Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-36 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorico, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna Številka L 20. — Naročnina: mesečno L 65 (/.a inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun St. 9-18127. Praznik; ljubezni Božič je praznik ljubezni in družine. Praznik ljubezni, ki nam jo je oznanjal Sin božji. »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe«. Ni nas učil ljubiti samo suo-jih pristašev. »Kdor ni proti meni, ta je z menoj«, je dejal v Govoru na gori. Za razliko od farizejev vseh časov, ki so vedno govorili in govore: »Kdor ni z nami, ta je proti nam«. Žrtvovan in osramočen pa nas je učil še večje ljubezni. »O Bog, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo«, je prosil za svoje sovražnike. Ne bomo trdili, da pogani pred Njegovim prihodom niso poznali plemenitosti in pripravljenosti na žrtve. Toda ti njihovi pogledi so bili vedno omejeni na ozke skupine. Moralno zapovedano zadržanje je veljalo kvečjemu za odnose do pripadnikov lastnega plemena, ne pa do vsega človeštva. Sele Sin božji nam je oznanil novo, širšo in pravilnejšo ljubezen. Zaradi ljubezni je prišel Kristus med nas. Nobeden pred njim nas ni učil tako globoko pojmovane ljubezni. Ta ljubezen je oplemenitila človeško dušo, postavila je nove temelje ljudskemu sožitju. Tej ljubezni dolguje današnje človeštvo velik del svojega napredka in e-dtno v tej ljubezni, ki vodi k naj-širokogrudnejšemu medsebojnemu razumevanju, bo lahko nekega dne našlo svoje srečo. Doseglo jo bo v trenutku, ko bo to od Boga ozna-njevano ljubezen v vsej njeni polnosti doumelo, sprejelo in izvajalo. V porog vsemu temu, v porog lastni preteklosti pa živimo sedaj že celo vrsto let v svetu sovraštva. Na vsakem koraku lahko opazujemo njegove posledice: nestrpnost, zaničevanje človeškega dostojanstva, prepiri, kri. Klice mržnje, ki so jih vrgli med nas novodobni farizeji in satanovi odposlanci, so “ rodile svoje sadove. Rodile so jih v preteklih letih, ko je brat ubijal batta~a. vjUiove1vpasle4we..-tra-jajo še danes. Nehote jih nosi v sebi tudi precejšen del naših sonarodnjakov. Oblastniki, ki danes tiranijo po slovenski zemlji, so sejali in še sejejo mržnjo do vsega, kar ni njihovo ali z njimi. In mnogi so se v večji ali manjši meri navzeli teh njihovih lastnosti. Toda to je škodljivo, to je znak notranje bolezni družbe. Klice te bolezni moramo na letošnji Sveti večer za vedno pregnati, ako hočemo dobro sebi, svojemu narodu in človeštvu. Nova, srečnejša bodočnost ne more sloneti na sovraštvu! Svet je namreč tako bolan, da ga lahko ozdravi samo velika, res velika ljubezen. Toda Sin človekov nas ni učil samo ljubezni. S svojim svetlim primerom nam je tudi pokazal potrebo dela, žrtvovanja. Ni ostal pri besedah. Dosledno, do zadnje kapljice je izpil svojo čašo gorjupa. Žrtvoval se je najprej z delom, nato pa je dal na oltar svojega poslanstva celo svoje življenje. V tej strahotni krizi, ki jo danes preživlja naš svet, je mnogo posameznikov šlo po njegovi poti in tudi tem svetlim žrtvam naj bo na Sveti večer posvečena naša misel. Posvečena pa jim mora biti iz dveh razlogov: v slavo njihovega spomina in v nauk vsem živečim. Izgleda nam namreč, da je tudi v pogledu dela in žrtvovanja farizejsko seme pognalo precej ljulke. Preveč se vse zahteva, preveč se povsod prigovarja in ogovarja, a premalo se dela. Večina se le preroda bavi z drugimi, a premalo s seboj! Gleda, kaj delajo drugi, o-staja ob strani, pogodmja, a sama ne ukrene ničesar. To ni način, ki nam ga je On pokazal! Do rešitve nas bp dovedlo delo, samo delo in žrtve, ne pa prazne, čeprav še tako lepe besede. Današnji čas potrebuje ljubezni. Poleg ljubezni potrebuje delavce, požrtvovalne, odločne in vztrajne. Teh delavcev mu dajmo! Cas, v katerem se nahajamo, nam kljub morebitnim trenutnim zatišjem ne dovoljuje nobenega oddiha. Tega oddiha ni poznal Sin človekov, vse dokler ni izpolnil svoje naloge! Tega oddiha si ne more privoščiti niti noben Slovenec, vse dokler ne bo odstranjena zadnja grozeča nevarnost. Sicer ne bo mogel v svoji notranjosti opravičiti svojega zadržanja na večer, ko proslavljamo Njega, ki je za plemenita načela občečlovečanske ljubezni in dolžnosti prišel med nas, da žrtvuje samega sebe. JL DEMOKRACIJA Leto III. - Štev. 54 Trst - Gorica 23. decetn&ra 1949 BOŽIČNA BESEDA SLOVENSKE DEMOKRATSKE ZVEZE V TRSTU Slovenska demokratska zveza v Italiji ab priliki božičnih praznikov in novega leta toplo pozdravlja vse Slovence, ki živijo na Goriškem, v dolini Nadiže, na Trbišfcem in drugod v državi. Vsem žedi, da jim praznik Rojstva vlije v srce in v dušo prijetno veselje in nove upe v srečnejšo bodočnost, ki ne more umanjkati narodu, ki spoštuje Kristusove nauke in veruje v demokracijo ter v napredek človeštva po vzvišenih vzorih omike in enakopravnosti. Bratje Slovenci, trdno verujmo vsi v moč pravice, ki vedno premaga zlo in vžiga ogenj ljubezni med narodi! Tudi sodržavljanom Italijanom želimo ob tej priliki srečo in rasničen uspeh pri obnovi in okrepitvi države. V ta namen srčno želimo, da bi tudi oni spoznali upravičenost naših zahtev za priznanje in dejansko spoštovanje naših pravic. Demokracija je znak poštenosti, pravice, resnice in napredka. Le ona naj vodi slovenski narod! Vesele božične praznike! Srečno novo leto! Dr. AVGUST SFILIGOJ, Gorica, na božič 1949. predsednik SDZ v Gorici Ze nad tri desetletja obnavljamo tržaški Slovenci svoje želje božičnemu Detetu po eni sami vseobjemajoči priprošnji: »Mir ljudem, ki so dorbre volje!« V tem kratkem vzdihljaju je obsežena vsa naša trnjeva pot; v njem je zapopadena vsa naša Kalvarija preteklosti; vse bolečine naših fantov in mož na moriščih, v zaporih in koncentracijskih taboriščih; v tem vzdihljaju so vsebovana vsa preganjanja slovenskega jezika. In vendar obnavljamo te priprošnje božjemu Detetu od leta do leta vztrajno, uporno in z vsemi silami svojih življenjskih virov. Niti v najhujši stiski niso ohromeli priprošniki, niso zamrle besede naših src, niso naše duše priznale zavladanja krivice nad pravico, laži nad resnico, alobe nad dobroto. »Mir ljudem, ki so dobre volje!« Bili so časi, ko je število ljudi dobre volje tudi med nami skopnelo skoro na nič. Bilo je to takrat, ko so krivi preroki oznanjali božični mir kot mir narodnih grobov, isti mir, ki nam je s fašistično pestjo zapiral usta in isti mir, ki je vsiljen od ljudskih sodišč in tajne policije; mir izstradancev, mir egiptskih sužnjev. Iz te male, komaj občutene kali se je razvila SDZ, se razrasla v krepko in žilavo drevesce kraškega bora, ki poganja korenine v domači zemlji, tužni njegovi domovini. Z njim raste in se dviga število vojščakov miru, ki so dobre volje. Ta rast tujemu semenu ni všeč. Da jo preganjajo grobarji svobode in demokracije, je razumljivo, saj je to življenjski poklic jetnišničarjev; manj razumljivo in celo neodpustno pa je, da jo ovirajo tisti, ki mislijo, da je posilanica božične noči privilegij formalistov in ne skupna last vsega človeštva. Naj jim pravo spoznanje v božični noči vlije v srca in duše božje Detece, nam vsem pa naj utrdi vero in prepričanje o stalnosti in učinkovitosti slovenske dediščine na tem ozemlju; Prezir vsega, kar bi moglo motiti našo medsebojno povezanost in slabiti našo na- rodno, politično in moralno silo. S temi željami želim v imenu SDZ in v lastnem imenu vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom katoliške veroizpovedi tu, doma in v tujini kar najlepše božične praznike! Dr. JOSIP AGNELETTO, predsednik SDZ v Trstu V GORICI rvo in uprava zelifa vsem čitafeljem in somišljenikom vesel božič Ko v sedanjem mučnem in tegobnem božičnem razpoloženju motrimo duhovne razvaline našega političnega življenja na Tržaškem, se vprašujemo o vzrokih burnemu vrtincu podobnega nereda, ki naši družlbi izpodkopava po vojni močno omajane razumske in duhovne osnove. Marksizem, ki je na strašnih vojnih raczvalinah pri nas naletel na ugodna socialistično navdahnjena tla, je med naše izmučeno ljudstvo začel sejati svoj nauk mržnje, razdora in narodnostne mlačnosti. Osnovne marksistične misli o brezboštvu, materializmu in razredni borbi rušijo med nami temelje krščanskega verskega čustvovanja, zapadne poduhovljenosti in narodne vzajemnosti, na katerih je varno počivalo naše slovensko žitje v najtežjih časih preizkušnje in nesreče, da ne govorimo o redkih prilikah narodnega vzpona in ljudske blaginje. PRVA MISEL JE BREZBOSTVO Ni Boga!, kričijo. Zaman naj bi se naš človek v trenutkih stiske zatekal v varstvo božjega usmiljenja in božje previdnosti! Zaman naj obrača svoje izmučene oči proti nebu, kjer ni Njega . . . Zaman naj išče v krščanskih izročilih tolažbe v trpljenju, ki ga tare in mu jemlje potrebno odpornost za vztrajanje v težki življenjski borbi. Pa kje naj naš človek dobi ono ogromno notranjo silo, brez katere ni zmage, ni sreče, ni veselja, ni življenja? . . V mukah brezbožnega bogokletstva naj hira, propada in izgine naš narod s svoje rodne gnude? . . DRUGA MISEL JE MATERIALIZEM Marksizem uči, da ni duha, da je vse v nas in okoli nas sama materija. Naš duh je po tem le odraz gmotnega razvijanja in izživljanja. Mi smo kup materije, posrečeno sestavljene in naš duh je samo naravno sproščenje iz te materije razvijajočih se Skrivnostnih sil . . . Vse življenje naj bi temeljilo na bolj ali manj primernih odnosih urejajoče se gmotne človeške in zemeljske tvonbe. Zgodovina naj bi bila le razvojni opis in posledica tega gmotnega dogajanja in urejanja. Gmotne koristi so torej gibalo vsega človeškega stremljenja in udejstvovanja . . . Zato naj bi naš človek vr.gel iz svoje nesodofbne malhe razvojno zaostalega svetovnega potnika vse predsodke o morali in poduhovljenosti, ki so zanj le nerodna ovira na poti napredka in edino zveličavnega materialističnega razvoja! .. TRETJA MISEL JE RAZREDNA BORBA Marksizem ne veruje v narodno slogo: našega naroda