na ka- spomeničarskem pikniku na Srednji Dobravi pri Kropi. Priznanja so bila podeljena ko je Slovenijo vodila socialdemo- neto dolga (razlike med danimi in 
terem bi pisalo, da je nekdo padel v času, ko je zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji po enajstih letih dela kratska koalicijska vlada, je bil do- najetimi krediti) z 13,1 milijarde 
v partizanih ali umrl v taborišču, je presegla število 8000. Spodbujajo nas, da kartiramo še preostale spomenike, nos na desetletno obveznico Repu- evrov konec leta 2008 na 1,2 mili-
pa več imen padlih mobilizirancev zlasti družinske nagrobnike na pokopališčih in obeležja Slovencem v tujini. Dela 
blike Slovenije med povprečno 4,9 jarde evrov konec leta 2019 (Banka 
v nemško vojsko; na celotnem slo- nam ne bo zmanjkalo: zapise v zbirki slogovno in jezikovno čistimo, dopolnjujemo 
odstotka v letu 2009 in 4,4 odstot- Slovenije, Bilten). V zadnji finančni 
venskem ozemlju je bilo takih več z literaturo, raziskujemo usode mrtvih, vnašamo spomenike v enciklopedične 
opise krajev in osebnosti, vedno bolj se povezujemo tudi mednarodno. ka leta 2011. Z začetkom blatenja krizi je Slovenija torej sama začela 
kot 10.000. V Trnovski vasi so zapi- (stigmatizacije) Slovenije ob na- financirati svoj razvoj.
8
SPOMINI Moj oče Boris Kidrič 
Zahteven in kritičen pri delu,  
doma pa miren in vesel človek
Moj oče je umrl zelo mlad, en dan matičnim političnim delovanjem. tudi sama začela razmišljati o znan-
po svojem enainštiridesetem roj- Prvo mu je uspelo, drugo pa ne. stvenem poklicu. Tam pa sem tudi 
stnem dnevu. Vedno ko se spom- Tako se spominjam, kako je oče slišala, koliko je oče naredil za ra-
nim, kako sem nabrala spominčice, pridrvel iz službe in se z našim ljub- zvoj znanosti v takratni Jugoslaviji. 
ki so ravno začele cveteti, jih spre- ljenim psom odpravil na lov v bli- Najprej kot predsednik slovenske 
šala in položila v čestitko, se razža- žnje lovišče. S tem pa je neločljivo vlade takoj po osvoboditvi, nato 
lostim. Verjetno jih ni več mogel vi- povezan spomin na moje obiske v pa na odgovornih položajih, po-
deti. Bil je čudovit in izredno topel bolnišnici. Med enim od njih sem v vezanih z ekonomsko politiko in 
oče. Njegovi sodelavci so mi mno- sobi opazila nekakšne lovske rekvi- gospodarstvom v povojni Jugosla-
go let pozneje pripovedovali, da je zite (ne spomnim se, katere), oče viji, je imel velik vpliv in odločil-
pri delu bil zelo zahteven do njih, pa je rekel, da bo, ko bo ozdravel, no vlogo pri odobritvi sredstev za 
včasih tudi preveč, kajti vsi niso bili še vedno hodil na zalezovanje oz. razvoj mnogih znanstvenih usta-
sposobni dohitevati njegove izje- opazovanje živali, vendar ne več nov. Raziskovalci v Vinči so takrat 
mne energije in vztrajnosti. Tisti, s puško, temveč s kamero v roki. poudarili, da se zavedajo, da se je 
s katerimi sem bila v prijateljskem Čez nekaj časa mi je njegov takra- v težkih ekonomskih razmerah in 
odnosu, so mi iskreno povedali, da tni varnostnik povedal, da je oče z ob vsakršnem pomanjkanju veli-
so mu njegovo »preganjanje« mar- njim govoril o tej svoji odločitvi in ko storilo za znanost. Znanost in 
sikdaj tudi zamerili. Vsi pa so po- želji, da bi šel v gozdove, kjer živali znanstvene institucije je bilo treba 
udarjali, da so najbolj cenili to, da ne bi ubijal, temveč bi jih opazoval povsem na novo vzpostaviti, od nji-
jih je poslušal, tudi njihove kritične in bolje spoznaval. hove materialne podlage do social-
pripombe, ki jih je najprej zavrnil, Kot sem že omenila, se spomi- nih struktur. Oče je razumel pomen 
sledeč svoji dobro znani vnemi in njam, da je oče veliko razmišljal. znanja in raziskovalnega dela za ra-
nekakšnemu zanosu, ko se mu je Doma je imel prostrano delovno zvoj družbe in je zato tudi bil pobu-
porodila nova zamisel. Potem pa je sobo, polno knjig in papirjev in – dnik in podpornik ustanovitve treh 
po nočnem premisleku zjutraj pri- vsaj meni se je tako zdelo – z og- največjih inštitutov v takratni Jugo-
šel v službo in priznal, da so ime- romno pisalno mizo. Do te sobe slaviji, že omenjenega v Vinči poleg 
li prav. Doma je bil miren, vesel in sem vedno čutila nekakšno stra- Beograda, Instituta Ruđer Bošković 
čisto nič strog oče, nikoli ga nisem hospoštovanje. Zanimalo me je, v Zagrebu in Instituta Jožef  Stefan 
slišala, da bi dvignil glas, da ne go- kaj je v tistih knjigah in papirjih, še v Ljubljani. 
vorim o tem, da bi sestro ali mene vedno slišim očetov glas, kako mi Zadnjih nekaj let sem opazila, da 
grobo okregal. zakliče: »Zakajček!«, ker sem na številni kar predpostavljajo, da v 
Seveda imam veliko spominov vsako njegovo razlago odgovorila režimu po drugi svetovni vojni za 
nanj, eden od njih je povezan z z zakaj. znanost pri nas niso bili dobri časi. 
očetovo navado, da je tudi doma Včasih sem pokukala v njegove Resnica je drugačna in za to obsta-
globoko razmišljal o problemih, ki papirje in očarali so me nekakšni jajo številni dokazi. Ko sem študi-
jih je skušal razvozlati. Slika naše matematični izrazi, meni seveda rala na Prirodoslovno-matematični 
dnevne sobe, v kateri oče hodi sem Boris Kidrič med vojno popolnoma nerazumljivi. V že ome- fakulteti v Beogradu, mi je nekoč 
govorili. Mnogo let po tistih časih ljevini Jugoslaviji, je zajadral v filo- celo moj mentor, ugledni akade-
Spominjam se tudi, sem v knjigi Obrazi Josipa Vidmar- zofsko literaturo. Ko se je seznanil z mik iz stare meščanske družine iz 
Zemuna, ki nikakor ni bil ideološko 
da so me impresionirali ja prebrala opis večerov za očeto- mladimi steklarji v Rogaški Slatini, 
vo mizo, v katerih so »prerešetali je spoznal, kako težak je socialno- blizu komunistom, z velikim spo-
pogovori o nekakšnih sto in sto stvari, političnih, zgodo- -ekonomski položaj mnogih v ta- štovanjem omenil očetove zasluge 
institucijah, ki so vinskih, kulturnih in revolucionar- kratni državi. Postal je aktivist ter na tem polju.
Očeta so okoliščine, v katerih je 
se očetu zdele zelo nih. Veliko smo razpravljali tudi o pomagal pri akcijah mladih komu-
umetnosti, zlasti o literaturi.« Vid- nistov in sindikalistov. Imel je ko- živel, njegov čut za socialno-eko-
pomembne. Ob tem sem mar še pravi, da so »veseli, lahkot- maj sedemnajst let, ko so ga zaradi nomske težave ljudi, želja po vpli-
si zamišljala, kako teče ni, glasni, tehtni, vsakršni pogovori tega zaprli in odpeljali v Beograd, vanju na družbene spremembe, 
občutek odgovornosti in delovne 
delo v njih. Čez kakšnih za mizo Kidričevih, ki so se redno kjer ga je sodišče za zaščito drža-
naloge, ki jih je prinesel čas, odnesli 
pet let sem z mamo vlekli pozno v noč«, po kominfor- ve dan po osemnajstem rojstnem 
mu in prelomu s Sovjetsko zvezo dnevu obsodilo na leto dni zapora. stran od kulture in kulturne politi-
in sestro res obiskala dobili novo vsebino, danes si lahko Po prestani kazni ga je oče v želji, ke, ki sta ga zelo privlačili. Verjetno 
Inštitut za nuklearne samo predstavljamo, kakšno. da bi mu ponudil kako drugo »za- je eden od razlogov za to bilo tudi 
dejstvo, da je bil njegov oče literar-
vede v Vinči, ki se je Oče je zelo veliko delal, tako re- bavo« – tako kot to danes starši v 
koč brez počitka, brez običajnih po- skrbi zaradi drog in podobno počno ni zgodovinar France Kidrič. Oče je 
takrat imenoval po čitnic. Njegova redka rekreacija je s športno dejavnostjo otrok – na- svoja otroška in najstniška leta pre-
očetu. bil občasen lov. Zanimivo je, kako potil k znanemu ljubljanskemu od- živel obkrožen s knjigami iz bogate 
je sploh prišlo do tega, da je pos- vetniku in velikemu lovcu. Seveda Boris Kidrič domače knjižnice, bil je tako rekoč 
tal lovec. Kot zvedav najstnik, sin je upal, da se bo njegov sin vklju- obkrožen s kulturo. Mama mi je o 
univerzitetnega profesorja v Kra- čil v lovstvo in prenehal s proble- njenih pričevanjih Josip Vidmar tem večkrat pripovedovala. Oče-
in tja z rokami na hrbtu, ob tem pravi: »Poleg tega nam je Kidrič še tova tiha želja je bila ukvarjati se 
moja sestra vadi igranje na klavir, pogosto razlagal gospodarske pro- s kulturo, ne z ekonomijo. Čeprav 
jaz pa se motam okoli njegovih nog, bleme naše države. Bilo je več kot njegova služba ni bila povezana s 
je v meni še vedno živa. Pozneje zanimivo videti tega bivšega kemi- kulturo, je kljub veliki zaposlenosti 
sem podvomila, da se je to v resnici ka, kako se je poglabljal v gospo- v prostem času vedno rad razpra-
dogajalo, pa mi je mama povedala, darska vprašanja in naloge. Požiral vljal o umetnosti, zlasti o literaturi, 
da je res bilo tako. Ne samo da ga je teoretične ekonomske knjige in kot pravi Vidmar. Jaz se spominjam 
sestra in jaz s svojim početjem nis- hkrati vodil celotno jugoslovansko velikega starinskega radia z gramo-
va motili, še vesel je bil, da sva ob gospodarstvo s trdo, toda sigurno fonom v kotu njegove delovne sobe 
njem. Tako se je lažje osredotočil roko. Poznal je vse dotedanje sta- in kopice debelih albumov starih 
na teme, ki so ga zaposlovale. tistične preglede in je nenehoma plošč, na katerih so bile posnete 
Še en prizor je velikokrat pred zahteval novih in novih. Zajemal mnoge opere z odličnimi pevci in 
mojimi očmi. Vidim zakajeno jedil- je v svojo evidenco več in več go- znamenite simfonije. Včasih jih je 
nico (v tistih časih so tako rekoč vsi spodarskih dejstev in faktorjev in je poslušal pozno v noč. Spomnim se 
kadili – lahko da je tudi to bil eden sistematično gradil svoj pogled in tudi razprave med mamo in oče-
od vzrokov za očetovo bolezen) in način svojega delovanja, se pravi tom o tem, kateri inštrument lahko 
v njej očeta, velikokrat tudi mamo, svojih posegov v tok tega divjega več »pove«, kateri je bolj »ekspresi-
in nekaj drugih ljudi, ki so mi bili dogajanja.« ven«, violina ali klavir. Oče je bil za 
dobro znani. Običajno so to bili nje- Spominjam se tudi, da so me im- violino, če se prav spomnim, zato 
govi tovariši iz partizanov, vsi so- presionirali pogovori o nekakšnih ker lahko poraja tako globoke in 
potniki iz Osvobodilne fronte. Vne- institucijah, ki so se očetu zdele pretresljive zvoke.
to in živahno so razpravljali, včasih zelo pomembne. Ob tem sem si Takšni so moji spominski utrin-
že kar razburjeno hodili sem in tja. zamišljala, kako teče delo v njih. ki na očeta Borisa Kidriča, spomi-
Meni je bilo zelo zanimivo, čeprav Čez kakšnih pet let sem z mamo in ni otroka, ki se ni zavedal pomena 
seveda nisem razumela, za kaj gre. sestro res obiskala Inštitut za nuk- tistega, kar je videl, povezani s tem, 
Ovila me je posebna atmosfera kre- learne vede v Vinči, ki se je takrat kar sem šele pozneje izvedela in ra-
sanja mnenj, živahnega duha, za- imenoval po očetu. Name je obisk zumela.
interesiranosti za tisto, o čemer so Josip Vidmar, Zdenka Kidrič in Boris Kidrič te ustanove naredil tak vtis, da sem Marjetka Kidrič
9
DOGODKI Voličina v Slovenskih goricah DOGODKI Pohod Sredgora
Pustimo zlo  Leto domovine  
pred vrati domovine v občini Črnomelj 
Na Kocbekovi domačiji pri parti- dejanj za njihovo prenehanje. Evro- turno-turističnega društva Selce, Leto 2024 je občina Črnomelj raz- V organizaciji podpredsednika KO 
zanski bolnici Cafa v Voličini v Slo- pa je v minulem stoletju sovraštvo ljudske pevke Društva upokojen- glasila za leto domovine, saj letos ZB za vrednote NOB Črnomelj 
venskih goricah je bilo tradicional- drago plačala, zato bi se iz zgodo- cev Lenart in Folklorna skupina mineva 80 let od zasedanja SNOS Marjana Kastelica in vodstva ZB za 
no, že 11. srečanje članic in članov vine morali česa naučiti. Cena za Jurovčan iz Jurovskega Dola. Spo- v Črnomlju, kjer sta se oblikovali vrednote NOB Črnomelj se je okoli 
lenarškega območnega združenja mir in svobodo je bila visoka in tudi minsko popoldne so sklenili z dru- slovenska država in njena oblast. 50 pohodnikov podalo na pohod s 
za vrednote NOB. Pridružili so se za samostojno državo Slovenijo so žabnim srečanjem. Urška Klakočar Poleg drugih pomembnih sklepov startom pri Sredgorski luži. Vodstvo 
jim številni domoljubi, veterani voj- bile potrebne žrtve. Vse to je treba Zupančič si je v spremstvu gospo- je bil sprejet sklep o pravici sloven- je prevzela Roza Mohar, članica ZB 
ne za Slovenijo, domačini iz Voliči- spoštovati. Brez dlake na jeziku je darja Kocbekove kmetije in župana skega naroda do postavitve lastne za vrednote NOB Semič, saj je dob-
ne in gostje iz sosednjih območnih še poudarila, da bi morali biti vsi Janeza Krambergerja ogledala še vlade. Poleg tega, da ima občina ra poznavalka zgodovine in hkrati 
združenj za vrednote NOB iz Ptuja politični in javni funkcionarji zgled sodoben hlev za govejo živino. Dalj Črnomelj datum zasedanja SNOS gonilna sila ohranjanja, označeva-
in Pesnice. Prišla sta tudi župana strpnosti in ustvarjalnega sodelo- časa se je zadržala med udeleženci za svoj občinski praznik, je občin- nja in urejanja spominskih obeležij 
občin Lenart in Benedikt, mag. Ja- vanja različno mislečih ter bi mora- srečanja in nastopajočimi, še pose- ski svet želel dati letošnjemu letu in bolnic iz časa narodnoosvobodil-
nez Kramberger in mag. Milan Re- li vselej najodločneje nastopiti proti bej med plesalci Folklorne skupine še večji poudarek z razglasitvijo nega boja na območju Kočevskega 
pič, ter podžupana občin Sv. Jurij vsem oblikam sovražnosti. »Zlo je Jurovčan, ki jih je vodil predsednik leta 2024 za leto domovine. V to roga. S svojo prisotnostjo so nas 
in Sv. Trojica v Slovenskih goricah, tisto, kar ljudi ločuje,« je dejala Kla- in hkrati podžupan občine Sv. Jurij praznovanje smo se vključili tudi počastili tudi člani Kulturno zgo-
Miroslav Breznik in Natalija Roškar kočar Zupančičeva v Voličini in do- v Slovenskih goricah Miroslav Bre- v Združenju borcev za vrednote dovinskega društva Franc Rozman 
Nedok. Množica udeležencev sre- dala, da »naj pustimo zlo pred vrati znik. Stiska rok in prijazne besede NOB Črnomelj. Tako smo v febru- - Stane.
čanja, ki je vsako leto namenjeno naše lepe oaze miru«. pa so bili veseli tudi nastopajoči. arju že pripravili pohod do prvega Pri počastitvi leta domovine 
ohranjanju spomina na sožitje in V bogatem kulturnem programu začasnega zbirališča belokranjskih bomo sodelovali še z nekaterimi 
humanost v težkih časih nemške so nastopili pevke in pevci Kul- Marjan Toš partizanov pri Miklerjih, 27. aprila prireditvami. V načrtu pa imamo 
okupacije 1941–1945, je posebej pa smo se podali na pohod po po- tudi nekaj dejavnosti v sodelovanju 
toplo pozdravila predsednico Dr- teh gozdne železnice do začasnega z združenjema iz Semiča in Metlike.
žavnega zbora Republike Slovenije, Bolnica Cafa groba komandanta Franca Rozma-
mag. Urško Klakočar Zupančič. na - Staneta na Sredgori pri Planini. ZB za vrednote NOB Črnomelj
V slavnostnem kratkem, a spo-
ročilno izjemno bogatem govoru je 
predsednica državnega zbora med DOGODKI Titova vas
drugim opozorila na hude preizkuš-
nje Slovencev v okupirani Štajerski 
1941–1945, ko je nacizem z vse- Črpanje modrosti  
mi represivnimi ukrepi neusmilje-
no izvajal raznarodovalno politiko. 
Omenila je tudi partizansko gibanje 
na območju Voličine, ki se je razvilo iz vrednot NOB
leta 1944, ko je bilo vanj vključenih Spominsko srečanje pri Cafi je bilo množično obiskano. (Foto: Marjan Toš)
okoli 90 domačinov. Kljub terorju 
in grožnjam je tod delovala parti- Pri kmetu Smrdelju v Zg. Voličini v Slovenskih goricah je bila leta 1944 25. maja, na dan mladosti, je ZB telju, da se pogovorimo, stisnemo 
zanska bolnica Cafa, ki je ohranjen ustanovljena zasilna partizanska bolnišnica Cafa. Delovala je v skrivnem bunkerju za ohranjanje vrednot NOB Žirov- roko. Vendar mislim, da tistim, ki 
spomenik humanosti in človečnosti pod listnjakom v gospodarskem poslopju. Že leta 1953 so na gospodarskem nica prijatelje narave in pohodnike smo se zbrali tu, to ni težko.«
v težkih vojnih časih. Predsednica poslopju zdajšnje ugledne domačije Kocbekovih namestili spominsko ploščo. povabila na 10. jubilejni pohod na Nagovoril nas je tudi župan ob-
parlamenta je posebej opozorila, Člani Območnega združenja za vrednote NOB Lenart skupaj s Kocbekovimi Mali vrh in v Titovo vas. Pohod- čine Žirovnice Leopold Pogačar, 
da danes sicer živimo v svobodi, lepo skrbijo za njeno vzdrževanje. Bolnica Cafa v Voličini, kjer se je leta 1944 nikov, ki so za prihod do partizan- ki je pozdravil prireditev, name-
a hkrati v zelo nemirnem svetu, v narodnoosvobodilno gibanje zelo razmahnilo, ostaja velik spomenik humanosti skega tabora izbrali različne poti, je njeno ohranjanju spomina na nek-
katerem je vse preveč sovraštva, v težkih časih nemške okupacije 1941–1945 in narodnoosvobodilnega gibanja, bilo krepko več kot sto. Kot vsa leta danje dogodke, in pozval k minuti 
nestrpnosti, spodbujanja konfliktov, v katero so se na območju Voličine vključevali številni domačini. Mnogi so doslej so bili pohodniki ob vstopu v molka za žrtve vojn, ki ta čas div-
žal pa premalo besed in odločnih uporništvo plačali z življenjem. tabor sprejeti s šilcem in zaseko na jajo v svetu. S Kajuhovo poezijo 
kosu kruha. je nastopil Božo, Špela Šemrl pa 
DOGODKI Celje
Zvenela je pesem upora
Zadnji odmev Mladinskega pevske- Takole so zapisali o letošnjem pro- li smo jih tam, kjer so naši predni-
ga festivala Celje 2024 je zazvenel jektu, ki je navdušil številne poslu- ki iskali svobodo, jih zalili s svežo 
26. aprila v celjskem Narodnem šalce v Velenju, Žalcu in Celju, tako vodo in povezali s trakom mladosti. 
domu s pesmijo upora v izvedbi se- da so fante nagradili s stoječimi Ta šopek je za vse nas in vas z zgo-
danjih in nekdanjih pevcev FaVoZe. ovacijami: »Mladostniško neobre- dovinske gmajne našega naroda, 
S Pesmijo upora so nekdanji in se- menjeni z etiketami, ki upor in pot ki je z uporom vedno iskal pot pod 
danji pevci FaVoZe, fantovske vo- k svobodi prekrivajo z ideološkimi žarke svobodnega sonca naše de-
kalne zasedbe GCC, pod vodstvom predznaki, smo svoj glasbeni šopek žele in vsega sveta. Naj rdeča zarja, 
dirigenta Gregorja Deleje počastili povezali s trnovimi cvetovi kmeč- ki fante in dekleta že stoletja kliče v 
dan upora proti okupatorju in 20. kih puntov, ilirskega kraljestva, av- vojne, končno postane le še spomin 
obletnico vstopa Slovenije v Evrop- strijskega cesarstva, bojišč obeh na preteklost.« 
sko unijo. svetovnih vojn in leta 1991. Nabra- S. B. Letos nas je v Titovi vasi najprej že tradicionalno s partizansko pe-
nagovoril predsednik ZB Žirovnica smijo na harmoniki. Prireditev se 
Anže Mrak. Med drugim je pove- je sklenila ob partizanskem gola-
dal: »Vesel sem, da nas je veliko, ki žu in prijetnem druženju na pri-
nam ni vseeno za vrednote naro- reditvenem prostoru v Zavrhu. 
dnoosvobodilnega boja, saj mora- Tu se nam je pridružila tudi naša 
mo iz njih črpati modrost za seda- častna predsednica Angelca Vi-
njost in prihodnost. Partizani in vsi dic - Vlasta, udeleženka razvitja 
drugi, ki so se borili za svobodo, so slovenske zastave na Triglavu 20. 
se odpovedali marsičemu. Priprav- oktobra 1944, ko je bil osvobojen 
ljeni so se bili odpovedati tudi živ- Beograd.
ljenju. Čemu smo se mi pripravljeni Pa še to: pred pohodom smo čla-
odpovedati danes, da bodo naši ot- ni naše organizacije izvedli delovno 
roci lahko živeli v prihodnosti? Da- akcijo, s katero smo uredili pot od 
nes naši sovražniki niso okupatorji, smokuškega mostu do Titove vasi, 
tanki in letala, temveč potrošništvo, tako da je bila varna za vse pohod-
pehanje za materialnim. Za hipno nike. Kajti pot nam je lanskega av-
zadovoljstvo uničujemo vse, kar gusta močno poškodovalo neurje. 
nam je na poti. Težko si vzamemo Obnova pa še sledi.
čas, da priskočimo na pomoč prija- B. J., P. K.
10
V SLIKI IN BESEDI
Zagorje ob Savi: čnega združenja slovenskih častnikov Ptuj, Kluba brigadirjev Ptuj in Društva Na komemoraciji so nastopili učenci Osnovne šole Zg. Polskava, pevski zbor 
Te dni mineva 81 let od dneva, ko so nacisti v Zagorju ob Savi kot talca vojnih invalidov Ptuj. Obrtnik in KUD Zg. Polskava. Navzoče je nagovoril predsednik krajevne or-
ustrelili Karla Pajenka, aktivista Osvobodilne fronte in tesnega terenskega   Potem ko je delegacija, v kateri so bili ptujska županja Nuška Gajšek, pod- ganizacije Zg. Polskava Marjan Ravš.
sodelavca Pohorskega bataljona. predsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije dr. Ljubica Jelušič, predsednica  
 Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj Branka Bezeljak ter predstavniki 
domoljubnih in veteranskih organizacij, k spominski plošči na nekdanjih 
zaporih položila venec, je zbrane nagovorila dr. Ljubica Jelušič. V čustvenem 
slavnostnem nagovoru je med drugim opozorila na dejstvo, da nam v Evro-
pi in svetu vse bolj grozijo krvave vojne, v katerih umirajo nedolžne žrtve. 
Poudarila je, da mir, ki ga pri nas še uživamo, nima povsod enakega pomena. 
V kulturno-umetniškem programu so poleg Pihalnega orkestra Ptuj nasto-
pili še združena moška pevska zbora KUD Rogoznica in Komorni moški zbor 
Ptuj, Ženski PZ Društva prijateljev PMPO, Plesna skupnost GEA - DPD Svo-
bode Ptuj, raperja Aljaž Šešo - Šešmajster in Mišel Ristov – Amosocialec 
ter recitatorji Gimnazije Ptuj. Po slovesnosti pa so se tudi tokrat podali na 
tradicionalni pohod po poteh prijateljstva in spominov na Kicar, kjer je bila 
popoldne še priložnostna slovesnost s tovariškim srečanjem članov ptu-
Udeleženci slovesnosti so slišali govor njegove nečakinje Katje: »V času, ko jskega Kluba brigadirjev. 25. maj je bil včasih znan kot dan mladosti in ta dan so člani izbrali za 
je bila svoboda le kot oddaljene sanje, so naši predniki trdno in brezkom- Martin Ozmec ekskurzijo v Središče ob Dravi in Razkrižje. Po pokušini izdelkov in ogledu 
promisno podpirali partizansko gibanje, ki je prineslo upanje našemu naro-  oljarne v Središču ob Dravi jih je pot vodila do Razkrižja, kjer so si ogledali 
du. Njihova aretacija, ki jo je izvedel okupator, ni bila le posledica njihovega Hrastnik: prizor iz življenja v prazgodovini. Zelo lep vtis je na vse prisotne naredil 
neustrašnega boja za pravičnost, ampak tudi dokaz o neomajni zavezano- ogled dimnikarskega in čevljarskega muzeja. Sledil je obisk Gibine, kjer 
sti ideji svobode. Z vsakim dajanjem pomoči, z vsakim skritim sporočilom so prisluhnili domačinu, ki je predstavil dogodke v teh krajih med osamo-
in vsakim tveganjem, ki so ga sprejeli, so pisali zgodovino naših družin in svojitveno vojno. V Ljutomeru so prižgali svečko pred spomenikom žrtvam 
našega naroda. Naj njihova žrtvovanja ne bodo nikoli pozabljena! V njihov narodnoosvobodilnega boja. Po okusnem kosilu v znanem kmečkem turiz-
spomin se zavezujemo, da bomo ohranjali vrednote, za katere so se borili, mu v Koprivi so se polni lepih vtisov vrnili domov, srečni, da so preživeli 
in da bomo gradili svet, ki bo pravičen in svoboden za vse.« prijeten dan v dobri družbi.              