ne sestavljajo krvni bratje, marveč sami krvni nasprotniki, ki se v krogu dveh razredov, raizreda izkoriščanih in razreda izkoriščevalcev, razreda proletarcev in razreda kapitalistov stalno borijo eni za svobodo, drugi za oblast. Zgodovina je razvojni orpis in posledica trenj, borb in uničevanj v življenju posameznih narodov z vidika prevladovanja razrednih koristi . . . To ni zgodovina slovenskega naroda! Naša narodna zgodovina je razvojni opis izkoriščenih in tlačenih ljudi, ki so se v usodni povezanosti vseh narodnih, političnih, prosvetnih in gospodarskih koristi borili stoletja za dobrobit našega naroda. Ob materialni premoči njegovih nasprotnikov so naš narod reševale samo njegove duhovne sposobnosti in vrline. * * * Zato naš narod odklanja in bo odklanjal osnove marksističnega nauka, ki mu ne kažejo poti navzgor, marveč pot v pogubljenje. Naš narod ostane zvest svojim zapadnim kulturnim izročilom, za katera se bo z nezlomljivo doslednostjo boril, dokler mu ho to mogoče. Z vero v Boga in v našo bodočnost nadaljujmo po poti duhovne poglobljenosti naše delo! Ko je po sporu z Moško Tito pričel ljubimkati z Zahodom in pri tem ni naletel na gluha ušesa, je marsikdo ostrmel. Zahodno časopisje je z raznimi utemeljevanji pozdravljalo nova politična pota ameriške, pa tudi britanske politike ter se neredko na vise pretege zavzemalo za čim večjo podporo, ki naj bi jo Zahod nudili diktatorju v sili. Le malo je bilo ljudi, ki niso po*at>ili na nekatere izkušnje, ki jih je Zahod dotlej že imel v pogledu Tita, istočasno pa tudi na neke občečlovečanske moralne dolžnosti, ki bi jih Zahod moral imeti ne samo do narodov Jugoslavije, marveč do vseh vzhodnoevropskih narodov. Nekatere nove izkušnje, ki jih je dobil medtem Zahod, so prvotno navdušenje že precej ohladile; v zahodnih političnih ter novinarskih krogih pričenja prevladovati treznost. Vedno če-šči so glasovi, da je treba ravnati v »zadevi Tito« skrajno previdno. Veseli nas, ko vidimo, da je po začetni zanesenosti nastopilo iztreznenje in pravilno gledanje. Raaumemo delno taktičnost politike Zahoda do Tiita, toda to razumevanje se za nas neha, čim nekdo pozablja na moralne obveznosti, ki jih ima kot pristaš demokracije do naroda, kateremu so pod komunistično diktaturo (in Titov režim nikoli ni bil nič drugega ter tudi ne bo) odvsse-te osnovne človečanske svoboščine. Našim čitateljem podajamo glavne misli dveh člankov, ki zgovorno kažeta, kako se je v zadnjem času spremenilo gledanje na Tita. Prvega posnemamo do znani angleški reviji »The Con-temporary Review«, drugega pa po »Ameriški domovini«, glasilu ameriških Slovencev v ^roženih državah. Contemporarij Reuieu) »Jugoslavija postaja nekak ljubljenček Zahoda. Orožje in denar leče v to državo z Zahoda na podlagi računa, ki je, površno gledano, dovolj razumen, da se namreč izplača širiti razpoko v nasprotnikovem taboru, posebno, če ta razpoka lahko postane važna. Povsem jasno je, da zatirani narodi Češkoslovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Poljske, Litve, Estonske, Letanske in vzhodne Nemčije hrepenijo po dnevu, ko bodo mogli zlomiti okove moskovskega jarma kakor Jugoslavija. Ta dan bo prišel. Vendar upor proti moskovskemu gospodstvu, ki ga je sprožila Jugoslavija in ki morda napoveduje vse šiiiši upor, ni edina stvar, ki ji je treba posvetiti pozornost. Tito ni isto kot preplavljeni milijoni poštenih mož in žena na> vsem vtzhodu Evrope, niti ni njegov u-por povsem to, kar na zunaj kaže. Ne dvomimo sicer, da Tito po svojem duhu ni noben satelit. Voditi hoče svoje podjetje, ne Stalinovo. Toda Tito je komunist; nje. govi nameni so enaki moskjvskim, čeprav noče korakati za moskovskim praporom. Čeprav bi bilo r-čitmo nespametno domnevati, da je drama Tito - Stalin navidezna stvar, preračunana da pritegne zahodno orožje in dolarje skozi Jugoslavijo v vzhodni tabor, da bi ga tako svojčas uporaibili proti Zahodu, vendar je dolžnost vseh resnih ljudi, da si ne delajo utvar o pravih Titovih namerah. Nevarno bi bilo za Zapad, če bi kakor koli v sentimentalnem navdušenju ali neprevidno napravil Tita močnega. Pospešujmo in širimo razpoko na vsak način, toda čuvajmo se, da ne skočimo iz kotla v ogenj ali v drug kotel. Kdo in kaj je ta hrvatski pustolovec Josip Broz, čigar odrsko ime je Tito, kakor je odrsko ime Josipa Visarionoviča Džugašvilija Stalin? Je komunist, izvežban v Moskvi, je služil na komunistični strani v španski državljanski vojni in je prišel do oblasti v Jugoslaviji kot orodje Moskve, da vrže jugoslovansko vlado in monarhijo in da izroči državo sovjetskemu komunizmu. Proti koncu vojne je britanska vlada stavila svoj denar na Tita in je zgubila. Orožje, opremo in podporo, ki smo jo dajali jugoslovanskemu domoljubu generalu Mihajloviču, vojnemu ministru v jugoslovanski vladi, ki je dve in pol leti vodil svojih 300.000 rednih vojakov uspešno proti nemškemu napadalcu, smo prenesli na Tita, ki jih je uporabil proti Mihajlovi-ču in jugoslovanski vladi prav tako kakor proti nemškemu napadal-ou, in to zaradi svoje komunistične revolucije. Praktično gre pa danes za to, kakšen bo verjeten učinek Tita na splošni položaj in kakšne meje naj si postavi Zahod v tem, da mu pomaga in ga vzpodbuja pri njegovih namerah. Svetu postaja vse bolj jasno, da gre v sporu, ki se je zdaj razširil po vsem svetu, na eni strani za tisto civilizacijo, ki jo poznamo, odkar jo je krščanstvo vzbudilo in ji dalo obliko, na drugi strani pa za obliko barbarskega materializma, ki navdaja dostojne ljudi s strahom in studom. Naša revija se je v tem že izrazila: »Gre za spor med tistim redom, ki temelji na pravičnosti, prostosti in dobrem sosestvu, ki je od nekdaj skupni namen raznih strank v civilizirani Evropi, najsi bodo konservativne, liberalne ali socialistične, in tistim, kar je državnik Gladstone kratko označil kot zanikanje Boga, povzdignjeno v sistem vladanja«. Na kateri strani je Tito? Trenutno je v glavnem na delu kot ovira proti imperialističnemu značaju komunistične napadalnosti, ki jo dirigira Moskva. V komunističnih goslih je vsekakor razpoka, toda gosli so ostale komunistične. Izkušeni opazovalci so tako razpoko že dolgo pričakovali, ker je pač proti človeški naravi, da bi tiranija napredovala, ne da bi se ji kdo uprl; isti razlog nam pravi, da se bo razpoka širila. Toda kaj bo končni uspeh? A-li bo Tita zanesla sila njegovega toka v protikomunistični tabor, z drugimi besedami, ali bo nehal biti komunist? Ali pa se bo nekega dne pobotal z Moskvo in odnesel s seboj dobave, ki se zdaj stekajo v njegovo državo z Zahoda? Kaj bo, če umre, ali če bp drugače »likvidiran« in če t»spe Moskvi, da postavi na njegovo mesto lutko? Kaj pa, (in tiu ne moremo gledati naprej za več kot eno ali dve leti), če bo samo vztrajal y svoji sedanji smeri kot komunist, ki je iz osebnih in nacionalnih razlogov v sporu z Moskvo? Najboljše, kar bi se moglo zgoditi, bi bilo, da bi vzpodbudil upornike — protikomuniste — vzhodnoevropskih satelitskih držav, da bi mogli obenem odvreči moskovski in komunistični jarem in se tako povrniti k svojemu prejšnjemu in prirodnemu položaju kot civilizirane in krščanske demokracije. Toda kaj bo v takem primeru (konec na 2. strani) Od srede do srede 14. DECEMBRA: V Sofiji so na veleizdajniškem procesu obsodili na smrt bivše ga bolgarskega komunističnega prvaka Trajča Ko-stova. — Berlin v zastavah zaradi obiska sovjetskega zunanjega ministra Višinskega. — Francoska iilada je u nevarnosti, ker zahteva finančna komisija znižanje vojaških stroškov za 20 milijard. — V Italiji je splošna 24 urna stavka državnih uradnikov razen železničarjev. —• V angleški prestolnici vznemirjenje zaradi stavke v e-lektrlčnih centralah. 15. DECEMBRA: Liberalec Men-Zies sestavlja novo avstralsko vlado. — Petitpierre je postal novi predsednik švicarske konfederacije. — Španijo bodo sprejeli v .4-tlanttki pakt verjetno že v začetku prihodnjega leta. — Arabski voditelj Abd - El Krim najavlja borbo za, svobodo severnoafriških dežel Maroka, Tunisa in Alžira. — Kitajske komunistične čete so zatrle poskus upora predanih nacionalističnih čet. — Predstavniki enajstih držav so izročili svoja poverilna pisma predsedniku zavezniške nadzorstvene komisije za zapadno Nemčijo. 16. DECEMBRA: Italijanski de-mokrščani ne izključujejo možnosti, da sami prevzamejo odgovornost za vodstvo italijanske politike. — Stalin se je razgovarjal v Moskvi s kitajskim komunističnim prvakom Mao - Ce - Tungom. — Med ZDA in Anglijo je prišlo do nesporazumov zaradi načine delitve dobav brožja v okviru Atlantskega sporazuma. — Vzhodnonemški voditelji 'so odpotovali v Moskvo na posvet s sovjetskimi politiki. — Na smrt obsojenega Rostova so v Sofiji obesili. — Angleški maršal Montgomery se v Parizu razgovarja s francoskim zunanjim ministrom. — Francoski intelektualci so začeli izstopati iz komunistične partije. 17. DECEMBRA: Zapadna nemška vlada je sprejeta v mednarodno komisijo za upravo Porurja. — Po izvršitvi smrtne obsodbe nad Kostovom in dan pred političnimi volitvami je bolgarska vlada objavila pismo, ki naj bi ga Kostov napisal tik pred svojo smrtjo in s katerim priznava svojo krivdo, ki pa jo je pred sodiščem stalno zanikal. — Sovjeti so baje pripravili 30 divizij za obrambo svojega vzhodnega nemškega satelita. — Pričakujejo, da bodo Sovjeti v kratkem najavili sklenitev prijateljske pogodbe s Kitajsko, umik svojih čet iz Nemčije na podlagi slične pogodbe z vzhodno Nemčijo in sestavo Molotovijevega gospodarskega načrta za evrazijsko o-zemlje od Labe do Rumenega morja. 18. DECEMBRA: Ameriška senatna podkomisija za borbo proti komunizmu javlja, da je njen v komunistične vrste vtihotapljen agent izvedel še pred koncem vojne za moskovska navodila ameriškim komunistom o sabotaži industrijskih in vojaških naprav za primer vojne med ZDA in ZSSR. — Angleški zunanji minister Be-vin se je razgovarjal z abesinskim zunanjim ministrom Woldom o položaju v Eritreji. — Italijanski monarhisti s svojega kongresa v Rimu zahtevajo ponovno ljudsko glasovanje o driavnopravni obliki italijanske države. — Angleški laburistični' poslanci želijo, da bi v primeru zmage njihove stranke Bevin ne vodil več angleške zunanje politike. 