Stane Gradišnik Jožica Ravš
Vrhnika: Fažana:
Ob 80. obletnici smrti kurirja TV-17 Marka Krznariča Na tradicionalnem 19. srečanju »Titovi dnevi« se je na spominskem dnevu 
smo člani ZB za vrednote NOB Vrhnika očistili okoli- v Fažani zbrala množica obiskovalcev, ki so s pesmijo, glasbo in pozdravi 
co spominskega obeležja nad železniško progo med obogatili srečanje. Odprtje je potekalo v Multimedijskem centru Fažana, 
železniško postajo Verd in Štampetovem mostom, ki kjer je bila tudi bogata razstava. Vse navzoče sta pozdravila Josip Hrva-
je postavljeno v njegov spomin. Obnovili smo tudi Obnovljena spominska plošča in udeleženci pohoda tin, predsednik Protifašistične udruge Istrske županije, in župan Fažane. Po 
črke na spominski plošči, položili cvetje ter mu priž- krajšem kulturnem programu se je prireditev nadaljevala v parku ob morju, 
gali svečo. ZB za vrednote NOB Hrastnik je 
  Po pisanju vrhniškega partizanskega pisatelja Karla 5. junija pripravil pohod v Krni-
Grabeljška - Gabra v knjižnem delu Vrhnika z okolico ce. Udeležilo se ga je deset po-
v NOB 1941–1945 sta kurirja TV-17 Jože Debevec hodnikov. Prvi postanek je bil v 
- Žan Marko Krznarič Spodnjih Krnicah, kjer je odkrita 
in Marko Krznarič peljala iz obnovljena spominska plošča na 
TV-17 neke ljudi proti Dolo- nekdanji zidanici v lasti družine 
mitom. Nad železniško pro- Lidije Šentjurc. Na plošči piše: »V 
go sta oba stopila na tam tej hiši so se zbirali prvi borci za 
nastavljene mine in bila pri novo socijalistično Jugoslavijo«. 
tem ranjena. Debevec se je Pohod se je nadaljeval v Krnice, 
lahko še umaknil nazaj proti kjer smo se ob 80. obletnici pri 
TV-17 iskat pomoč, Krznarič spomeniku padlim in umrlim 
pa je na kraju nesreče ostal domačinov med narodnoosvobo- Polaganje venca pri spomeniku v Kr- kjer so udeleženci s pesmijo, glasbo in pozdravi nadaljevali srečanje. Zapeli 
hudo ranjen. Tu so ga našli dilnim bojem, poklonili s polaga- nicah so mešani pevski zbor iz Istre, ljudski istrski pevci in godci, otroci, pozdrave 
domači domobranci in ga njem venca in prižigom sveč. Društva Tito iz Izole pa je s pesmijo prinesla in s svojo skupino pevk ter 
pokončali. Krznaričevi po- Združenje borcev za vrednote NOB Hrastnik dveh harmonikarjev navdušila Marjetka Popovski. Tisočglava množica je z 
smrtni ostanki so bili po voj- njo glasno prepevala revolucionarne in domoljubne pesmi, zaplapolale pa 
ni preneseni v grobnico na Črnomelj: so tudi delavske zastave.
Spominsko obeležje umorjenemu  Drči nad Vrhniko. V okviru letnega načrta je Združenje borcev za vrednote NOB Črnomelj S. B.
partizanskemu kurirju Miran Štupica 27. junija pripravilo strokovno ekskurzijo Spomin na Kajuha na Štajersko. 
V Velenju smo se ustavili na Titovem trgu in tam nas je pozdravila podžu- Razbor:
 panja Mestne občine Velenje. Predstavila nam je zgodovino Velenja, nekaj 
Straža: o njegovem razvoju in ohranjanju vrednot narodnoosvobodilnega boja pri 
V občini Straža je 5. julija 2024 gostovala Slovenska bakla. Naj spomnim, za njih. Nato smo se odpeljali mimo Velenjskega jezera v Šoštanj, si ogledali 
kaj pravzaprav gre. Projekt Slovenska bakla je pred tremi leti pred olimpij- slovenski muzej usnjarstva, Kajuhovo rojstno hišo, dobrodošlico pa so nam 
skimi igrami v Tokiu prvič res temeljito prepotoval vso Slovenijo. Plamenica, pripravili v vili Mayer. Gostoljubno nas je sprejel tudi župan občine Šoštanj.
ki so jo leta 2021 ponesli po 211 občinah Slovenije, je zažarela aprila 2021   Ker smo ekskurzijo poimenovali Spomin na Kajuha, smo obiskali tudi Žleb-
v jeklarni SIJ Metala Ravne na Koroškem. nikovo domačijo, kjer je leta 1944 padel Kajuh. Zadnji ogled je bil name-
Postavili smo spominsko obeležje aktivistu Osvobodilne fronte na Razbor-
ju, Ivanu Kotniku, ki so ga nacisti kot talca ustrelili v Zagorju ob Savi. Na 
Kunejevi domačiji raste že četrti rod upornih koroških domoljubov. Ivanovo 
izročilo je obrodilo bogat sad.
Stane Gradišnik
Gabrovica:
Priložnost za nošenje bakle je dobila tudi borčevska organizacija. V Gabrovici pri Črnem Kalu smo počastili spomin na 28. maj 1944, ko so 
njen obisku Topolšice, kjer je general Löhr podpisal kapitulacijo na sloven- Nemci, italijanski fašisti in domobranci požgali vas in ubili devet domači-
  Tokrat je v vsem svojem siju zasijala tudi pri nas na Dolenjskem. Po ob- skih tleh. O tem dogodku nas je seznanil kustos muzeja iz Velenja. nov, med njimi tudi štiriletno Nerino, vse za delo sposobne pa so odpeljali v 
činskem razrezu traku je tudi ZB za vrednote NOB Straža dobil priložnost   Ekskurzijo so nam pomagali pripraviti predstavniki vile Mayer iz Šoštanja Nemčijo ali v tržaško Rižarno. Vaščani so raje izbrali smrt in internacijo, kot 
za nošenje bakle in sodelovanje v tej akciji. Ekipa ZB za vrednote NOB je s in predsednik KO ZB iz Topolšice, ki nas je vseskozi vodil, za kar mu izre-
svojim podmladkom nalogo oddelala častno in tako sodelovala v tej hvale- kamo iskreno zahvalo. Po zasluženem kosilu smo se odpravili proti domu 
vredni akciji. Dobro organizirana in prav tako izvedena prireditev je prite- z obljubo, da bomo predstavnike združenja iz Velenja z veseljem pričakali 
gnila množico krajanov na startu in cilju, še zlasti zavoljo na novo organizi- v Črnomlju.
rane veteranske godbe na pihala, ki je dodobra popestrila dogodek. Ljudmila Kocjan
Branko Đukić Zgornja Polskava:
Ptuj: Člani KO borcev za vrednote NOB so v marcu izvedli redni letni občni zbor, 
V Sončnem parku pod gradom se je na osrednji slovesnosti ob dnevu upora na katerem so pregledali delo v preteklem letu in potrdili program dela za 
proti okupatorju zbralo nekaj sto udeležencev, med njimi tudi praporščaki letos. Uspešno sodelujejo z vsemi društvi v krajevni skupnosti in občinsko 
veteranskih in domoljubnih organizacij: Združenja borcev za vrednote NOB organizacijo ZZB. Ob prazniku krajevne skupnosti Zg. Polskava so pripravili 
Ptuj, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, Policijskega komemoracijo ob grobu talcev v Gaju pri Zg. Polskavi. Pred tem so skupaj 
veteranskega društva Sever Maribor, Društva generala Maistra Ptuj, Obmo- s tamkajšnjo lovsko družino primerno uredili okolico pri spomeniku talcev. 
11
V SLIKI IN BESEDI
pa da bi izdali v svojih bunkerjih skrite partizane in tiskarno Žena. snosti, predsednika KO ZB NOB Skorno - Florjan - Bele Vode Romana Obla-
  To sta v svojih pozdravnih nagovorih poudarila že predsednik krajevne ka. Spomnil je na 25. junij 1991, ko je Skupščina Republike Slovenije spre-
skupnosti Črni Kal Pavel Frank in predsednik koprskega združenja borcev jela Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike 
Vojko Vodopivec. Ves boj ljudi iz tega dela Bržanije in njihove žrtve od 15. Slovenije ter tako uradno razglasila samostojno državo. 
maja 1921 dalje pa je zelo občuteno orisala slavnostna govornica dr. Vesna   Poudaril je, da smo se zbrali na tem kraju, da se spomnimo dogodkov 
Mikolič, ki sama izhaja s tega dela Kraškega roba, in otroci Osnovne šole izpred 80 let in počastimo spomin na tiste, ki so se v naši najbolj kruti 
Dekani, ki so med nastopom svojega zbora tudi uprizorili nekatere dogodke. zgodovini druge svetovne vojne odločili prav in darovali največ, da danes 
Še bolj izrazno sta dogodke podala recitator Brane Grubar in pevka Martina živimo v svoji domovini in govorimo slovensko. Vrednote, zaradi katerih so 
z ansamblom Vstala Primorska. Prav veličasten pa je bil nastop Ženskega se odločili, da stopijo v partizanske vrste in jih branijo tudi za ceno svojega 
pevskega zbora Kombinat in je odlično zaokrožil prireditev, ki jo je pod življenja, so največ, kar lahko nekdo pokloni za prihodnost svoje domovine. 
taktirko Darje Krkoč vodila Mojca Klarič. Na nas je, da s spoštljivo in ponosno ohranjamo spomin na dogodke, ki so 
  Že pred prireditvijo so se pred Sv. Jamo pri Socerbu zbrali pohodniki naše- nas že takrat popeljali na pot naše samostojnosti. 
ga združenja in ANPI-VZPI z one strani meje. Počastili so 80. obletnico usta-  
novitve pretežno italijanske partizanske brigade Alma Vivoda in se med Obnovljena plošča v spomin na ustanovni sestanek Osvobodilne fronte 
potjo do Gabrovice poklonili pred osapskim spomenikom žrtvam fašizma na Potrčevi cesti oktobra 1942
in druge svetovne vojne.
Miloš Ivančič letu 2021 smo pridobili status nevladne organizacije v javnem interesu. 
 Združenje vodi Branka Bezeljak.
Mali Rakitovec:   Program dela izvajajo s članarinami, s podporo MORS, predvsem pa s so-
23. marca je bila na Malem Rakitovcu spominska slovesnost. Navzoči smo financiranjem mestne občine Ptuj, na lokalni ravni pa tudi s podporo občin 
se poklonili upornim partizanskim enotam, še posebej 28 padlim borcem Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Cirkulane in Markovci. Združenje je včlanjeno v 
Zvezo združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije in 
deluje v skladu z njenimi vrednotami, statutom in programskimi izhodišči, 
povezuje se s Pokrajinskim svetom združenj borcev Maribor in sodeluje v 
Koordinaciji veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije – KoDVOS. 
Glavna naloga je ohranjati spomin na dogodke v času narodnoosvobodilne- Ob zvokih slovenske himne, ki so jo zapeli člani MePZ Skorno, so pri spo-
ga boja. Člani pripravljajo spominske slovesnosti ob obeležjih in spomeni- meniku prvič slovesno dvignili slovensko zastavo predsednik krajevne 
kih, saj je za vsakim vklesanim imenom na spominski plošči osebna zgodba, skupnosti Skorno - Florjan Matej Skornšek, predsednik turističnega društva 
povečini zelo mladih ljudi. Skorno Srečko Stropnik in član Turističnega društva Skorno Franc Skornšek.
  Osrednje spominske slovesnosti, ki jih pripravljajo vsako leto, so 27. aprila   Ob praznovanju dneva državnosti so pri spomeniku položili venec v spo-
proslava državnega praznika ob dnevu upora proti okupatorju pred starimi min na 19 padlih borcev Šercerjeve brigade. Venec so položili župan občine 
zapori in tradicionalni pohod na Kicar po poteh prostovoljnega dela s Klu- Šoštanj Boris Goličnik, predsednik KO ZB NOB Roman Oblak in podpred-
bom brigadirjev Ptuj, 8. maja na gradu Borl, kjer je bilo zbirno taborišče za sednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Anton Urbanc.
izgnance, taboriščnike in talce, vsako leto polagajo cvetje, prihodnje leto pa   Zatem so bili navzoči vabljeni do cerkve sv. Antona, kjer je msgr. Jože Pri-
Šlandrove in Tomšičeve brigade ter žrtvam požiga vasi Mali in Veliki Raki- božič daroval mašo za domovino in za vse, ki so v drugi svetovni vojni da-
tovec 23. marca 1944. ZB NOB Kamnik je leta 1949 nad vasjo Mali Rakito- rovali svoje življenje, bili internirani in kakor koli trpeli zaradi agresije fa-
vec uredil grobišče v obliki kamnitega kvadra z zvezdo na vrhu, grobišče šističnega okupatorja. Po maši je sledila pogostitev s prijetnim druženjem.
je ograjeno s stebriči in verigami. Zanj skrbijo člani KO ZB NOB Rakitovec Andrej Dermol
- Pšajnovica v sodelovanju z občino Kamnik. Od leta 1949 se pri grobišču 
zbiramo člani ZB NOB Kamnik in krajani krajevne skupnosti Pšajnovica, od Žiri:
osamosvojitve naprej pa se nam pridružijo tudi člani veteranskih in domo- Pomladni dan, jutro, žvrgolenje ptičkov, šumenje bližnjega potoka. Prebuja-
ljubnih organizacij občine Kamnik. nje dneva. Dobro jutro, dober dan, danes bo najlepši dan. Petek je. Otroštvo. 
  Letos ob 80. obletnici bitke smo se spet spomnili krutih dogodkov. Spom- Spomin na mamino navdušenje, ko je ob prazniku prejela prve znanilce 
nili smo se trpljenja in smrti nedolžnih ljudi, smrti, ki so povzročile ne- pomladi, zvončke, nabrane na sosedovem travniku. Čudovit osmi marec.
opisljivo žalost svojcem in nepopravljivo izgubo našemu narodu. Spomnili   Mednarodni dan žena je praznik žensk, ki ga v približno sto državah vsako 
smo se gorja, ki so ga občutili preživeli, žene, matere in otroci, ko so se po leto praznujejo 8. marca. Dan žena je postal datum za praznovanje na-
hudih tragedijah na pogorišča svojih domačij vrnili brez mož, sinov in oče- predka žensk v družbi, kulturi, politiki, gospodarstvu in znanstvenem svetu. 
tov. Navzoče je v imenu ZB NOB Kamnik in KO ZB NOB Rakitovec - Pšajno- Bratislavci – poslednji boj Natašine čete 9   Dolgoletna tradicija krajevne organizacije za vrednote NOB Žiri je, da na 
vica nagovoril predsednik Igor Kanižar, ki je govor sklenil z besedami: »Vsi ta dan priredi srečanje v prijetni ženski družbi. Tako se izkaže tudi zah-
padli in preživeli partizani so imeli močno voljo, neuničljivo vero v življenje bo tam osrednja regijska prireditev ob 80. obletnici zmage nad okupator- vala ženskam, ki so naše življenje obogatile s svojo močjo, modrostjo in 
in veliko ljubezen do domovine. Vztrajanje vseh bork in borcev slovenskega jem na Ptujskem. 8. avgust je dan spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem in ljubeznijo. 
narodnoosvobodilnega partizanskega boja nam je tudi danes v neizmeren obletnica padca Lackove čete leta 1942 – slovesnost pripravijo pred nek-   Za uvod v letošnje druženje sta poskrbela osnovnošolca Jera Poljanšek z 
ponos.« Slavnostna govornica je bila Romana Učakar, podžupanja občine danjimi zapori na Ptuju in v Mostju v gozdičku Laze, kjer je četa padla. 6. ok- besednim delom in Maks Kosmač s harmoniko. Zbrane je nagovoril predse-
Kamnik, ki je opozorila na pomen takih prireditev, saj ne smemo pozabiti tobra pa pripravijo slovesnost v spomin na ustanovni sestanek Osvobodilne dnik organizacije Ivan Albreht. S klepetom so si polepšale dan in slovenski 
grozot vojn, ki se ne smejo več ponoviti. Med drugim je poudarila: »Da- fronte na Potrčevi cesti. nagelj, ki so ga prejele, je bil znak pozornosti, ki si ga slavljenke vsekakor 
nes, ko stopamo skupaj v imenu tistih, ki so za našo svobodo izgubili svoje Ludvik Kotar zaslužijo. 