19. DECEMBRA: Italijanski de-mokrščani, liberalci in republikanci so se o priliki svojih zadnjih kongresov izrekli za sedanjo obliko koalicijske vlade. Saragatovi socialisti se pa o tem še niso izjavili. — Zavezniško vojaško sodišče v Hamburgu je obsodilo na 18 let ječe bivšega nemškega maršala von Mansteina zaradi vojnih zločinov proti Poljski in ZSSR. — Vladna lista je dobila o priliki državnozborskih volitev v Bolgariji skoro celoto vseh oddanih glasov. — V Sirifi so vojaški krogi s posrečenim državnim udarom prevzeli državno oblast. — Bolgarsko mesto Varna se hoče preimenovati po Stalinu. — Italija je dosegla, da bodo v okviru Atlantskega pakta upoštevali njene vzhodne in jadranske položaje. — Bivši stalni tajnik angleškega zunanjega ministrstva si želi prekinitve vseh odnosov med Zapadom in Vzhodom. 20. DECEMBRA: Med ZDA, Kanado in Anglijo so dosegli sporazum o standardizaciji orožja. — Vlada FLRJ je sprejela preračun za I. 1950. — V vzhodni Nemčiji so baje ustanovili novo tajno policijo. — Španski zunanji minister Martin Artajo je dospel v Rim na uradni obisk. — Leteči ERP poslanik Harrimann je predložil na pariškem sestanku evropskih podpiranih držav nov gospodarski načrt. — V Moskvi se vrše ogrom.ne priprave za praznovanje Stalinove sedemdesetletnice. Tri smrtne obsodbe v Solkanu Kakor smo že poročali je OZNA pred nekaj meseci izvršila aretacijo več mladih fantov in deklet v Brdih na Goriškem, na desni strani Soče. O vzrokih se je marsikaj navajalo. Sedaj pa je vse jasno. V petek 9. t. m. je v Solkanu zasedal poseben odsek okrožnega sodišča iz Postojne in sodil te mlade briške sile, hrepeneče po svobodi, po življenju v soncu in po svetosti pravice nad krivico, po resnici in naipredkiu pred mračnim nazadnjaštvom. Komunistični teror, ki ga že nekaj let sem seje v nekdaj cvetočih Brdih neuka in kriminalska skupina partijskih roparjev, partija, ki je dosegla odpor tudi tistih kmetičev, ki so ji verjeli, da bodo dobili zemljo in živeli v blaginji, in končno strašna beda, v katero je ista komunistična partija vrgla vse Brice, pridne poljedelce, vse to je vplivalo na občutljivo mladino, ki se je, po poročilih komunističnih virov iz zasužnjene Slovenije, sama združila v odporno organizacijo, da stre železni jarem komunističnega režima in si sama pomaga v svobodno življenje. Mladine ni mogel in ne bo nikoli mogel ustaviti nihče. Ona je vir živ-ljen a, ona je ponos narodov in človeštva, ona je simbol večnega hrepenenja m zmagovanja ter napredka. Tako so Brda zopet dala mlade junake, kakor pod fašizmom, tako sedaj pod komunizmom. Junake in mučenike, borce za svobodo, maščevalce tlačenega, izmučenega in zapeljanega naroda. Po poročilih komunističnega vira, ki jih že imamo na razpolago, so mladi briški fantje in dekleta zanetili v Brdih duh odpora proti komunističnemu terorju s tem, da so širili tisk »Matjaževe vojske«, to je »Matjažev glas« in pa »Demokracijo«, prvoboriteljico za sonce zoper temo, za svobodo zoper sužnast, za napredek zoper nazad-njaštvo in za prosto življenje zoper kruto in krvavo komunistično strahovlado. Ta briška mladina, na katero je lahko vsak pošten in zaveden Slovenec in demokrat resnično ponosen, naj bi zažgala Vi-polški grad v Brdih, ki je služil partiji kot skladišče tako imen. državne zadruge, v resnici pa je bil skladišče partije, ki je y Vipol-žah oropala že itak reve e plemiške tlačane še tistega koščka kruha, ki so ga uživali v senci baronovih najemninskih pogodb. Od enajstih zjutraj v petek 9. t. m. pa do štirih zjutraj naslednjega dne 10. t. m. je neprekinjeno zasedalo okrožno sodišče iz Postojne, ki se je svečano preselilo v Solkan, kakor že Mussolinijevo posebno fašistično sodišče iz Rima v Pulj in v Trst. Za rdeči praznik »zmage« nad svobodoljubnimi borci je partija nasilno sklicala v Solkan v kinodvorano množico dva do tri tisoč ljudi, z namenom, da zahtevajo smrt za mlade puntarje* ki hodijo po sledovih nekdanjih briških pomočnikov in zaveznikov Tolminskih! Toda glej čudež, ia množica noče klicati smrti mladim Bricem, ampak tiho sočustvuje z njimi in s stisnjenimi zobmi sledi divjemu cvilenju steklega in hripavega psa komunista - javnega tožilca, zagovornika partije in njenih zločinov. Le eden mu med množico pomaga, le eden je veren naslednik Judeža Iškarijota: Mir-j ko Markočič izpod Drnovka, ki nepretrgoma vpiie: smrt Torošem, smrt Gbljubkom, smrt Mavričem, smrt Perinom. Dokler se tudi njemu grlo ne posuši... Ob koncu »svečana« razglasitev od partije pripravljene sodbe. Darko Toroš iz Medane, smrt z ustrelitvijo, Hinko Perin, »vnet pobudnik« ta:ko imen. »Slovenske demokratske zveze« iz Medane in Mirko Obljubek iz ' Drnovka, oba odsotna v Italiji, smrt z ustrelitvi- jo. Toroš Dušan in Vladimir, Darkova brata, 15 odnosno 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Blažič Ivan iz Medane in Mavrič Radko iz Slovrenca, vsak 20 let odvzema prostosti s prisilnim delom. Rusjan Konrad iz Medane 14 let, Toroš Anica iz Medane 12 let, Obljubek Stojan iz Drnovka, Mirkov brat, 10 leit, Sfiligoj Romana iz Dobrovega, »sestra znanih izdajalcev bratov Sfiligoj dr. Avgusta. Viljema, Alfreda in Virgilija iz Dobrovega« 5 let. Za smeh in šalo je komunistično okrožno sodišče obsodilo vse gori navedene tudi »na izgulbo državljanskih pravic«, ki so jih, kakor vsi ostaili jugoslovanski državljani, že izgubili v trenutku, ko je zavladal komunistični teroristični režim. »Dva mlada zapeljanca«, ki jih komunistični viri namenoma ne imenujejo, »sta bila obsojena na krajše kazni poboljševalnega dela in to pogojno«. Prihodnjič bomo poročali tudi o tem zanimivem zaključku sodbe z dvema mladoletnima, ki sta baje otroka nekega kapetana OZNE. In še o drugih podrobnostih. Matere obsojencev in druge briške žene so se podale v Ljubljano z namenom, da izprosijo »milost« ?a obsojenega na smrt! Do sedaj vemo le to, da ima baje Krajevni odbor iz Medane nalogo izreči se za pomilostitev ali ne. Upamo, da ga bo pamet srečala in mu svetovala dobro! Goriška SDZ na čelu borbe za pravice slovenske manjšine v Italiji Slovenska demokratska zveza v Gorici je v nadaljevanju svoje borbe za priznanje pravic slovenske manjšine v Italiji naslovila na senatorje in narodne poslance italijanske republike po italijanski ustavi utemeljeno zahtevo po uveljavljanju vseh doslej na ustavnem papirju priznanih narodnostnih, političnih, prosvetnih in gospodarskih pravic ter po vrnitvi uničenega in zaplenjenega narodnega premoženja goriških Slovencev. Zahtevo, ki bo verjetno predstavljala važen mejnik ustavne narodnostne borbe goriških Slovencev pod vodstvom Slovenske demokratske zveze, priobčimo v prihodnji številki. Zaenkrat še ni prišlo do oblastvenega preklica neverjetnega u-krepa , da sinovi optantov ne smejo posečati slovenskih šol. Starši in prizadeti učenci ter dijaki so odposlali prosvetnemu ministrstvu v Rim, goriškemu prefektu in gori-škemu šolskemu skrbniku prošnjo, da bi smeli v pričakovanju najavljenega zakona o slovenskih šolah še nadalje posečati slovenske šole, ker bi jih prestop na italijanske šole sredi šolskega leta moč-no prizadel zaradi spremembe učnega jezika in načrta. Najhuje bi pa bili prizadeti s tem ukrepom maturanti, ki bi morali tako opravljati letos tečajni izpit v italijanskem jeziku, s čimer bi njihova študijska pripravljenost močno trpela. Borba za šole je le del naše celotne borbe za resnično demokratsko priznanje vseh naših manjšinskih pravic v Italiji, zato smo prepričani, da bo zadnji šolski u-krep goriškega šolskega skrbništva preklican, ker krši osnovna demokratska načela, ki jih nova italijanska republikanska ustava vsem manjšinam v Italiji izrecno priznava. Slovencem v tujini! Cleveland, december 1949 Ko se že tako dolgo ne moremo videti in še nimamo upanja, da bi se videli kmalu, naj has za božične in novoletne praznike približajo ,vsaj tele besede: Kako rad bi p teh \dneh hodil po Vaših novih naselbinah, | okoli Vaših domov in bi ogledoval 'kako mamice pripravljajo kolače in potice, kako očetje blagoslavljajo nove domove, kako se Vaši otroci zbirajo okoli jaslic in poslušajo sveto povest o rojstvu božjega Sina begunčka, io Njegovi Materi, ki ni imela ne posteljice, ne zibke, 1kamor :bi novorojenčka položila, '.pa o sv. Jožefu, ki ga je ukaz tujega vladarja pognal z družino na dolgo pot, maščevalna namera domačega oblastnika pa še naprej v tujino. Koledoval bi in poskusil kako prebirate pisma svojih dragih, ki še doma stisko prenašajo ali pa so razkropljeni po drugih deželah in kontinentih, pa Vam pišejo za praznike in pošiljajo voščila. Pa bi krenil naprej od družin v oddaljene delavske naselbine, kjer naši fantje grade ceste in hiše ali delajo po rudnikih in industrijah in praznujejo praznike sami. Od daleč bi slišal kako krepko pojo in čim bliže njihovih skromnih domov ali barak bi prihajal, tem bolj lepo bi udarjala slovenska božična pesem na uho in srce. Kljub vsej svoji začetniški skromr nosti in morda še revščini, kljub temu, da ste s svojimi prvimi prisluženimi denarji pomagali najprej svojim dragim doma in nase komaj ikaj mislili, vem, da boste božične praznike praznovali v svetem božičnem duhu in prelepi slovenski svečanosti. Nekateri ste morda sami. Osamelost je bridkejša te dni, ko smo imeli navado, da vedno hitimo domov, da smo ob božji družini utrjevali družinsko in sorodstveno ljubezen in prosili blagoslova in sreče za vse mile in drage. Pa tudi tisti, ki ste morda sedaj sami med tujim svetom, ne boste žalovali. Božič je praznik veselja, saj je praznik novega življenja za vse kristjane. Le še globlja bo Vaša misel in pobožnejša prošnja, le še večja bo odločnost, da nosimo izjemno težavo, ki nam je naložena v veselju in upanju, da opravimo vlogo in dolžnost, ki jo po božji previdnosti moramo opraviti kot apostoli božičnega oznanila. Saj je tudi to prelepo Dete, čigar rojstva se iob božičnih praznikih spominjamo, imelo pred seboj strašno in neizogibno pot trpljenja v osamelosti. Saj se je celo pam božji Sin nad svojim Očetom pritoževal, da ga je zapustil. In mi smo vendar Njegovi in bi bili radi čimbolj Njemu podobni. Tako sem prepričan, da bi tudi ■tiste posamezne, ki bodo med tujimi ljudmi praznovali, našel pred jaslicami, v njihovem posebnem kotičku slovenskega božičnega veselja in dobrega razpoloženja. Povsod bi vstopil in vsakemu stisnil roko, da si voščimo srečen in blagoslovljen Božič in zdravja in uspehov v Novem letu zase in za vse Slovence. Bog daj, Bog daj! bi odmevalo od /vseh strani in nova pesem Bogu na višavi bi obrnila naše misli zopet tja proti večni luči, ki nam je bila dana te dni in nam sveti, da nikjer nismo sami v temi izgubljeni. Ko bi prišla beseda na Novo leto že kar vem, da bi me vsi v en glas spraševali kako izgleda, kdaj gremo domov, kdaj bodo naši rešeni? j Takrat bi bil v zadregi jaz in vsak tudi bolj moder in poučen kot sem jaz. Le to bi Vas /mogel zagotoviti, da ves razvoj na svetu kaže, da sma vedno hodili pravo pot kot branilci svobode in sreče našega naroda. Vsa zgodovina povojnih let nam daje prav. Vedno več jih je, ki to ugotavljajo in spoznavajo. Vedno več jih obžaluje, da jih je vrgel vihar zmede in revolucije. Vedno bolj raste spoznanje, da mora demokratičen svet zbrati vse svoje moči, da bi se ubranil grozne nevarnosti, ki mu preti, ker so dovolili, da se je razbohotila moč najhujše tiranije, kar jih pomni zgodovina. Vedno močnejša je demokratična fronta in kar Slovenci moremo storiti, da bi se čim preje uveljavila za osvobojenje našega in vseh narodov, smo storili. Ni res, da bi se Vaša največja in prva želja ne bila nikjer čutila in slovensko ime nikjer ne slišalo med delavci za osvobojenje. Vsi zastopniki demokratičnih političnih strank smo v Narodnem odboru za Slovenijo delati v lepem soglasju in prav s tem soglasjem in enotnostjo budili pozornost in uvaževanje pri resnih ljudeh, ki sodelujejo v vodstvu svetovnih dogajanj. Naj omenim samo, da smo se takoj, ko je predsednik demokratske stranke prišel 'V USA, sestali zelo čudno količini, ki je določena za leto 1950. Leta 1947 je ibil dejanski pridelek za eno petino nižji. Tudi količina mesa, mleka, surovega masla in sladkorja je bila leta 1947 niija kot leta 1913. Leta 1947 je prišla vsaka glava živine na štiri prebivalce, leta 1914 na dva prebivalca. Cilj, ki ga morajo doseči do leta 1951 je eno živinče na tri prebivalce. Leta 1947 je prišel en prašič na petnajst prebivalcev, leta 1914 na šest prebivalcev, leta 1951 pa bi moral priti en prašič na enajst prebivalcev. Ce bodo dosežene vse postavljene zahteve, potem bo sovjetsko prebivalstvo leta 1951 letno prejelo 13.6 kg mesa, 2.7 kg surovega masla in 12.7 kg sladkorja na osebo. V Veliki Britaniji pa je prebivalstvo dobilo leta 1947 34.9 kg mesa, 5 kg siurovega masla in 36 kg sladkorja na osebo. Ker pa je kljub temu treba sovjetske želodce le napolniti s kakšno hrano, se stalno veča pridelek krompirja. Leta 1913 so v Rusiji pridelali le 190 kg krompirja na osebo, za prihodnje leto pa je določena količina krompirja, ki jo je treba doseči, 605 kg na osebo. Pred letom 1914 krompir ni bil glavna hrana ruskega naroda. Na splošno so sovjetski državljani slabo oblečeni in obuti in ni nobenih izgledov za izboljšanje v tem oziru. Cilj za leto 1950 je 0,900 metra volnene tkanine na prebivalca proti štirim metrom, ki jih je dobil v Veliki Britaniji leta 1947 vsak potrošnik. Bombažno blago bi moralo biti prihodnje leto v Sovjetski zvezi v obilnejši meri. V načrtu imajo, da bodo izdelali na prebivalca 24.6 metrov bombažnih tkanin. Toda med dolgo rusko zimo je treba kaj boljšega kot le bombaževirlo. Tudi u-»njenih čevljev primanjkuje. Leta 1938 so izdelali na leto povprečno en par na prebivalca. Za leto 1900 pa so si postavili cilj 4 pare čevljev za 5 prebivalcev. V Veliki Britaniji so leta 1947 izdelali dva para čevljev na prebivalca in v Združenih državah tri pare. Ze pred vojno je bilo v Sovjetski zvezi veliko pomanjkanje stanovanj. Dočim je prišlo po mestih že leta 1932 po 6,5 kvadratnih metrov prostora na prebivalca, je sedaj ta ploskev padla na 4,20 kvadratnih metrov. Položaj se je poslabšal med vojno. Nikolaj Vozne-senski, ki so ga pred kratkim odstavili kot predsednika državne komisije za načrtno gospodarstvo in član politbiroja, piše, da so izmed 2,567.000 stanovanjskih hiš po zasedenih mestih Rusije porušili in poškodovali 1,209.000 poslopij in da je bilo uničenega čez 50 odstotkov stanovanjskega prostora po prizadetih mestih. Nadalje pripominja, da bi bilo treba, če bi hoteli spraviti prebivalstvo osvobojenih sovjetskih pokrajin v predvojni polo-taj, zgraditi 60 milijonov kvadrat-ath metrov stanovanjskega prostora, samo po mesitih teh prizadetih poidročij. Petletni načrt predvideva daraditev in povravilo le 84 milijonov kvadratnih metrov prostora in od teh je prišlo le 32 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskega prostora na prizadeta področja. Ce «e izrazimo jasneje, nameravajo Sovjeti »graditi do konca prihodnjega leta 120.000 hiš proti 425.720 hišam, ki so jih zgradili v Združenem kraljestvu samo v časni od Konca vojne pa do 31. decembra 1948. Zaradi pomanjkanja gradbenega materiala je malo verjetno, da ae bo Sovjetom posrečilo doseli ta cilj. Sovjetski tisk ne skriva tvojega razočaranja. Zanimiva je Izjava > Izvestij« , ki pravi : »Gradnja stanovanjskih hiš je še redno ena Izmed manj razvitih vej našega ljudskega gospodariva«. Ce 3e današnji sovjetski držav Ijan slabše jč, nosi slabšo obleko In ima slabše stanovanje kot pa njegovi očetje pod carsko Rusijo, potem je morda vsaj lahko ponosen na Industrijski napredek svoje države? Na tem področju je Sovjetska zveza nedvomno napredovala. Leta 1913 je znašala proizvodnja premoga 29 milijonov ton, leta 1940 166 milijonov ton in za prihodnje leto je določena količina 250 milijonov ton. Pred prvo svetovno vojno je Sovjetska zveza pridobivala dobre 4 milijone ton jekla, leta 1940 že 18 milijonov ton, prihodnje leto pa hočejo imeti že 85,4 milijone ton. Z ozirom na posameznega prebivalca hoče torej sovjetska vlada pridobiti v letu 1950 1,25 ton; premoga, proti štirim tonam na osebo v Angliji leta 1948 in prav tako tudi v Združenih državah. Pri jeklu je razlika še večja. Sovjetska zveza hoče prihodnje leto pridobiti na prebivalca 136 kg jetkla, medtem ko so že lansko leto v Veliki Britaniji izdelali na osebo 282 kg jekla in v Združenih državah 453 kg na osebo. Motorizacija na splošno, predvsem pa še v poljedelstvu, trpi zaradi sorazmerno nizke proizvodnje petroleja v Sovjetski zvezi. Res je, da je proizvodnja siurovega petroleja naraistla med letoma 1913 in 1938 od 9,2 na 31 milijonov ton, toda leta 1947 je dosegla le 22 milijonov ton in za prihodnje leto je določena količina 35,4 milijone ton. Medtem ko je leta 1938 sovjetska proizvodnja petroleja predstavljala 10 odstotkov svetovne proizvodnje, pa je to sorazmerje padlo v letu 1947. na 5 odst. Samo Srednji Vzihod daje danes dva in pol krat toliko petroleja kot Sovjetska zveza. Sovjetska proizvodnja znaša približno en sod na prebivalca, v Združenih državah pa pride na državljana kar 14 sodov. Nespretni obiskovalci Moskve lahko občudujejo nove sovjetske avtomobile, ki so posnetki ameriških strojev. Toda ti ljudje ne bi smeli pozabiti, da je v Sovjetski zvezi en avtomobil na 294 prebivalcev, v Veliki Britaniji na 24 prebivalcev, v Združenih državah pa ima že vsak četrti Amerikanec svoj avto. Sovjetski voditelji trdijo, da je danes industrijska proizvodnja devetkrat večja kot leta 1913. Vendar pa je danes le eden izmed 16 sovjetskih prebivalcev zaposlen v industriji, medtem ko je v Združenih državah en industrijski delavec na osem prebivalcev in v Veliki Britaniji pridejo štirje prebivalci na enega delavca. Zanimive so še naslednje primerjave. V decembru 1948 je Američan delal 7 miniut, da si je z zaslužkom kupil 453 gr belega kruha. Ruski delavec pa mora delati 31 minut, da si lahko kupi isto količino rženega kruha. Za 453 gr surovega masla je delal ameriški delavec 48 minut, sovjetski pa 10 ur in 42 minut. Mesečni zaslužek privilegiranega razreda v Sovjetski zvezi je veliko večji. Ta nova aristokracija v uniformah in medaljah pa je prav tako številna, kot so bili svoj čas »činovniki« in častniki pod carskim režimom. Toda medtem ko so bili ti vsaj gotovi svoje službe, plače in svojega položaja, pa je negotovost in nestalnost »velikih rib« tako v stranki kakor pri vojski prvi pogoj za nadaljnji obstoj sovjetskega sistema. Celo člani politbiroja niso prav nič varni. Povprečni državljan pa se trese pred koncentracijskimi taborišči, kjer ve, da je od 10 do 15 milijonov tako imenovanih »razrednih sovražnikov«. Seveda vpliva tudi ta činitelj v precejšnji meri na celoten gospodarski položaj, ki je v svojem bistvu precej različen od onega, katerega nam skuša pričarati naše progresivno časopisje. NARODNI DOHODEK ITALIJE Italijanski čisti narodni dohodek je l. 1947 odgovarjal 84 odst. in l. 1948 90 odst. predvojnega; dosegel je vsoto 5.000 odnosno 5.400 milijard, medtem ko je l. 1938 znašal 6.000 milijard današnjih lir. Prispevek kmetijstva in industrije pri tvorbi čistega narodnega dohodka Italije v prvih desetih mesecih t. I. je po količini presegel lanskega za 10 odst. odnosno 13 odst. Lahko torej ugotovimo, da je kmetijski dohodek za 5 odst. nižji od predvojnega, medtem ko je industrijski dohodek za 5 odst. večji. Po verjetnih cenitvah je bila v l. 1949 vrednost kmetijske proizvodnje v lirah 1938 samo za 6 odst. nižja od predvojne, medtem ko je l. 1948 zaostajala kar za 15 odst. Zaenkrat ne razpolagamo še z zanesljivejšimi cenitvami vrednosti industrijske