življenje, se zavezujemo, da bomo njihov spomin ohranjali živ in da bomo   Nepogrešljive ste. Kot pomladne cvetlice znanilke vsega dobrega. 
nadaljevali njihovo dediščino.« Straža: Barbara Peternel 
  V spremljajočem programu so z recitacijami in glasbo nastopile učenke in 
učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, ubrano je zapel kvartet Tuhinjskih Straža, Vavta vas:
ljudskih pevcev, za vezno besedo je poskrbel Igor Žavbi. Župnik Bernard Na rojstni dan naše prelepe domovine je ZZB za vrednote NOB Straža prip-
Rožman je ob tej priložnosti namenil molitev za padle partizane v bitki v ravil spominski pohod ob spomenikih NOB Straža. Kljub hladnemu in de-
Velikem in Malem Rakitovcu. ževnemu vremenu se ga je udeležilo kar nekaj pohodnikov, občanov, članov 
Igor Kanižar, foto: Občina Kamnik ZZB za vrednote NOB in gostov. Pri spomeniku ob cerkvi svetega Tomaža v 
Straži je bil tudi krajši kulturni program. O tem spomeniku in 33. rojstnem 
Suhadol: dnevu domovine je govoril predsednik ZZB za vrednote NOB Straža, tovariš 
2. marca je bila spominska komemoracija v spomin na nacistični poboj do- Andrej Radešček. Med drugim je poudaril pomen spomenika in nenehno 
mačinov tik pred koncem druge svetovne vojne ob zidu, ki stoji nasproti skrb zanj v okviru varovanja vrednot narodnoosvobodilnega boja. Ni pa 
že skoraj porušene nekdanje Zarnikove vinske kleti. Ob tem zidu so Nemci seveda pozabil tudi dvajsetletne pripadnosti Slovenije največji evropski 
in belogardisti 2. marca 1945 ustrelili partizana Ivana Ogorevca in Franca družini – Evropski uniji. Sledili sta še dve recitaciji o domovini. Pot nas je 
vodila še do vseh drugih spomenikov po Straži. Ob vsakem smo se ustavili 
V ZB za vrednote NOB Straža smo tako kot vsa leta doslej pripravili in iz- in predsednik je povedal nekaj besed. Pot smo sklenili v Vavti vasi, kjer je 
vedli kratko, a pomembno proslavo ob 27. aprilu, dnevu Osvobodilne fronte. sledilo tovariško druženje ob divjačinskem golažu.
Osvobodilna fronta je bila ustanovljena dan prej, 26. aprila 1941, v hiši Marija Andrejčič
književnika Josipa Vidmarja, kjer so se sešli predstavniki nekaj političnih 
strank in kulturnih delavcev. Hrastnik:
  Na spominsko slovesnost pri enem od spomenikov NOB v občini Straža 2. junija 1944 zvečer so borci VDV-patrulje skupaj s Šlandrovo brigado na-
povabimo k sodelovanju naše prijatelje iz občinskega kulturnega društva, padli bunkerje in rudniško vzpenjačo na Blatih v Hrastniku. Medtem ko je 
ki izvedejo program. Člani ZB Straža se zavedamo pomena praznika Osvo- potekala bitka za bunker in vzpenjačo, je druga skupina VDV v Hrastniku 
bodilne fronte in mu v svojem vsakoletnem programu dela namenimo po- mobilizirala nove borce. Hrastniški najbolj zagrizeni izdajalci iz Steklarne 
sebno pozornost. Veseli smo spoznanja, da se poleg naših članov proslav so pod vodstvom Maksa Bauerja postavili zasedo na križišču, ki vodi iz na-
udeležuje vse več drugih krajanov, ki jim ta praznik nekaj pomeni. selja Studence v naselje Ano.
  Pomembno je, da se zberemo, nekaj borbenega in vedrega zapojemo ter 
Latina ter aktivistko Antonijo Zagmajster ml. V Suhadolu na Zagmajstrovi prisluhnemo tehtnim besedam slavnostnega govornika.
domačiji so pod streli padle mama Antonija Zagmajster, njena noseča hči   Dan Osvobodilne fronte je zakoreninjen globoko v naši zavesti in ga bomo 
Neža in vnukinja Nadica Germovšek. Po čudežu je preživel hudo ranjen oče tudi v prihodnje počastili s spoštovanjem in hvaležnostjo.
Jože Zagmajster. Na domačiji Petan, ki stoji nekoliko stran, pa je v hiši zgo- Branko Đukić 
rela celotna družina. 
Tadej Škof Skorno pri Šoštanju:
Ob dnevu državnosti je krajevni odbor ZB NOB Skorno - Florjan - Bele Vode 
Ptuj: 16. junija pripravil slovesnost v počastitev spomina na 19 padlih borcev 
Tudi na Ptujskem so člani Zveze borcev zelo dejavni. Združenje borcev za Šercerjeve brigade pri spomeniku na Močavskem vrhu v Skornem pri Šo-
vrednote NOB Ptuj sestavljajo mestna organizacija Ptuj, občinske organi- štanju. V ta namen je bil izveden pohod od Florjana do spomenika padlim 
zacije Hajdina, Markovci, Gorišnica in krajevne organizacije: Destrnik, Trno- borcem. V uvodu slovesnosti je prisotne s pesmijo V hribe šel je dragi moj 
vska vas - Vitomarci, Polenšak - Dornava - Juršinci, Kidričevo, Majšperk. V pozdravil Mešani pevski zbor Skorno. Sledil je govor organizatorja slove-
12
V SLIKI IN BESEDI SPOROČILA 
  Ko so iz smeri Rudnika prišli rudarji prostovoljci, namenjeni v partizane, je nit govor je bila poudarek na strpnosti, povezanosti in sodelovanju med 
nemška zaseda z rafali ubila Avgusta Vrtačnika, Karla Kalužo, Franca Babiča različno mislečimi, delavnosti in vztrajnosti v navezi s iznajdljivostjo in 
in Franca Gučka. Vsi so bili možje v najlepših letih, stari okrog 30 let, in so »brihtnostjo«. Za primer je navedel naše športnike, ki tako v individualnih Ogled krajev 
bili pripravljeni svoje življenje žrtvovati za svobodo. kot tudi kolektivih športih z vsemi prej opisanimi lastnostmi dosegajo izje-
  V spomin na padle je bil na Ani leta 1949 zgrajen spomenik. Obnovljen mne rezultate. Župan je svoj govor končal z mislijo, da je treba takšne pra-
je bil leta 1968. 15. junija letos je na Ani potekala krajša, toda spoštljiva znike negovati in vsebino njihovega povoda prenašati na nove generacije spomina
slovesnost ob 80. obletnici dogodka. Slovesnost so pripravili člani KO ZB kot spomin in opomin na takratne dogodke. 
za vrednote NOB Rudnik Hrastnik v sodelovanju z Revirsko spominsko četo.   V kulturnem programu, ki se je prepletal skozi slovesnost, smo poslušali Vabimo vas na ogled krajev spomina iz druge svetovne voj-
Nekaj besed o dogodku je spregovoril Tone Grebenc, predsednik KO, venec Kajuhove, Tavčarjeve, Pavčkove recitacije in partizanske pesmi ter koračnice ne v vzhodnem delu Ljubljane, na območju četrtne skup-
pa je z delegacijo položila predsednica ZB za vrednote NOB Hrastnik Da- v izvedbi Pihalnega orkestra Litija, harmonikarja Leona Ciglarja, recitatorjev nosti Sostro. Tam je spominsko območje Sv. Urh, v teh kra-
nijela Kovač. Vodenje slovesnosti z recitacijo je uspešno opravila osnovno- Anice in Vinka Resnika ter Vilija Lušine. Za nastop se jim tudi v županovem jih so nastale prve slovenske partizanske enote in se je začel 
šolka Lina Grebenc. imenu iskreno zahvaljujemo. prvi upor proti okupatorju.
Darja Grebenc   Iskrena hvala tudi praporščakom, Lovski družini Gabrovka in Krajevni or- V vasi Podlipoglav pod znamenitim Pugledom je Krajevna 
ganizaciji ZZB Gabrovka, katerih člani so uredili prostor pri spomeniku in organizacija za vrednote NOB Zadvor - Sostro v letu 2023 
Bovec: grobnici, vsem udeležencem prireditve ter vsem drugim, ki so s svojo priso- spet obudil delovanje Spominske hiše v Podlipoglavu, ki je 
Združenje borcev za vrednote NOB občine Bovec je 12. maja pripravilo spo- tnostjo in nesebično pomočjo pri pripravi dali pečat dogodku. bila nekoč v lasti partizanske družine Smrekar in je bila v 
minsko proslavo ob 80. obletnici bitke na Prehodu nad Poljancami. V lepem Matjaž Aškerc celoti podarjena Zvezi borcev z namenom, da je hiša spo-
sončnem vremenu se je slovesnosti udeležilo kar 80 pohodnikov. Vse to je menik II. grupe odredov in upora proti okupatorju. Ta boj 
dalo pravi pečat obeležju in izredno lepi proslavi, na kateri je bil slavnostni Dragatuš: se je začel že leta 1941 na območju med Molnikom, Orlami 
govornik predsednik Združenje borcev NOB vseh treh posoških občin, to- Na osvobojenem ozemlju v Beli krajini je od jeseni 1943 vse do maja 1944 in Pugledom. Na pročelju spominske hiše je nameščenih de-
variš Rok Uršič. deloval glavni štab narodnoosvobodilne vojske, ki mu je poveljeval general set spominskih plošč, posvečenih dogodkom med narodno-
  V izčrpnem govoru je vse navzoče spomnil na kruti dogodek. Bilo je jut- Franc Rozman - Stane. V marcu in aprilu 1944 je bil nameščen v Dragatušu, osvobodilnim bojem. Ta hiša hrani arhivsko zbirko lokalne 
ro v prebujajoči se pomladi, ko je sovražnik presenetil skupino partizanov, a se je tik pred nemškim bombardiranjem umaknil. Dragatuš je postal tar- vojne zgodovine z razstavo predmetov, knjig, pisanega gra-
čeprav so ti na težko prehodnem terenu imeli stražo. Seveda je pri tem ča nemške vojske in v letalskem napadu 5. maja 2944 je bilo na središče diva lokalne vojne zgodovine.
sodeloval domači izdajalec, ki je za hrbet skupine partizanov na sicer težko naselja v treh etapah odvrženih 120 stokilogramskih bomb, kar je popol- Vodeni ogled, ki traja poldrugo uro, obiskovalca seznani s 
dostopnem kraju zvito pripeljal nacistične vojake. Ob rani zori so sklenili časom prvih delavskih uporov, kulturnega delovanja, prvih 
trden obroč in napadli borce, med katerimi so bili sami mladi fantje iz oko- rajonskih odborov NZ in OF, ustanovitve prve slovenske 
lice Bovca. Čeprav so partizane iznenadeni, so se ti poskušali rešiti. V neena- partizanske čete – Molniške čete, ustanovitve 2. štajerskega 
bataljona in II. grupe odredov, organizacijo šolskega voja-
škega tabora na Pugledu, bolnišnice in tiskarne. Na Pugle-
du se je v letih 1941–1943 zadrževalo politično in vojaško 
vodstvo, tu je partizansko pot začel znameniti komandant 
Franc Rozman - Stane. Območje z okolico Pugleda je bilo 
prvo slovensko osvobojeno ozemlje.
Ko obiskujemo naše kraje, ne moremo pozabiti obiska-
ti Sv. Urha, enega izmed najgrozovitejših krajev zločinov 
sodelavcev okupatorja nad lastnimi ljudmi, ki so sodelo-
vali v organiziranem odporu. Na spominskem območju Sv. 
noma izmaličilo podobo kraja. Med bombardiranjem niso bile porušene in Urh nas vse spominja na tiste hude čase, in sicer spome-
požgane samo hiše, lepa šola, občina, župnišče, pošta in cerkev, z njim so nik - grobnica (delo akademskih kiparjev Z. Kalina in K. 
izginili vse premoženje, spomini in sledi, ki bi lahko pripovedovali o bogati Putriha), znamenita lipa, ki je služila za kraj mučenja žrtev 
zgodovini Dragatuša. urhovskih rabljev – domobrancev in mežnarija, nekdanja 
  Zato smo se 5. maja na slovesnosti v Dragatušu v spomin in opomin, da se domobranska postojanka in hkrati mučilnica, ki je zdaj mu-
vojne grozote ne ponovijo, spomnili nemškega bombardiranja in trpljenja zej v upravljanju Muzeja Ljubljana in je za obiskovalce od-
kem boju zaradi sovražnikove premoči so padli trije naši borci. naših prednikov. Da mir ni samoumeven, se je zavedal že pesnik in vsestran- prta vsak dan od 8. do 13. ure. V muzeju so na voljo tudi 
  Na ta dogodek se vsako leto spomnimo in skupaj z bovškim odborom ski umetnik Evgen Cestnik, doma v Dragatušu, ki je v eni od svojih partizan- brošure avtorja dr. Martina Premka, ki na kratko predstavi-
ZB izpeljemo ta pohod, ki privablja številne udeležence. Proslavo obogati skih pesmi zapisal: jo zgodovino in dogajanje na Sv. Urhu in širše med drugo 
kulturni program, ki ga v celoti pripravi Kulturno društvo Golobar. Letos svetovno vojno.
je sodeloval MEPZ Golobar, ki je zapel nekaj partizanskih pesmi. Pravi čar Utaplja se v krvi, mržnji vse človeštvo, Poleg obiska spominskega območja Sv. Urha priporoča-
pa je ob govoru predsednika KUD in predsednika za vrednote ZB dal zvok zastonj po zvezdi se miru ozira. mo tudi ogled spomenikov, posvečenih padlim in umrlim 
harmonike mladih harmonikarjev, ki so z igranjem ob spominski plošči nav- Kdaj konec bo svetovnega prepira v času vojne vihre, ki so v bližini, in sicer spomenik petih 
dušili vse pohodnike. Med njimi je bil tudi bovški župan Valter Mlekuž, ki in kdaj končano vojne bo prekletstvo? pušk, posvečen Molniški četi, spomenik osvoboditeljem 
se vsako leto udeležuje tega pohoda. Pohvalno je bilo, ker so bili na tej pri- Ljubljane na Orlah, spomenik na Pugledu in še številna dru-
reditvi tudi mladi cicibani planinci. Pod nadzorom vodnika so se s skupino Ko bodo narodi sveta spoznali, ga obeležja.
varno vrnili v dolino ob Pluženskem jezeru. Tam sta vse skupaj pričakala da zemlja kruha je za vse rodila, V okviru ogleda skupin lahko po želji vključimo tudi ogled 
topel obrok in pijača. Za to gresta vsa zahvala in spoštovanje Lovski družini le da deliti prav ga niso znali. drugih zgodovinskih, krajevnih in turističnih znamenitosti 
Bovec in Turističnemu društvu Bovec, ki sta nesebično pripomogla k splo- naših krajev. Več informacij dobite na telefonski števil-
šnemu zadovoljstvu po vrnitvi v dolino. Med pogostitvijo je vse navzoče Alojz Puhek, foto: Jani Pavlin ki 041 684 836 (Marija Kocjančič).
pozdravil 91-letni geolog in častni občan občine Bovec, dr. Jurij Kunaver. V 
vasi Plužna, kjer je tudi njegovi dom, je na treh panojih pripravil razstavo, Ljubljana: Branka Kastelic
ki je predstavljala zgodovino Poljance od tragičnega boja pa vse do danes. Januarja letos je minilo 50 let od dne, ko je bila leta 1974 v Vojašnico Šen-
Mitja Cuder tvid v Ljubljani na služenje vojaškega roka napotena 47. generacija kadetov 
Pehotne šole rezervnih častnikov. Generacijo kadetov so sestavljali nabor- DOGODKI 
Litija, Šmartno: niki iz Slovenije. To je bil tudi prvi primer v zgodovini jugoslovanske arma-
V počastitev 27. aprila, dneva upora proti okupatorju (včasih dneva Osvo- de, da je bila enota sestavljena po narodnostnem načelu. Poveljnik enote je 
bodilne fronte), je Zveza borcev za ohranitev vrednot NOB Litija - Šmartno bil poročnik Anton Tovornik. Komemoracija  
v sodelovanju z občino Litija tudi letos pripravila občinsko proslavo na Ja- Celotna generacija je bila po končanem služenju vojaškega roka razpore-
vorskem pilu. Začela se je s pozdravnim in uvodnim nagovorom voditeljice jena v štabe in enote Teritorialne obrambe Slovenije. Del kadetov je poklic-
prireditve, domačinke Anice Resnik, ter slovensko himno Pihalnega orkestra no začel vojaško kariero prav v štabih Teritorialne obrambe. Večina častni- na Rabu
Litija pod vodstvom Vasje Namestnika. Sledila sta pozdravni nagovor pod- kov je v letih 1990 in 1991 z različnimi poveljniškimi nalogami delovala v 
enotah in štabih Teritorialne obrambe. V šoli se je v času njenega delovanja Ob letošnji 81. obletnici osvoboditve koncentracijskega ta-
usposobilo trinajst generacij, skupno okoli 1300 častnikov. borišča Kampor na otoku Rabu ZZB NOB Slovenije, Koordi-
Srečanje pripadnikov 1. generacije PŠRO Ljubljana smo izvedli 21. maja nacijski odbor žrtev vojnega nasilja in Taboriščni odbor Rab 
letos v Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah v Ljubljani. Pokrovitelj spo- - Gonars organizira jo spominsko slovesnost v počastitev 
minskega srečanja je bil načelnik generalštaba Slovenske vojske, general- 81. obletnice osvoboditve taborišča. Prireditev v Kamporju 
podpolkovnik Robert Glavaš. na otoku Rabu bo v soboto, 7. septembra 2024, predvi-
Kadet prve generacije te šole Boris Črne je pri založbi Buča d.o.o. izdal doma ob 16. uri. Organiziran bo tudi avtobus z odhodom iz 
knjigo z naslovom »Dobri kadet Boris?«, v kateri brez olepšav vojaškega Ljubljane. Predviden odhod je v soboto, 7.9. 2024 ob 6.30 iz 
življenja, zanimivo in pronicljivo opisuje takratno šolanje. Sem in tja se hu- Ljubljane. Nastanitev s polpenzionom bo v Loparju na oto-
morno odmakne od resnosti, s katero smo takrat sprejemali vojaška znanja ku Rabu, povratek pa v nedeljo, 8.9.2024 v večernih urah. 
in v drugem delu šolanja (stažiranju) pridobivali prakso vodenja in povelje- Prispevek v dvoposteljni sobi je 70 EUR na osebo, za eno-
vanja ter dela z različno nacionalno in izobrazbeno strukturo enot, ki smo posteljno pa 85 EUR in vključuje avtobusni prevoz ter noči-
jih vodili. tev s polpenzionom (večerja in zajtrk).
S. B. Vabljeni, da se čim prej prijavite na moj elektronski naslov
herman.janez@gmail.com ali na GSM 031 654 420.
Občinska proslava ob dnevu upora proti okupatorju  Herman Janež ml.
je bila na Javorskem pilu.
predsednika Zveze združenj borcev Litija - Šmartno Zlata Mantla ter slav-
nostni govor župana občine Litija Francija Rokavca, ta je v svojem govoru 
predstavil dejavnike, ki so slovenski narod skozi zgodovino pripeljali do B E S E D A
želenega cilja, to je do samostojnosti in lastne države. 
  V nadaljevanju govora se je dotaknil tudi zdajšnjih dogodkov in jih pri-
merjal s takratnimi ter iskal vzrok in dejstva, zakaj vedno znova ponavljamo 
enake napake. Opozoril je na nujnost ohranjanja stvarnega predstavlja- www.svobodnabeseda.si
nja zgodovine in takratnih dogodkov, brez prikrojevanja resnice. Rdeča Kadeti 47 generacije, ki so se leta 1974 šolali v vojašnici v Šentvidu.
13
JUBILEJ SPOMINI Žumberk in Bela krajina 
90 let kanalizacijo, telefonsko napeljavo 
in uredili pločnike ter center v Hru- Hudičev ples – 80 let 
Aleksandra ševju. Posebno pozornost je posve-
til vasema Rakulk in Sajevče, ki sta 
Šabca bili vrsto let zapostavljeni. V letih 
1986–90 je bil tudi predsednik SIS od nemške ofenzive
4. julija, na dan borca, je tovariš za infrastrukturo v občini Postojna, 
Aleksander Šabec iz Hruševja pra- s svojimi izkušnjami je veliko pri- Po kapitulaciji Italije septembra s prstom vred. Sovražnik, ki se je 
znoval 90 let. Izhaja iz zavedne par- pomogel k razvoju celotnega ob- 1943 je Bela krajina postala osvo- brezobrambno vdal, je bil v vseh 
tizanske družine, ki je v vojni za do- močja. bojeno ozemlje in tu se je začel po- primerih brezobzirno pobit ….«
movino izgubila tri strice. Za zasluge mu je občina Postoj- memben del nacionalne zgodovine. Črnomaljski duhovnik Lojze Jože 
Aleksander Šabec je bil dolgoletni na leta 1990 podelila visoko občin- Tu so se nastanili Glavni štab Na- Žabkar se je teden dni po požigu 
predsednik ZB Hruševje. V obdob- sko priznanje 23. april. Bil je tudi rodnoosvobodilne vojske in parti- Metlike, 21. julija, odpravil v Met-
ju predsedovanja je poskrbel, da so predsednik območnega združenja zanskih odredov Slovenije, Izvršni liko pogledat, kako so jo opustošili. 
bili borci spoštovani in cenjeni. Bil svetel lik spomina na dogodke na- ZB Postojna. Je prvi med borci, ki odbor Osvobodilne fronte in vrsta Še isti večer je v spomin na 16. julij 
je organizator vsakoletne proslave rodnoosvobodilnega boja in trplje- je prejel najvišje priznanje ZB Slo- drugih organov. 1944 napisal pesem Hudičev ples. 
v vasi Sajevče, kjer je Sočanov ba- nja naših ljudi med vojno. Do njega venije – zlato plaketo. Je tudi član Ena od ofenziv proti osvobojene- Iz nje navajam nekaj odlomkov:
taljon, ki je bil na pohodu s Primor- ima poseben odnos in spoštovanje. TIGR. Tovariš Aleksander spomini mu ozemlju Žumberka in Bele kra-
skega na Dolenjsko, januarja 1945 Bil je vseskozi aktiven družbe- na narodnoosvobodilni boj. Spoš- jine se je začela 10. julija 1944 in Hudič zaplesal ples je svoj,
ob napadu Nemcev utrpel hude iz- nopolitični delavec. Več let je bil tuje te vrednote in vseskozi pou- je trajala do 17. julija 1944. V tem ko planil v mesto je sovragov roj.
gube. tudi predsednik krajevne skup- darja socialno pravičnost in pošte- vdoru so bili prizadeti predvsem 
Tovariš Šabec je vseskozi skrbel nosti Hruševje. V letih njegovega nje. Borci, prijatelji mu želimo še Metlika in okoliški kraji. Moritev, rop, požig
za vzdrževanje in obnovo spomeni- predsedovanja so vse ceste v va- veliko zdravja. Nasproti 4000 sovražnim voja- in skrunjenje
kov. Spomenik pri Sajevčah je zanj seh asfaltirali, napeljali vodovod, Livij Knafelc kom – Nemcem, Kozakom, Čer- nasipal tujec
97 let
Vide  ZAHVALA 
Medvešček VIDI 
15. junija je Vida Medvešček je 15. (ob Vidini 97-letnici)
junija praznovala svoj 97. rojstni 
dan. Od leta 1956 živi in deluje v Vida nam vsem draga,
Portorožu. Ves čas je bila aktivna 
zelo mlada si bila, 
članica ZB, najprej kot tajnica, nato 
pa dolgoletna predsednica portoro- ko si sprejela skrito ime – Zorana.
škega združenja borcev. Med učen- Nisi se bala črnega fašista,
ce osnovnih šol v piranski občini je sotovariši je v Kanalu ob Soči or- nisi se bala belogardista,
z živo besedo prenašala vrednote ganizirala demonstracije za priklju- sprejela si besedo partizana.
narodnoosvobodilnega boja. Požgani Malešičeva in Ogulinova hiša v Metliki 16. julija 1944. Danes na tem kraju stoji 
čitev Primorske matični domovini. Nisi smela biti več doma,
Rodila se je v družini Kragelj na Zavezniška vojaška uprava je orga- hotel Bela krajina. (Fototeka Belokranjskega muzeja v Metliki)
zato si v ilegalo šla.
Doblarju v Soški dolini. Že zgodaj nizatorje demonstracije aretirala in Dobri ljudje so ti dajali zavetje, 
je ob domači vzgoji in branju vsr- jih odpeljala v goriški zapor, med skorjo kruha, košček strehe. kezom, ustašem in domobrancem v mirne je vrste.
kala domoljubje in uporništvo. Ko- njimi tudi Vido. Po stezicah skritih – pod vodstvom Helmutha von Ponosno mesto, rado al nerado,
maj petnajstletno so jo italijanski Svojo življenjsko pot je nadalje- te je pot vodila gor in dol Pannwitza je operativni štab slo- moralo na strašno je grmado.
orožniki kot osumljenko obiskali na vala kot brigadirka pri gradnji že-
in čez Kolovrat venskih in hrvaških enot postavil 
domu in ji zapretili, da se ne sme lezniške proge Šamac–Sarajevo, približno 3000 partizanov. V tem Na strtim mestom, nad vasjo,
oddaljevati od svojega doma. Za- nato kot dijakinja gradbene stroke, med Benečane in Rezijane.
tem so jo iskali tudi domobranci, kot spoštovana delavka v koprskem Recitirala in pela si jim obdobju so potekali tudi najtežji nad zrelim žitom
boji za Metliko. Oddelku okoli 300 k maščevanju je na glas pozvanjalo.
a je na srečo niso dobili, ker se je projektnem biroju in kot dejavna pesmi slavčka našega Nemcev, Čerkezov in ustašev je 16. 
pravočasno umaknila v ilegalo. Kot Portorožanka. Njen dom v Porto- in Prešerna – poeta velikana. julija dopoldne uspelo vdreti v Met- Božidar Flajšman
mladinska in skojevska aktivistka je rožu, ki sta si ga postavila skupaj Soča mrzla je v dalj hitela, liko, kjer je ostal le kakšno uro in 
pod imenom Zorana delovala v za- z možem Rinom Medveščkom, po ko si se na goro Krn vzpela. pol. V tem času so vojaki ubijali, ro-
padnoprimorskem okrožju. Prepe- rodu iz Goriških brd, polnijo nju- Vročična si v seniku prenočila, pali, požigali in posiljevali. Komisija V zapisniku Komisije št. 14 o zaslišanju 
šačila je mnoge skrite in strme poti ni potomci in tudi širša rodbinska dobra žena ti je mleka toplega nalila. pri predsedstvu SNOS za ugotavlja- ene od prič, sestavljenem 24. julija 
na desni in levi strani Soške doline, skupnost. Le Rina, ki je med naro- 1944 v Drašičih, je priča N. N. med 
 Dobrih mater nikoli nisi pozabila. nje zločinov okupatorja in njegovih 
tudi na Krn ter prek Kolovrata vse dnoosvobodilnim bojem opravljal drugim povedala:
pomagačev je takoj po končanih 
do Rezije. zelo tvegane naloge, ni več med »Neki kozak mi je grozil z bajonetom, 
bojih ugotavljala zločine sovražnika 
Ob koncu vojne 1945 je delovala nami. da me bo zaklal, če se mu ne vdam. Te 
in po pričevanju žrtev in drugih prič 
kot mladinska aktivistka. Skupaj s Veronika Vezovnik pretnje sem se tako ustrašila, da sem 
popisovala škodo. bila brez moči, nakar me je zvlekel v 
V času vdora so sovražni vojaki v sobo na posteljo in me posilil. Ostali 
Metliki in okoliških krajih ubili dva-
KNJIGA Matija Žganjar kozaki so čakali pred vrati in so se 
najst ljudi, dve ženski sta umrli za- nato vrstili pri meni. Bilo jih je morda 
radi eksplozij min, ranjenih je bilo kakih 8. Vsi so zelo grdo ravnali z 
En dan partizan sedem ljudi; zgorelo je 52 hiš, 214 menoj, in bi me sigurno ubili, če bi se 
gospodarskih poslopij in 70 zidanic, jim ne udala.«
odpeljali so 67 glav živine, 86 pra-
šičev in več kot tisoč glav perutni-
Matija Žganjar, poznamo ga kot poboje zavednih ljudi in partizanov, ne, šest konj, 13 ovac, dve kozi, 159 
avtorja nekaterih zgodovinskih napačne odločitve mladih in zave- zajcev in mnogo vina; ljudem so 
publikacij, med drugim tudi mo- denih, vlogo Katoliške cerkve, na vzeli tudi 484.500 lir, 140 rajhmark 
nografije Zlomljena krila, je pred koncu pa je izredno zanimiv opis in 6000 kun. Zgorelo je osem glav 
kratkim v samozaložbi izdal knjigo njegovega doživljanja ob osvoba- goveje živine in 16 prašičev. S po-
z naslovom En dan partizan. Knjiga janja Ljubljane v prvih dneh maja slopji vred je v Metliki 40 družinam VABILO
opisuje njegovo mladost, nekatere 1945. S spomini seže tudi v kratek zgorelo prav vse.
kmečke običaje na kmetih v rodni čas po vojni, v delitev zemlje med Slovenske in hrvaške partizanske Ogenjca
vasi Sela pri Lavrici, zlasti pa med- revne kmete in mladinske delovne enote so imele v teh bojih skupno 
vojno obdobje. akcije. 66 mrtvih, 123 ranjenih in 29 po- Zadnjo nedeljo v juliju, 28. julija ob 11. 