proizvodnje v l. 1949, vsekakor se ta vrednost ne bo bistveno razlikovala od one iz leta 1948. Zato je verjetno, da bo čisti narodni dohodek Italije za l. 1949 beležil porast 9 odst. v primeri e lanskim letom in bo nekoliko večji od dohodka iz l. 1948 v primeri z onim iz l. 1947 (6 odst.) in s tem skoro enak predvojnemu dohodku. Davčne reforme v Italiji in Svobodno tržaško ozemlje Pred italijansko zbornico sta trenutno dva zelo važna zakona, ki bosta v marsičem bistveno izpre-menila dosedanji italijanski davčni sistem. S prvim zakonom želi finančni minister urediti problem krajevnih financ, torej dohodkov občin in provinc, drugi pa predstavlja začetek napovedane splo-ne davčne reforme in ureja na novo celoten problem direktnih davkov. Ker se po dosedanji praksi vsi italijanski zakoni, posebno zakoni gospodarskega in finačnega značaja, enostavno raztegnejo tudi na Svobodno tržaško ozemlje, bo verjetno tudi naše davkoplačevalce zanimalo kaj nam bodo ti zakoni prinesli. Zakonski načrt za novo ureditev krajevnih financ predvideva, da bodo občine odslej soudeležene pri davku na poslovni promet in sicer bodo skupno dobile vse občine, ki presežejo določen odstotek dopolnilnega davka na zemljiško posest ter so dosedaj dobivale državno podporo, 7,5 odstotkov skupnega donosa prometnega davka. Posebno siromašnim gorskim in otoškim občinam je namenjen 1 odstotek, pokrajinam pa 2,5 odstot. prometnega davka. Obenem zakon štiridesetkratno povečuje predvojne takse na razna obrtna dovoljenja, povečuje in uvaja razne nove užitnine (posebno povišanje na alkoholne pijače), dovoljuje občinam, da v slučaju potrebe zaprosijo in dobe dovoljenje za obdavčitev predmetov, ki v zakonu niso predvideni itd. V zameno pa bo država s 1. januarjem 1950 prenehala prispevati iz svojih sredstev za kritje pasivnih občinskih pre- Gospodarsko zdrava branik ■ v ■ najmočnejši Evropa demokracije Pred kratkim smo imeli priliko čitati o dveh govorih, ki jih je imel pred izbranimi ameriškimi poslušalci upravnik Evropskega obnovitvenega načrta Paul Hoffman. Ta dva govora, ki ju je Hoffman imel v Richmondu (Virginija) in Los Angelesu v Kaliforniji, nista pomembna samo zaradi tega, ker prihajata iz ust človeka, ki vodi enega izmed največjih gospodarskih podvigov vseh časov, temveč tudi zaradi tega, ker ima Hoffman v svajstvu šefa ameriških misij v 19. evropskih državah nedvomno možnost, da si ustvari posebno jasno sliko tako o gospodarskih kot o političnih razmerah v Evropi, kot po vsem svetu. Njegov položaj mu omogoča zbrati brezštevila podatkov in informacij, ki jih rabi, če hoče pravilno oceniti položaj in dogodke v 19. državah, kjer deluje Evropski obnovitveni načrt. Zato so njegove izjave morda bolj pomembne kot besede, velike večine drugih državnikov, ki jim je področje njihovega delovanja pač bolj ali manj omejeno. Za naše čltalce pa je dejstvo posebne zanimivosti, da sta obadva govora Paula Hoffmana Izzvenela v Izredno optimističnem tonu. i Govornik je v začetku orisal današnji položaj v tako imenovani hladni vojni med Zahodom In Vzhodom. Orisal je prepad med miselnostjo zahodnega sveta in med miselnostjo samodržcev, ki so se polastili oblasti v Rusiji in vzhodni Evropi ter ustvarili politični sistem, ki temelji na materializmu, na nasilju in na suženjstvu, sistem, ki ne spoštuje ne človekove osebe niti duhS. Hoffman je povedal to, kar vsi občutimo. Namreč, da hoče peščica brezobzirnih mogotcev vsiliti vsemu svetu svojo voljo. Ta peščica tiranov je danes edina ovira, ki loči svet od miru. Nasilje, pete kolone !n propaganda, to so sredstva, ki se jih Sovjeti poslužujejo za dosego svojih ciljev. Američani si seveda težko predstavljajo vzdušje, v katerem živijo evropski narodi, in kaj je sploh komunizem. V Ameriki si morda kdo ustvarja da je ostalo še kaj idealizma v komunizmu. Ce je kaj idealizma kdaj bilo v veri, ki sta jo učila Marx In Lenin, ga danes ni več. Rdeči mogočniki nimajo več niti najmanjšega spoštovanja do človekove osebe, mami jih le še oblast, oblast peščice nasilnikov nad množicami brezpravnikov. Ne pozabimo, da je razvoj modernega orožja omogočil maloštevilnim posameznikom, ki so se polastili tega orožja, da z njim ustrahujejo sv^-je podanike bolj temeljito kot kdajkoli v zgodovini. Gospodarski, pa tudi politični položaj v zahodnoevropskih deželah se je v zadnjih letih temeljito Izboljšal. Industrijska proizvodnja v zahodni Evropi je danes že za eno petino nad predvojno ravnijo. Ra-ko v roki z gospodarsko obnovo pa gre tudi politična ustalitev. Pri zadnjih volitvah v Avstriji so komunisti kljub brezobzirnim metodam, ki so se jih posluževali v vo-livni borbi, dosegli le 5 odstotkov vseh glasov. Na Norveškem pa so pri volitvah praktično izginili. Povsod je stanje nedvomno mnogo ugodnejše kot lani. Evropa je danes zmožna življenja tako v gospodarskem kot v političnem smislu. Vendar pa je kljub vsem uspehom še vedno navezana na tujo pomoč in letošnji obračun bo izkazal deficit 4 milijarde dolarjev za celo področje zahodne Evrope. K sreči ta deficit krijejo prispevki Združenih držav in v manjši meri prispevki Kanade, ki pomaga predvsem Angliji. Evropa mora doseči ravnotežje v trgovinski bilanci, to vemo vsi. Današnje stanje, ki nas sili, da prejemamo pomoč, in sili Američane, da izdajajo milijarde dolarjev, ki bi jih utegnili uporabiti tudi za druge svrhe, gotovo ni zdrav pojav. Tako stanje bi utegnilo sčasoma postati vir nesporazumov. Zaradi tega je skupni smoter postaviti gospodarske odnošaje med obema celinama na zdravo trgovsko podlago, tak6, da bodo Evropejci n-meriške dobave mogli plačati z zdravo valuto ali z koristnimi proizvodi svoje industrije ter poljedelstva — in narobe. Zahodna Evropa si je torej že dokaj opomogla. Vendar se nihče ne udaja lahkomiselnim upom. Niti za trenutek ne smemo namreč pozabiti, da se razvija tekma med zahodno in vzhodno Evropo. Tekma, ki naj pokaže, katera stran bo zagotovila svojim prebivalcem večjo blaginlo. Tudi komunisti se seveda trudijo zvišati življenjsko raven na svojem področju. Saj je dovolj nizka. V zahodni Evropi se je življenjska raven že nekoliko dvignila. Povprečni zaslužek Evropeicev pa je še vedno zelo nizek. V Združenih državah zasluži povprečni prebivalec 1.300 dolarjev na leto, v Evropi pa le 375. Vendar je upati, da bo ta zaslužek v letu 1955 narastel na 550 dolarjev na glavo. Predpogoj za to pa je zvišanje proizvodnje. Dobiti moramo boljše stroje, uvesti boliše proizvodne metode, doseči boljše odnošaje med delavci in podietnikl, predvsem pa povečati pogonska sredstva, 1o je število konjskih sil v industriji. Neobhod-no potrebno je znižati stroške evropske industrijske in poljedelske proizvodnje. Ce se to zgodi, bo mogla Evropa spet izvažati svoje izdelke in pridelke ter tako znatno povečati obseg svoje proizvodnje, kar bo zvišalo donosnost gospodarskih ustanov ter tako omogočilo tudi plačevanje večjih mezd. Vse to bo zahtevalo seveda velikih naporov. Hoffman pa poleg tega še napoveduje, da se bodo tem naporom komunisti postavili energično po robu. Uporabili bodo vsa sredstva (predvsem stavke), da preprečijo gospodarsko ozdravitev zahodne Evrope. Na splošno pa Hoffman gleda na položaj evropske obnove z optimizmom. Zanimivo je, da je poln upanja tudi glede razvoja evropske in svetovne trgovine. Ne samo, da napreduje izgradnja velikega enotnega evropskega tržišča: znižujejo tudi carinske in druge zapreke v Ev- ropi. Tudi Združene države pomagajo in danes vidimo, da so Američani svoje carinske zapreke znižali že na raven leta 1914 in da si od tega Evropejci s pravico obetajo povečanje trgovinske izmenjave med obema celinama. Kar nas v 'našem današnjem članku posebno zanima, je vprašanje medsebojne povezanosti med evropskim gospodarskim in političnim stanjem. Cim ugodneje se bo razvijalo evropsko gospodarstvo, tem ugodnejši bo tudi politični položaj v Evropi, pa tudi narobe. Kaj pa po Marshallovem načrtu ? Gospodarstveniki na Zahodu se mnogo bavijo z vprašanjem, kako premostiti težave, ki se bodo verjetno pojavile v evropskem gospodarstvu, ko preneha Marshallov načrt. V naši javnosti pa je razmeroma malo znano dejstvo, da je že pripravljen osnutek ukrepov, ki utegnejo tem težavam opomoči. Vendar ta načrt ali osnutek ni v nlkaki zvezi z Evropskim obnovitvenim programom, ker ne predvideva nikakih brezplačnih dobav več, temveč le pomoč na popolnoma trgovski podlagi. Ta novi načrt, ki ga v Ameriki imenujejo tudi Trumanov načrt, ali »Point IV.