Ob začetku druge svetovne vojne grešanih. Koliko žrtev je imel sov- uri, vas vabimo, da se v osrčju mogočnih 
v Jugoslaviji je bil Matija star manj T.  Ž. ražnik, je težko reči, ker njegova gozdov Velike gore – med Travno goro in 
kot 14 let (je letnik 1928) in je iz- poročila ne omenjajo izgub. Loškim Potokom – zberemo na kraju trage-
V teh julijskih bojih so sodelo- dije šestnajstih junaško padlih ranjencev in 
vali tudi domobranci. Nemško po-
NOB SLO članov osebja partizanske bolnice Ogenjca 
Naročilo knjige VE veljstvo 13. policijske oklepne čete in počastimo spomin nanje. Slavnostni go-
 O  F je v svojem poročilu o bojih pri vornik bo predsednik ZZB za vrednote NOB 
Cena knjige je 18 evrov, naroči pa se Metliki poročalo tako: »… da so se Slovenije Marijan Križman.
jo lahko prek e-pošte toma.zganjar@ pripadniki slovenskega domobran-
gmail.com, osebno pri avtorju (naslov redno močno doživljal tiste stresne stva spravili nad že padle sovraž- Organizator spominske slovesnosti je Dru-
Matija Žganjar, Mokrška 62, Ljubljana) usodne čase. nike in jih popolnoma izropali ter štvo za ohranitev spomina na partizansko 
ali po telefonu 041 798640. Plačilo je 1
V knjigi opisuje izdaje belogardis- 94 5 deloma tudi masakrirali. Prstani, 
1 194
bolnico Ogenjca, Travnik, Loški Potok. Doda-
po povzetju ali dogovoru. tov, pozneje domobrancev, številne ki se niso dali dovolj hitro sneti s tne informacije lahko dobite na telefonski 
prstov, so bili enostavno odrezani številki 041 408 231.
ZZB
NIJE
14
IMELI SMO LJUDI PREJELI SMO
Angel Korče žil je narodu v nekdanji Jugoslaviji osvobojenem ozemlju nastajali za- Borimo se v njihov  bodilno partizansko vojsko. Druge 
in pridobil vidni častniški čin. Bil je metki prihodnje države. Vključili so spomin so zavezniki Angleži vrnili v Jugo-
aktiven vojak in častnik v osamo- jo v upravo in povabili na avdicijo slavijo, ker so bili izdajalci. Del te 
svojitveni vojni za Slovenijo. Od za napovedovalko radia Osvobo- vojske se je z Balkana prebijal tudi 
leta 2015 je bil član Združenja za dilne fronte – ROF. Po ustanovitvi Pod zgornjim naslovom so se proti Trstu. Te so Nemci vključili v 
vrednote NOB Kočevje, KOZB Po- prve slovenske vlade v Ajdovščini pred evropskimi volitvami pojav- svoj korpus in uporabili za skle-
ljanska dolina ob Kolpi. Trudil se se je vrnila v osvobojeno Ljubljano. ljali plakati evropske poslanke pne boje proti 9. korpusu NOV. 
je za ohranjanje vrednot narodno- Tu se je kot prva radijska napove- desničarske stranke SDS Roma- Nepoučenim v poduk navajam 
osvobodilnega boja in povečevanja dovalka vključila v delo na Radiu ne Tomc v sodelovanju s skupino del besedila danes še živečega 
članstva. Rad se je udeleževal na- Ljubljana. Kmalu je sledila pot z ELES (je to morda skupina evrop-
ših zborov kakor tudi skupnih slo- 99-letnega partizana, kaj se je 1. 
Antejem Novakom v Celovec, kjer skih neonacistov), ki skupaj s to 
vesnosti in prireditev zveze borcev bi morala prevzeti celovški radio. aprila 1945, mesec dni pred svo-
stranko poveličuje fašizem, naci-
Kočevske in širše. Žal sta bila prepozna, saj so bili tam bodo, dogajalo na Primorskem. 
Zapustil nas je naš dolgoletni član zem in holokavst in znova buri 
Bil je soustanovitelj in dolgole- že zavezniki. Nista oklevala in sta »Bila je velika noč, kot letos. 
in tovariš Angelo Korče. V Zvezo duhove po demokratični Evropi. 
tni član Rotary kluba Kočevje ter se nemudoma odpeljala v Maribor, Tistega jutra so se ljudje prebudi-
borcev se je včlanil takoj, ko je do- njegov dvakratni predsednik. Bil je Z veliko vztrajnostjo se tudi pri 
kjer je Nada prevzela vodstvo Ra- li v smrt. Na Primorskem, delu Go-
polnil 18 let, in ostal član polnih 64 inovator in je ustanovil družbo Re- nas zadnjih 30 let skušajo reha-
let, vse do svoje smrti. Bil je deja- dia Maribor in z dvema radijskimi renjske in Notranjske je gospoda-
cinko, kjer je bil dolga leta zaposlen bilitirati kolaboranti, nekdanji Hi-
ven član krajevne organizacije ZB tehnikoma, ki sta tam že delovala, rila nemška SS-divizija, ki je imela 
in njen direktor. Kot človek je bil tlerjevi hlapci, in to kljub zakonu 
Barje, vedno na voljo za pomoč in zasnovala prva organizirana radij- nalogo zagotoviti prosto pot umi-
zelo čustven, razumevajoč in zme- o grobiščih. Imajo grobove, svete 
nasvet. V preteklosti je sodeloval v ska oglašanja. Z njenim obdobjem kajočim se enotam z Balkanskega 
raj pripravljen sodelovati in poma- maše, spomenike in obeležja. Po 
številnih akcijah naše organizacije v Mariboru je povezan še en dro- polotoka in iz Italije. Diviziji se je 
gati. Ostal nam bo za vedno v srcu 
in je bil naš nepogrešljivi član, ki je bec Nade kot upornice in borke za širni Sloveniji so cerkvene fasade 
in ohranili ga bomo v najlepšem na tem koščku slovenske zemlje 
bil Barju privržen z dušo in srcem. svobodo. Prva je na povabilo reži- že obdali v marmor z napisi mu-
spominu. serja Frana Žižka na proslavi v čast pridružila vsa kvizlinška sodrga z 
V zadnjih letih je kljub šibkejšemu čencev, kot da so bili vsi nedolžne 
Pavel Majerle Kukin osvoboditve na odru Mariborskega Balkana. Temu konglomeratu na-
zdravju ohranjal stik z borčevsko žrtve komunističnega nasilja. 
gledališča recitirala pesem Karla cistično-fašistične falange so se 
organizacijo in se je, dokler je mo- Drugih žrtev druge svetovne voj-
Destovnika - Kajuha Materi padle- uspešno postavili po robu parti-
gel, udeleževal vseh pomembnej- ne oni ne priznajo. Ne priznavajo 
ga partizana. zani, združeni v 9. korpusu NOV, ki 
ših dogodkov. Do zadnjega dne je Nada Tarman - zločinov nacifašizma, ne okupaci-
živahno in kritično presojal in ko- 27. aprila letos se je Nada Tar- je štel le 3000 slabo oboroženih 
je, ne boja za osvoboditev in boja 
mentiral dogajanje v naši državi, Smelja man v 103. letu svojega bogatega in mož. Partizanske enote in civilno 
za obstanek slovenskega naro-
mestu Ljubljana in na Barju. Ne- uporniškega življenja poslovila kot prebivalstvo teh krajev so plačali 
da. Njihova izrojena ideologija 
nehno je opozarjal na pomen ohra- zadnja pevka ženskega APZ Fran- strahovito ceno, kajti vse te po-
temelji le na revoluciji in boju 
njanja vrednot našega narodno- ceta Marolta - Žapce, ki je deloval divjane horde, žejne krvi in maš-
osvobodilnega boja med letoma eno leto, in sicer do razglasitve kul- križarske – domobranske vojske čevanja, so imele odprt lov na vse, 
1941 in 1945, zlasti med mlajšimi, turnega molka. Bila je tudi na zad- proti brezbožnemu komunizmu 
njem, znamenitem koncertu APZ kar se je gibalo na prostem. Marca 
ki so pogosto žrtve zavajanja in de- in za prevzem oblasti predvojnih 
Franceta Marolta decembra 1941 v 1945 so znova gorele vasi. Obroč 
zinformacij. strank in RKC po koncu svetovne 
Unionski dvorani. Vedno znova se je bil sklenjen. Vojaško in politič-
Ob žalostnem trenutku Angelo- vojne. Zato smo danes priča poh-
je spominjala navdušenja in energi- no vodstvo ter obveščevalna služ-
vega odhoda smo se zbrali svojci, lepu, korupciji, razgradnji druž-
je, ki je še posebej s pesmijo Lipa ba sta noč in dan iskala rešitve za 
sorodniki, tovariši in prijatelji, da benega sistema, lažnim novicam 
ga še zadnjič počastimo in se pok- zelenela je spodbujala Slovence k preboj iz obroča. Sovražne kolone 
in medijskim manipulacijam. 
lonimo njegovemu spominu v ime- uporu proti okupatorju in domačim so prihajale od vsepovsod. Zvečer 
Na dan, ko je bila 27. aprila 1941 Takšno oglaševanje za nabira-
nu barjanske Krajevne organizacije izdajalcem.
ustanovljena Osvobodilna fronta, 31. marca je padla odločitev, da 
nje političnih točk ne more imeti 
Združenja borcev za vrednote na- Meta Verbič 
se je letos od nas poslovila Nada se je za vsako ceno treba prebiti. 
učinka, ker jim ni mar za narod, 
rodnoosvobodilnega boja Vič - Ru- Tarman, ki je s svojo družino med Odšli smo na pot in zjutraj ob zori 
dnik in prapora Krimskega odreda. kot med vojno ni bilo mar njiho-
prvimi v okupirani Ljubljani sledila 1. aprila na veliko noč prispeli na 
Svojcem izrekamo iskreno sožalje. vim vzornikom domobrancem, ko 
klicu Osvobodilne fronte k uporu Vojsko. Tam so nas znova čakali 
ZZB NOB Barje slovenskega naroda proti fašizmu, Marija Lazar so med okupacijo sklenili pakt z sovražni mitraljezi in izza vsake-
nacizmu in domačim izdajalcem. okupatorjem, kateremu so priseg- ga grma, skale, groblje je bruhal 
Kako simbolično! li zvestobo. ogenj. Švigale so krogle, pokale 
Branko Merhar Zaradi vedno hujšega terorja Poveličevanja kolaboracije z granate in mine. Pretresljive krike 
okupatorjev in tudi domačih iz- uzakonjenim javnim spominom ranjencev so preglašali bojni kri-
dajalcev sta se v Nadi Tarman v na izdajstvo, vojne zločine in hu- ki podivjane nacistično-fašistične 
prvih tednih okupacije nabirala srd dodelstva, ki sta jih obsodila svet 
in sovraštvo do tujcev ter želja po drhali. Prebili smo se in se čez ne-
in mednarodno sodišče v Haagu, 
vsestranskem uporu. Še posebej jo kaj dni sestavili po svojih enotah 
ne more biti, ker teh norosti na-
je bolelo, da so okupatorji zahteva- na Šentviški planoti. Na Vojskem, 
rod ne bo dopustil. Nova zaveza 
li, da jih ljudje pozdravljajo v njiho- na kraju zadnjega preboja enot 9. 