«, namreč predvideva investicije ameriškega in tujega kapitala pri gospodarskih podvigih v vseh onih deželah sveta, ki so bile doslej gospodarsko malo razvite. Ta novi načrt torej predvideva skoro izključno privatne investicije. Zasebni, predvsem ameriški podjetniki naj vložijo svoje prihranke, svoje kapitale v gospodarska podjetja v Inoaemstvu. Ker jih seveda nihče ne bo mogel k temu prisiliti, bo potreba poskrbeti za to, da se jim bodo te naložbe zdele privlačne. Gospodarstveniki na Zahodu računajo s tem, da se bo splošni položaj v Evropi, pa tudi drugod po svetu v prihodnjih dveh letih že toliko izboljšal, da investicije v deželah izven sovjetskega vpliva ne bodo več posebno tvegane. Treba bo le še preskrbeti za primerno jamstvo, da bodo naložbe zaščitene pred neprevidenimi posegi s strani države, ter primerno zavarovane pred možnimi političnimi spremembami. V ta namen nameravajo na primer Američani skleniti vrsto pogodb z zainteresiranimi državami, pogodb, ki bodo ščitile tako koristi teh držav in njihovih gospodarstev, kot koristi vlagatelja. Računajo, da bodo v primeru, da se zamisel obnese, sprostili velikan- no večje vsote, kot jih zmore katera koli vlada na svetu. Posledica bo — vedno v primeru, da se načrt posreči — nesluten gospodarski razvoj po vsem svetu — razen v deželah pod sovjetskim vplivom. Pospešeno, smotrno Izkoriščanje naravnih bogastev, ki naj za dolgo dobo onemogoči pojav brezposelnosti, bo po tem načrtu omogočilo znatno zvišanje življenjske ravni ne le Evropejcev, temveč tudi ljudstev na drugih celinah. Sledi lo bi silno povečanje trgovine, sil no razširjenje trgov — in tako vidimo, da bi se ta načrt utegnil bogato izplačati tudi onemu, ki je tvegal prvotne vsote za njegovo uresničenje. Ta načrt predvideva predvsem: izkoriščanje neizrabljenih vodnih sil, melioracijo zemljišč, ki uteignejo prinesti bogate donose, Izkoriščanje rudnih bogastev, izgradnjo prometnih naprav in sredstev. Poleg tega pa predvideva tudi pobijanje nalezljivih bolezni (na primer malarije, tuberkuloze, spalne boleizni), pospeševanje splošnega in strokovnega šolstva, podpiranje znanstvenih ustanov itd. > Vse to naj v doglednem času pripelje tudi zaostale pokrajine v krog visoko razvitih omikanih dežel, kot jih poznamo posebno v zahodni Evropi in Severni Ameriki. Čeprav Trumanov program nikjer ne govori o tem, da bi bile izključene od načrta države, ki so pod sovjetskim nadzorstvom, je vendar vsakemu jasno, da že zaradi naTave novega načrta pokrajine, kjer so komunisti na oblasti, (ali kjer utegnejo priti na oblast), ne prihajajo v poštev. Ce ta načrt uspe vsaj toliko, kolikor je že doslej uspel Evropski obnovitveni načrt, potem se bo razlika v življenjski ravni, med Zahodnim in Vzhodnim svetom še nadalje poglobila. Zalibog je Jugoslavija še vedno in ne- računov. Od tega dne dalje si bodo morale občine same najti kritje aa svoje izdatke v okviru dohodkov, ki jih zakon našteva. Ker je za vso Italijo značilna zelo velika pasivnost vseh občinskih preračunov je seveda med davkoplačevalci zavladal poplah. Predvidevajo, da dovoljeni poviški raiznih taks in davščin ter soudeležba občin pri prometnem davka ne bo krila občinskih primanjkljajev. Saj je večina občin že dosedaj, na otsnovi posebnih dovoljenj Centralne komisije za krajevne finance, pogostoma že dosegla ali celo presegla poviške, ki jih bo novi zakon splošno odobril. Im klub temu je bila še vedno potrebna državna pomoč. Kje bodo pa sedaj iskale občine novih sredstev? Verjetno bodo njihova prva žrtev v kmečkih občinah poljedelci (davki na živino, na zemljišče, vinogradniki bodo težko občutili povečani davek na vino), v vseh občinah pa bodo posebno prizadeti pridobitni krogi. Nov zakon je namreč sicer omejil največjo dopustno mero za družinski davek na 5 odst. za dohodke do 5 milijonov in na 8 odst. za dohodke nad milijonov, toda poznavalci razmer mu zamerijo, da ni odpravil možnosti za zlorabe kakršne s to davščino uganjajo razne občine. Do leta 1945 so namreč občine pobirale družinski davek na osnovi dopolnilnega davka kakršnega so ugotovili državni davčni uradi, ki postopajo z veliko večjo izkušnjo in bolj nepristransko kot pa razne občinske komisije. Dekret e dne 8. miarca 1945 pa je dal občinam popolno svobodo v pogledu določanja davčne osnove za odmero družinskega davka. Občine so se obilno poslužile te nove možnosti. Kjer ni bilo dohodkov so si odnosni uradi dohodke kar izmišljali in če jim v odnosu do davkoplačevalca ni preostalo več dokazov, s katerimi toi lahko pribili verjetnost dohodkov, ki so jih obdavčili, so se enostavno izgovorili z načinom življenja davkoplačevalca »li pa »s posebnimi informacijami«, o katerih pa potem niso dopuščali nobenih protidokazov. Tako je prišlo do tega, da so posamezne občine še dvajset do štiridesetkrat pomnožile ono davčno osnovo, ki jo je že itak preračunalo na današnjo vrednost državno davčno oblastvo ob priliki določanja dopolnilnega davka. Država je torej v poedinih primerih ocenila posameznikov dohodek na eno štiride-setino tega, kar mu je nato predpisala občina. Italijanski davkoplačevalci so pričakovali, da bo nov zakon odpravil to nenaravno in nepravično stanje. Poedinec ima samo ene dohodke in krivično je, da mu jih dve ustanovi tako različno ugotavljata. Višja državna oblastva so že dosedaj v raznih okrožnicah o-pozarjala občine, da mora družinski davek temeljiti na otipljivih in stvarnih temeljih. Preveč so postale očitne zlorabe. Saj so ponekod Obdavčili kot razkošje, ako je trgovski potnik razpolagal z motornim kolesom, ali pa kramar z pol-tovornim avtomobilom. In vendar je obema to potrebno za njuno delo. Da ne omenjamo še pogostih političnih maščevanj nad nasprotniki vladajoče »občinske stranke«! Zato je toliko bolj čudno, da zakonodajalec vsega tega ni vpošte-val ter ni enostavno predpisal, da se mora družinski davek v pogledu svoje osnove enostavno prilagoditi odgovarjajočemu državnemu ali dopolnilnemu davku, ki ga u-gotove državni davčni uradi. Na Tržaškem do sedaj še nismo imeli družinskega davka v tej obravnavani obliki. Toda obetajo nam ga za prihodnje leto. Tedaj bomo torej občutili njegove sladkosti in verjetno naše izkušnje ne bodo prav nič drugačne kot pa so one kakršne so imeli z njim italijanski kavkoplačevalci. Zato bi bilo vmestno, da vsaj tukajšnja oblastva pri raztegnitvi tega davka na tržaško ozemlje te izkušnje upoštevajo in odvzamejo občinskim uradom možnost za samovoljno predpisovanje družinskega davka s tem, da jih obvežejo, da se morajo pri njegovem izračunavanju držati istih davčnih osnov, kakršne so ugotovili državni uradi za svoje davke. Na ta način bi bil nekako omiljen In zaščiten pred samovoljo problem družinskega davka. Toda še vedno ostane nerešen problem zemljiškega davka in davka na stavibišča. Kmetovalci upravičeno zahtevajo, da je treba podobno kot pri družinskem davku, tudi tu določiti največjo mero obdavčitve, ki jo sme občinska uprava izvesti. Dolžnost odgovornih je, da to željo upoštevajo. ske količine kapitala, — neprimer- dvomno na Vzhodu JEDIDKRBCnD" Božični večer na Goriškem Sveti večer je prišel v vas. V 'jseh 'hišah vlada praznično razpoloženje. V domači izbi je zbrana družina. Vrata so odprta in gospodinja prinese ponev z žerjavico in kadilo ter oboje poda očetu - gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi spre-\*od. Naprej stopa pastir s svetilko v roki, za njim gre gospodar, tro-»i kadilo na žerjavico in glasno aaoli rožni venec, za njim nosi sin blagoslovljeno vodo in oljčno ve-jSeo in potem se vrste drugi otroci in posli. Tako hodijo od izbe do idbe, od ihrama do hrama, povsod kadeč, kropeč in moleč. Oče se ta večer zde otrokom oblastnejši nego navadno, skoro pol duhovnika, fm. celo njihov glas zveni bolj praznično. Ko se vrnejo v izbo, so prižgane pri jaslicah vse svečke. To pokleknejo najprej mati, okoli mjih Otroci, za njimi dekle in celo ■aoški, četudi neradi, vsaj na e-mo koleno, kar pa materi ni všeč; deš: kakor .bi zajce streljali. Iz pobožnih isrc zadoni stara božična »ecem: »Kaj se vam zdi, pastirčki vi, mt’ ste kaj slišali?« Jaslice 2e prejšnji dan zvečer se je vršil iz mesta istarejši brat, ki se je šolal v mestnih šolah. S seboj je jirinesel vse, kar je potrebno za iaslice. Na vse zgodaj zjutraj, ko se še ni videlo, se je napotila krabra četa pod vodstvom mestnega učenjaka s košem oprtnikom v log, naibirat mahu za jaslice. Vsi so šli, nobeden ni hotel ostati do-«*a, celo najmlajši, ki še platno prodaja, je menil, da brez njega »e ‘bi opravili. Res ga je izeblo, ko so kopali mah, ga trgali s skal in z drevja. Otrpli so mu prsti in malo, da mu »ista zmrznili svečici pqd nosom. A vendar je bil vesel, da je tudi •• nekaj pomagal k jaslicam. Prinesli so mahu poln koš. Za pet takih jaslic bi ga zadoščalo. Hlapec je medtem, ko so bili otroci v logu, utrdil v kotu veliko desko im na to desko stavi zdaj starejši deček jaslice. •Iz maha je napravil goro, po fori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšim peskom. Cesta vodi v Betlehem, ki se rumen, žele« in rdeč žari v kotu za vrhom gore. Pod goro od ceste nekoliko v stran postavi »štalico«, lepo iz-r-erano iz drevesnega lubja. Vanjo položi na slamo božje Dete, ob a*rani mu stojita sveta Mati in Jožef, v kotu pa vol in osel. Potem postavlja po gori drevesa, •▼ce, krave, pastirce, vse lepo živo »obarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih svečic tu in tam nastavi leatero tudi na gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stroga doli božjega angela, ki nosi v »okah napis: »Slava Bogu na viša-mh in mir ljudem na zemlji«. Ta •»gel oznanjuje radostno vest, da *e je rodil Kralj nebeški, Odreše- Bilo je takrat, ko sta morala Ma-*ja in Jožef bežati iz domače va-■i. V sivem mraku sta zaprla duri borne kočice in se odpravila proč. ■akaj? Saj nista nikomur storila mit žalega, bila sta le revna človeka... In vendar sta bežala zato, ker Is od začetka sveta vlada na zem-IP zloba, zavist in nasilje. Cez ravno polje ju je vodite pot. Bilo je mrzlo zimsko vre-■ae, sneg je pokril čez in čez vso pokrajino, Marija pa je le s težavo gazila po zasneženi sledi... Go-•dovi so temni, poti brezkončne, wraz pritiska, da zmrzuje kraško brinje in se krči srce. Po vaseh «H>rezajo krivogledi ogleduhi, kje tat našli sledove beguncev. Ze to-Uko časa hodita uboga človeka po •ram, da Marija od časa do časa •joče. Jožef se skrbno ozira, kje K našel varno zavetje; truden pre-®otel sem te vprašati, če sl 1984 (8) staknil kakšno britvico«, ga je nagovoril. . »Niti ene«, je z občutkom krivde hitro odgovoril Winston, kajti hranil je še dve popolnoma nerabljeni. »Iskal sem jih povsod, toda danes jih sploh več ne dobiš«. Vsakdo te je spraševal za britvice. Od časa do časa se je zgodilo, da strankina skladišča niso imeli na zalogi niti najpotrebnejših stvari. Včasih ni bilo gumbov, drugič spet krpanca in nato vezalk za čevlje; trenutno ni bilo britvic. »Ze sest tednov se brijem z eno in isto«, je pripomnil Syme. Vrsta se je spet nekoliko premaknila in Winston ter Syme sta si vzela s kupa umazan pločevinast krožnik. »Ali si videl včeraj, kako so obesili ujetnike«, je začel spet Svme. »Ne, imel sme službo«, je brezbrižno odgovoril Winston. »Saj bi gotovo v kinu; ogledal si bom tam«. »Presneto slabo nadomestilo«, je zbodel Syme. Njegove izzivajoče oči so se pasle na Winstonovem obrazu. »Saj te poznam«, se je zdelo, da so govorile. »V dno duše ti vidim. O, prav dobro vem, zakaj nisi šel včeraj k obešanju tistih ujetnikov«. V nekem razumskem smislu je bil Syme zagrizeno pravoveren ter je z naravnost odbijajočim zadoščenjem užival nad preganjanjem miselnih zločincev, usmrtitvami in podobnim. »Bilo je odlično obešanje«, je dejal še ves v mislih na prejšnji dan. »Zdi se mi, da pokvarijo vse, če jim noge zvežejo. Ugaja mi, če vidim, kako jim trzajo«. »Naslednji, prosim«, je zaklical prole z belim predpasnikom in zajemalko. Winston in Syme sta pomolila krožnika. Na vsakega je 7, naglico priletel predpisani obrok; zajemalka rožnato-sivega praženega mesa, kos kruha, košček sira, skodelica Kave zmage brez mleka in tableta saharina. Pri točilni mizi sta si vzela vsak svoj brinjevec — točili so ga v porcelanaste skodelice brez ročka — in stopila čez napolnjeni prostor do železne mize, ki je stala pod telekontrolorjem. Syme je z navdušenjem govoril o novi izdaji slovarja Novogovo-rice, na katerem je delal. »Na stotine starih izrazov vržemo v smeti vsak dan«, je pripovedoval z zadovoljstvom. Odgriznil je košček temnega kruha, ga hitro požvečil in nadaljeval: »Ves smisel Novogovorice je v tem, da omeji besedni zaklad in s tem miselno obzorje. Konec koncev bodo postali miselni zločini sploh nemogoči, ker ne bo več besed, s katerimi bi jih izražali. Qr koli leta 2050 ne bo niti enega človeka, ki bi še razumel razgovj-, kakršnega imava zdajle midva. Vsa književnost preteklosti bo izginila. Chauser, Shakespeare, Milton, Byron — imeli jih bomo samo še v Novogovorici. Ne bedo spremenjeni samo v nekaj bistveno drugega, ampak bodo tudi popolnoma nasprotni temu, kar so bili. Strankina književnost in celo njena gesla se bodo spremenila. Kako si moreš sploh misliti geslo, kot na primer, »svoboda je suženjstvo«, če bo pojem svobode sploh odpravljen. Vse mišljenje bo drugačno. Dejansko ljudje sploh ne bodo več mislili. Jasno je, da je to zamisel Velikega brata.« Ob omembi Velikega brata se je na Winstonovem obrazu avtomatično pojavil izraz občudovanja, kajti Syme je bil silno zgrajen pristaš stranke. Kljub temu pa je Winstona nenadoma spreletel ob- čutek gotovosti, da bo Syme v kratkem vaporiziran. Bil je namreč preveč inteligenten. Preveč jasno je gledal in preodkritosrčno govoril. Stranka ne trpi takšnih ljudi. Lepega dne bo izginil. Zapisano mu je na obrazu. Syme je dvignil glavo. »Parsons gre«, je rekel. Res se je bližal Parsons, Win-stanov sosed iz Doma zmage. Bil je čokat, srednje velik človek s plavimi lasmi in žabjim obrazom. »Smith, starjna«, je prisrčno pozdravil Winstona, »ali veš, čemu te iščem? Gre za prispevek, ki si ga pozabil dati«. »Kakšen prispevek«, je vprašal Winston, ki je že vedel, da bo spet treba odpreti denarnico. Človeka so vedno lovili za neštete prostovoljne prispevke. Za Teden sovraštva, Saj veš •— zbirka od hiše do hiše. Jaz sem blagajnik našega bloka. Kar udarniško se trudimo, da bi pripravili res nekaj velikega. Naj me vzame vrag, če stari Dom zmage ne bo imel v vsej ulici največ zastav. Obljubil si mi dva dolarja«. Winston mu je izročil denar. »Mimogrede, starina«, je nadaljeval Parsons, »slišal sem, da te je moj mali včeraj obstrelil s fračo. Temeljito sem mu zaradi tega iz-prašil hlače«. »Zdi se mi, da je bil nekoliko razočaran, ker ni mogel k usmrtitvi«, je rekel Winston. »No, da, toda tole, kar ti bom povedal, pa le kaže, kakšen duh je v mojih otrocih. Ali veš, kaj je v soboto napravila moja mala, ko je bila na izletu v Berkhampstea-du? Ona in še neko drugo dekle sta se izmuznili in vse popoldne zasledovali nekega čudnega moža ter ga končno izročili obhodnici. Lepo za takšno le sedemletno frk-ljico, ali ne?« »Kaj se je potem zgodilo z možem«, je vprašal Winstqn. »Tega ti seveda ne bi mogel povedati. Ne bi pa bil popolnoma nič presenečen, če. ..« Parson je napravil kretnjo, kot bi dvignil puško in je počil z ustnicama. »Prav«, je odsotno vpadel Syme. »Seveda, biti moramo budni«, je z narejeno samoumevnostjo pritrdil Winston. »Smo pač v vojni«, je dodal Parsons. In kot v potrdilo se je iz tele-kontrolorja nad njihovimi glavami oglasil zvok trobente kot uvod v posebno poročilo Ministrstva za izobilje, ki je naznanjalo nove zmage v proizvodnem boju. (Nadaljevanje sledi) OJzdihi brezdomca Skrivajo se mi planine, Mile moje domovine In vas domača, daleč proč Ze v petič, za božično noč In naša hiša, tam■ na Brdu, Ki Omagala je v vojnem srdu. Pred leti, okrog nje gredoč, Smo molili na božično noč... Od daleč, daleč moji dragi, Vi prijaflji, znanci blagi, Pošiljam Vam pozdrav vroč Tudi letos za božično noč. Tuji svet mi Vas odmiče, A srce mi pa vedno kliče, Da bi bili, kot nekoč, Skupaj za božično noč. Kot kralje zvezda je nekdaj V Betlehem vodila, Tako naj vodi nas sedaj Domov, o zvezda mila! K. I. Begunec Vesti s Tržaškega Dijaški koledarček Dijaško društvo »Zarja na Jadra-»u« je izdalo za šol. leto 1949-50 ponovno svoj »Dijaški koledarček« * naslednjo vsebino: 1. - Koledarska stran: Uvodnik, koledar za leto 1949-50 s spominskimi dnevi, tabela šolskih praznikov, vrsta člankov o šolstvu s statističnimi podatki o stanju slovenskega šolstva na Tržaškem in Goriškem, opremljena s številnimi slikami, pregled dijaških in mladinskih društev pri nas. 2. - Šolski vedež, ki vsebuje razne za dijaka potrebne razpredelnice, sledi kronološki pregled iz slovenske zgodovine, pogled v tržaško preteklost, obširen matematični del, fizični obrazci, del, ki govori o važnih prvinah in spojinah, spominske letnice domačih in tujih velmož, praktične tabele iz splošnega zemljepisa, gospodarstva iz drugih področij. 3. - Poseben del tvorijo za- piski, razpredelnice o osebnih podatkih, naslovih, telefonskih številkah, knjigah in blagajni. Dodanih je še nekaj prostih listkov za beležke. Pravočasno bomo razposlali potrebne poverjenike po vseh šolskih zavodih in podeželju za prodajo koledarčka, ki bo okusno opremljen v platmi na 150 straneh stal *00 lir. Prepričani smo, da bo naš alma-aah, s tako bogatim gradivom res potreben spremljevalec ne le vsakega dijaka, marveč vsakega mladega Slovenca. dela starejših in mlajših pesnikov in pisateljev. V tej knjižnici bo tako slovenska šolska mladina kot vsak zaveden Slovenec na Primorskem lahko spoznaval lepote in vrednote bogatega slovenskega slovstva. Kot prva knjiga je izšla znana Jurčičeva povest: Jurij Kozjak, slovenski janičar. Knjiga stane 200 lir in se dobi po knjigarnah. Oceno priobčimo o priliki. Božični koncert v Bazovici .Na praznik sv. Stefana popoldne ob petih bo v župni cerkvi v Bazovici »večer božične pesmi«. Vse ljubitelje lepe pesmi opozarjamo na to prireditev. Zbrani okrog jaslic bomo doživljali skrivnost svete noči ob božičnih pesmih. Cerkvena pevska zbora od Sv. Antona in z Opčin bosta pela skupaj, ločena bosta nastopila pa zibora iz Mačko-velj in iz Bazovice. Na sporedu ?o božične pesmi številnih naših skladateljev. Pridite! Živinsko sejmišče v Nabrežini Oddelek za javne naprave ZVU je nedavno sklenil dve pogodbi za skurpni zneisek približno 2.492.000 lir, in sicer za gradnjo živinskega sejmišča v Nabrežini in za zboljšanje centralne kurjave v pravosodni palači v Trstu. Pogodbo za večji znesek je oddelek sklenil z gradbenim podjetjem Valdemarin v Trstu, in sicer za približno 2,000.000 lir za gradnjo živinskega sejmišča v Nabrežini. Drugo pogodbo je sklenil s tržaškim gradbenim podjetjem Fer-luga za zboljšanje centralne kurja- Slovenska prosvetna matica v Trstu Vas oabi na SIL VES TR O VA NJE V prijetnem razpoloženju boste dočakali nooo leto) Kraj silvestrovanja bomo najavili v prihodnji številki našega lista in po radiu, ker se SP M še pogaja za večjo dvorano v mestu. Slov. prosvetna matica teli vsem svojim članom in prijateljem vesel božič in srečno novo leto! A. K. Jadran A. K. JADRAN želi vsem, da bi v miru in zadovoljstvu praznovali dneve božjega Deteta, ki naj vsem, posebno pa našim trpečim rojakom podeli svoj rajski blagoslov, obenem pa želi, da bi v novem letu končno zablestela luč svobode vsem zatiranim. Baletna šola ONDM Prve dni januarja se bo začela na sedežu Slovenske demokratske mladine v ulici Machiavelli št. 22, II. nadstr. baletna šola za otroke in iolsko mladino. Prijave sprejemamo vsak dan do konca leta. Vpišete lahko otroke obeh spolov, ki to dopolnili pet let starosti. Učile bodo strokovne moči. Svoje zna-uje bodo otroci pokazali na prvi prireditvi v dobrodelne namene, ki bo o pustu. Podrobnejša pojasnila o baletnem tečaju dobite pri vpisu otrok na našem sedežu vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Podpirajte Dobrodelno druStvo SLOVENCI! Ali ste že storili svojo narodno in socialno dolžnost? Ali ste člani Slovenskega dobrodelnega društva? Vpišite se takoj in podpirajte po svojih močeh človekoljubne in dobrodelne namene Društva! Darujte v denarjiu in blagu, pa tudi slovenske knjige so dobrodošle! Slov. knjižnica V Trstu so slovenski izobraženci osnovali Slovensko knjižnico, ki bo izdajala slovenska slovstvena ve v pravosodni palači. Pri izvedbi teh dveh del bo zaposleno okoli 10 mož približno dva meseca. Osebne izkaznice Po italijanskem zakonu more vsaka oseba zaprositi in dobiti > sebno izkaznico brej; ozira na rezidenco. Ker je potrebno, da se to področje v kolikor je mogoče ravna po osnovnem zakonu, je bilo sklenjeno, da bodo razveljavili u-kaz štev. 416 z dne 30. decembra 1948 in spremenili ukaz štev. 193 z dne 9. aprila 1948. Podpisan ter objavljen je bil nov ukaz št. 228, ki določa potrebno spremembo zakonodaje glede > sebnih izkaznic. Važna stvar, ki jo je treba omeniti je, da bodo morale imeti osebno izkaznico vse osebe, ki so stare nad 15 let ter imajo bodisi rezidenco, bodisi di-moro. Tako bodo morali zdaj imeti osebno izkaznico vsi tisti, ki doslej niso imeli pravice do osebne izkaznice v smislu ukaza št. 123 z dne 9. aprila 1948 ali ki je niso mogli dobiti v smislu ukaza št. 416. Predloženo je, da bodo v bodoče izdajali dve