RKC in kolaboracijska politika naj 
vem jeziku in sploh da se Ljubljan- V častitljivi starosti – stoprvem korpusa, je grobišče 306 padlim 
čani celo sporazumevajo v italijan- priznata zgodovinska dejstva, saj 
letu se je poslovila Lazarjeva Micka v zadnjem preboju, označeno s 
ščini. Želja po vsestranskem uporu iz Krope – zvesta članica naše orga- prav oni našo družbo že vsa leta kamni in imeni, ki so tukaj končali 
je bila vsak dan močnejša. Prav nizacije in predvsem domoljubna, obremenjujejo z lažmi in mani-
Zelo nas je 7. maja pretresla novica svojo pot. Fantje in možje, žene in 
zato je organizacija ilegalnega dela načelna Slovenka. Rodila se je 5. pulacijami. Takšna nagovarjanja 
o nenadni smrti Branka Merharja, dekleta. Verniki in ateisti, komuni-
v rokah OF stekla hitro in množič- decembra 1922. Vse do zadnjega je s pozivanjem k državljanski vojni 
še zlasti zato, ker je aktivno živel in sti. Zdaj pa nam pošiljajo zahteve, 
no. Tudi družina Iva in Slave Tar- bila bistrega uma in vedrega duha. vodijo v novo delitev naroda. Tre-
se vsak dan gibal med nami tako naj obsodimo komuniste. Katere? 
man iz Šiške se je takoj na začetku Med drugo svetovno vojno je ba je vedeti, da je bil jeseni leta 
v mestu kot na vasi. Rodil se je 4. druge svetovne vojne vključila v skupaj s svojimi domačimi poma- One, ki so vklesani v kamen, ali 
1944 že osvobojen Beograd, da 
junija 1955 v Ljubljani kot prvi ot- delo na terenu in prek Osvobodilne gala partizanom, ki so se zadrževali tiste, ki so se rešili iz masakra?« 
rok očetu Francu Merharju in mami se je aprila 1945 pred jugoslo-
fronte delovala na različne načine, v gozdovih Jelovice. Lazarjevi, ki To je zapis tedaj 17-letnega 
Francki. Osnovno šolo je obiskoval vansko armado na Balkanu zlo-
tudi s skrivanjem otrok »ilegalčk- so imeli manjšo trgovino in peka- partizana Andreja Bolčine z Otli-
v Stari Cerkvi. Po končani osnovni mila sremska fronta s kolaboran-
ov«. Družina je bila izdana in ita- rijo, so oskrbovalni in obveščevalni ce. S svobodo in porazom naciz-
šoli je končal gimnazijo v Kočevju lijanski okupator je očeta Iva, hčer ti vred, ki so sodelovali z Nemci 
partizansko postojanki v Kroparski ma se je maja 1945 končala tudi 
in pravno fakulteto v Ljubljani. Nado in sina Janeza najprej zaprl gori dostavljali vsakodnevno svež v boju proti partizanom. Da se je zadnja križarska vojna na Sloven-
Ob prvi službi v podjetju LIK Ko- v Ljubljani, pozneje pa oba otroka kruh in potrebne informacije o pre- nemška armada 300.000 mož z 
čevje je spoznal bodočo ženo, s ka- skem. Bila je svetovna vojna in 
poslal v italijanske zapore. Nada, mikih sovražnika. Tri tedne pa so v vso mehanizacijo skozi Sloveni-
tero sta si tukaj spletla prvo gnez- boj za obstoj, saj je grozilo izgi-
pozneje partizanka Smelja, je bila domači hiši skrivali in negovali ra- jo umikala na Koroško. Da so se 
dece. V zakonu sta imela dve hčeri. notje slovenskega naroda. Zato 
zaprta v Fossombroneju, eno leto njenega partizana Borisa Šobra. Če z Nemci umikali tudi kolaboranti, 
Zaradi povečane družine sta si z ostanimo spoštljivi in hvaležni 
je bila tudi v samici. bi ranjenca odkrili, bi bila vsa dru- domači izdajalci vseh barv tudi s 
ženo zgradila hišo in obnovila ženi- Po kapitulaciji Italije se je Nada žina obsojena na smrt. Sosedje so borcem v narodnoosvobodilnem 
civilisti, ki so nasedli propagandi. 
no rojstno hišo. Pogosto sta ga obi- pridružila primorskim partizanom. vedeli zanj, a izdajalca med njimi boju, saj so nam prinesli svobo-
skovali hčeri z družinama in štirimi Da se je nemška armadna skupina 
Kot kurirka je delovala predvsem ni bilo. Tudi Šober je dočakal svo- do in pravičnejši družbeni red. Ne 
vnuki. Zelo rad je imel urejene cve- z generalom Leerom »predala« v 
na Primorskem, prenašala je zau- bodo. pozabimo jih! 
toče vrtove in pokošene travnike. Topolšici in položila orožje, ko je 
pno pošto in spremljala razne za Marija se je po vojni zaposlila v Miroslav Potočnik, Kamnik
Branko je bil od malih nog zag- partizansko gibanje pomembne Nemčija kapitulirala. Končana se 
tovarni Plamen kot blagajničarka, 
nan športnik in privrženec športa v ljudi od postojanke do postojanke. obenem pa je bila vpeta v družabno je šestletna krvava morija in prišla 
Kočevju. Skupaj smo občasno hodi- Ob prenašanju zaupne pošte izpod in kulturniško življenje kraja. je svoboda. Nemški kolaboranti – 
li na morje in lovili ribe, skupaj smo Nanosa proti Postojni so jo nekega S hvaležnostjo in občudovanjem srbski, hrvaški, črnogorski četniki, 
tudi osvajali slovenske dvatisočake. zimskega dne zajeli belogardisti in se je spominjamo. nedičevci, hrvaški ustaši, domo-
Poseben konjiček je bilo kuhanje in odpeljali s seboj v vojašnico in za- (Več o Mariji Lazar v SB, 12/2022) brani in »slovenski« domobranci B E S E D A
pečenje. Vsakokrat smo se veselili por. Z zvijačo jim ušla in se s po- Mira Hladnik – pa niso ubogali svojega gospo-
njegovega rojstnega dneva zaradi močjo zavednih Postojnčanov us- darja in niso predali orožja zaradi 
jedi, ki jih je pripravil. Branko je bil pešno rešila. 
družbenopolitično aktiven in član zločinov zoper svoj narod. Del teh 
Svojo uporniško pot je Nada na- www.svobodnabeseda.si
in podpornik več organizacij. Slu- je padel v Sloveniji v boju z osvo-
daljevala v Beli krajini, kjer so na 
15
NAGRADNA KRIŽANKA
Geslo križanke napišite na dopisnico in ANGLEŠKI ČRNO-
jo pošljite na naslov ZZB NOB Slovenije, ZDRUŽE- LITERAR- ODBUJE
ZAČETEK ONEC BARVA GORSKO IZDELKI SP
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana, NJE ZAPO- NI OSKAR K
OŽE, MORSKO IZ ŽGANE VALEC;
SLENIH KRITIK GESLA 1 NEDBAL K
GESLA 1 POLT LETOVI- GLINE VODIČ
s pripisom »nagradna križanka« ali RICHARDS ŠČE LUTK
pošljite na elektronski naslov: svobodna. SINOPTIČ-
beseda@zzb-nob.si NO 
VREMENO-
do 15. avgusta 2024. Trem izžre- SLOVJE
banim reševalcem bomo podarili knjigo.
SLOVEN-
SKO-AVS-
Izžrebani reševalci križanke iz TRIJSKI
104. številke časopisa Svobodna beseda BIOLOG
VELIKO
1. Toni Vidmar, NAJVEČJA FINSKO
PTICA JEZERO,
Kotna pot 8a, Dragomer, 1351 Brezovica ENARE
OČE
2. Ljuboslava Čas, DRVOSEK
Roška cesta 23, 8333 Semič RUSKO- 23.
JUGOSL. ARABSKA
3. Tone Kavčič, BALETKA ČRKA
Kuratova 17, 4000 Kranj (NINA)
KATARINA
ODMER- PREBIVA- IVANOVIĆ LIK PRI
JENJE LEC GESLO 2 OGAL, RO PLESU STARA
DRAMELJ VOGEL ČICA
NIKO ČETVORKI MAMA
Rešitve križanke:   KRALJ
ANION, GOS, RAZLIČICA, ITKINA, TL, ORR, ČLAN RAHLA ROB, IGOR
ASTAT, VIC, TEVE, NORMANDIJA, ANŽIN, ODPORNI- MEGLICA G
GROBNICA TORKAR
ŠKEGA (IZ ČRK:
ETEOKLES, NEŽIKA, PRDEC, STOJNICA, OK, GIBANJA LENA
OLIN AKRA) ŽENSKA
V LETIH
IAN, MENJAVA, ZAVEZNIKI, SA, OBA, EVITA, 
CIŠI, DON, BANO, KAD, ROLLAND, NN, VSI, SLOVENSKI DEŽELA
NOVINAR IRCEV
ALENKA, EI, IJEKAVŠČINA, DAN D, KERAMIK, 
JAN, OSTI. FILOZOF. PRIPADNIK
NAŠ POLI- ŠOLA TATAROV
TOLOG STOIKOV
Geslo: IZKRCANJE; NORMANDIJA; LENARDIČ VRHNJE SMUČARKA
ZAVEZNIKI; DAN D. OBLAČILO MAZE
MINISTRI
CA STOJ- ANTON ZAVOJ SORODNA VARNOST-
MENOVA LAJOVIC CIGARET AFRIŠKA NO RAZ-
DUH LJUDSTVA STRELIVO
                           je glasilo ZZB za vrednote OBMOČJE, PIVO-
POTEG Z PREDEL VARNA
NOB Slovenije za domoljubna, socialna, REZILOM JUNAK
gospodarska, politična, zgodovinska in BELEŽKA ENEIDE,
ENEJ
kulturna vprašanja doma FR.CESAR
in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu.
ZNAK ZA IN VOJ- ENOTA ZA
ELEK- GIB Z
ALUMINIJ SKOVODJA
Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije KRAJ PRI TRIČNO GLAVO,
Zanj: Marijan Križman, predsednik SEVNICI NAPETOST KIMLJAJ
JAPONSKO MESTO MORALA, SKLADAT.
Uredniški odbor: dr. Ivan Svetlik  (predsednik), NA JUGU HONŠUJA, ALEŠ
dr. Martin Premk, dr. Maca Jogan, Mitja Meršol, YAO IVAN ETIKA
KERSNIK
dr. Nevenka Troha, Črt Kanoni MNOŽINSKI ŽENSKI VURNIK DLAKA
POD BRAZ.VE-
Odgovorni urednik:  Janez Alič OSEBNI ZAIMEK NOSOM LEMESTO
telefon: 041 686 322 FRANC. OTTORINO KONEC
elektronski naslov: ORIS, POLITIK RESPIGHI BESEDE
svobodna.beseda@zzb-nob.si OPIS (ETIENNE) POKLON
ZOLTAN GIULIO STANE
Oblikovanje: Vid Brezočnik ILIN NATTA FUGINA
Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja NAPRAVA
V OBLIKI UVRSTIT-
CEVI ZA VENA
Naslov uredništva in naročnin: PRETOK LESTVICA
ZZB za vrednote NOB Slovenija, TEKOČINE
Einspielerjeva ulica 6, 1000 Ljubljana
telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 RUMENO ALI RJAVO
ENOTNOST BARVILO V RAST-
romana.jemec@zzb-nob.si LINSKIH CELICAH
OBLETNICA Dušan Munih - Darko (2)
100. obletnica rojstva narodnega heroja
Danica Taljat ški garaži zaplenil večje število mo- Za sovražnike je Dušan Munih uspelo, a ga je tik pred železniško kiparja Zdenka Kalina), spominsko 
tornih vozil nemške vojaške uprave - Vojko postal strah in trepet, zato progo pokosil rafal mitraljeza. Stan- ploščo pa ima tudi v Borštu pri Tr-
za Jadransko Primorje. Nekoč so sta delovanje sabotažnih skupin ko Gruden je bil ustreljen v vratih, stu, kjer je padel.
Junija 1944 je Dušan, ki je bil na prav tako v neki tržaški garaži »na- VDV začela načrtneje zasledovati Ivan Grzetič ob zidu nad vrtom. Na Mostu na Soči spomin na 
Tržaškem poznan pod ilegalnim jeli« več parkiranih avtomobilov, s nemška varnostna služba in polici- Danilo je utegnil zbežati na senik, a narodnega heroja Dušana Muni-
imenom Vojko, izvedel, da je bil na katerimi so krenili po mestnih uli- ja, ki je to nalogo še posebej zau- so ga zapazili in za njim vrgli bom- ha ohranjamo z organiziranjem 
Opčinah ustreljen brat Cilko, prav cah in v kratkem času raztrosili pro- pala Colottijevi tajni policiji. Radi bi bo, ranjenega so zajeli in mučili. odmevnih spominskih slovesnosti 
tako član VOS v Trstu. Bratova pagandno gradivo. ga dobili živega, zato so mu nastav- Nato so ga odpeljali v bolnišnico v ob okroglih obletnicah njegove-
smrt ga je spodbudila k še bolj pre- Februarja 1944 je Dušan pred ljali pasti – dolgo časa neuspešno. Trst, ko je okreval, pa v zapor Co- ga rojstva in smrti. Letošnjo slo-
danemu in zagnanemu boju proti gostilno Suban pri Sv. Ivanu na- Ko se je že svitala svoboda, je pri- roneo, kjer so ga strahotno mučili vesnost ob stoti obletnici rojstva 
vsem nasprotnikom narodnoosvo- padel skupino esesovcev in do- šel tisti usodni 10. januar 1945. Pri- in na koncu aprila 1945 upepelili v bomo na pobudo krajevne organi-
bodilnega boja. Njegov pogum je mobrancev, ki so tam popivali, ob padniki SS in Colottijevi policisti so tržaški Rižarni. zacije ZB Most na Soči izpeljali v 
pogosto prehajal v drznost. Med neki drugi priložnosti so na cesti (menda s pomočjo nikoli povsem Padlo trojico so pokopali na va- sodelovanju z ZB za vrednote NOB 
tržaškim prebivalstvom je odmeva- med Lonjerjem in Sv. Ivanom iz razjasnjene izdaje) v Borštu pri Tr- škem pokopališču, jeseni leta 1946 Bovec, Kobarid, Tolmin, Osnovno 
la zlasti akcija, ko je Vojko s svojo zasede postrelili skupino agen- stu z goniometrom odkrili bunker so posmrtne ostanke Dušana in šolo Dušana Muniha Most na Soči 
skupino sredi Trsta uničil nemški tov zloglasnega policijskega ko- pri hiši družine Petaros, v katerem Cirila Muniha prenesli domov ter ter Krajevno skupnostjo in Turistič-
avto s štirimi višjimi oficirji. Apri- misarja Colottia. Pred predorom so se skrivali trije sabotažniki: Du- ju pokopali v skupni grobnici pa- nim društvom Most na Soči. Prire-
la 1944 je organiziral veliko sabo- v Barkovljah je miniral železni- šan Munih - Vojko kot komandant, dlih partizanov na pokopališču na ditev bo 7. julija na prireditvenem 
tažno akcijo na Opčinah: v tamkaj- ško progo in povzročil zastoj že- radiotelegrafist Ivan Grzetič - Ži- Mostu na Soči. Zaradi svojega po- prostoru v šotoru ob jezeru na Mo-
šnji kinodvorani je med predstavo, lezniškega prometa, s sotovariši tomir iz Podgorja pod Slavnikom, guma med narodnoosvobodilnim stu na Soči. V kulturnem programu 
namenjeno nemškim vojakom, ek- so zaplenili nemški vojaški tovor- Stanko Gruden - Strela iz Šempola- bojem je bil Dušan Munih - Darko bodo nastopili Partizanski pevski 
splodiral peklenski stroj. njak s tovorom sira in ga z vozni- ja pri Nabrežini, domači sin Danilo decembra 1951 razglašen za naro- zbor Pinko Tomažič iz Trsta ter se-
Podobna akcija je bila izvedena v kom vred, ki jim je služil za kritje, Petaros - Lisjak pa je to noč prespal dnega heroja. danji in nekdanji učenci Osnovne 
nemških vojaških klubskih prosto- pripeljali mimo straž do Krasa. na podstrešju domače hiše. Sovraž- Spomladi leta 1964 je skupščina šole Dušana Muniha Most na Soči. 
rih v Trstu, Vojko je vanjo vključil Na potniški ladji Rex, zasidra- niki so močno obkolili vas, za talce občine Tolmin na predlog šolske- Slavnostna govornica bo igralka, 
več skupin: tržaške sabotažnike, ru- ni v tržaškem pristanišču, so de- oziroma ščit vzeli skupino domači- ga odbora sklenila, da se šola na pesnica in esejistka Saša Pavček, 
sko sabotažno trojko, ki je delovala montirali vso radijsko oddajno in nov, česar pa borci v bunkerju niso Mostu na Soči poimenuje po na- hči Dušanove partizanske kurirke 
v Trstu, biljenske in bukoviške ter sprejemno opremo in jo pozneje vedeli, zato so se poskušali iz njega rodnem heroju Dušanu Munihu. 4. Marije Metlika (por. Pavček). O Du-
goriške sabotažnike. Januarja 1944 uporabljali za zvezo s štabom 2. prebiti z bombami in rafali. Vojko je julija leta 1983 je bil na Mostu na šanu Munihu bomo izdali tudi knji-
je s skupino mladincev v neki trža- brigade VDV. skušal zbežati v njive, skoraj bi mu Soči odkrit njegov doprsni kip (delo go. (konec)
16
DOGODKI Od 20. do 23. maja 1942
82. obletnica bojev II. grupe odredov na Jančah
Ob Planinskem domu II. grupe od- maja je bilo v spopadu ubitih prib- družnične šole Janče pod mentor-
redov na Jančah se je v prelepem ližno 70 Nemcev, prav toliko je bilo stvom Marjane Marnove, ki so na 
sončnem vremenu 26. maja zbra- ranjenih, padlo pa je tudi enajst svoj prikupni otroški način s svojo 
lo veliko udeležencev slovesno- borcev NOV, med njimi narodni predstavo gledalce razvedrili. Slo-
sti, posvečene 82. obletnici bojev heroj Jože Kovačič. vesnosti se je s prihodom in pra-
II. grupe odredov NOV in POS in Udeležence letošnje slovesno- pori poklonilo tudi veliko prapor-
155. obletnici spopada slovenskih sti na Jančah je pozdravila Branka ščakov združenj borcev okoliških 
kmetov in nemških turnerjev na Kastelic, predsednica Združenja združenj.
Jančah. za vrednote NOB Ljubljana Moste Na prireditvi so podelili tudi 
II. grupa odredov se je maja - Polje, ki je bilo skupaj z združe- priznanja za požrtvovalno in pre-
1942 s 513 partizani prebijala z njema borcev iz Litije in Ljubljane dano delo v Združenju za vred-
Dolenjskega čez nemško-italijan- organizator prireditve. Množico note NOB Ljubljana Moste - Polje 
sko mejo na Janče z namenom, udeležencev sta v nadaljevanju na- in priznanje praporščaku Zveze 
da prebrede Savo in začne vojaške govorila M. Jeglič, predsednica KS združenj borcev za vrednote NOB 
operacije na Štajerskem ter organi- Jevnica, v imenu župana občine Slovenije.
zira nove odrede. Toda pod vasjo Litije in župan Mestne občine Lju- Zbrani na slovesnosti so po kon-
Trebeljevo je partizane nekdo iz- bljana Zoran Janković. čanem kulturnem programu na-
dal. Okoliške vasi okrog Janč je na Slavnostni govornik je bil po- daljevali medsebojno druženje in 
mah obkolila množica nemških vo- slanec DZ Slovenije Lenart Žav- pogovore ob sproščenih pesmih 
jakov, ki so se pripeljali iz litijske in bi, ki je med drugim ob izhajanju MPZ Zora Janče s harmonikarsko 
drugih smeri. Vnela se je ena dotlej iz vrednot narodnoosvobodilnega spremljavo zborovodje Aste Jako-
najbolj krvavih bitk slovenskih par- boja poudaril, da so dandanes te V bogatem kulturnem programu tija, MPZ Zora Janče in recitatorka pič. Bilo je prijetno! 
tizanov s premočnim sovražnikom. prevečkrat pozabljene, kar je ne- so pod vodstvom režiserja Marka in pevka Maša Tiselj. Kulturni pro-
Po tridnevnih bojih od 20. do 23. dopustno. Ujca sodelovali Pihalni orkester Li- gram so popestrili tudi otroci Po- Branka Kastelic
DOGODKI 16. junij 1944 DOGODKI Kamnik Komenda
Ko so gorele Šmarje pri Kopru Od Bazovice do Marezig 
V Šmarjah pri Kopru smo počasti- prvega bataljona Istrskega odreda, či človekoljubnega žrtvovanja naših V organizaciji ZZB Kamnik Center Da bi bolje razumeli narodno 
li spomin na 80. obletnico drugega v katerem je bil ob nastanku tudi borcev! Da bi za njimi nosili pleme- se je 11. maja več kot 90 članov zavest Primorcev, iz katere je iz-
požiga vasi in presenetljive akcije moj pokojni oče, partizan, se je nite vrednote svobode in miru! Da ZZB Kamnik in Komenda odpravi- hajal njihov nepopustljiv boj s fa-
partizanov Istrskega odreda, ko so bližala vasi. Komandir čete Bruno bi živeli sodobni čas medsebojnega lo na izlet na Primorsko. Takoj ko šizmom, smo obiskali Gabrovico 
ob tem napadli veliko številnejše Bizjak od Svetega Ivana pri Trstu spoštovanja, prijateljstva in sodelo- smo prestopili mejo z Italijo, sta pri Črnem Kalu. Kraj je simbol 
Nemce, italijanske fašiste in karabi- je ukazal napad, četudi ni imel po- vanja in bi našim zanamcem ponos- se nam pridružila še predsednik upora in obrambe proti fašizmu. 
njerje ter rešili 40 vaščanov, ki so jih datkov o razmerah v kraju, kar je no predajali svetle ideale navezano- koprske borčevske organizacije Že leta 1930 so vaščani ustanovi-
ti imeli že pripravljene, da jih odpe- po vojaških pravilih prvi pogoj za sti na lasten narod. In ne nazadnje, Vojko Vodopivec in tajnik Miloš li Slovensko bralno društvo. Ko so 
ljejo v Rižarno ali druga taborišča. vsako odločitev. Sreča je bila tudi da bi prepoznali vse glasnejše in Ivančič. prešli pod Italijo, so bili stalna tar-
brezsramno oživljanje fašizma, ki Skozi zelenilo pomladno dišeče ča napadov fašistov, zato so 1930 
se v sodobni preobleki z drugač- primorske pokrajine smo prispeli sklicali »Komunistično konferen-
no razlago in celo s spreminjanjem do spomenika bazoviškim žrtvam. co za Slovensko Istro«, na kateri 
naše skupne polpretekle zgodovine O takratnem dogajanju nam je pri- so sprejeli dogovore za obrambo 
širi po Evropi in vsem svetu. Priča povedoval Miloš Ivančič. Govoril pred fašizmom. Kmetje so kupili 
smo rojevanju novih sovraštev in je tudi o prvem tržaškem procesu, tiskalni stroj in začeli leta 1932 iz-
divjanju najhujšega nasilja! Dnevno ki se je začel 1. septembra 1930, dajati Kmetski glas, v katerem so 
gledamo prelivanje krvi in popolno in o izrečenih kaznih 5. septembra govorili o odporu proti fašistom. 
uničenje! Kako kratek je spomin ne- 1930 ob 23. uri. Takrat so smrtne Med drugo vojno je bila Gabrovica 
katerih! Kako se marsikdo iz prete- kazni izrekli Zvonimirju Milošu, eno izmed najpomembnejših par-
klosti ni ničesar naučil!« Ferdinandu Bidovcu, Alojzu Va- tizanskih središč v Istri in tržaške-
Vojko Vodopivec pa je že v na- lenčiču in Franetu Marušiču in jih mu zaledju. V njej so delovali razni 
govoru opozoril na oživljanje fašiz- na kraju, ki smo ga obiskali, tudi štabi in kar tri partizanske tiskarne: 
Nastop učencev Osnovne šole Šmarje pri Kopru ma tako pri nas kot pri sosedih v ustrelili. Snežnik, Naš dom in Žena.
Italiji in drugod po svetu: »Na vse 
to se je treba takoj in ostro odzva-
Na prireditvi, ki je bila kot ved- takrat na strani pogumnih in Biz- ti oziroma izvesti protiukrepe, če 
no v tej vasi zelo lepo pripravljena, jakovi borci so iz vasi pregnali 20 ne nas bo bolela glava in se bomo 
so sodelovali učenci tamkajšnje nacističnih vojakov, 25 fašistov in spraševali, kaj se je zgodilo, vendar 
osnovne šole, domača pevska sku- 35 karabinjerjev, in kar je še bolj bo prepozno in posledic ne bomo 
pina, violončelistka Katarina Hr- pomembno, rešili so 40 domači- mogli odpraviti brez žrtev. Mis-
vatin in glasbena skupina Vstala nov, ki so zaprti v vojašnici kara- lim, da se moramo rešiti vazalstva 
Primorska. Navzoče so nagovorili binjerjev čakali na prisilni odhod v in začeti misliti in ukrepati s svo-
predsednik krajevne skupnosti An- Nemčijo,« je med drugim spomnila jo glavo in ne po nareku velikega 
drej Medved in predsednica krajev- slavnostna govornica in poudarila: tujega kapitala. Mislim, da je treba 
ne organizacije ZB Rožana Viler, »To je naša zgodovina! To so naši na te stvari opozoriti danes, ko se 
podžupanja Mestne občine Koper spomini in spomini so življenje! Ne spominjamo grozot tu v Šmarjah, 
Mateja Hrvatin Kozlovič ter pred- smemo se jim odpovedati, saj bi ko so dvakrat požgali vas, ko so se 
sednik koprske borčevske organi- bili brez korenin kot goli in bosi in nekateri vaščani brez razmišljanja 
zacije Vojko Vodopivec. Slavnostna taki bi ostali tudi brez hrbtenice in uprli z orožjem in so nekateri dali 
govornica je bila novinarka Mirjam glave! Zato imamo pravico do njih, življenje, ko so naši partizani Istr-
Muženič, vse skupaj pa je lepo po- do zgodovine in spominov, da jim skega odreda osvobodili zaprte lju-
vezovala Majda Santin Bažec. Slo- prisluhnemo in se iz njih učimo, ne di, ki so bili že izbrani za taborišča 
vesnosti sta se udeležila tudi še nazadnje tega, da je vsaka še tako in Rižarno, krematorij za nas upor- Zatem smo se odpeljali v Trst do Naše kratko popotovanje med 
živeča partizana Danilo Ivančič in majhna ponovitev vojne grozljiva. ne Primorce in Istrane. Ali je bil ta vhoda v koncentracijsko in uniče- obeležji upora in kraji spoprijema-
Željko Slavec, ki je sodeloval tudi Poznavanje zgodovine in ohranja- upor zaman? Ne bi rad v prihodno- valno taborišče Rižarna. V njem nja primorskih rojakov s fašizmom 
pri osvoboditvi zajetih Šmarčanov. nje spominov tako ni maščevanje, sti tega potrdil.« so po kapitulaciji Italije leta 1943 in italijanskim ekspanzionizmom 
Kako je bilo tiste usodne dni, so temveč tlakovanje poti boljšemu nacisti opuščen industrijski kom- smo sklenili v Marezigah pri spo-
pripovedovali otroci in tudi slav- danes in jutri! Da bi bili dobri dedi- Miloš Ivančič pleks za predelavo riža spremenili meniku NOB in predvojnim žrtvam 
nostna govornica Mirjam Muženič: v preiskovalne zapore, v vojaško fašizma, ki stoji sredi slikovitega 
»Okupator je bil 19. junija 1944 oziroma policijsko taborišče, ko- kraja. Krajani so se že leta 1921 
zelo slabe volje. V Normandiji se Maščevanje nec leta pa že v uničevalno tabori- uprli fašistom, ki so grozili ljudem, 
je začela druga fronta in partizan- šče. Spomladi leta 1944 so nekda- ker niso glasovali zanje. Upor proti 
ski zavezniki so dve noči pred tem »Poraženi okupator se je Šmarčankam in Šmarčanom hitro in nadvse okrutno njo peč za sušenje riža predelali v fašistom je trajal več dni. 
Trst zasuli z bombami. In čeprav maščeval. Le dva dni zatem je zagorelo 120 hiš in gospodarskih poslopij, brez krematorij, v katerem so do konca Po slovesu od primorskih tovari-
v tistem času nemško fašistična smrtnih žrtev na srečo, saj so se ljudje umaknili na njive in v bližnje gozdiče. vojne sežgali okrog 5000 ljudi, naj- šev so se v nas zasejala nova spoz-
soldateska ni imela enotnega po- In gorelo je znova, čeprav se še niso ohladila pogorišča »štrelamenta«, nemške več Slovencev, ki so sodelovali v nanja o uporu, dostojanstvu in res-
veljstva, je bila številčno še ved- požigalske ofenzive v Šmarjah in 54 drugih istrskih vaseh septembra leto prej, narodnoosvobodilnem boju, Hrva- nici, ki se jim nikoli in za nobeno 
no zelo močna, tudi tu v Šmarjah. ko je nasilne smrti umrlo več kot dva tisoč ljudi.« tov, italijanskih protifašistov, Judov ceno ne smemo odpovedati. 
Četa 18 borcev, to je bila prva četa in Romov. Goran Peršin