vrsti osebnih izkaznic in sicer eno za tiste, ki so zakonito vipisani v register stalnega prebivalstva, ki ne bodo imeli ni-kakega znaka in bodo vsebovale besedo »rezidenca« v smislu obstoječega zakona; izkaznice druge vrste pa bodo označene z zeleno črto in bodo vsebovale za vse druge osebe besedo »dimora«. Imetniki nezaznamovanih osebnih izkaznic bodo imeli v smislu sporazuma med anglo-ameriškim področjem in jugoslovanskem področjem pravico prekoračiti mejo med obema področjema. Vsi ostali bodo morali v ta namen dobiti potrebno dovoljenje od pristojnih oblastev ter ne bodo mogli v ta namen uporabljati svojih oseibnih izkaznic. Posest osebne izkaznice bo služila le istovetenju. S časi se spreminjajo okusi, navade in moda Tržaška tvrdka Udovič Fr. tel. Z96Z6 MANUFAKTURE ul. Mazzini 44 trg Ponterosso 5 ustreže ob vsakem času vsem okusom po zmernih cenah. Vesti z Goriškega Kruta smrt je posegla v družino goriškega narodnega delavca dr. Josipa Bitežnika. Dne 21. t. m. se je o priliki avtobusne nesreče pri Nabrežini smrtno ponesrečila njegova 23-letna hčerka Marjanka učiteljica na osnovni šoli v Sv. Križu pri Trstu. Bitežnikovi družini izrekamo naše najgloblje sožalje. Prijava premoženja Zakladno ministrstvo javlja, da je rok za prijavo v Jugoslaviji ležečega premoženja in terjatev italijanskih državljanov podaljšana do 10. januarja 1950. Števerj aa V petek 16. t. m. ob pol devetih zvečer sta dva oborožena in maskirana človeka nenadoma vdrla v hišo posestnika in trgovca g. Ter-pin Franca, ki stanuje v hiši št. 116. Vedela sta se kot dva roparja: eden je ostal na vratih za stražo,-drugi pa začel iskati po predalih. V prisotnosti duha je g. Terpin začel na ves glas vpiti in klicati na pomoč in roparja sta prestrašena iziginila v noč. Pred hišo sta pustila žakljiče, v katerih sta imela zavito orožje. Visoko imenovanje Višjima sodnima svetnikoma dr. Hermanu Ferjančiču in dr. Petru Zinkiu je bil o priliki njune upokojitve priznan časten naslov ka-sacijskega svetnika. Odličnima slovenskima sodnikoma, ki sta službovala mnogo let med našim ljudstvom, iz srca čestitamo za to častno priznanje in jima želimo, da bi ,naslov nosila, krepka in čila, še mnogo let, tja do najskrajnejše meje človeškega življenja. Na to imenovanje smo vsi Slovenci ganljivo ponosni! Gospoda kasacijska svetnika sta zadnja leta službovala pri prizivnem sodišču v Benetkah, kjer sta bila visoko spoštovana in čislana kot poštena in vestna ter modra sodnika. Imenovanje, ki sta ga danes dosegla na pobudo sodnega oblastva, ki jima je izkazalo priznanje, nas sili, da spregovorimo tukajšnji italijanski javnosti kratke, a po-mebmne besede: Slovenec je pošten povsod in državi se ni bati, kadar ga sprejme v službo. Se bolj veselo bi Slovenec vršil svoje državljanske dolžnosti v Italiji, če bi mu država priznala tiste svete človečanske pravice, ki pritičejo tudi nam Slovencem v Italiji. Ce bo vlada poslušala poulične sovražnike Slovencev, bo med nami in Italijani večen prepad, če pa bo vlada poslušala našo besedo in našo poštenost ter tudi ona v njo verovala, bo med Slovenci in Italijani trajen mir! ' Polnočnice v Goric! Za bližajoče se praznike bomo imeli v Gorici božično in silvestro-vo polnočnico. Prva bo v prvi vrsti za Apostolstvo mož in fantov na sveti večer pri sv. Ivanu, drugo je dovolil sv. oče v sklopu sve-toletnih pobožnosti za vse cerkve. K polnočnici Apostolstva so seveda vabljeni tudi drugi verniki. Pri sv. maši bo domač pevski zbor pel slovenske božične pesmi. Žabnice Tudi pri nas smo čutili potres, katerega so pred kratkim kot smo čitali v časopisju zaznamovali tudi v Gorici in tamošnji okolici. Kdor nima posebno trdnega spanja ga je zbudilo rahlo tresenje zemlje. V zvezi s tresenjem se je čulo hrumenje, kot bi se bile najmanj Višarje posule. K sreči ni bilo nič hudega. Odgovorni urednik: dr. Janko Jet Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu Izpod Sv. Višarij Naša dolina se zadnji dve leti oborožiuje z modernimi privlačnimi sredstvi za tujski promet. Merodajni krogi pa tudi preprosti ljudje so uvideli, da je to nujno potrebno, ker drugače nas bodo druge doline od Carnie do Gortine daleč prehitele in nam pobrale vse letoviščarje in smučarje. Vsi, ki trezno presojajo naš gospodarski položaj,. so spoznali, da je tujski promet važen in gotov vir dohodkov in zaslužka. Zato so se dogovorili, zložili denar in zgradili prvo omeiribe vredno vzpenjačo iz Trbiža na Breznik pod Florjanko. Ta vzpenjača bo to zimo že obratovala. Zgledi vlečejo... Cujemo, da bodo v Zabnicah postavili vzpenjačo do prve planine (Osojnico) pod Višarjami. To je spodbudilo tudi Ovčjo vas in Ukve, ki baje delata načrte, da bi potegnili vzpenjačo iz doline kar na Višarje. Sprememba omejitve električnega toha Na podlagi odredbe deželnega komisarja za električno energijo je družba SELVEG sporočila, da velja na njenem področju omejitev uporabe električnega toka samo en dan v tednu. Pokrajina je razdeljena, kot znano, na dve coni. V prvo spadajo občine: Gradiška, Fara, Romans, Zagraj, Foljano, Ron-ke, Tržič, St. Peter ob Soči, Skan-cjan oib Soči, Turjak, Starancan, Doberdob in Sovodnje. Te občine nimajo električnega toka v ponedeljkih. V drugi coni so občine: Knmin, Kopriva, Marjan, Dolenje, Chiopris, Villa Vicentina, Ruda, Campolongo, Topogliano in Fiumi-cello. Te občine se ne smejo posluževati električnega toka v petkih. Radio Trst II (360.6 m — 832 Kc-sek.) Dnevne oddaje: 7.00-7.45, 11.30- 14.30, 17.30 - 24.00. Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno. Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15. Ob nedeljah: 7.45, 12.45, 19.45, 23.15. Dnevni pregled tiska: 14.15 (iz- vzemi i nedelje). Nedelja, 25. 12. 1949: 10.00 Sveto leto. — 11.00 Prenos maše z Opčin. — 12.15 Kvartet Pacchiori. 15.00 Radijski oder. — 20.00 Z narodno pesmijo širom Slovenije. — 22.00 Koncert violinista Karla Sancina. Ponedeljek, 26. 12.: 13.00 Iz slovenskega glasbenega sveta. — 18.00 Dvoržak: Dumky trio op. 90. — 20.00 Športna kronika. — 21.00 Opera: Richard Strauss: Salo- me. Torek, 27. 12.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Filmski trak. — 20.00 Vokalni koncert. — 21.00 Vzori mladini. — 21.30 Soštako-vič: Simfonija št. 9, op. 70. Sreda, 28.12.: 13.00 Iz ruskega glasbenega sveta. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Nekaj priljubljenih slovanskih skladb. 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Simfonični koncert. Četrtek, 29. 12.: 13.00 Slovenski motivi - izvaja pevski diuet in harmonika. — 18.00 Glasbeno predavanje. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 20.10 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. 21.00 Radijski oder. Petek, 30.12.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Schrammel kvintet. 19.00 Tržaški kulturni razgledi. 20.00 Iz slovanskih oper. — 21.00 Mojstri besede. — 21.30 Beethoven: Simfonija št. 6. Sobota, 31. 12.: 18.30 Oddaja za najmlajše. — 21.00 Silvestrovanje. Primerno darilo B. Grom - Slovenski ornamenti. Prva knjiga »Folklorne zbirke«. CENA knjigi v presti prodaji je L 1.000.—, pri avtorju L 800.— (Glej pogoje). Izdana je v slovensko-francoskem in angleško - francoskem jeziku, obsega 134 motivov v dvobarvnem tisku in 12 kompozicij v 4 barvnem tisku. POGOJI: 1) Naročilo obveže naročnika na odkup celotnega letnika »Folklorne zbirke«, ki obsega tri knjige. 2) Knjige izidejo predvidoma okrog Velike noči, v oktobru in za Božič vsakega leta. Morebitne spremembe glede časa izida, vrstnega reda publikacij in podobno nimajo vpliva na naročilo. 3) Knjige se dostavljajo po pošti na strošek in riziko naročnika. 4) Naročnik ima 20 odstotkov popusta od knjigotržne cene. Prav tako ima 20 odstotkov popusta pri vseh izrednih izdajah. 5) Knjige se plačujejo ob izidu. Dovoljeno je tudi plačilo v dveh enakih mesečnih obrokih. 6) Naročilo se avtomatično podaljša tudi za naslednji letnik, ako naročnik najkasneje mesec dni po izidu tretje knjige t. j. po zaključku letnika ne da pismene odpovedi. (Izrezite in nalepite na dopisnica) Naslov: Prof. Bogdan Grom, Trst, ul. Aleardi 1. Poštni ček. račun štev. 11-7146. NAROCILNICA Prečital sem pogoje, s katerimi se strinjam, ter naročam »Folklorne zbirko« Bogdana Groma, in sicer: 1) slovensko - francosko 2) angleško - francosko. Plačal bom (naenkrat vso vsot«)* (v dveh obrokih). (Nezaželjeno črtati). (Podpis) Priimek in ime Poklic Točen naslov LASTNE PROIZVODE NUDI PO NAJNIZiJIH CENAH VSEM BUFEJEM, TRGOVINAM Z JESTVINAMI IN GOSTILNAM -----------■» Skladišče, prodaja in uradi: ul. Lazzaretto vecchio 9 A telefon 46-40 - Tovarna: ulica S. Cilino 42 - telefon 95-527 E / (7^/'cd/r- Gostilničarji/ [ Telefon 69-21 in 42-63 Tvrdka E.Quittan&Co. ul. S. Anastasio 8 (dvorišče) naznanja, da ima na razpolago izbor* na istrska in druga oina oseh orst po zmerni ceni. DOSTA VA NA DOM. Bovci, pozor/ | KUNE BELICE - KUNE ZLATICE za direkten eksport v Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah <777. Fischer TRST, VIA P I E T A’ 24 (Telefon 93,134) Mizarji I hmetoiialci f prijetnih! i Kole ra (rte, deske 3 mre* kooe, mačet snooe in trt dih te-soo, trame, oeza-ne plošče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje CALEA ■ KLLb 90441 TRST Viala Sonnino, 2 4 Največjo izbire podlog Vam po zmernih cenah nudi TVRDKA A. PERTOT - FODERAMI TRST ulica Ginnastica 22 - telefon 95-998 NECCHI novi model B U za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno. ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri T U L L I O N« n » n ar r trst - ui. c. battisti št. 12 M U D H U K t Tel. 65-33 — T R 2 I C , na Korzu Največjo izbiro ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline) po brezkonkurenčnih cenah. dobite pri Magazzini del Gorso Trst - C o r s o , . 1 Tržašho krznarstvo - Pellicceria Triestina TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) St. 4 - III. nadstropje UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU