JCPrimorski * ^^ dnevnik TOREK, 20. OKTOBRA 2015 št. 244 (21.481) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , Športna priloga OD 9. DO 16. STRANI trst - Na 4. strani Celotna dežela FJK naj bo mestna občina Besede podtajnika Gianclaudia Bresse trst - Na 5. strani Kdo je »režiral« povojne izgrede Dosje na podlagi preiskave o Gladiu Skrb za mladino tudi v predmestju Pozivi občini in njeni ukrepi na področju sociale begunska kriza - Včeraj v državo vstopilo več kot 5000 ljudi, tisoči novih že pred mejo Slovenija pod pritiskom LJUBLJANA - V Slovenijo je včeraj vstopilo največ prebežnikov doslej, že okoli 5000, še 2500 naj bi jih na mejo prišlo do poznih večernih ur. Zvečer sta se sestala vrh koalicije in tudi vladna ekipa. Slovenija je do Hrvaške, ki begunce množično pošilja proti slovenski meji, ostra in ji očita, da Hrvaška dogovorov s Slovenijo ni spoštovala. Na 2. strani gorica - Spor med upravo in NLB Na zahtevo slovenske banke zarubljeni prostori KB centra s?r - r - J. 5 SS 1 - - ■__■■^ ' ■■ ■■ villorba - Spominska svečanost Spomin na preteklost povezal različnosti VILLORBA - Radi povemo ali zapišemo, kako je bilo čudovito in nepozabno, ko se vračamo s kakšnega zanimivega srečanja, a to, kar so v soboto, 17. oktobra, doživeli udeleženci spominske svečanosti v Villorbi pri Trevisu, kjer so 27. oktobra pred 70 leti izkopali posmrtne ostanke Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivanči-ča in Ivana Vadnala, presega vsakršno pričakovanje in se bo najbrž ohranilo v spominu kot nepozabno doživetje. Marsikoga je najbrž dajala radovednost, kako se bodo člani Partizanskega pevskega zbora in tržaškega partizanskega združenja VZPI-ANPI, ki so se na pot podali z dvema avtobusoma, razumeli s prireditelji spominske svečanosti. To nista bili namreč kakšna partizanska organizacija in napredna uprava, pač pa združenje veteranov italijanske pehotne vojske in ligaška občinska uprava. Prav na tem srečanju pa se je izkazalo, kako se ljudje različnih govoric, kulturnih navad in političnih pogledov lahko izvrstno razumejo med sabo in navežejo prijateljstvo, ki premaga vsakršno oviro. Na 21. strani borštnik Trst, mesto v vojni poželo tople aplavze V nedeljskem tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja v Mariboru je bila na vrsti uprizoritev predstave Trst, mesto v vojni. Njeni koproducenti so, kot znano, Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK Rossetti in Casa del lavo-ratore teatrale. Poetska dvojezična uprizoritev je požela dolgo ploskanje. O predstavi pa so včeraj popoldne v mariborskem Vetrinjskem dvoru spregovorili režiser Igor Pison, dramaturginja Eva Kraševec, avtor literarne predloge Marko Sosič in večina igralske zasedbe. Na 22. strani Predsednica Paritetnega odbora s podtajnikom Bresso Na 3. strani Predstavili zbornik Stadion 1. maj Na 6. strani V Miljah monodrama Hrvatice Ivane Sajko Na 7. strani Zoranov kombi ostal brez vzvratnih ogledal Na 17. strani Priznanja za naše zbore na 15. Corovivo Na 21. strani <§ant'Anna Imprisa Traiporii Tunf&rt Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 19158 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst skorajšnje odprtje nasproti pokopališča v Nabrežini Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 213356 Usluge na domu trzic - Na 17. strani 9771124666007 2 Torek, 20. oktobra 2015 AKTUALNO / begunska kriza Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Ključ je H V« • • v Turčiji Reka beguncev, ki se iz Turčije preko Balkana steka v srednjo in severno Evropo, se ne bo zlahka ustavila. Če vodi zamašiš špranjo, bo našla drugo in tekla naprej. Tako se je zgodilo, ko je Madžarska zaprla svojo mejo s Srbijo in nato še s Hrvaško. Begunci so se na poti v Nemčijo in Švedsko, ki sta v EU prevzeli nase največje breme sprejemanja prosilcev za azil, preusmerili v Slovenijo, kamor jih je včeraj vstopilo več kot pet tisoč, do noči pa so jih pričakovali še polovico več. Te številke so za Slovenijo velik zalogaj, ki ga mala država komajda obvladuje in le pod pogojem, da gre za tranzit. Z velikim olajšanjem so slovenske oblasti včeraj ponoči sprejele vest, da je Avstrija še pripravljena sprejemati begunce. Vprašanje je, do kdaj? Koliko jih lahko še sprejme Nemčija? Če se priliv ne bo zaustavil in ne bodo tudi druge evropske države prevzele del bremena, se bo nekega -najbrž bližnjega- dne zataknilo. In če bo Nemčija zaprla mejo, bo šlo kot z dominami in si bodo zapore sledile na mejah Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Makedonije vse do Grčije. V primeru avstrijske zapore bi se v vrtincu bržkone znašla tudi Furlanija Julijska krajina, kamor bi se utegnil preusmeriti tok iz Hrvaške in Slovenije. Kaj torej narediti? V solidarnost Evrope ni kaj prida zaupati. Tudi ni prčako-vati, da se bodo zadeve kmalu rešile v Siriji, kjer Evropa in ZDA sploh ne vedo, kaj bi. Rusija in Iran neko strategijo imata, vendar bo v najboljšem primeru še dolgo trajalo, da jo izpeljeta do kraja. Začasna rešitev begunske krize bo dotlej menda le v Turčiji. Zato je Angela Merkel v nedeljo poletela v Ankaro na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki naj bi mu Evropa finančno in drugače pomagala organizirati sprejem in oskrbo že več kot poldrugega milijona sirskih beguncev. Kaj bo v zameno hotel iztržiti Erdogan, ki se je v srditem boju za ohranitev oblasti pravkar zapletel še v krvav obračun s Kurdi, pa lahko samo ugibamo. begunci - Ob prihodu na tisoče prebežnikov, ki želijo v Avstrijo in dlje Slovenija išče rešitve za obvladovanje toka LJUBLJANA - V Slovenijo je včeraj vstopilo največ prebežnikov doslej, že okoli 5000, še 2500 naj bi jih na mejo prišlo do poznih večernih ur. Politika medtem išče rešitve za obvladovanje begunskega vala. Zvečer sta se sestala vrh koalicije in tudi vladna ekipa. Na ministrstvu za notranje zadeve razmišljajo tudi o dolgoročnih rešitvah. Do poldneva je na slovensko-hrva-ško mejo prišlo okoli 3000 ljudi, ki so jih postopoma spuščali v državo. Najdlje so čakali v Središču ob Dravi. Tja je ponoči prišlo kar 1800 ljudi, z vlakom, za katerega Slovenija v nedeljo ni dala soglasja za sprejem. Ljudi so zato omejeno spuščali v državo. Prednost so imeli tisti, ki so potrebovali oskrbo, mladoletniki in ženske. Okoli 400 beguncev je bilo dolgo časa ujetih med policijskimi ograjami med mejnima prehodoma Središče ob Dravi in Trnovec. Begunci so prihajali tudi na druge mejne prehode, popoldne med drugim nenapovedano na Rigonce in Obrežje skupaj 1700 ljudi. Pri sprejemu ljudi so skušali slovenski organi zadeve pospešiti kolikor se da, nekatere prebežnike so z meje odpeljali neposredno v nastanitvene centre in tam opravili tudi registracijo. Skušali so tudi vzpostaviti dodatne namestitvene zmogljivosti. Brežiška občina je najbolj izpostavljena, stanje pa bi lahko postalo neobvladljivo in bi lahko povzročilo resne posledice. Do 15. ure so slovensko organi registrirali 4531 migrantov. Večina, 2349 pri- Kolona skoraj 1800 beguncev, ki so jih na Hrvaškem z vlakom nenapovedano pripeljali tik do meje s Slovenijo, je po dežju peš korakala do Brežic ansa haja iz Sirije, 1042 je Afganistancev, 694 iz Iraka, 140 pa iz Pakistana. Večina je moških, 2285, ostali pa ženske in mladoletniki. Za mednarodno zaščito je zaprosilo 47 ljudi. Slovenija je do Hrvaške, ki begunce množično pošilja proti slovenski meji, ostra. Ministrica za notranje zadeve Vesna Izmučena in premočena mati z otrokoma, tik po vstopu v Slovenijo ansa köln - Henriette Reker prva županja tega mesta Na volitvah zmagala kandidatka, ki jo je dan prej zabodel rasist KÖLN - Nemško mesto Köln je na nedeljskih volitvah dobilo prvo županjo. Za še dodatno pozornost je poskrbelo dejstvo, da je zmagovalko Henriette Reker dan pred volitvami zabodel moški, ki mu ni po volji nemška odprta politika do beguncev. Rekerjeva je nastopala kot neodvisna kandidatka, a s podporo v Nemčiji vladajoče stranke CDU ter Zelenih in liberalcev (FDP). Prejela je 52,6 odstotka glasov in si tako županski stolček priborila že v prvem krogu. Bo prva ženska na tem položaju v Kölnu. Najresnejši tekmec Rekerjeve, kandidat socialdemokratov (SPD) Jochen Ott je z okoli 32 odstotki glasov ostal daleč zadaj, piše Deutsche Welle. Volilna udeležba je bila le 40-odstotna. Priseljencem nenaklonjena Alternativa za Nemčijo (AfD) je z le štirimi odstotki podpore pristala na četrtem mestu. Volitve v Kölnu bi morale po prvotnih načrtih potekati že septembra, a so jih morali zaradi napak pri tiskanju glasovnic preložiti. Tudi zato se po sobotnem napadu na 58-letno favoritko niso odločili za še eno preložitev. Rekerjevo je v soboto na predvolilnem shodu v vrat zabodel 44-letnik. Preden ga je policija uspela obvladati, je poleg nje zabodel še štiri ljudi. Kandidatko za županjo so nemudoma prepeljali v bolnišnico in jo operirali. Prizorišče napada, v ozadju Rekerjeva na lepaku ansa Po navedbah policije je bil napadalec brezposelni nekdanji pleskar in ličar, ki se ne strinja z beguncem naklonjeno politiko nemške zvezne vlade, ki jo odločno zagovarja tudi Rekerjeva. Ta je sicer kot uslužbenka oddelka za socialne storitve v Kolnu med drugim zadolžena za urejanje nastanitve za na tisoče prosilcev za azil v Kolnu. Gyorkos Žnidar je poudarila, da Hrvaška dogovorov s Slovenijo ni spoštovala. Podobno je dejal tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. Hrvaški očitajo, da je prekinila stike s Slovenijo. Po besedah Šefica Slovenija položaj z migranti še vedno obvladuje. Glede sodelovanja Avstrije pa Šefic pravi, da se »zelo trudi, da bi nam šla nasproti v tej resnično veliki težavi, v kateri se je Slovenija zaradi že pojasnjenih razlogov znašla«. Državni sekretar verjame, da je tudi Avstrija v velikih težavah. Kljub temu je včeraj sprejela blizu 1500 prebežnikov, ki so prišli iz Slovenije. Avstrija bo v luči begunske krize nadzor na svoji meji sicer ohranila najmanj do 4. novembra. Dunaj je v pismu Evropski komisiji ob tem poudaril, da bo nadzor še vedno omejen "na za varnost nujne ukrepi. V slovenski vladi o postavitvi ograje na meji po besedah Šefica ne razmišljajo. Sama ograja namreč nima prave funkcije, če se za njo ne nahajajo varnostne sile. Naša južna meja je dolga 670 kilometrov in ima zelo malo naravnih preprek, zato bi za takšno ograjo potrebovali ogromne varnostne sile, je dejal. Predsednik republike Borut Pahor je pred odhodom v Bruselj, kjer se bo danes srečal s predsedniki treh osrednjih institucij EU, včeraj obiskal nastanitveni center za begunce na Šentilju. Če Avstrija zaostri nadzor na meji s Slovenijo, mora Slovenija enako storiti na meji s Hrvaško, je dejal v izjavi za medije. Kot je dejal, želi s sogovorniki v Bruslju razpravljal tudi o "skupni evropski begunski politiki". Evropska komisija medtem Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko spodbuja k sodelovanju pri upravljanju meja in preučuje skladnost njihovega ukrepanja s pravili EU, so poudarili v Bruslju. Ob tem izpostavlja, da je ne zanima medsebojno obtoževanje, ter poziva k usklajenemu in enotnemu evropskemu odzivu. Sinoči je še okoli 1000 beguncev nenapovedano prestopilo državno mejo na območju Zavrča. Tja so jih pripeljali s 15 avtobusi. Z mariborske policijske uprave so sporočili, da jih hrvaški varnostni organi o njihovem prihodu niso obvestili. Policisti so okoli 650 oseb prijeli v Zavrču, ostale pa v kraju Meje. S Slovenskih železnic pa so sporočili, da je železniška proga med Mariborom in Špiljami v Avstriji zaprta zaradi skupin beguncev, ki se gibajo po progi. Po napovedi Slovenskih železnic bo proga zaprta predvidoma do 12. ure danes. Avstrijski varnostni organi so v večernih urah na nekdanjem mejnem prehodu Šentilj sprejeli še 500 beguncev. (STA) Švica v desno BERN - Švica se je na nedeljskih parlamentarnih volitvah obrnila še bolj v desno. Zmagala je populistična Švicarska ljudska stranka (SVP), ki je v predvolilni kampanji strašila pred tujci. Glede na končne izide bo v 200-član-skem parlamentu imela 65 sedežev, medtem ko jih je imela doslej 54. S tem je SVP okrepila svoj položaj kot najmočnejša stranka v velikem domu parlamenta. Močna je tudi desno usmerjena državljanska Liberalno-demo-kratska stranka (FDP), ki ji je v nedeljo pripadlo 33 poslancev v national-ratu in bo tretja najmočnejša. Desno usmerjene stranke bodo tako imele skupaj v parlamentu absolutno večino. SVP, FDP ter regionalni stranki Ženevsko državljansko gibanje iz fran-kofonskega dela Švice in Liga prebivalcev Ticina iz italijansko govorečega dela imajo namreč 101 sedež od 200. Te stranke sicer niso povezane v zavezništvo. De Luca oproščen TURIN - Od obtožbe, da je napeljeval k storitvi kaznivega dejanja, ni ostalo nič. Pisatelj Erri D Luca, eden od največjih nasprotnikov gradnje hitre železniške povezava v dolini Susa, je v nekaterih intervjujih izjavil, da je tako imenovano TAV potrebno sabotirati, zaradi česar se je znašel pred sodniki, javni tožilec pa je zanj zahteval obsodbo na osme mesecev zapora. A se sodnica Immacolata Iadeluca s tem ni strinjala in je izrekla oprostilno obsodbo. De Luca, tudi borec za svobodo govora, je izjavil, da odhaja iz sodne dvorane z dvignjeno glavo, a isto bi bilo tudi, če bi bil obsojen. Našli obešeno britansko novinarko ISTANBUL - Na letališču v Istanbu-lu so našli mrtvo britansko novinarko, bivšo urednico BBC, 50-letno Jacky Sutton. Po nekaterih navedbah je bila obešena, vendar njeni prijatelji že trdijo, da bi bilo nemogoče, da bi storila samomor. Suttonova je sicer trenutno delala kot iraška direktorica za Poročevalski institut o vojni in miru (IWPR) s sedežem v Londonu in naj bi bila na poti v Erbil na severu Iraka. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 18. oktobra 2015 3 gorica - Ukrep zaradi neporavnanega dolga v višini 1,38 milijona evrov Na zahtevo NLB zarubili KB center in druge nepremičnine V stavbah se dejavnosti nadaljujejo - Boris Peric: NLB ni sprejel našega predloga, na Hrvaškem pa nam dolguje 8 milijonov evrov GORICA - Sodstvo je na zahtevo Nove Ljubljanske banke (NLB) zarubilo nekaj nepremičnin družbe KB1909 v Gorici, na čelu s KB centrom in samim sedežem družbe. O tem je sinoči poročal Radio Trst A, ki je navedel, da je postopek povezan z dolgom v višini 1,384 milijona evrov ter da so 9. oktobra vpisali ukrep v zemljiško knjigo. Predsednik KB1909 Boris Peric je Primorskemu dnevniku potrdil novico in razložil, da je do tega ukrepa prišlo v okviru spora z NLB, ki pa ima dve plati, saj naj bi banka dolgovala goriškemu holdingu še večjo vsoto denarja, in sicer zaradi slabega posla na Hrvaškem. Zarubljene nepremičnine na Korzu Verdi 51-55, v Ulici Malta 4-6 ter v nekdanji Gosposki (Carduccijevi) ulici 55 in 57 ostajajo dostopne in uporabne, v njih se življenje in delo normalno nadaljujeta, lastnik pa z njimi ne more prosto razpolagati, dokler ne bo dolg poravnan. Za slovensko skupnost v Gorici je KB center zelo pomemben, saj gosti veliko ustanov (seznam objavljamo ob članku). Boris Peric je razložil, da se spor med družbo KB1909 in banko NLB odigrava na dveh vzporednicah: »Na eni strani jim mi dolgujemo 3,4 milijona evrov, potem ko smo 3 milijone že plačali. Del tega dolga je omenjeni znesek 1,3 milijona evrov, ki zadeva hipotekarno posojilo ter dva zapadla obroka, zaradi katerih se je NLB obrnila na sodišče. Z banko pa smo po drugi strani v sporu zaradi terjatve v višini 8 milijonov evrov, ki nam jo je prodala, a je dejansko neizterljiva. Zadeva nek posel na Hrvaškem.« Finančna družba NLB Interfinanz (s sedežem v Švici), ki je v stoodstotni lasti NLB banke, je goriški družbi pred časom prodala terjatev na Hrvaškem, za katero se je potem izkazalo, da je v bistvu neizterljiva, ker je bila pogodba potencialno nična, pravi Peric. Tako je presodilo hrvaško sodišče. »Mi smo NLB-ju predlagali rešitev, in sicer reprogramiranje medsebojnih terjatev, a predloga niso sprejeli in so šli na sodišče,« je povedal Peric, ki opozarja, da v tem ni nič dramatičnega. »S tem v zvezi imamo zdaj dve možnosti: poravnavo dolga ali pa nadaljevanje spora,« je še dejal. (af) Slovenske organizacije in ustanove v KB centru Kmečka zveza Center glasbenih srečanj Alpe Adria Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Slovenska knjižnica - Damir Feigel Slovensko planinsko društvo Gorica Sindikat slovenske šole Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Krožek za kulturno športno in podporno udejstvovanje Zveza slovenskih kulturnih društev Glasbena matica Slovenska kulturno-gospodarska zveza Slovenski izobraževalni konzorcij Sodobno zasnovana stavba knjižnice Damira Feigla na dvoriščni strani KB centra na Verdijevem korzu v Gorici paritetni odbor - Predsednica Ksenija Dobrila s podtajnikom Gianclaudiom Bresso Odboru je treba zagotoviti možnost učinkovitega delovanja Prilagoditi je treba predpise glede mandata članov, tajnika in tudi postopke financiranja TRST - Predsednica Paritetnega odbora za izvajanje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji Ksenija Dobrila se je včeraj na tržaškem županstvu sestala s podtajnikom na ministrstvu za deželne zadeve Gianclaudiom Bresso in mu predstavila tri sklope problemov, ki zavirajo učinkovitost delovanja odbora in bi jih bilo treba rešiti z ustrezno prilagoditvijo predpisov. Srečanja sta se udeležila tudi župan Trsta Roberto Cosolini in poslanka Tamara Blažina. Prvi problem je v tem, da trajanje mandata članov ni časovno opredeljeno, kot tudi ni določil za nadomeščanje članov v primeru odstopa ali pogostih neopravičenih odsotnosti. Predsednica je zato predlagala, da se ta vrzel v predpisih odpravi in se tako omogoči redno delovanja Paritetnega odbora, ki je sklepčen samo ob udeležbi večine članov, od katerih mora biti vsaj pet predstavnikov slovenske narodne skupnosti in pet predstavnikov italijanskih institucij. Bressa je predlog načelno sprejel in se obvezal za spremembo predpisov na osnovi detajlnih predlogov, ki jih pričakuje od Paritetnega odbora. Drugi sklop vprašanj zadeva finančno plat poslovanja odbora. Po eni strani bi bilo treba premostiti zdajšnje zamude Z leve: predsednica Paritetnega odbora Ksenija Dobrila, vladni podtajnik Gianclaudio Bressa, tržaški župan Roberto Cosolini in poslanka Tamara Blažina pri izplačevanju sredstev za delovanje, ki znašajo letno približno 50.000 evrov, s katerimi upravlja dežela. Denar je navadno odboru na razpolago šele oktobra ali novembra vsako leto, kar močno ovira delovanje. Člani sicer ne prejemajo nikakršnih sejnin, denar pa je pretežno namenjen za kritje stroškov za prevajanje in za potne stroške za udeležbo na rednih sejah. Pri tem pa niso kriti stroški za pripravljalne sestanke, za pripravo gradiva, ki mora ob slo- Politična zaušnica deželnemu odborniku Panontinu PORDENON - Izid referenduma o združitvi občin Azzano Decimo in Pravisdomini v pordenonski pokrajini je včeraj povzročil veliko senzacijo v deželi. Občani so namreč zavrnili združitev. Glasovalo je 7177 od skupnih 16.409 upravičencev (43,74 odstotkov), ki pa so se v veliki večini z 80,77 odstotki glasov opredelili proti združitvi občin. Izid je povzročil senzacijo, saj je deželni odbornik za krajevne uprave Paolo Panontin, ki se je z obema županoma močno zavzemal za združitev, bil v preteklosti župan občine Azzano Decimo. Opozija v deželnem svetu je zato zahtevala Panontinov odstop, češ da gre za politični poraz celotne politike dežele glede reforme krajevnih uprav. Panontin je odvrnil, da je vsaka združitev zgodba zase. Občini Azzano in Pravisdomini sta se samostojno odločili za postopek združevanja, deželna uprava ga je podprla, občani so ga zavrnili. Ti dve občini se zato ne bosta združili. To je pač demokracija, je dejal Panontin, ki obenem pravi, da se splošna usmeritev dežele v prid združevanju ne bo spremenila. venskem izvirniku imeti vselej priložen tudi italijanski prevod, kot tudi ne stroški za plačilo izvedencev oziroma za naročanje morebitnih študij o specifičnih problematikah v pristojnosti odbora. Glede ažurnejšega in prožnejšega izplačevanja letnega prispevka je Bressa osvojil predlog predsednice Dobrilove, da bi sredstva za Paritetni odbor vključili v sklop sredstev iz zaščitnega zakona, za katera je lanski finančni zakon že predvidel ustrezne prožnejše mehanizme. Poslanka Bla-žinova se je obvezala, da bo skupaj s pod-tajnikom Bresso spremljala zadevo z namenom, da bi jo rešili morda že v finančnem zakonu za naslednje leto. Za stroške delovanja, ki doslej niso bili kriti, pa je podtajnik Bressa nakazal možnost, da bi zadevo uredili s posebnim odlokom predsednika vlade. Tretji predlog predsednice Dobrilo-ve zadeva formaliziranje vloge tajnika Paritetnega odbora. Funkcijo je doslej v dogovoru z Deželo opravljal načelnik oddelka za deželne zadeve na istoimenskem ministrstvu, ki pa se v zadnjem letu še ni udeležil seje odbora. Tesno sodelovanje z ministrstvom je vsekakor potrebno in kori- stno, je naglasila predsednica Dobrilova, ki predlaga, da se s spremembo predpisov točneje opredeli funkcija tajnika in naj se predvidi tudi možnost imenovanja namestnika za primer, da se tajnik seje ne more udeležiti. Podtajnik Bressa je vzel na znanje tudi ta predlog in se obvezal za ustrezno rešitev. Predsednica Ksenija Dobrila je bila z njegovimi zagotovili zadovoljna. »Na srečanju je prišlo do izraza dejstvo, da je pod-tajnik Bressa oseba, ki zaradi osebnih izkušenj dobro pozna problematiko manjšin in paritetnih odborov. Razumel je naše potrebe in takoj znal nakazati konkretne možnosti za njihovo reševanje. Upam, da bo do teh rešitev tudi prišlo v najkrajšem času«. Mimogrede je podtajnik Bressa med pogovorom omenil, da se na ministrstvu ukvarjajo s spremembami, ki naj bi posodobile zakona 482 o manjšinskih jezikovnih skupnostih. Za katere spremembe gre, ni podrobneje pojasnil, izrazil pa je mnenje, da bi bilo dobro začeti razmišljati tudi o posodobitvi zakona 38 o zaščiti Slovencev v Italiji. M.M. Peterica je kradla blago iz kontejnerjev, šesti pa je v skladišču gojil konopljo KOPER - Policisti PU Koper so včeraj sporočili, da so očividci prejšnjo sredo ob železniških tirih v Serminu opazili več oseb in vozil, za katere je obstajal sum, da izvršujejo tatvino. Pred prihodom policistov, so se osebe s kraja že odpeljale. Policisti so glede na opis ustavili tri vozila in prijeti tri osebe, stare 30, 31 in 35 let, doma iz okolice Kopra. Ugotovili so, da prevažajo predmete, ki izvirajo iz vloma v kontejnerje na vlakovnih kompozicijah s Sermina. V vozilu so našli 36 paketov osvežilcev zraka. Vse tri so pridržali in ugotovili, da sta jim pomagala še 27-letnik iz Izole in 35-letnik iz okolice Kopra, ki so ju prav tako pridržali. V skladišču na območju Dekanov so odkrili še več ukradenih predmetov. Zasegli so nova platišča s pnevmatikami, nafto, klima napravo, indukcijski plošči, kavni aparat, več novih oblačil in dodatkov ter drugih predmetov, za katere obstaja sum, da so bili pridobljeni s kaznivimi dejanji. Vseh pet so po zaslišanju izpustili na prostost, zoper njih pa bo podana kazenska ovadba. Blizu skladišča v Dekanih so policisti odkrili še eno kaznivo dejanje. Ugotovili so, da 35-letnik iz okolice Kopra goji prepovedano drogo konoplja. Policisti so ga pridržali. Ugotovili so, da ima v skladišču posebej prirejen prostor za hidroponično gojenje konoplje. Zasegli so mu pripomočke za gojenje in 172 rastlin konoplje. Vinjena krmar in potnik PIRAN - V nedeljo okrog 22. ure je na carinski pomol v Piranu priplul čoln, ki ga je upravljal 51-letni vinjen Ljubljančan. Policist ga je opomnil, da se na tem območju ne more vezati in naj gre na drugo stran mandrača. Ljubljančan ga ni upošteval. Pričel je žaliti policista, nanj vpiti in mu groziti. Ker se ni umiril tudi po prihodu dodatne policijske patrulje, so mu odredili pridržanje. Na čolnu je bil še 35-letnik, ki se je prav tako nedostojno vedel do policistov in, ker ni prenehal s kršitvami, so tudi njemu odredili pridržanje. Obema je izdan plačilni nalog. 4 Torek, 20. oktobra 2015 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Tretje srečanje o vprašanju mestne občine Trst ima pogoje, vsa dežela pa še več občina trst - Seja občinskega sveta Policijski sindikalisti o priseljevanju in varnosti Trst ima pogoje, da postane mestna občina, vendar bi moralo tako območje sestavljati celotna dežela Furlanija Julijska krajina, saj se je mogoče le na deželni ravni meriti s podobnimi območji v Evropi, medtem ko spor med Trstom in Vidmom ne koristi nikomur. To izhaja iz včerajšnjega tretjega srečanja o vprašanju mestne občine, ki ga je tržaška občinska uprava popoldne priredila v dvorani občinskega sveta. Zamisel o »deželnem mestnem območju« je, potem ko je to pred dnevi storil v pogovoru za tržaški italijanski dnevnik, včeraj ponovno poudaril vladni podtajnik za deželna vprašanja Gianclaudio Bressa. Slednji je v svojem nastopu poudaril, kako je FJK s svojim 1,2 milijona prebivalcev in avtonomijo, ki jo uživa zaradi posebnega statuta, že sama po sebi veliko »mestno območje«, vprašanje je le, kako naj se tako območje upravlja ter vključi v vsedržavni in evropski sistem. Tu ima Trst posebno vlogo zaradi prisotnosti znanstveno-raziskovalnih ustanov in pristanišča, treba je samo določiti najboljšo ponudbo in instrumente za njeno upravljanje, na Trstu pa je, da to igro vodi, je prepričan podtajnik, ki vsekakor nasprotuje sporom med Trstom in Vidmom glede tega vprašanja. Omenjenim sporom nasprotujeta tudi druga dva sogovornika, predsednik deželnega sveta FJK Franco Iacop in deželni tajnik sindikata CGIL Franco Belci. Prvi je dejal, da je treba razpravo o mestnih občinah prenesti na deželno raven, saj je razvoj Trsta tudi v interesu prebivalca Karni-je. Za Belcija pa ima Dežela primarne pristojnosti npr. glede industrije, instrumenti, ki jih nudi avtonomija, pa so pripomogli k rešitvi zapletenih kriz nekaterih industrijskih obratov. Ob županu Robertu Cosoliniju, ki je vodil srečanje, pa je uvodni poseg imel univerzitetni docent Vittorio Alberto Torbia-nelli, za katerega ima Trst vse pogoje, da postane mestna občina, saj je npr. sedež nekaterih pomembnih mednarodnih ustanov, tu delujejo nekatera vodilna podjetja in pristanišče evropskega ranga. Srečanja se je udeležil tudi predsednik tržaških in goriških industrijcev Sergio Razeto, ki je poudaril predvsem, kako podjetniki danes iščejo poenostavitev, zato so potrebne ustanove oz. uprave, ki lahko hitro in integrirano odločajo glede pristanišča, infrastruktur, prometnih zvez in železniških povezav. (iž) IfijBfr slovensko stalno ^V^ gledališče Slovensko stalno gledališče Sabrina Morena, Martina Kafol, Martin Lissiach, Daniel Dan Malalan KAKO POSTATI SLOVENCI V 50 MINUTAH režiserka: Sabrina Morena igra: Daniel Dan Malalan Boštjan Zavnik - harmonika v soboto, 24. oktobra, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu s sodelovanjem KD Kraški dom I www.teaterssg.com Policisti na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih arhiv Od leve: Torbianelli, Bressa in Cosolini na včerajšnjem srečanju fotodamj@n občina trst - Kriza družbe Revas Polemike o občinskem jamstvenem skladu V zvezi s krizo podjetja Revas in dejstvom, da je tržaški župan Roberto Coso-lini kljub nasprotnim napovedim načelnikov svetniških skupin zavrnil možnost oblikovanja občinskega jamstvenega sklada za delavce, saj ravno tovrsten sklad že obstaja na Deželi, se je v prejšnjih dneh razplamtela polemika, v kateri se je znašel predvsem predstavnik pokrajinskega tajništva kovinarskega sindikata Fiom-Cgil Sasha Co-lautti zaradi ostrega odziva na Cosolinijeve besede. Iz vrst leve sredine so namreč prišli očitki, da je Colautti hotel zanetiti spor med načelniki skupin in županom. Tudi sindikata Fim Cisl in Uil sta Colauttiju očitala, da delavcem ponuja utvare. Sam Colautti pa je včeraj v sporočilu za javnost potrdil, da so načelniki skupin na sestanku preteklega 9. oktobra omenili konkretno možnost jamstvenega sklada, kar so slišali tudi prisotni predstavniki delavcev. To potrjuje tudi glasnik Gibanja petih zvezd Paolo Menis, ki Colauttiju v sporočilu izraža solidarnost in poudarja, da je zapletene upravne zadeve vedno možno rešiti, če za to obstaja politična volja. Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta se je začela z enourno zamudo, saj je bila napovedana za 19. uro, a se je dejansko začela ob 20. uri. Seja je bila namenjena razpravljanju o resolucijah v zvezi s pristaniščem, še prej pa avdiciji predstavnikov nekaterih policijskih sindikatov v zvezi z vprašanjem priseljevanja in varnosti (ob zaključku redakcije je tekla še razprava o tem). Na srečanje so prišli le predstavniki sindikatov SAP, UGL in UIL, medtem ko se drugi, npr. SIULP, SIAP AFP in SILP CGIL, niso udeležili, prav tako na seji ni bilo prefektinje Francesce Adelaide Ga-rufi, kvestorja Antonia Maiorana in poveljnika krajevne policije Sergia Abba-teja, ker je povzročilo slabo kri zlasti pri predstavnikih desnosredinske opozicije, zato je svetnik Demokratske stranke Marco Toncelli predlagal prekinitev, da bi se sestali predstavniki večine. Po skoraj enourni prekinitvi se je seja lahko končno začela z nastopom predstavnika SAP Lorenza Tamara, ki je med drugim dejal, da je na Tržaškem zmanjkalo dvesto policistov, od katerih je kar 150 pripadalo mejni policiji, po- leg tega se srednja starost policistov veča (na Tržaškem znaša okoli 46 let), težave imajo tudi že z nabavo uniform. Poleg tega je prišlo do predimenzioniranja komisariata v Rocolu in zmanjšanja števila policistov komisariata na Opčinah. Skratka, potrebno je okrepiti policijske sile na Tržaškem tudi zaradi tveganja, da Slovenija ne bo zdržala vala migrantov, ki pritiskajo na njeno mejo s Hrvaško. Podobnega mnenja je bil predstavnik UGL Edoardo Alessio, ki je opozoril tudi na neprimerno in nezadostno opremo, zato od župana pričakuje, da na odgovorne pritisne, naj poskrbijo za okrepitev števila osebja. Drugačen je bil nastop predstavnika UIL Danieleja Dovenne, ki je posvaril pred širjenjem strahov. Na Tržaškem je v resnici močna prisotnost sil javnega reda s približno tisoč pripadniki državne policije ter dva tisoč karabi-njerji, finančni stražniki in pripadniki lokalne policije. Resnični problem je visoka srednja starost policistov in naraščanje števila mladoletnih migrantov, kar terja potrebo po sklenitvi novih konvencij za odprtje dodatnih zavetišč. svetilnik lanterna - V nedeljo dan odprtih vrat v svetilniku v tržaški marini Kjer se dotikaš neba Svetilniki imajo poseben čar. Najbrž tudi zato, ker so oviti v skrivnost, saj je povečini vzpon do kupole z zastekljenim žarometom dovoljen le svetilničarjem. Svetilnik v tržaški marini - tako imenovana Lanterna, ki stoji na območju s starim ledinskim imenom Čok - pa je bil v nedeljo, v sklopu kulturnega maratona sklada FAI, dostopen vsem. Lanterna, ki je mornarjem osvetljevala pot preko 130 let (1832 - 1969), sicer ne služi več svojemu namenu, danes je v njej sedež društva (in restavracije) Lega navale. Kdor se je povzpel po preko 150 stopnicah, pa je na kamniti ploščadi, ki obdaja stolp, in v še malo višjem zastekljenem prostoru užival ob neverjetno lepem razgledu na marino, nabrežje, Sv. Just, kraški rob, vso tržaško obalo. In imel prijeten občutek, da se za nekaj minut tudi sam dotika neba ... (pd) več fotografij na www.primorski.eu Nekaj sugestivnih vedut svetilnika Lanterna in razgled, ki se razprostira z vrha kamnitega stolpa fotodamj@n / TRST Sobota, 17. oktobra 2015 5 zgodovina - Publikacija Claudie Cernigoi o nacionalističnih nemirih v Trstu v letih 1945-54 Ko so z načrtnim nasiljem zahtevali »italijanski Trst« Italijanski državni organi so se posluževali nekdanjih fašistov in dela odbora CLN - Povezave z Gladiom »Nekateri trdijo, da se je druga svetovna vojna v Trstu končala 12. junija 1945. To je napačno iz dveh razlogov,« pravi zgodovinarka Claudia Cernigoi, ki je včeraj v Novinarskem krožku predstavila svoje zadnje delo Le violenze per Trieste italiana (Nasilje za italijanski Trst), ki je izšla v samozaložbi v okviru periodičnega lista La Nuo-va Alabarda. »Prvič, ker je Trst tistega dne samo zamenjal upravitelja: upravo so po odhodu jugoslovanskih čet prevzeli Britanci in Američani. Drugič, ker se nasilje ni končalo niti 12. junija: nadaljevalo se je, še predvsem v prvih povojnih letih so bili nemiri del vsakdana,« opozarja. V letu 1945 so po 12. juniju (torej po jugoslovanskih pobojih) našteli dve smrtni žrtvi in mnogo ranjenih zaradi napadov z noži in strelnim orožjem. V letu 1946 so v nemirih umrle tri osebe, v letu 1947 prav tako (ena od žrtev je bila Emilia Passerini Vrabec, ki je umrla, ko so neo-fašisti vdrli v ljudski kulturni krožek in začeli streljati z brzostrelkami). Več je bilo bombnih napadov, podtaknjenih požarov ter razdejanih časopisnih uredništev, sedežev sindikatov, trgovin - najpogosteje slovenskih. Cernigoieva je objavila tudi del gradiva, ki ga je bil pred leti zbral beneški tožilec Carlo Mastelloni (današnji glavni tožilec v Trstu), ko je preiskoval skrivnostno strmoglavljenje letala Argo 16, povezanega s tajno organizacijo Gladio. Dosje je uvodoma predstavil Luciano Santin: »Nazorno opisuje zastrupljeno ozračje, ki je zaznamovalo Trst po drugi svetovni vojni. V povojnih letih je fašizem našel tu, pod zavezniško upravo, spet svoj prostor.« Santin je spomnil, da v Italiji po vojni ni bilo prave čistke, saj so bili le redki javni uslužbenci ob službo, v začetku 60. let je 42 od 44 prefek-tov še vedno izhajalo iz državnega aparata fašistične Italije, nekdanji predsednik rasnega sodišča Gaetano Azzariti pa je po vojni postal predsednik ustavnega sodišča. »V Trstu je bilo še slabše,« je dejal Santin. Avtorica je povedala, da je bila za povojni Trst značilna strategija napetosti ter da so nasilje izvajali pripadniki različnih ideoloških skupin, po njeni oceni pa naj bi levičarji uporabljali nasilje v glavnem v obrambne namene. V prvem delu dosjeja piše, da je »škvadriste« iz italijanskega nacionalističnega tabora financiral italijanski vladni urad za obmejna območja, organizirali pa naj bi jih predstavniki osvobodil- Claudia Cernigoi; desno demonstracija proti zavezniški upravi v Trstu leta 1953 (foto Mario Magajna - arhiv NŠK) nega odbora CLN, ki so za »nizkotna opravila« uporabljali nekdanje fašistične pretepače. V drugem delu dosjeja pa obravnava dogodke, ki so privedli do tragičnih manifestacij za italijanski Trst leta 1953, ki jih je zavezniška policija zatrla v krvi. »Tudi tiste nemire so zrežirali v Rimu in sicer v povezavi z ameriškimi in britanskimi tajnimi službami,« trdi Claudia Cernigoi. Nekateri organizatorji »škvader«, ki so se urile onstran meje v Tržiču, pa so se nekaj let pozneje znašli na seznamih Gladia, npr. de-mokristjan Ernesto Carra, Antonino Cella in Renzo Di Ragogna. (af) barcolana »Površno« zgibanko bodo popravili Ob dneh Barcolane so turistom v mestnem središču delili zgibanko v angleškem jeziku z zemljevidom Trsta in raznimi zanimivostmi. Po podrobnejšem branju je marsikoga zmotil okvirček »pet minut zgodovine«, saj v njem na kratko piše, da je po prvi svetovni vojni Trst prevzela Italija, »med drugo svetovno vojno pa so Trst zavzele Titove jugoslovanske čete ("pokoli fojb"), in osvobodile zavezniške sile, ki so se zadržale do leta 1954«. To seveda ni vse, kar dobro ve tudi avtor besedil Marco Svara, ki je včeraj po telefonu prevzel odgovornost in prisegel, da je šlo za napako v dobri veri. Nekaj že napisanih vrstic se je v naglici izgubilo: »Zgibanke umikamo in jih bomo nadomestili s popravljenimi, politika pa nima nobene veze,« je dejal. Publikacija je sad sodelovanja med Discover Trieste, Fundacijo CRTrieste in Občino Trst. (af) kriška akademija - Maestro Svab jutri gost radijske oddaje »ProGrammatica« Letos pripravljajo Pepelko Mednarodna operna akademija Križ si od svoje ustanovitve prizadeva širiti ljubezen do petja in glasbene kulture. Tudi v tem šolskem letu bo akademija maestra Alessandra Svaba izpeljala svoj znani projekt za mlajše, »Ra-gazzi... all'Opera! - Mladi... na oder!«, ki letno ponudi v igro obarvano učenje enega opernega naslova šolam naše Dežele in ne samo. Svetovno priznani bas in pedagog sodeluje že vrsto let tudi z mnogimi glasbenimi šolami in univerzami v Ruski federaciji, kjer je kot profesor prejel tudi pomembna priznanja. Ob zaključku lanskega šolskega leta so otroci iz ruskega mesta Samara prvič nastopili z otroki naših šol v Verdijevem Rigolettu po raznih gledališčih v deželi (v Trstu, Gorici, Čedadu ...). V tem šolskem letu se bo projekt, v pripravi je Puccinijeva opera Pepelka (Cenerento-la), na prošnjo italijanskega veleposlaništva razširil v Moskvo. Za informacije in prijave je na razpolago koordina-torka Desire Broggi (349 7730364). Svab bo na povabilo italijanskega državne radio-te-levizije Rai jutri sodeloval v programu »la Giornata pro- Grammatica«, ki ga Rai Radio3 - La Lingua Batte prireja že tretje leto z ministrstvoma Miur in Maeci ter v sodelovanju z Accademia della Crusca in združenjem Asli. »Pro-Grammatica« je maraton med dnevnimi programi Radio3 in 21 italijanskimi šolami za spodbujanje pravilne rabe italijanskega jezika. Letošnja izvedba je namenjena italijanščini v petju in v njej bodo sodelovali številni gosti (Bru-nori Sas, Colapesce in Finardi, Appino, Tommaso Di Giu-lio, Raiz, Davide Van De Sfroos, Zibba, Lo Stato Sociale, Sud Sound System, VillaZuk, Zeketam), med njimi soprana Gemma Bertagnolli in Desiree Rancatore ter Alessandro Svab (z italijanske šole Italo Calvino v Moskvi). Svab bo prvi v programu ob 6. zjutraj. Kriška akademija je letos uvedla tudi otroški in mladinski pevski zbor. Vodi ju Lidya Fridman iz Rusije. Vaje potekajo v Slomškovem domu v Križu ob torkih ob 17. uri. Za informacije 349 7730364 (Desire) in 347 1621659 (Mojca). Tovornjak tokrat »v pasti« pri Svetem Justu Včeraj dopoldne so imeli tržaški občinski policisti opravka z večjim tovornim vozilom češke registracije (na sliki FotoDamj@n), ki se je znašlo v ozki Ulici Capitolina pri Svetem Justu. Voznik je po pomoti zapeljal v mestno središče in v ozko ulico, sam pa se ni znal rešiti iz zagate. Najbrž je tudi njega - tako kot mnoge druge to-vornjakarje, ki pogosto zapeljejo v klance okoliških vasi (nazadnje se je to zgodilo v Mačkoljah, kjer je tovornjak med drugim povzročil precejšnjo škodo) - zamotila satelitska navigacija, opoldne pa je bil že »rešen«. muzej sartorio Beppino Englaro danes na srečanju o biološki oporoki V dvorani Costantinides v muzeju Sartorio na Trgu Papa Giovanni XXIII 1 bo danes popoldne ob 17. uri srečanje, posvečeno trenutnemu položaju v zvezi z biološko oporoko ob poskusih, da se v Italiji spričo primerov, kot sta bila tista Pier-giorgia Welbyja in Eluane Englaro, uvede zakon o koncu življenja. Tudi deželni svet FJK je dvakrat izglasoval tovrsten zakon, a ga je »prijateljska« državna vlada ravno tako dvakrat zavrnila. O tem bo govor na srečanju, ki ga prireja tržaška konzulta za laičnost institucij skupaj z združenji An-ziani Terzo Millennio, Persona e Danno in Fragilita, Storie Diritti v sodelovanju z Občino Trst. Glavni gost srečanja, ki ga bo vodil novinar Pierluigi Sabatti, uvedla pa občinska odbornica za socialo Laura Famu-lari, bo Beppino Englaro, ki bo podal zgodbo svoje hčerke Eluane; poleg njega bodo govorili še prof. Paolo Cendon, dr. Patri-zia Sfreddo, prof. Angelo Venchiarutti in prof. Daniela Infantino. V Mačkoljah danes srečanje s karabinjerji Na sedežu SKD Primorsko v Mačkoljah bo danes v sodelovanju s SKD Primorsko in SPD Mačkolje med 17.30 in 18.30 javno srečanje s karabinjer-skim marešalom Denisom Bruolom o kaznivih dejanjih lažnih karabinjerjev. ITIS za Fundacijo Luchetta V prostorih zavoda ITIS v Ul. Pasco-li 31 bodo danes ob 16.30 predali namenu prenovljene prostore za druženje, kjer so uredili tudi knjižnico, kjer bo našlo prostor tudi približno sto publikacij, ki jih je poklonila Fundacija Luchetta Ota DAngelo Hrovatin. Ob tej priložnosti bodo odkrili tudi začasno tablo. Odprtje uradov Acegas Podjetje AcegasApsAmga obvešča, da bodo jutri uradi omenjene družbe in družbe Estenergy v Ul. Rettori 1 odprti za javnost od 8.15 do 16. ure zaradi usposabljanja osebja. V petek pa bo zaprt urad na Senenem trgu 5/1/A. 6 Torek, 20. oktobra 2015 TRST / stadion 1. maj - Predstavitev zanimivega in pomembnega zbornika Ne le dokument, temveč spodbuda za prihodnost Nedeljsko predstavitev zanimivega, predvsem pa zgodovinsko pomembnega zbornika z naslovom Stadion 1. maj, bi morda lahko strnili v geslo »Stadion prvi maj je bil včeraj, je danes in mora biti tudi jutri«. Gre namreč za športno-kulturni objekt, ki je preveč pomemben za celotno našo narodnostno skupnost v Trstu, da bi si lahko dovolili, da po dolgoletnem umiranju na obroke dokončno zapre svoja vrata in pred njimi pusti množico mladih, od dijakov slovenskih višjih srednjih šol do aktivnih športnikov in rekreativcev Športnega združenja Bor ter članov Kulturnega društva Slavko Škamperle. Tako športniki kot kulturniki »stanujejo« namreč pod isto streho, ki pa zaradi dotrajanosti pušča na številnih koncih in zato predstavlja tudi stalno grožnjo, da v balonu pride tudi do hujših poškodb športnikov. Kot so poudarili avtorji zbornika (izšel je ob 60. obletnici postavitve Stadiona na Vrdelski cesti) Milica Kravos, ki je bila po besedah soavtorjev tudi pobudnica zanj, Branko Lakovič in Igor Kocijančič ter Aldo Rupel, ki je napisal uvodni prispevek, je glavni cilj publikacije ta, da z njo spomnijo na pionirske začetke že v prvih dneh po koncu druge svetovne vojne, ko so začeli z obnavljanjem kulturno-prosvetne dejavnosti, na odločitev za odkup zemljišča ob Vrdelski cesti in na logični sklep, da je treba za bogato dejavnost, ki se je vse bolj širila, kulturno-prosvetni pa se je pridružila še športna, nujno zagotoviti potrebne prostore, v katerih bo lahko delovanje nemoteno potekalo. To je postalo še bolj nujno potem, ko so spomladi leta 1952 zavezniške oblasti Slovencem odvzele Narodni dom pri Svetem Ivanu. Le dobra tri leta kasneje, 9. oktobra 1955, so se odprla vrata večnamenskega športnega in kulturnega objekta, ki stoji še danes, v naslednjih desetletjih pa so ob njem postavili še tako imenovani balon s košarkarskim in odbojkarskim igriščem. Novi objekt so imenovali Stadion 1. maj v spomin na veličastno prvomajsko manifestacijo leta 1949, ko so teren pripravili z udarniškim delom. Na Stadionu se je v šestih desetletjih zvrstila cela vrsta kulturnih (med drugim je tam gostovala tudi ljubljanska Opera) in športnih dogodkov. Stadion je postal prava kovačnica kasneje znanih kulturnikov (od glasbenikov do pisateljev in pesnikov) ter športnikov, od katerih so številni oblekli tudi dres italijanske državne reprezentance. Ob tem pa so avtorji tudi poudarili, da ta zbornik ne sme postati dokument, ki bo spominjal na minule čase. Mora biti spodbuda, da se Stadionu zagotovi prihodnost za nadaljevanje poslanstva, ki se je začelo pred šestimi desetletji. Da se bo to uresničilo, pa ne bo dovolj, da se najdejo sredstva za krpanje lukenj, skozi katere že ob najšibkejšem dežju kaplja na igrišča, ali za popravilo stropa in sten zaradi odpadanja ometa. Potrebna je stalna rešitev, ki bo Stadionu zagotovila potrebna sredstva za sanacijo in načrtovanje razvoja, od katerega bo imela korist celotna naša narodnostna skupnost pa tudi mesto Trst, katerega sestavni del smo tudi Slovenci. Predstavitev zbornika, ki jo je povezoval Peter Verč, sta z glasbenimi utrinki prijetno dopolnila dijaka svetoivanske nižje srednje šole Gioele Mercandel in Imad Saletovič, ki sta zaigrala nekaj skladb na kitaro in harmoniko. Nedeljske predstavitve se je udeležilo precejšnje število ljudi, dodaten poudarek pomenu Stadiona pa so s svojo prisotnostjo dali še generalna kon-zulka Republike Slovenije Ingrid Sergaš, občinski odbornik Edi Kraus, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin in predstavnika SKGZ Marino Marsič ter Tomaž Ban. Zbornik je izdalo Založništvo tržaškega tiska, uredila ga je Martina Kafol, grafično zasnovala Vesna Benedetič, na prodaj pa je za 12 evrov. (rg) Na predstavitvi so nastopili (zgoraj z leve) Peter Verč, Aldo Rupel, Bogomila Kravos, Igor Kocijančič in Branko Lakovič fotodamj@n boljunec - Nagradili udeležence naravoslovne olimpijade Promocija naravoslovnih ved Tudi letos soliden nastop dijakov zavoda Stefan in liceja Prešeren - V FJK je sodelovalo 12 šol s 40-50 dijaki Tudi letos so se dijaki nekaterih slovenskih višjih srednjih šol lepo odrezali na tekmovanjih v okviru letošnje naravoslovne olimpijade. Pobudo že vrsto let prireja vsedržavno združenje profesorjev naravoslovja (Anisn) s ciljem spodbujati zanimanje za študij naravoslovnih ved, letos pa se je je udeležilo okoli 350 višjih srednjih šol iz vse Italije, od katerih je bilo 12 šol iz Furlanije Julijske krajine s približno 40-50 sodelujočimi dijaki, med katerimi sta bila tudi Izobraževalni zavod Jožefa Stefana in Licej Franceta Prešerna iz Trsta. Po selekciji, ki so jo opravili na posameznih šolah, je deželna faza tekmovanja potekala 24. marca letos, udeleženci pa so morali odgovoriti na več vprašanj v danem vprašalniku, ki je obsegal za di- jake bienija vprašanja, vezana na mehanizem letnih časov, razliko med živalskimi in rastlinskimi celicami idr., za dijake trienija pa vprašanja o zdravljenju raka, preučevanju redkih bolezni, funkcijah živčnega sistema, genetiki in vedah o Zemlji. Nagrajevanje najbolje uvrščenih na deželnem tekmovanju je potekalo preteklo soboto v Sprejemnem centru doline Glinščice v Boljuncu ob prisotnosti predstavnikov šol, združenja Anisn in Občine Dolina. Med najbolje uvrščenimi so bili tudi štirje slovenski višješolci: Lara Be-tocchi (za bienij) in Tjaša DellAnno (za trienij) z zavoda Stefan, ki ju je spremljala prof. Sara Čok, ter Igor Terčon (za bienij) in Matej Jazbec (za trienij) v sprem- stvu prof. Irene Pecchiar. Absolutni zmagovalci deželne faze so se od 8. do 10. maja udeležili vsedržavnega tekmovanja, medtem ko sta v juliju in septembru na Danskem oz. v Braziliji potekali svetovni olimpijadi iz biologije in ved o Zemlji. Združenje Anisn je namreč poleg naravoslovne olimpijade priredilo tudi omenjene igre za dijake tretjega letnika nižjih srednjih šol. Iz FJK se jih je udeležilo pet nižjih oz. večstopenjskih šol, med katerimi pa ni bilo nobene slovenske. Selekcija na posameznih šolah je potekala 10. marca, 26. istega meseca je bilo deželno, 10. maja pa vsedržavno tekmovanje, na katerem se je na absolutno drugo mesto uvrstil dijak italijanske večstopenjske šole iz Ul. Commerciale Marcello Fonda. tks - Jutri Na kavi tokrat Tačke Tržaško knjižno središče TS360, založbi ZTT in Mladika v sodelovanju z Oddelkom za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice v Trstu vabijo jutri na kavo s knjigo v Tržaško knjižno središče, kjer se bo predstavilo pet terapevtskih parov humanitarne organizacije Slovensko društvo za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Spregovorili bodo o svojem prostovoljnem neprofitnem delu, katerega cilj je s pomočjo psov izboljšati počutje otrok, mladostnikov, odraslih, starostnikov in oseb s posebnimi potrebami. Glede na ciljne skupine društvo izvaja več programov, in sicer: terapije in aktivnosti s pomočjo psov, asistirano branje s psi, osveščanje otrok in mladostnikov v vrtcih in šolah ter družabništvo. Zakaj pa to delo opravljajo s psi? V društvu tako pravijo: »Ker prijazne oči naših psov nikdar ne lažejo. Ker mokri smrčki, mehki kožuščki in nežne tačke poznajo bližnjice do človeških src. Ker so psi iskreni, neposredni, zvesti, prizanesljivi«. Na sredini kavi bodo odprli razstavo portretov terapevtskih psov, ki bodo na ogled tudi na Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu do konca meseca novembra. Srečanje v prostorih na Trgu Oberdan 7 ob skodelici kave Primo Aroma se bo začelo ob 10. uri. Zbor evropskih arhivarjev V mestnem hotelu NH na Korzu Cavour se bo danes zaključil 25. arhivarski dan, ki ga prireja Mednarodni inštitut arhivskih znanosti iz Trsta in Maribora. Med 9. in 16. uro se bo za govorniško mizo zvrstili strokovnjaki iz številnih srednjeevropskih držav. V Ošteriji Ferluga Civardijeve slike in PZ Vesna Drevi ob 20. uri in 10 minut bodo v Ošte-riji Ferluga pri Ferlugih, v okviru spremljevalnih pobud Okusov Krasa 2015, odprli fotografsko razstavo Marka Civardija. Letošnja tema so pregovori o hrani. Nastopil bo pevski zbor Vesna iz Križa, ki bo zapel ven-ček kriških in dalmatinskih pesmi. V Mieli homage Wellesu V gledališču Miela bodo danes ob 18.30 in 20.30 predvajali film Tretji človek z Orso-nom Wellesom, ob 22.15 pa Too Much Johnson, Wellesov nemi film, ki je do nedavnega veljal za izgubljenega. Capuozzo v knjigarni Ubik V knjigarni Ubik v pasaži Tergesteo bo danes ob 18. uri novinar Toni Capuozzo predstavil svojo najnovejšo knjigo Il segreto dei maro. Z njim se bo pogovarjal kolega Antonio Caiazza. Na sobotnem srečanju v Boljuncu so nagradili tako dijakinji zavoda Stefan (levo) in dijaka liceja Prešeren fotodamj@n / TRST Sobota, 17. oktobra 2015 7 milje Posrečen monolog Ivane Sajko Ljubezen, najmočnejše sredstvo upora ••• V predstavi Rose is a rose, is a rose, is a rose ... nastopa Sabrina Jorio fotodamj@n Ivana Sajko (1975) je uspešna hrvaška dramatičarka mlajše generacije. Njeno ime odmeva tako na Hrvaškem kot v drugih evropskih državah. Njena dela uprizarjajo na številnih odrih, naj omenimo le dramski tekst Evropa, monolog za mater korajžo in njene otroke, ki je v lanski sezoni doživel uprizoritev na odru Cankarjevega doma in v teh dneh tekmuje na 50. Borštnikovem srečanju. Pred kratkim je prejela francosko državno odličje viteza umetnosti in književnosti. V gledališču Verdi v Miljah so pretekli petek uprizorili njen monolog Rose is a rose, is a rose, is a rose ... Besedilo je prevedla Elisa Copetti, predstavo je režiral mladi režiser Tommaso Tuzzoli, producenta sta društvi Golden show in Tinaos v sodelovanju z Občino Milje in Rezidenco Idra - Nediške doline/Trought landscape. Na odru nastopa igralka Sabrina Jorio. Naslov monologa temelji na zapisu Gertrude Stein. Zgodba pripoveduje o paru, ki se naključno spozna v noči med sredo in četrtkom v disku in se nato napoti skozi mesto v intimno zavetje stanovanja. Na poti skozi mesto pa opazujeta pravo mestno vojno z gorečimi avtobusi in mo-lotovkami. Poziv k uporu je očiten, Sajko-va navaja namreč vse velike protestne shode, ki so skušali opozoriti na krutost neo-liberalnega sistema, začenši s tragičnimi protesti leta 2001 ob zasedanju skupine G8 v Genovi. Najmočnejše sredstvo upora pa je ljubezen, ki se v drami, po avtoričinih be- Nadaljuje se 30. festival latinskoameriškega filma S podelitvijo nagrade Salvador Allende politiku Gilbertu Bonalumiju (na sliki Fotodamj@n), ki je med čilsko diktaturo pomagal čilski diaspori v Italiji, se je v soboto zvečer pričel 30. festival latinskoameriškega filma, ki bo trajal do nedelje. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.cine-latinotrieste.org. Med današnjimi filmi velja omeniti dokumentarec o rožnatih trikotnikih, ki bo na sporedu ob 11. uri v Muzeju Revoltella (El triángulo rosa y la cura nazi para la homosexualidad). Včeraj danes Danes, TOREK, 20. oktobra 2015 IRENA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.12 - Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 13.55 in zatone ob 23.57. Jutri, SREDA, 21. oktobra 2015 URŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,4 stopinje C, zračni tlak 1011,6 mb ustaljen, vlaga 95-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo spremenljivo s padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,7 stopinje C. [I] Lekarne sedah, pojavi kot čudež. Ljubezen, v katero se združi par ob prihodu domov: »Ljubila sta se, kot da bi se tepla,« je uvodna misel drame, ki temelji na šivanju spominskih fragmentov. Gre za predstavo, ki ne ponuja odgovorov, ampak sproži v gledalčevi glavi številna vprašanja in asociacije: o sreči, ljubezni, prihodnosti našega sveta, pravičnosti in osamljenosti, o spominu in bolečinah. Besedilo je mestoma zahtevno: zelo hitra pripoved je fragmentarna, občasno intelektualno lirična, publika je žrtev pravih besednih viharjev. Mlada avtorica odlično obvlada ironijo in cinizem, ki ohranjata dramsko napetost. Igralka Sabrina Jorio gledalce brez patetike s petjem in plesom popelje skozi monolog s presenetljivo spretnostjo. Vse prej kot banalni so tudi sceno-grafski elementi in inštalacije Pier Paola Bi-slerija. Gre skratka za zanimiv gledališki projekt, ki potrjuje, da je lahko neinstitu-cionalna produkcija bolj dinamična in inovativna od italijanskih institucionalnih gledaliških hiš. Predstava je uvedla letošnjo sezono miljskega gledališča Verdi, ki jo sestavlja petdeset dogodkov, ki se bodo zvrstili do 10. aprila. Dogodki so namenjeni širšemu občinstvu in so zato najrazličnejše narave: od gledališča do glasbe, od kabareta do narečne proze. Naslednji dogodek bo koncert priljubljene tržaške skupine Les babettes v petek ob 20.30. Martin Lissiach Do nedelje, 25. oktobra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.15, 20.10, 22.00 »Hotel Transylvania 2«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »The Lobster«. CINEMA DEI FABBRI - Festival Latin-sko-ameriškega filma. FELLINI - 15.45, 17.40, 19.40, 21.40 »Io sono Ingrid«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Padri e figlie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.45, 20.00, 22.00 »Woman in Gold«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 17.50, 19.50, 22.00 »Lo stagista inaspettato«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00 »Everest«; 20.40 »Everest 3D«; 18.30, 21.00 »Legenda«; 16.10, 20.50 »Marsovec«; 20.00 »Marsovec 3D«; 16.00, 20.20 »Nerazumen človek«; 15.50 »Pan: Potovanje v deželo Nije«; 17.45 »Pan: Potovanje v deželo Nije 3D«; 16.20 »Pot do slave«; 18.10 »Pot do slave 3D«; 16.45 »Ribbit«; 16.00, 19.00 »Utrip ljubezni«; 18.45, 21.10 »Škrlatni vrh«. NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Suburra«; 16.40, 18.30, 20.30 »Insi-de Out«; 16.30, 18.45, 21.15 »Maze Runner - La fuga«; 16.30, 18.45, 21.15 »Sopravvissuto - The Martian«; 22.10 »Black Mass«; 16.30, 20.00, 22.10 »Fuck you, prof!«; 18.20 »Poli oppo-sti«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.55, 21.40 »Suburra«; 16.30, 19.00, 21.30 »Lo stagista inaspettato«; 16.25, 19.05, 21.45 »Maze Runner - La fuga«; 16.20, 18.15, 22.05 »Hotel Transylvania 2«; 16.20 »Black Mass«; 16.30 »Inside Out«; 18.50, 21.40 »Sopravvis-suto - The Martian«; 16.00 »Poli op-posti«; 22.00 »Padri e figlie«; 18.00, 20.00 »We are your Friends«; 19.00, 21.30 »Io sono Ingrid«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.15 »Maze Runner - La fu-ga«; Dvorana 3: 17.50, 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto -The Martian«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Lo stagista inaspettato«; Dvorana 5: 17.00, 19.45, 22.15 »Su-burra« M Izleti OBČINA DOLINA, za ovrednotenje Naravnega rezervata doline Glinšči-ce, v nedeljo, 25. oktobra, organizira drugi brezplačni vodeni izlet ciklusa »Jesen v dolini Glinščice 2015«: Od Doline do razgledišča v Krogljah. Neobičajen izlet, ki se začne v Dolini, se nadaljuje po stezi gorske zveze CAI št. 1 do razglediš-ča v Krogljah in vrha Malega Krasa. Trajanje pribl. 3 ure. Namenjeno družinam in otrokom starejšim od 10 let, zaradi predvidene višinske razlike. Zbirališče ob 9.00 pri pokopališču v Dolini. Informacije in prijave: info@riservavalrosandra-glinsci-ca.it ali na tel. št. 040-8329237 (pon. - pet. 9.00-13.00). KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Informacije in vpisovanje na tel. št. 340-2741920 (Mirela). Prispevki V spomin na Mirando Kapun in Marinota Regenta daruje Ivanka Milič 30,00 evrov za Godbeno društvo Pro-sek. Ob obletnicah dragih staršev Hermana in Kristine ter brata Aleksandra daruje Ivanka z družinama 30,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Mirando Kapun daruje družina Rupel 40,00 evrov za God-beno društvo Prosek. Ob 2. obletnici smrti Dragota Miliča daruje sin Miloš z Nadjo 50,00 evrov za SLPZ Doberdob. V spomin na Edija Oto in Sonjo Ota vd. čPogteßno podjetje a OftOfL >1 ■VP URI ALABARDA od leta 1999 na Opčinah, v Boljuncu, v Nabrežini, v Miljah, v Trstu in na Istrski ulici nasproti pokopališča sv. Ane Tel. 040 21 58 318 NA OPČINAH ODPRTI TUDI POPOLDNE, OD 14. DO 16. URE RAZEN OB SOBOTAH Nudimo prevoz pokojnika 24 ur na 24 Informacije: 392 7372323 Ojdanic darujeta Milojka in Sonja Ota 25,00 evrov za TPPZ P. Tomažič in 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Boljuncu. V spomin na Ivanko Grgič darujemo Ivan in Tanja, Dino in Milva, Boris in Maura ter Stojan in Liviana 100,00 evrov za KD Slovan in 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Padričah. t V toplem objemu svojih dragih je za vedno zaprla oči naša draga žena, mama, tašča, nona in sestra Edoarda Klemenc por. Goruppi (Eda) Za njo žalujejo mož Dinči, sin Robi z Damiano, nečakinji Alenka z Olafom, Irina z Denisom in sestra Ana s Cvetko. Pogreb bo v četrtek, 22. oktobra. Pokojnica bo ležala v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah od 13.30 do 14. ure. Sledila bosta sveta maša in pokop. Opčine, 20. oktobra 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav Edi Jelka, Dunja in Fabio Ob izgubi drage Ede žalujemo z družino Goruppi Ivan in Adriana ter David in Tanja z družinama Ob izgubi mame izreka podpredsedniku Robiju Goruppiju in družini iskreno sožalje odbor Kraškega pusta Ob smrti ljubljene žene Ede izrekamo iskreno sožalje našemu Riccardu-Dinčiju in svojcem vsi pri VZBD-ANED Trst Ob smrti drage mame sočustvujemo z Robijem in družino vsi pri SK Brdina Ob izgubi drage mame Fulvie izrekajo Walterju Lo Nigru iskreno sožalje pevci zbora Rdeča Zvezda Ob izgubi drage mame Ivanke izrekamo iskreno sožalje našemu pevcu Branku in družini slovenski lovski pevski zbor "DOBERDOB" Ob izgubi drage mame sočustvujemo z Miro in Brankom vsi Slogaši 20.10.2010 20.10.2015 Ada Pausner vd. Kariž Vedno v naših srcih. Družina 8 Sobota, 17. oktobra 2015 TRST / Draga Cvetka (Slavica) 7x10 vse najboljše! Hvala za vse, kar si nam dala, kar nam daješ in kar nam boš še dala. Vsi tvoji V nedeljo zjutraj je krepka Johana osrečila mamo Jano in očka Petra. Z njimi se veselimo nona Elvira, teta Zorka z Dejanom ter sestrični Nika in Petra Dobrodošla Johana! S Petrom in Jano se veselimo nonota Alenka in Pino, teta Jasmin in stric Maksi ter bratranci Julija, Jakob in Jasna ¿j Čestitke OLGA FRANZA 93 let slavi, polno zdravja, veselja in lepih dni ji želimo iz srca mi vsi. Myriam, Paolo in ostali. Draga OLGA, čestitamo ti za tvoj 93. rojstni dan. Želimo ti veliko zdravja in da bi bila vedno tako nasmejana in polna dobre volje. Vsi prijatelji. 91 pozdravčkov na Bled najpo-leti, kjer tehnikov sin SERGEJ GRADNIK praznik slavi. Vse naj, naj... mu želimo vsi na OŠ A. Gradnika na Co-lu. Ob današnjem življenjskem jubileju želimo naši SLAVICI še veliko srečnih, zdravih, ustvarjalnih in potovanj polnih let. Kontovelsko sorodstvo. ZSKD čestita svojim ČLANOM, ki so se izkazali na zborovski reviji Corovivo 2015 v Čedadu: ŽeVS Jezero (zlata plaketa in posebna nagrada za najboljšo izvedbo skladbe v kategoriji B), MoPZ Kraški dom (srebrno odličje) in MePZ Nediške doline ter MePZ Slovenec Slavec (bronasto priznanje). ZSKD čestita VESNI GUŠTIN, LUCIJITRUSGNACH in KRUT-U za priznanje SKGZ. SI Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča, da bodo v petek, 23. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko tudi pogovorili z razredniki. Starši prvih razredov bodo imeli informativno srečanje v veliki dvorani. Sledile bodo volitve. Toplo vabljeni. 15 Prireditve TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE, v sodelovanju z bralnim oddelkom tržaškega PEN kluba, vabi danes, 20. oktobra, ob 18. uri na prvo srečanje pobude Na vzhodu Trsta/A est di Trieste. Na sporedu bo branje in komentiranje italijanskega prevoda romana Mihe Mazzinija Il giradischi di Tito (Kralj ropotajočih duhov). Srečanje bo vodila Patrizia Vascotto. V knjižnem središču na Oberdankovem trgu 7. GLASBENA MATICA vabi v stolnico sv. Justa na koncert Tria Seraphim, v sklopu Mednarodnega festivala »Kogojevi dnevi«, v sredo, 21. oktobra, ob 20.30. Igrali bodo: Marta Močnik Pire (sopran), Jure Gradišnik (trobenta), Klemen Karlin (orgle). Koncert je posvečen skladatelju Marcu Sofianopulu. TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360, založbi ZTT in Mladika v sodelovanju z Oddelkom za mlade bralce NŠK, vabijo na kavo s knjigo v sredo, 21. oktobra, ob 10. uri na Oberdankovem trgu 7. Tokrat nam bodo družbo delali štirinožni kosmatinci, terapevtski psi ter njihovi vodniki Slovenskega društva za terapijo, s pomočjo psov Tačke poma-gačke. Sledi predstavitev delovanja prostovoljnega društva in odprtje razstave portretov terapevtskih psov, ki bo na ogled tudi v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v četrtek, 22. oktobra, ob 18.30 na pokrajinski sedež, Ul. Tara-bocchia 3, na javno skupščino na temo »Za mir in proti vojni«. DSI vabi v Peterlinovo dvorano na ogled razstave Andreja Kosiča »Trpeča metamorfoza«, od ponedeljka do petka, 9.00-17.00. KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabita na koncertno predstavo Starosta mali princ, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Nastopajo: ŽePZ DSU za Goriško, MoPZ Fran Venturini, MePZ Slavec - Solkan in ŽePZ Pristan U3ŽO Koper; gost Otroški zbor Fran Ventu-rini Domjo. L'ARMONIA IN ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK KONTOVEL vabita na ogled gledališke predstave v tržaškem narečju »Robe de mati!« (Compagnia dei giovani), ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. SKD RDEČA ZVEZDA, pod pokroviteljstvom Občine Zgonik, vabi na Osrednjo proslavo ob 70. obletnici ustanovitve, ki bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17.00 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v društveni bar n' G'ri-ci na ogled razstave starih fotografij o trgatvi »B'ndima amb't«. □ Obvestila JUS BANI vabi člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 20. oktobra, ob 17. uri v društvenih prostorih. Na dnevnem redu bo sečnja in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah. KINERGETIX - gibalna terapija / dinamična meditacija. Danes, 20. oktobra, ob 19.30 bo v KD Igo Gruden v Na-brežini predstavitev tečaja. Vabljeni! Info na tel. št. 00386-40303578 (Mateja). MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ obvešča, da bo prvo srečanje otroškega-mladinskega zbora danes, 20. oktobra, v Slomškovem domu v Križu, ob 17. uri. Vabimo otroke in mlade od 3 do 17 let, da se pridružite! Info na tel. 349-7730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da je danes, 20. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah pevska vaja; v soboto, 24. oktobra, odhod avtobusa s Padrič ob 5. uri za nastop v Gradcu. 1965-2015 »FEŠTA« 50-LETNIKOV od Milj do Štivana!!! Vabimo vas na večerjo z glasbo, ki bo v soboto, 7. novembra. Prijave in plačila samo še do danes, 20. oktobra. Vse ostale info po FB ali na tel. št. 335-7780427 (David), 340-6220109 (Claudio), 380-2582534 (Tatiana). Pohitite! VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, sodelavce in prijatelje na občni zbor volilnega značaja (za odbor in predsednika) s pregledom opravlje- nega dela in skupnim razmislekom za bodoče delovanje. Srečanje bo v sredo, 21. oktobra, ob 16. uri v Peterli-novi dvorani, Ul. Donizetti 3, I. nadstropje. ODDELEK ZA MLADE BRALCE NŠK, v sodelovanju s Slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke, vabi na srečanje s pravljičnim parom Gregor & Diva ter na odprtje razstave portretov terapevtskih psov v četrtek, 22. oktobra, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu. Sledila bo predstavitev delovanja društva Tačke pomagačke in programa R.E.A.D. Ob zadostnem številu vpisanih bomo od konca novembra dalje brali s Tačkami v knjižničnih prostorih Narodnega doma. ONAV - (vsedržavno združenje poku-ševalcev vina) vabi na večer posvečen vinu Franciacorta. Pokušnjo bomo izpeljali v petek, 23. oktobra, ob 20.30 v restavraciji pri Sv. Jakobu. Informacije in vpisnina po tel. 3339857776, trieste@onav.it. SKLAD MITJA ČUK - vabi na brezplačno predstavitev novih tečajev Branja obraza in Obrazne joge, ki bo v petek, 23. oktobra, ob 20.00 na Opči-nah, Proseška ul. 131. Tečaja vodi Maša Pregarc. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo nadaljevalni tečaj vršil v soboto, 24. in nedeljo, 25. oktobra in da se zainteresirani lahko še vpišejo po tel. 333-3616411 (Sonja) od 14. do 15. ure. AŠD SOKOL iz Nabrežine organizira zumba vadbo ob ponedeljkih od 20.15 do 21.15. Info na tel. št. 040200941 ali 333-9482640. SKD SLAVEC Ricmanje - Log organizira kuharski tečaj v Kulturnem domu v Ricmanjih. Potekal bo ob sobotah, 7., 14. in 21. novembra, od 9. do 13. ure in ga bo vodila Vesna Gu-štin. Vpis do 25. oktobra na tel. št. 340-2580842 (Martina) ob uri obedov. PILATES - Vaditeljica Sandra in Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca sporočata, da bo vadba ob torkih, od 19.30 do 20.30 v telovadnici NSŠ S. Gregorčič v Dolini. Vabljene stare in nove tečajnice. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo »The cooking show« z razstavo in pokušnjo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 7. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati njihove dobrote, da se prijavijo v uradu Rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali na tel. št. 040225956 do 30. oktobra. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS prireja fotografski in likovni natečaj »Pričevanja«. Izdelke je treba oddati najkasneje do 30. oktobra na sedežu I. Okraja Občine Trst - Zahodni Kras (Prosek št. 159). Izdelki bodo razstavljeni v okviru praznovanj sv. Martina. Info v tajništvu rajonskega sveta, pravilnik je na: http://primacircos-crizione.comune.trieste.it/presenta-zione-del-concorso-testimonianze-pricevanja/. »QIGONG« KITAJSKA VADBA Z ENERGIJO - DSMO obvešča, da poteka vadba ob petkih 19.15-20.30 v dvorani ACLI, Ul. Frausin 9 v Miljah. V teku je vpis za dodaten urnik ob torkih 18.00-19.15. Vabljeni! Info na tel. št. 340-3010299 (Letizia). JOGA - SKD F. PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da se tečaji joge vršijo vsako sredo v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu: začetniki od 17.15 do 18.45, nadaljevalni tečaj od 19.00 do 20.30. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA na Proseku - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo pokušine vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040225956. SDD JAKA ŠTOKA vabi dijake, da se pridružijo višješolski skupini, ki jo vodi Gregor Geč. Vaje so ob ponedeljkih od 19.00 do 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Za informacije na tel. št. 338-3277407. SKAVTI SZSO, volčiči in volkuljice (811 let) v Bregu in mestu: Džunglo želimo deliti s teboj. Pridruži se nam in lovi skupaj z Akelo, Bagiro, Balujem in Kačo Kaa. Sestanke imamo vsako soboto od 15.30 do 17.00 v Boljuncu in Škednju. Vpisujemo otroke 3., 4. in 5. razreda OŠ. Kontakt: tel. št. 3319716473, kobe.karmen@gmail.com - Akela (Karmen), 00386-41223410 Baloo (Damjan); tel. 339-4321709 ali purger@libero.it. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba za razgibavanje s Sandro vrši ob torkih, od 9. do 10. ure v društveni dvorani. Vabljeni. STARŠI SKUPAJ - ponovno začenjamo aktivnosti namenjene otrokom s posebnimi težavami: individualno fi-zioterapijo izvaja fizioterapevtka Majda Grbec, skupinsko in individualno muzikoterapijo pa Sara Hoban. Aktivnosti so odprte vsem osebam s posebnimi potrebami. Info in prijave ob petkih popoldne od 15. do 19. ure na tel. št. 040-360324. BIVŠI DIJAKI 3.A, 3.B IN 3.C RAZREDA, ki so obiskovali N.S.Š. Srečka Kosovela na Opčinah v š.l. 1982/83, pozor! Prišel je čas, da se spet srečamo v soboto, 14. novembra, ob 19. uri v Sežani. Prijave in info do 5. novembra na tel. št.: 346-2197404 (Ivo). 40-LETNIKI S TRŽAŠKEGA, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana letnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrditev prisotnosti najkasneje do 20. novembra na 40letniki@gmail.com (napiši svoje ime in tel. št.). 35 - LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 3450934730 (Kristjan). loi Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt vsak dan do 25. oktobra. Tel. 040-229439 [m Osmice BREZPLAČNA PREDSTAVITEV NORDIJSKE HOJE, vadbe ter prehranskega svetovanja v ponedeljek, 19.10. ob 9.00 in 17.00; v sredo in petek ob istih urah v Sežani, parkirišče Živi muzej Krasa. Info: 00386-40-232740. S Mali oglasi NA OPČINAH prodam stanovanje: kuhinja, dnevna soba, dve spalni sobi, dve kopalnici, balkon, pokrito parkirno mesto, klet, 70 kv.m. Tel. št.: 334-3944089. Da, na Ferlugih! Ošterija Ferluga otvori Okuse Krasa danes 20.10 is ob 20.10 Po dolgi turneji sirom po svetu se vrne v naše kraje priljubljeni zbor Vesna iz Križa z venčkom kriško dalmatinskih. Prvič pri nas bo prestavil zbirko fotografij na temo "Brez krompirja ni kosila" planetarno znani fotograf in kinooperater Marko Civardi. Sledi boga zakuska (lahko pojeste tudi kaj prej doma!!!) Toplo vabljeni vsi ODDAJAMO V NAJEM stanovanje na Proseku, 55 kv.m.: dve sobi, kuhinja, kopalnica, balkon, samostojno ogrevanje in parkirišče. Tel. št.: 040225320 in 333-1129574. PRODAM kompresor 2hp komplet z vsemi dodatki in zračni rezervoar. Tel. št. 040-214218. STANOVANJE v Vidmu prodam ali dam v najem v bližini centra: spalni sobi, dnevna soba, kopalnica, samostojno ogrevanje. Tel. št.: 3355702863. V LJUBLJANI, dam v najem dve sobi (12 kv.m. vsaka): internet, souporaba kopalnice in kuhinje, zraven postajališča avtobusov št. 5, 9, 13 in trgovin. Cena: 190,00 evrov (vključeni stroški). Tel. št.: 0039 333-6190245 ali 00386 30 635797 (v večernih urah). ZANESLJIV MOŠKI išče katerokoli resno delo, tudi za razne urnike in dneve. Tel. št. 327-7409432. ZANESLJIVA IN IZKUŠENA gospa išče delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št. 333-6644567 (v večernih urah). DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. S Poslovni oglasi Navodila za prostovoljne prispevke Vsem bralcem in naročnikom sporočamo, da prostovoljne prispevke sprejemamo v tajništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi, 6 (2 nadstr.) in v Gorici, ul. Garibaldi 9 ter v uradih Kruta v ul. Cicerone 8, kjer je darovalcu na razpolago ustrezen obrazec. Darovalec lahko tudi nakaže prispevek na bančni tekoči račun družbe DZP Prae, ki bo poskrbela za naknadno nakazilo prispevka prejemniku: če darovalec želi, da se v tem slučaju prispevek objavi v časopisu, mora naši redakciji posredovati (tudi po faksu) ustrezno dokumentacijo (kopija bančnega naloga) iz katere so jasno razvidni točni podatki darovalca in prejemnika. Prispevek lahko darovalec izroči neposredno prejemniku v gotovini ali z bančnim nakazilom na njiegov bančni tekoči račun: v tem slučaju, če želi da se prispevek objavi, mora nam posredovati (tudi po faksu) kopijo bančnega naloga, iz katerega so jasno razvidni njiegovi podatki in podatki prejemnika, ali potrdilo s strani prejemnika o prejemu prispevka s podatki darovalca. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 fax 040 7786339 sport@primorski.eu primorski_sport Torek, 20. oktobra 2015 Kljub porazu v finalu prdti Franciji sohlovenski odbojkarji osupnili Evropo, včeraj pa bili deležni sprejema na Kongresnem trgu v Ljubljani MM ■ h^^^H Mi J % Košarkarski »en plein« ^T V* Razburljiv začetek in zmaga Zaleta Sloge Na 13. strani Rolkarji Mladine večkrat na stopničkah Na 13. strani Metka Kuk (Polet) in Martina Pecchiar na Pokalu Italije v Misanu Na 15. strani Konjski šport: 3. mesto Pockar-Pernarcich Na 15. strani Italija še brez olimpijske kvote / 13 POGLED ZVEJE TA JE PA DOBRA ,/10 Z(GOL)J /^10 1 Pv^ POD SV. JUSTOM /11 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^16 % KRIŽANKA /^16 1 Q Torek, 2Q. oktobra 2Q15 ŠPORT / z(gol)j jan.grgic@primorski.eu Nureyev in Frosinone Končno se nam obeta zanimivo prvenstvo A-lige. Vsaj tako kaže. Fiorentina je upočasnila ritem. Zaustavil jo je Na-poli, ki se je približal vrhu. Neapeljčani zmagujejo proti močnejšim. Prvenstvo pa zmaga ekipa, ki premaga tudi slabše uvrščene nasprotnike. Roma je proti Empoli-ju končno igrala kot si želi njen trener Garcia. Hitro, učinkovito. Gole so dosegli v stilu blitzkrieg. Hitro prehodi igre in vertikalna podaja v prostor. Torino je dokazal, da ni zaman v tem uvodnem delu prvenstva dosegel toliko točk (14). Zaustavil je Milan, ki igra z vklopljeno ročno zavoro. Derbi Italije Inter - Juventus se je končal s klavrnim 0:0. Juventus, ki bo jutri v ligi prvakov igral proti nemški Borussi M., se ni uspel približati vodilni Fiorentini, ki ima devet točk prednosti. Trener »stare dame« Max Allegri je po tekmi proti Interju izjavil: »Do božičnega premora se moramo približati vodilnim«. Jim bo uspelo? Težko bo, saj je koledar preveč natrpan (prvenstvo, liga prvakov). Mimogrede: Inter bo v kratkem zaključil bilanco za sezono 2014/15. Slednja je negativna: - 74 milijonov evrov. Na pomoč Erick Thohir! Po devetih krogih je najbolj prijetno presenečenje Sassuolo, kije konec tedna ponižal tudi rimski Lazio. Ekipa iz Emilije, ki bo v nedeljo gostovala na milanskem San Siru (Milan), zaostaja za Fiorentino le same tri točke. Pepelka, ki to ni, Frosino-ne je ukrotil tudi Sampdorio. Med strelce se je prvič v A-ligi vpisal neznani Luca Paganini. Njegov oče je slavni plesalec Raf-faele Paganini, ki sije tekmo na domačem stadionu Matusa ogledal skupaj z ženo. Paganini oče je odličen prijateljev slavnega ruskega plesalca Nureyeva. V Legi Pro (C-liga) je nase opozoril napadalec Pontedere Stefano Scapini, ki si je že prislužil vzdevek »toskanski Le-wandowski«. 27-letni nogometaš iz Pe-rugie je zadel pet golov. Prve štiri žoge je v mrežo Lupe Roma poslal v dvajsetih minutah (med 7. in 35. minuto). Scapini pa se ni primerjal z Nemcem poljskih korenin. Raje ima Pippa Inzaghija in Diega Milita. Poljaka se neradi spominjajo tudi igralci Sovodenj. Poljski nogometaš (Isontine) iz Gorice Wozniak je belo-modrim zabil tri zaušnice. Roma danes tudi po TV RIM - Po klavrnem porazu proti Bate Borisovu si Roma v ligi prvakov že ne more privoščiti spodrsljajev. Nasprotno, danes mora v Leverskusnu (TV Italia uno, 20.45) celo zmagati. Njena forma je dobra. V domači ligi je v zadnjih treh krogih dosegla prav toliko zmag in zabila dvanajst golov. Pijanic in Florenzi pa sta zelo razpoložena. Krog je zelo pomemben tudi za angleška moštva, ki so doslej razočarala. Mourinhov Chelsea si v Kijevu poraza ne more privoščiti. Juventus bo igral jutri proti Borissii. Izredna vožnja Marqueza PHILLIP ISLAND - Mark Marquez (Honda) je z veličastno predstavo v zadnjem krogu prvič zmagal na VN Avstralije, sicer pa dosegel 50. karierno zmago v različnih razredih svetovnega prvenstva. Z 2. mestom se je Jorge Lorenzo (Yamaha) v skupnem seštevku približal vodilnemu Valentinu Rossiju, ki je bila na dirki četrti, le na 11 točk, Marquez pa dve dirki pred koncem prvenstva (Malezija in Španija) zaostaja le še za 74 točk. Tretje mesto je pripadlo Italijanu lan-noneju (Ducati) nogomet - Slovenija bo v dodatnih kvalifikacijah za Euro 2016 igrala proti Ukrajini Vzhod jim leži NYON - Slovenska nogometna reprezentanca je v Nyonu na žrebu dodatnih kvalifikacij za Euro 2016 za tekmeca dobila Ukrajino. Selektor Srečko Katanec ima nanjo lepe spomine, saj je leta 1999 tudi kot selektor takratno »zlato generacijo« popeljal na EP 2000 prav prek Ukrajincev. Tudi tokrat pravi, da ima njegova vrsta lepe možnosti za preboj v Francijo. »Ne bi govoril o nobenih čustvih. To je že precej nazaj. Nogomet se spreminja. Ne dajem nič na to. Bistvo je, da pridejofantje dobro pripravljeni, mi v strokovnem štabu se bomo tudi dobro pripravili. Vemo, kakšni so Ukrajinci,« je uvodoma dejal selektor. »Dodatne kvalifikacije niso običajne tekme, igra se v treh dneh, pritisk je drugačen, nogomet je drugačen. Bomo videli, v kakšen stanju bomo mi, v kakšnem bodo Ukrajinci. Kdor bo boljši, naj zmaga. Mislim pa, da imamo velike možnosti, da gremo na EP v Francijo,« je pozitivno na-strojen Katanec. Ta se je dotaknil še samega žreba. »Žreb se mogoče komu zdi ugoden, meni ïf* HJ»B|gH Žreb v švicarskem Nyonu osebno, saj veste kakšen sem, pa ... Na žreb ne dam preveč. Usoda ali žreb nam je namenil Ukrajino. Možnosti so 50-50. Vsaka tekma se začne z 0:0. Če se nekomu danes neka opcija zdi dobra, pa je lahko čez en mesec položaj povsem drugačen. Takoj se (0 ■o (0 a ® É »Sesam dnevno sobo. Ni popuščanja.« (Boksar Dejan Zavec se je tako odzval na klic novinarja, Večer, 12.10.) »Tega imamo Slovenci premalo. Tega veselja za lep dan, sonček in zelenje okoli nas. Mislim, halo, dajmo se vsaj poskusiti zavedati, da so tudi lepe reči okoli nas.« (Petra Majdič, Zarja, 13.10.) »Čeprav ne dam veliko na vraževernost, pa je res zanimiva uspešnost ljudi z imenom Andrea. V zlati italijanski reprezentanci nas je bilo kar pet s tem imenom.« (Odbojkarski selektor in Massi-jev soimenjak Giani, STA, 14.10.) »Ancellotti, ki je pametnejši od mene, se v Italijo ne vrne.« (Interjev trener Roberto Mamini, Corriere della Sera, 16. 10.) »Ne potrebujem pridnih deklet, potrebujem igralke z željo po zmagi.« (Odbojkarski trener Mitja Kušar, Primorski dnevnik, 16.10.) »Če si od vsakogar, si nikogaršnji.« (Igor Kocijančič medpredstavit-vijo knjige ob 60-letnici štadiona Prvi maj o razlogih, zakaj si zamejske organizacije ne prizadevajo za sanacijo objekta, 18. 10.) m. moramo začeti pripravljati na Ukrajino, pregledati vse njene tekme iz teh kvalifikacij. Kot sem rekel, vsaka tekma se začne z 0:0, potem pa kar bo, bo,«je zaključil selektor. Vrnil se je Nejc Mevlja NOVA GORICA - Trenutno dru-gouvrščena ekipe nogometne Prve lige Telekom Slovenije Gorica se je okrepila z Nejcem Mevljo, ki je za Primorce igral med letoma 2009 in 2012, nato pa nosil še dres Maribora, škotskega Livingstona, romunskega Pandurri Tartu Jiu, mostarske-ga Zrinjskega in Pegasusa iz Hongkonga. Vandalizem na Korziki AJACCIO - Vandalizem po tekmi francoskega nogometnega državnega prvenstva med Bastio in Paris Saint-Ger-mainom je pustil ogromno škode, lokalne oblasti poročajo o škodi v višini enega milijona evrov. Med drugim so vandali zanetili požar v dveh bankah v bližini stadiona Bastie. V incidentu je sodelovalo med 40 in 50 huliganov, ki so bili oboroženi z baseball kiji in bencinom. Oblasti so preprečile incidente na stadionu, kar je bil namen, ni pa jim uspelo preprečiti incidentov na ulicah. KOŠARKA - A-liga, sinoči: Avellino - EA7 Milano 60:83. Dražen Petrovič in narodne metle Presežnikov je več kot dovolj, tako da bi to vsebino le oplazil: slovenski odbojkarji so v Bolgariji presenetili svet. S srebrom, ki bi ga tudi narodna banka Slovenije močno potrebovala, sofantje pod vodstvom nekdaj vrhunskega bombaša ob mreži Gianija dotolkli vse nasprotnike, razen Francozov, za katere pa (kot za Italijane) igra veliko pos-vojenčkov, kar zanika bojazen, da so vsi priseljenci bognedaj nadloga. Ko gre za korist in izmozganje tuje sposobnosti, je vse prav in dobrodošlo, tako da je strah, ki ga zaganja v kosti krajevni italijanski dnevnik, češ, da so begunci preplavili Slovenijo in da se od tam bliža nova nevarnost, pretiran. Zanimivo je tudi ugotoviti, da italijanski tisk (začenši z rožnatim športnim dnevnikom) posveča slovenskemu podvigu in igranju v finalu evropskega prvenstva toliko prostora, mogoče pa vendarle nekaj več, kot kongresom slovenskih krovnih organizacij v zamejstvu ali raznim slovenskim (nekulturnim pobudam v Italiji. Torej malo ali nič. Vsak berač svojo malho hvali, bi lahko rekel in prav je tako, saj je treba najprej ovrednotiti in povzdigniti lastne dosežke (italijanski odbojkarski bron polni časopisne stolpce), šele potem namenjati pozornost, če ostajata prostor in čas, ostalim. V tem smislu močno podpiram Renzija, ki vedno in povsod poudarja made in Italy, njegovo nacionalno izvornost in enkratnost, narodno zavest in pripadnost, je populi-stični reformistični patriot, kar sploh ni negativna oznaka, saj je populizem v izpolnjevanju ljudskih potreb in želja. Del takih potreb in želja, čustvene praznine in uresničevanje sanj zapolnjuje tudi šport. Lahko se ti procesi dogajajo na igrišču, tribunah ali v foteljih, vedno vzbujajo odzivnosti, seveda, biti moramo pristaši in navijači tega ali onega, ne pa ravnodušni spremljevalci dogajanj, nekakšni evnuhi, ki stražijo harem in sploh se jih ne polotevajo čutne skomine. Športni privrženci pa smo skoraj vedno v stanju napetosti, kakšen izid bodo dosegli naši in potem se žalostimo ali veselimo, po- membno pa je, da se po dogodku, po tekmi, spet vse umiri. Do prihodnjega izziva. In tako se tudi tisti, ki spremljajo zamejske športne zgode in nezgode lahko veselijo ob nizu Jadranovih zmag (očitno je, da je liga gold tisti kakovostni razred, kije Jadranu pisan na kožo), ob nogometnihpod-vigih pomlajenega in poslovenjenega Krasa, uspehih Vesne, napredovanju odbojkarskega načrta Zalet in ostalem, o čemer bomo imeli priložnost pokramljati v prihodnjih tednih. Športni tekmovalni prostor pa je posejan tudi s spominskimi obletnicami. Prav te dni poteka 30 let, ko je ne-nadkriljivi svetovni košarkarski talent Dražen Petrovič postavil neverjeten rekord: na tekmi (9. 10.) jugoslovanskega prvoli-gaškega prvenstva med Cibono in Olim-pijo v sezoni 1985/86 je dosegel kar 112 točk. Prav ste prebrali! S tem je potolkel rekord še enega jugo velikana Radivoja Ko-rača, kije leta 1962 Z Beogradom proti zagrebški Mladosti dosegel 74 točk. No, povedati je treba, da je Olimpija tisto leto zamudila vpisni rok in je zato na tekmi v Zagrebu nastopila s kadeti. Pa vendar! Tolikšna Petrovičeva bera košev ni od muh. POGLED Z VEJE AJ Ob tem naj pripomnimo še, da je proti ljubljanskemu košu metal 60-krat, zadel pa kar 40-krat. Zaključil bom še z enim evropskim prvenstvom in še z enim slovenskim dosežkom. Slovenska moška reprezentanca v kurlingu je v nedeljo v Cahamperyju v finalu EP skupine C premagala Slovaško z 8:1 in se prvič v zgodovini prebila v skupino B. Neukim naj povem, da je kurling tisti šport, ko na ledu tudi pometajo. Žal le na ledu. Tudi v našem prostoru bi rabilo veliko metel, da bi odpravile nesnago narodno razvodenelih misli in dejanj. 3 vprašanja" Slovenija ima nasprotnika, proti kateremu se bo pomerila v dodatnih novembrskih kvalifikacijah za Euro 2016 v Franciji: Katančevi fantje bodo igrali proti Ukrajini. Ugoden ali neugoden žreb? »Slovenci imajo pred sabo dve specifični tekmi. Dva finala. Dobro je bilo, da smo se izognili Švedom in Bosni in Hercegovini. Morda bi bilo najbolj idealno, če bi igrali proti Madžarom. Ampak to ni pomembno. Ukrajina je premagljiva. Nasprotnik po meri, čeprav kar kvalitetna. Na dveh tekmah pride v poštev odlična priprava in vrhunska psihološka pripravljenost. Selektor Katanec ima mesec dni časa, da pripravi ekipo. Vzhodnjaki nam tradicionalno ležijo. Bolj kot skandinavske reprezentance. Možnosti za uvrstitev na EP so dobre,« je dejal trener Krasa in nekdanji slovenski reprezentant (igral je na Euru 2000 v Belgiji in Nizozemskem) Anton Žlo-gar. Ali je selektor Srečko Katanec specialist za tovrstna srečanja? Absolutno. Dvakrat mu je uspel podvig: proti Ukrajini in Romuniji. Izkušnje so zelo pomemben dejavnik. Naša reprezentanca je vsekakor zelo dobra. Fantje so odlično pripravljeni in motivirani. Pozitivno je, da bodo povratno tekmo igrali v Sloveniji, kar je dejansko majhna prednost. Na prvi tekmi v Ukrajini bi bilo dobro, da Slovenija doseže zadetek. Upamo, da bodo mediji malce ublažili pritisk na izbrano vrsto. Pričakovanja so bila včasih morda prevelika. Tretje mesto je realno. Drugo mesto bi bil vrhunski rezultat. Nogometna zveza Slovenije bo v prihodnjih dneh odločila, kje bodo igrali povratno tekmo. Ljubljana ali Maribor? Zlata generacija Slovenije z Zlat-kom Zahovičem je vse svoje uspehe dosegala na ljubljanskem Bežigradu. V uspešnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki je bil dom reprezentance mariborski Ljudski vrt. Morda bi se bolj nagibal za to varianto, čeprav si tudi ljubljanske Sto-žice zaslužijo spoštovanje. Morda bi morali vprašati za mnenje tudi reprezentance. Prepričan sem, da se bodo na NZS odločili za najboljšo varianto. Slovenija bo prvo tekmo v Ukrajini igrala 14. novembra ob 18. uri po srednjeevropskem času, povratno pa ob 20.45 tri dni pozneje. Nogometni zvezi obeh držav bosta prizorišči obračunov določili v prihodnjih dneh. Drugi pari: Švedska - Danska, BiH - Irska, Norveška - Madžarska. (jng) / ŠPORT Četrtek, 22. oktobra 2015 11 Urnaut najboljši tolkač SOFIJA - Tine Urnaut iz odbojkarske dinastije Urnautov (njegov oče Adi, tudi sam odličen odbojkar, je bil konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja tudi trener pri tržaškem Boru) je bil na EP imenovan za najboljšega tolkača-sprejemalca. Zapomnili si ga bomo predvsem za odločilne točke, ki jih je hladnokrvno zabil Poljakom in za vrhunski nastop proti Italiji. Med sedmimi nagrajenimi posamezniki je bil Urnaut, v novi sezoni odbojkar Trentina, edini Slovenec. Priznanje sta dobila tudi Italijana Simone Giannelli (podajalec) in Ivan Zajčev (korektor). Kot rokometaši leta 2004 SOFIJA - Razen odbojkarjev se v Sloveniji samo še rokometaši lahko ponašajo z evropskim odličjem v ekipnih športih. Za osvežitev spomina: pod vodstvom Toneta Tislja (na arhivski sliki) so januarja 2004 poskrbeli za tedaj največji uspeh Slovenije v ekipnih športih. Na prvenstvu v Velenju, Celju, Kopru in Ljubljani, so na osmih tekmah izgubili dvakrat in enkrat remizirali. Premagali so jih Nemci, v finalu s 30:25. Primerjava med uspehoma je nehvaležna: morda to, rokometaši so igrali doma in so sodili v širši krog favoritov. odbojka - Za »srebrne« Slovence včeraj sprejem na Kongresnem trgu v Ljubljani Potencial in kakovost LJUBLJANA - Čeprav so izgubili finalno tekmo evropskega prvenstva v Sofiji proti Franciji, so se slovenski odbojkarski reprezentanti v domovino vrniliveseli in ponosni na opravljeno delo, že včeraj ob 14. uri pa so na Kongresnem trgu v Ljubljani doživeli tudi svečan sprejem. Ko so drug za drugim na oder poklicali Alena Pajenka, Alena Šketa, Mitjo Ga-sparinija, Miho Plota, Dejana Vinčiča, Jana Kozamernika, Daniela Konciljo, Jana Klobučarja, Janija Kovačiča, Jana Pokerš-nika, Gregorja Ropreta, Tineta Urnauta, Klemna Čebulja in Uroša Pavloviča, na koncu še selektorja Andreo Gianija, se je začelo rajanje in skakanje po odru. Za mikrofon je poprijel tudi Giani in skupini Mambo Kings pomagal zapeti «svojo» Marino. Navijače in reprezentanco sta pozdravila tudi ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič in ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki je požel aplavz Kongresnega trga z obljubo: «EP 2019 bo v Sloveniji. In to v Stožicah.» Ob spoznanju, da so osvojili srebro kolajno, da so osupnili odbojkarsko Evropo in dosegli enega izmed največjih uspehov slovenskega športa, so po nedeljskem porazu v finalu proti Franciji hitro postali boljše volje, uspeh pa tudi primerno proslavili. »Zakaj bi mislili na slabe stvari. Premagala nas je boljša ekipa. Želeli smo osvojiti zlato kolajno, verjeli, da nam bo uspelo, žal nam ni. Moramo biti realni, Francozi so si zlato bolj zaslužili. Imeli smo svoje priložnosti, nismo jih izkoristili, a prvenstvo je končano, moramo misliti na lepe stvari. In teh na prvenstvu ni manjka-lo,» je po finalu dejal mladi Klemen Čebulj, ki je v Varni in Sofiji kazal odlične predstave, šele zadnja tekma mu je odnesla naziv najučinkovitejšega igralca prvenstva. Če Čebulj ni bil najučinkovitejši igralec prvenstva, pa je zato kapetan Tine Ur-naut dobil nagrado za najboljšega napadalca med sprejemalci. »To je za nas nepozabno prvenstvo, pokazali smo tisto, kar smo že dolgo časa napovedovali in trdili, da bo slej kot prej prišlo. Verjeli smo, da imamo potencial in kakovost, da lahko premagujemo najboljše ekipe na svetu. Ponosen sem, da smo vztrajali tudi po težkih trenutkih, ko so nas nekateri že odpisali. Na prvenstvu smo rasli iz tekme v Od leta 1993 je samo osem držav osvojilo kolajno na EP, to so Rusija, Italija, Srbija, Francija, Španija, Poljska, Bolgarija in Nizozemska, le še tri pa so se pred Slovenijo uvrstile v polfinale, to so po vrsti Češka, Nemčija in Finska, a kolajne nimajo cev tekmo, premagali Nizozemsko, Poljsko in Italijo, dve velesili. Letošnja sezona je poplačala ves trud za nazaj, za vsa odrekanja, za vse mesece, ki smo jih posvetili reprezentanci. Milijon stvari se nam je zdaj poplačalo. Upam tudi, da še nismo rekli zadnje besede in da bo ekipa še nekaj časa sku-paj,» je dejal Urnaut in dodal, da tako lepih trenutkov v svoji športni karieri še ni doživljal. Ljubljanski župan Jankovič: »EP 2019 bo v Stožicah!« Finale Francija - Slovenija 3:0(25:19, 27:25, 27:25) Francija: Aguenier, Grebennikov (L), Rouzier 21, Toniutti 2, Tillie 7, Ngapeth 15, Le Roux 8, Lyneel, Pujol, Le Goff 5, Marechal, Lafitte, Rossard, Sidibe. Slovenija: Pajenk 6, Sket 2, Gasparini 14, Plot, Vinčic 5, Kozamernik 5, Koncilja, Klobučar, Kovačič (L), Pokeršnik, Ropret, Urnaut 14, Čebulj 6, Pavlovic. Za 3. mesto Italija - Bolgarija 3:1 (25:20, 25:14, 23:25, 25:20) Italija: Juantorena 17, Buti 5, Zajčev 26, Lanza 9, Piano 9, Giannelli 7, Colaci (L), Vettori 0, Anotnov 0, Massari 0, Sottile, Anzani (Rossini (L2), Sabbi. Bolgarija: Josifov 10, Bratov, Penčev 1, Todorov 7, V. Nikolov 4, Aleksejev 9, Ivanov (L), Petkov, Gradinarov 2, Učikov 15, Salparov 0, Agončev 0, Žekov (L2), N. Nikolov Od 5. mesta: 5. Poljska, 6. Rusija, 7. Srbija, 8. Nemčija, 9. Nizozemska, 10. Belgija, 11. Estonija, 12. Finska, 13. Češka, 14. Slovaška, 15. hrvaška, 16. Belorusija. (Ekipe do 7. mesta so si že zagotovile nastop na sklepni fazi EP 2017 na Poljskem): Kot pravi kapetan Urnaut ni pozabil omeniti velikanske zasluge selektorja Andree Gianija, ki pa noče siliti v ospredje. »Nekaj zaslug si že lastim, a igralci so tisti, ki garajo na igrišču in prinašajo rezultate. V bistvu mora biti neka kombinacija med nami. Mi smo se odlično ujeli, zaupali smo drug drugemu. Bilo je nekaj jeze, predvsem po porazu z Belgijo, a precej več je bilo lepih trenutkov. Ko so navijači po finalu skan-dirali moje ime, sem jokal od sreče, to je bil dokončni dokaz, da smo skupaj opravili odlično delo. Lahko rečem, da so moji varovanci igrali fantastično, zaradi neizkušenosti in pomanjkanja tekem je sicer bilo nekaj napak, a nato bomo gledali, ko bo za to čas, zdaj pa se dajmo veseliti. Prepričan sem, da bo ekipa v prihodnosti še rasla. A bo za to morala še trdo delati,» meni Giani, ki tako kot igralci ne bo imel prav nobenega počitka, saj bo že danes vodil trening svojega kluba Verone. Reprezentanca naslednje leto ne bo imela veliko akcij. S porazom v finalu si je najbrž dokončno zaprla vrata olimpijskih kvalifikacij v Berlinu, a tega ne more potrditi še nihče, tako da reprezentanti ohranjajo nekaj upanja. Ker so si neposredno zagotovili nastop na naslednjem evropskem prvenstvu na Poljskem in ne bodo igrali kvalifikacij, jim bo tako ostal le nastop v tretjem razredu svetovne lige, ki so si ga zagotovili z zmago v letošnji evropski ligi. Bo pa imela naslednje leto dodatno delo Odbojkarska zveza Slovenije, ki bo poskušala Gianija prepričati, da podaljša dveletno pogodbo. Zagotovo ne bo imela lahkega dela, saj mu drugih ponudb najbrž ne bo manjkalo, sreča pa je v tem, da, kot sam pravi, ne bo postavljal materialnih zahtev, zanimajo ga namreč povsem drugi pogoji. Vsi slovenski ljubitelji odbojke upajo, da bo predsedniku Metodu Ropretu uspelo in da bo čez dve leti tudi po poljski dvoranah donelo: Andrea Giani ter da bodo tudi na Poljskem tekle solze sreče. IZPOSOJENI KOMENTAR Zabijalci mitov MARIBOR - Košarkarji so nas na evropskem prvenstvu razklali na razočarane in v usodo vdane, nogometaši so na pol poti na Euro razdvojili ljudstvo na srečkote in nesrečkote. Pa so prišli oni. Odbojkarski junaki s šefom Italijanom. S samozavestjo so narod zedinili v navdušenju in ponosu, piše Borut Pla-ninšič v Večeru. Tako kot so pribijali žogo na bolgarski parket, tako so v pod zabili mit o Slovencih, ki se je zavrtal v kolektivno zavest, postal nacionalna hiba - da se ustrašimo uspeha in klecnemo vsakič, ko gre zares. Odbojkarji niso tarnali, da se nič ne da, da smo premajhni za kaj velikega. To je gazela med start-up projekti. Ko so fantje začeli evropsko prvenstvo, je malokdo vedel, da so sploh tam doli. Odbojka je šport, ki so ga mnogi drugi prehiteli v boju za pozornost in denar. Šport, kjer je v prejšnji sezoni tre- ner Mariborčanov, prvoligašev, dobil dobrega tisočaka, da ga razdeli med ducat igralcev. Pa čeprav odbojke ne gre zamenjevati z nečim za na plažo - hudo resno se jo gredo na vseh celinah, njena mednarodna zveza šteje 220 članic. Tako smo se Slovenci v osupljivem poldrugem tednu sproti učili, kdo so Ur-naut, Gasparini, Čebulj ... In se naposled naučili, da je Slovenija lahko tudi velesila. Če ji nekdo da vedeti, da je lahko, če zaviha rokave in se dela loti z optimizmom. Aja, pa z razpisi je treba znati. Končno se nam je en javni razpis posrečil, ko se je nanj prijavil Giani. Veliki strokovnjaki pač najprej poiščejo velike izzive, ne velikega denarja, piše komentator. (STA) Borut Planinšič/Večer zoran jerončič »Giani bo ostal in Slovenija bo igrala na Oi 2020« Zoran Jeron-čič, ki med strokovno javnostjo v Sloveniji predstavlja pravo vez z Italijo, je že vsaj deset let skušal prepričati odgovorne pri odbojkarski zvezi, da morajo reprezentanco zaupati italijanskemu trenerju. Za ta korak so se z Gia-nijem končno odločili v začetku leta, in rezultati so takoj vidni. »Fantje v njem vidijo velikega zvezdnika, spoznali pa so tudi preprostega človeka. In to Giani je. Ko sva na trenerskem tečaju v Cuneu na demonstraciji treninga skupaj pobirala žoge in sem mu prišepnil, da ne morem verjeti, da takšen igralski velikan pobira žoge skupaj z mano, je ponižno odgovoril, da je njegova kariera končana, kot trener pa mora začeti vse znova. Takšen je Giani,« je povedal strokovnjak z Liga pri Kanalu. Jerončič meni, da je srebrna medalja v Sofiji šele začetek neke poti. »To generacijo odbojkarjev spremljam že odkar so bili mladinci. Zadnji uspeh je rezultat neke razvojne poti. In pomisliti je treba tudi, da prihaja za to generacijo rod mladincev, ki so letos osvojili 7. mesto na svetovnem prvenstvu v Mehiki. Ker za moške velja, da njihova vrhunska kariera lahko traja petnajst let (za ženske pa le pet), slovenski odbojkarji šele prihajajo v svoja najboljša leta. Kombinacija sedanjih igralcev in mlajših, eden od teh, ki so bili v Mehiki, je tudi Jan Kozamernik, ima pred sabo cikel, ki mora imeti za končni cilj nastop na olimpijskih igrah 2020.« »V malem me Slovenija spominja na Italijo, ki je svojo zmagoslavno pot, v kateri je v dvanajstih letih osvojila vse, razen olimpijskega zlata, začela z zmago na EP leta 1989, ko jo je po štirih zaporednih "scu-dettih" v Modeni prevzel Velasco. Del te zgodbe pa je bil tudi Giani.« Ampak mnogi se bojijo, da bo Giani zapustil slovensko reprezentanco. Jaz mislim, da je ne bo. Za Italijana je reprezentanca vse, tudi če je albanska. Če intervjuje, ki jih daje Giani, bereš med vrsticami, razumeš, da bi on ostal. Takšnega potenciala, kot ga ima Slovenija, zdaj med reprezentancami v Evropi ni. In on to ve. Vzemimo za primer Italijo. In sicer? Lahko Slovane v Italiji tudi prisiliš, da pojejo himno, kot je zahteval prejšnji selektor Berruto. Lahko kupiš deset potnih listov. A kri ni voda. Na igrišču pa pustijo srce le tisti, ki imajo pravo kri. Slovenci so res igrali s srcem, Travica, Juantorena ali ne vem še kdo drug pa tega ne morejo narediti. Zato je Slovenija premagala Italijo, čeprav so Italijani individualno gledano boljši. (ak) POD SVETIM JUSTOM Zgodbe o uspehih in neuspehih Poletje 2014: stečajni postopek zbriše z nogometnih zemljevidov Padovo, nastane društvo Biancoscudati Pado-va, ki si takoj zada kot cilj napredovanje iz D-lige. Cilj je že v prvi sezoni dosežen in letos ekipa nastopa v Ligi Pro. Poletje 2015: zgodba se ponovi v Benetkah, kjer iz niča ustvarijo novo društvo FC Venezio; slednja si ravno tako zastavi kot cilj takojšen povratek v svet profesionalnega nogometa. Po devetih krogih je Venezia sama na vrhu lestvice s 25 osvojenimi točkami (8 zmag in neodločen izid). Zgodbi o uspehih sta dokaz, da je s pravo društveno organizacijo, z jasnim in resnim programiranjem ter seveda z ekonomsko solidnim vodstvom (in podjetniškim pristopom) takoj mogoče premostiti travmo bankrotiranja in začeti novo uspešno poglavje. Žal se nekaj podobnega ni dogodilo v Trstu, kjer je tri leta po stečaju Triestina resda napredovala iz Elitne v D-ligo, a le po zaslugi poletnega repesaža, saj je Triestino v sezoni 2012/13 najprej v prvenstvu ugnal UFM iz Tržiča, nato je v finalu končnice za napredovanje Tržačane izločil Pro Dronero. V D-ligi je v prvi sezoni Triestina osvojila skrom- no 10. mesto, minulo poletje se komajda rešila v finalu končnice za obstanek. Tudi letos z napredovanjem ne bo nič, saj je prej omenjena Venezia že 14 točk oddaljena, Trie-stina pa ima dovolj kakovostno ekipo, da si zagotovi nekoliko mirnejši obstanek, a nič več od tega. Skratka tretja sezona medlih nastopov in nedoseženih ciljev. Ker manjkajo vse tri komponente, ki so bistvenega pomena za uspeh. Pri Triestini ni zadostnih ekonomskih zmogljivosti, ni organiziranega društva (da o mladinskem sektorju sploh ne govorimo), stalne zamenjave trenerjev in tudi funkcionarjev pa kažejo tudi na popolno improvizacijo v klubu. Če temu dodamo, da so klub »zapustili« tudi navijači - na derbiju med Krasom in Vesno je bilo 3-krat več navijačev kot na domačih tekmah Trie-stine! - je potem slika popolna. Nedeljski dvoboj, na katerem je Triestina po dokaj skromnem nastopu osvojila točko proti Esteju, tekma se je zaključila brez zadetkov, si je ogledalo približno 250 »navdušencev«. (I.F.) 1 2 Torek' 20- oktobra 2015 KOŠARKA / Luka Dončič protagonist MADRID - Mladi slovenski košarkar Luka Dončič (letnik 1999) velja za enega izmed evropskih - ali celo svetovnih - najbolj perspektivnih košarkarjev. O tem je prepričan tudi njegov trener pri Realu iz Madrida Pablo Laso, ki mu namenja vse obsežnejšo minutažo. V drugem krogu prve španske lige ACB je 198-centimetrov visoki Dončič v nedeljo proti baskovski Gipuzkoa odigral 22 minut in dosegel 10 točk (2:2 v metu za dve točki in 2:4 v metu za tri točke), tem pa je dodal še štiri skoke in asistenco. (av) »Neizkoriščeni« Tonut Potem ko je bil v lanski sezoni v dresu Pallacanestra Trieste četrti najboljši strelec A2-lige (19,2 točke v 33 minutah na tekmo), je tržaški košarkar Stefano Tonut, član beneškega A1 -ligaša, na prvih letošnjih srečanjih večino časa presedel na klopi. Na treh tekmah je igral skupno 22 minut, zadel pa vsega eno trojko. Tudi kamere so ga v nedeljo posnele, medtem ko je v Turinu s klopi obupan spremljal soigralce, čakajoč na večje zaupanje trenerja Recalcatija. (av) NAŠ POGOVOR - Trener Bora Radenske Dean Oberdan Mladi in četrti trening Za pravo presenečenje na začetku letošnje sezone je poskrbel Bor Radenska, ki s tremi zmagami na prav tolikih srečanjih zaseda prvo mesto na lestvici v deželni C-ligi silver. O odličnem trenutku svetoivanskega moštva smo se pogovorili z njegovim trenerjem Deanom Oberdanom. Ali ste pričakovali tak uvod prvenstva? Ne. Sploh si nisem pričakoval treh zmag, predvsem ker smo na prvih dveh tekmah igrali proti boljšima ekipama (Pall. Codroipese in Breg op.a.). V tem uvodnem delu pa so gotovo opazni sadovi napornih avgustovskih fizičnih priprav, saj smo do zmage prišli po zaslugi odličnih zadnjih četrtin. Poleg tega pa je letos tudi naša klop relativno dolga. Vsako soboto več igralcev doseže vsaj deset točk. Ali je skupinska igra glavno orožje ekipe? Razpolagamo z dobrimi posamezniki tako na zunanjih pozicijah kot pod košem. Naša igra pa ne sloni le na enem igralcu, saj imamo v napadu več opcij. Ko štirje košarkarji dosežejo več kot deset točk, to je vedno zelo pozitivno. Rad pa bi dodal, da so fantje zelo motivirani, saj so tudi med poletjem nastopali na naj- različnejših turnirjih. Na prvih dveh tekmah je bil Bole odsoten, v soboto pa je v svojem krstnem nastopu v letošnji sezoni dosegel kar 19 točk. Kaj lahko od njega pričakujemo letos? Miran vsak vikend izbira med kolesarjenjem in košarko. Računam, da bo košarka prevladala med zimskimi meseci, saj je bil njegov prispevek ključen za sobotno zmago. Sicer pravilnik predvideva, da lahko trener na vsaki tekmi vključi le osem starejših igralcev, tako da mora vedno nekdo počivati. Kaj pa menite o mladih igralcih? Niko Daneu in Manuel Doz lepo napredujeta... Drži, čeprav po mojem mnenju v tem primeru ne gre za mlade igralce, saj bi morali pri dvaindvajsetih letih košarkarji biti že zreli oz. standardni člani peterke. Mladi so npr. Kocijančič, Albane-se in Tomaž Daneu, ki si bodo nabirali izkušnje v prvenstvu under 20. Za ostale pa upam, da bodo na najboljši način izkoristili letošnjo sezono. Treniramo štirikrat tedensko, ob ponedeljkih pa imamo individualne treninge in udeležba je vedno številčna, tako da sem zaenkrat zelo zadovoljen. (av) Trener Bora Radenske Dean Oberdan fotodamj@n C-LIGA GOLD - Jadran uspešen tudi v Oderzu Andrej Vremec: »Zaustavili smo jih pod košema« Jadranova nedeljska zmaga v gosteh proti močnemu Oderzu je spodbudna zaradi številnih razlogov. Najprej zaradi tega, ker so varovanci trenerja Mure premagali izkušenega nasprotnika, ki razpolaga z vsaj štirimi izvrstnimi košarkarji. Pomembno je tudi dejstvo, da se je Jadran dokopal do zmage po zaslugi sijajne zadnje četrtine, ko je z odlično obrambo popolnoma onesposobil nasprotnike, igralce Oderza pa so Ban in soigralci fizično popolnoma nadigrali. Opaziti je mogoče torej delo kondicijskega trenerja Tiziana Vidonija, poleg tega pa na prvih tekmah košarkarji Jadrana dokazujejo, da jim je lanska izkušnja v B2-ligi - ko so večkrat v zadnji četrtini popolnoma popustili - še kako pomagala, saj so bile poslednje minute v letošnji C-ligi gold večkrat odločilne za zmago Murovih varovancev. Odločilen pa je bil tudi Carlo De Petris, ki je v 30 minutah dosegel 20 točk (6:6 prosti meti, 7:11 za dve točki) in tako prispeval levji delež h končni zmagi. Po eni strani pa spada med pozitivne točke tudi izključitev Saše Malalana na začetku drugega polčasa. Kako pa je izključitev igralca sploh lahko pozitivna? Treba je povedati, da sta sodnika hkrati izključila Ja-dranovega igralca in Mattea Raminellija, ker sta se med seboj kregala. Do kreganja pa je prišlo, ker je pred tem Raminelli namerno udaril Aleksandra Daneua, Malalan pa je stopil v bran mlajšemu soigralcu, kar zagotovo kaže na lepo moštveno vzdušje, ki vlada v Jadra-novi slačilnici. Ko bi se lahko izognil izključitvi pa bi bilo zagotovo še boljše. Na drugi strani smo v prvih treh četrtinah zabeležili nekatere hibe, ki so že stalnica v tem začetku sezone. Prvih trideset minut je bilo zelo izenačenih, saj sta si ekipi večkrat izmenjavali v vodstvu, Jadran pa je nasprotnikom dovolil absolutno prelahko igro pod obema košema. Zgovoren je podatek, da je Oderzo pobral kar 48 odbitih žog, od katerih je 18 skokov imel v napadu. »Nasprotniki so v prvih treh četrtinah pod obema koša absolutno prevladali. Ko smo jih v poslednjih minutah zaustavili v tem elementu, smo tekmo tudi zmagali. Oni so bili pod obročema boljši od nas, v zadnji četrtini pa so doživeli pravi padec, za katerega je v Veselje jadranovcev fotodamj@n veliki meri "kriva" naša boljša fizična priprava. Res moram čestitati fantom, saj so odigrali dobro srečanje in so zelo lepo zaustavili nasprotnikove napade. Pohvaliti moram mladega Daneua, ki je na začetku poslednje četrtine zadel pomembno trojko, Rajčič pa je zapečatil srečanje z odločilnim metom za tri točke eno minuto pred koncem tekme,« je povedal zadovoljen pomočnik trenerja Andrej Vremec. (av) Oderzo - Jadran 65:73 (21:16, 37:32, 57:49) Jadran: M. Batich 7 (-, 2:4, 1:2), Cettolo 0 (-, 0:1, 0:1), De Petris 20, (6:6, 7:11, -), Malalan 2 (-, 1:5, 0:3), D. Batich 8 (2:4, 0:1, 2:6), Kojanec nv, Ban 12 (-, 3:7, 2:5), Ridolfi 7 (-, 1:2, 1:3), Daneu 5 (-, 1:3, 1:2), Rajčič 12 (-, 3:6, 2:4). Trener: Andrea Mura. Izgubljene žoge: 7; pridobljene: 6; asistence: 11; skoki: 38 (25 + 13). SON: 19. CJSILVER in D-LIGA Štiri tekme in štiri zmage Zmaga je zaznamovala minuli košarkarski konec tedna. Ob uspehu Jadrana v državni C-ligi gold, o katerem bolj podrobno poročamo v sosednjem članku, so med petkom in soboto bili uspešni prav vsi naši predstavniki, ki nastopajo v deželni C-ligi silver in v deželni D-ligi. Če je Bor v letošnji sezoni še nepremagan, nosi za to velike zasluge celoten kolektiv, saj je tudi na tekmi proti ekipi Sistema iz Pordenona (87:81) kar pet igralcev doseglo 10 ali več točk (Bole, Basile, Scocchi, Marchesan, Marusic). Na drugi strani pa je Breg v soboto v gosteh proti Don Boscu (69:74) v odločilnih trenutkih zaupal svojo usodo Marcu Car-ri. Organizator igre je dokazal, da je igralec višjega kova - o tem priča tudi njegov življenjepis -, saj je bil v zadnji četrtini v bistvu nepogrešljiv izza črte prostih metov in je na koncu svojo ekipo popeljal do uspeha z odličnim 13:14 (93%) v prostih metih. Drugo zaporedno zmago je zabeležil Sokol, ki je v petek na domačih tleh premagal Perteole s 75:71. Zmago so moštvu iz Nabrežine omogočili nekoliko bolj izkušeni igralci, kot so Pizziga, Gallocchio in Hmeljak, prava nerešljiva uganka pa je bil Stefano Babich, ki ga nasprotniki niso zaustavili niti z »box and one« obrambo. 36-letni ostrostrelec je prispeval 23 točk z odličnim 7:11 v metu za tri točke. Do prvega uspeha v letošnji sezoni pa se je dokopal Kontovel. Po zaslugi odlične druge četrtine in dobrega srečanja nasploh, so varovanci trenerja Švaba strli odpor trdoživega San-tosa (68:55). Na sobotni tekmi je pricurljal na površje potencial Kontovelovih režiserjev, saj je trojica organizatorjev igre Škerl-Sos-si-Gantar zagotovo zelo nevarna, tako da bodo morali nasprotniki na prihodnjih srečanjih zagotovo paziti na omenjene igralce, (av) N¡ko Soss¡ (Kontove|) C-liga gold Oderzo - Jadran 65:73, Falconstar - Tarcento 72:56, Montebelluna - Caorle 79:60, Sanve - Corno 77:54, Spilimbergo - Arzignano 78:71, Mestre - Conegliano 61:55, Bassano Ardita 102:97 Caorle 4 3 1 265:251 6 Tarcento 4 3 1 278:262 6 Sanve 4 3 1 240:191 6 Jadran 4 3 1 297:277 6 Ardita 4 2 2 346:332 4 Oderzo 4 2 2 287:303 4 Falconstar 4 2 2 277:271 4 Conegliano 4 2 2 237:240 4 Mestre 4 2 2 249:263 4 Corno 4 1 3 241:265 2 Padova 3 1 2 183:200 2 Arzignano 4 1 3 273:309 2 Montebelluna 3 1 2 214:223 2 Bassano 3 1 2 249:266 2 Spilimbergo 4 1 3 273:281 2 PRIHODNJI KROG Caorle - Sanve, Ardita -Padova, Calligaris - Bassano, Conegliano -Arzignano, Jadran - Falconstar, Tarcento -Spilimbergo, Mestre - Montebelluna C-liga silver Latisana - Codroipese 56:72, Bor Radenska - Pordenone 87:81, Romans - UBC 71:76, DGM - Fogliano 76:70, San Daniele - Geatti 58:60, Fagagna -Servolana 78:61, Eppinger - Breg 69:74 Bor Radenska 3 3 0 228:204 6 San Daniele 3 2 1 208:180 4 Romans 3 2 1 217:208 4 Fagagna 3 2 1 214:190 4 DGM 3 2 1 235:226 4 Breg 3 2 1 209:206 4 Latte Carso UBC 3 2 1 193:189 4 Don Bosco 3 1 2 218:197 2 Latisana 3 1 2 207:209 2 Fogliano 3 1 2 209:215 2 Servolana 3 1 2 190:227 2 Codroipese 2 1 1 130:117 2 Geatti 3 1 2 186:226 2 Pordenone 2 0 2 138:162 0 Grado 2 0 2 122:148 0 PRIHODNJI KROG: Bor Radenska - DGM, Servolana - Romans, Codroipese - Fogliano, Pordenone - Grado, Latte Carso UBC -Eppinger, Geatti - Latisana, Fagagna - San Daniele D-liga Kontovel - Santos 68:55, Sokol - Perteole 75:71, Alba - Monfalcone 58:69, Cus TS - Cutazzo 69:51, Goriziana -Dinamo Go 82:55 Goriziana 2 2 0 154:123 4 Sokol 2 2 0 145:127 4 Alba 2 1 1 129:116 2 Perteole 2 1 1 142:139 2 Kontovel 2 1 1 132:128 2 Monfalcone 2 1 1 137:130 2 Santos 2 1 1 146:133 2 Cus 2 1 1 134:142 2 Cutazzo 2 0 2 107:139 0 Dinamo GO 2 0 2 102:153 0 PRIHODNJI KROG Santos - Cutazzo, Sokol -Goriziana, Perteole - Alba, Kontovel - Cus Ts, Monfalcone - Dinamo Top & Flop Top scorer: Carra (Br) in Babich (S) 23. Top predstave v sezoni: Ban (J) 31, Basile (B) 24, Carra (Br) in Babich (S) 23, De Petris (J) in Cigliani (Br) 20, Gallocchio (S) 19, Lisjak in Škerl (K) 18. Državna C-liga gold: Ban 63, De Petris 57, D. Batich 47, Rajčič 32, Ridolfi 28, Malalan 23, M. Batich 21, Daneu 15, Cettolo 9, Kojanec 2. Deželna C-liga silver: Basile (B) 51, Cigliani (Br) 48, Carra (Br) 45, Marchesan (B) 43, Scocchi (B) 33, Marusic (B) 31, Vecchiet (Br) 30, Strle (Br) 29, Crevatin (B) 25. Deželna D-liga: Peter Lisjak (na fotografiji) in Škerl (K) 34, Babich (S) 33, Gallocchio (S) 32, Pizziga (S) 27, Sossi (K) 22, Hmeljak (S) in Starc (K) 16, Ušaj (S) 15, Gantar (K) 14. TOP Prosti meti: De Petris (J) 6:6, Carra (Br) 13:14 (93%); 2 točki: Bole (B) 5:6 (83%), Cigliani (Br) 5:7 (71%), De Petris (J) 7:11 (63%); 3 točke: Starc (K) 2:3 (66%), Babich (S) 7:11 (63%); FLOP Prosti meti: Gelleni (Br) in Gantar (K) 0:2; 2 točki: Crevatin (B) 0:6; 3 točk: Ušaj (S) 0:5, Crevatin (B) 0:3. (av) / ŠPORT Četrtek, 22. oktobra 2015 13 jadranje - Po svetovnem prvenstvu v razredu 470 Italija še brez olimpijske kvote Za jadralca Čupe evropsko prvenstvo zadnja priložnost HAIFA - Avstrijski jadralki Lara Vadlau in Jolanta Ogar sta svetovni prvakinji v olimpijskem razredu 470, ki se je konec končalo v izraelski Hai-fi. V moški konkurenci sta slavila zmago Avstralca Belcher in Ryan. Podprvaka sta hrvaška jadralca Šime Fantela in Igor Marenic. Italijanski posadki sta se uvrstili šele na 35. (Ema-nuele in Enzo Savoini) in 39. mesto (Capurro in Puppo). Zaradi poškodbe (Simon Sivitz Košuta si je zlomil gle-ženj) jadralca Čupe Sivitz Košuta in Farneti nista odpotovala na SP v Izrael. S slabima uvrstitvama Italija ni uspela osvojiti ene od šestih olimpijskih kvot, ki so jih podelili na svetovnem prvenstvu v Haifi. Vse pa še ni izgubljeno. Plamenček upanja še tli. Olimpijsko kvoto, kot smo že v našem dnevniku pisali (7. oktobra), so si zagotovile Avstrija, Hrvaška, Grčija, Velika Britanija, Japonska, Zda, Francija, Rusija, Španija, Nova Zelandija, Avstrija, Švedska in Švica ter seveda gostitelj poletnih iger Brazilija. Na SP v Izraelu so olimpijsko vozovnico staknile še Finska, Nemčija, Argentina, Turčija, Južnoafriška republika in Izrael. Ali imata Jaš in Simon še možnost, da bi prihodnje leto nastopili na olimpijskih igrah v Riu de Janieru? »Imava, čeprav minimalno. Na evropskem prvenstvu, ki bo prihodnje leto spomladi v španski Palmi de Mallor-ci, morava premagati posadke evropskih držav, ki se niso še uvrstile na OI 2016. Med temi še ni Portugalske, ki ima kar nekaj solidnih jadralcev,« je analiziral krmar Simon Sivitz Košuta, ki je šele prejšnji konec tedna postavil bergle v kot in začel vaditi v bazenu. »V prihodnjih tednih bom na- daljeval s fizioterapijo. Začetek novembra pa bomo znova imeli na razpolago jadrnico, ki smo jo pred SP vseeno natovorili na ladjo za Izrael. V prihodnjih dneh bomo začrtali novo sezoni in se nato začeli pripravljati na evropsko prvenstvo. Čaka nas trdo delo. Z Jašem nisva izgubila upanja za nastop na OI. V Palmi de Mallorci morava biti stoodstotna,« je poudaril Simon. (jng) Jadralca Čupe Jaš Farneti (v ospredju) in Simon Sivitz Košuta odbojka - Na prvem gostovanju ženske deželne C-lige Razburljiv začetek 13 Obvestila Trener Jasmin Čuturič ter igralki Zaleta Tania Babudri in Giulia Spanio fotodamj@n ŠZ GAJA sekcija za orientacijski tek organizira v nedeljo, 25. oktobra, od 8.30 dalje na turistični kmetiji Vidali pri Bazovici deželno prvenstvo sprint v orientacijskem teku. Tekmovanje (2 progi) je namenjeno tudi začetnikom in neizkušenim tekmovalcem. Prijava do danes: za člane FISO preko spletne strani FISO, za druge preko elektronske pošte posta@origaja.it. AŠD SK BRDINA tudi letos prireja sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina na Opčinah od 5. do 8. novembra. Urnik: četrtek, 5. 11., od 18.00 do 21.00 zbiranje opreme; petek, 6. 11., od 18.00 do 21.00; sobota, 7. 11., od 16.00 do 21.00; nedelja, 8. 11., od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 20.00. Info na tel. št. 3475292058, info@skbrdina.org ali www.skbrdina.org. SK DEVIN organizira jesenske tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini ob sobotah popoldne. Druga izmena: 31. oktobra ter 7, 14. in 21. novembra. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it ali na 3358180449 (Erika), 3298012528 (Marjanka) 3358416657 (Dario) jadranje Jaš Farneti bronast na EP ufo 22 Jadralec JK Čupa Jaš Farneti se je minuli konec tedna s posadko Tržaškega Jadralnega kluba Societa velica Grignano udeležil evropskega prvenstva v razredu ufo 22 v Portorožu in skupaj z Maurom Bres-cacinom in krmarjem Paolom Tomsicem osvojil tretje mesto na jadrnici Chimin de mer. Na dvodnevni preizkušnji v Piranskem zalivu je zmagala posadka Barbi, Bertuz-zi, Borrello navtičnega krožka Garda-Sale na jadrnici Turboden. Tržaška naveza je v sedmih plovbah zbrala tri tretja mesta in dve drugi, enkrat so bili četrti. »Ta je bil našprvi nastop v taki sestavi. Viso- J. Farneti na jadrnici Chimin de mer kih ciljev si nismo postavljali, tako da je končno tretje mesto res dober rezultat, saj zmogljivosti jadrnice nismo poznali,« je dejal Farneti, ki se je povabilu ladjarja Brescacina odzval le priložnostno in zaradi bližine nastopa. Centazzo na treningu reprezentance optimistov Jadralec TPK Sirena Luca Centazzo, letnik 2006, je bil po 3. mestu na pokalu Primavela bil nagrajen še z vpoklicem na državni trening kadetov, ki se je konec tedna odvijal v kraju Riva del Garda. skirol - Etapa državnega pokala v Turinu Rolkarji Mladine večkrat na stopničkah Rolkarji kriške Mladine v nedeljo po tekmi v Turinu V samem mestnem središču Turina se je konec tedna odvijalo italijansko prvenstvo v sprintu. Organizatorji so se izkazali tako, da so prikazali večji šov na ulici, ki vodi na glavni trg mesta. Najvišjo uvrstitev je dosegel Nik Košuta, ki je zmagal v kategoriji na-raščajnikov, potem ko je že dosegel najboljši čas v kvalifikacijah. V isti kategoriji je Jan Sedmak dosegel odlično tretje mesto, žal se mu je v polfinalu zataknilo in tako se moral zadovoljiti za malo finale. V kategoriji dečkov je Dean Tence osvojil solidno drugo mesto in pokazal, da v šprintu je med boljšimi v svoji kategoriji. Gorazd Antonič je osvojil četrto mesto, Maj Sedmak peto, Samo Nevo Kovačič šesto, Lenart Antonič sedmo in Aleksander Prodan osmo mesto. Isabel Cossutta je med deklicami osvojila soldino četrto mesto. V kategoriji naraščaj-nic se je Tayrin Tence povzpela do malega finala, v katerem jen klonila proti tekmovalki iz Aoste. V isti kategoriji je Sara Tenza zasedla sedmo mesto, Petra Antonič je bila osma. V absolutni ženski kategoriji je Dani Tenze za las utekla finalna faza dvobojev. Zadovoljiti se je morala s petim absolutnim mestom. V nedeljo so rolkarji Mladine tekmovali še v ravnini. Na najvišjo stopničko so se uvrstili: Maj Sedmak (začetniki), Nik Košuta (naraščajniki) in Jan Sedmak (junior). Rol-karji kriškega kluba so dosegli še več drugih solidnih uvrstitev. Konec tedna bo na sporedu še zadnja etapa v letošnji sezoni. Domovip Porcia - Sloga Zalet 2:3 (25:17, 25:18, 21:25, 19:25, 13:15) Sloga Zalet: Babudri 10, Balzano 4, Gri-delli 22, Spanio 11, Vatovaz 4, Zonch 4, Barut (L 1), Kojanec (L 2), Breganti 0, Costantini 1, Feri 6, Grgič, Pertot 3.Tre-ner: Jasmin Čuturič. Naša najboljša združena ekipa je prvi prvenstveni nastop opravila z odliko, saj se s težkega gostovanja v Porcii vrača z zmago, zelo razveseljivo pa je dejstvo, da so k zmagi bistveno pripomogle mlajše igralke, od katerih jih je kar pet (Barut, Breganti, Fe-ri, Pertot in Vattovaz) celo prvič nastopilo v C-ligi. Sploh je letošnja Sloga Zalet v primerjavi z lansko sezono precej mlajša, vendar so igralke Zaleta v krstnem nastopu dokazale veliko mero samozavesti in tudi strokovne podkovanosti. Tekma se res ni začela najbolje: zaletovke so na igrišče stopile z veliko mero treme, zato so tudi naredile serijo napak, sprejem večkrat ni bil točen, v obrambi izredno razpoložene mlade nasprotnice pa zlepa niso dovolile, da bi žoga padla na tla. Porcia je že povedla v setih z 2:0, vendar so v tretjem nizu naše igralke odločno reagirale, mlajše so se izkazale po svoji veliki samozavesti in zagrizenosti. Ekipa je odločno izboljšala servis (skozi vso tekmo je odlično servirala Fulvia Gri-delli, ki je dosegla tudi kar nekaj asov), uredila sprejem in vse je začelo teči kot po olju. S preudarno igro tako na mreži kot v polju so zaletovke zasluženo izenačile in izsilile tie break, v katerem sta si bili ekipi stalno za petami, vnela se je borba za vsako žogo, čisto v končnici pa je prevladala Sloga Zalet, ki se je tako povsem upravičeno lahko veselila prvih prvenstvenih točk. Na turnirju v nabrežinski telovadnici Na turnirju v Nabrežini ekipe Zaleta in Mavrica Na pobudo odbojkarske komisije ZSŠDI se je v nedeljo odvijal interni turnir, ki so ga hudomušno poimenovali po trenerju Eriku Calzi (pobudniku). Turnir je bil namenjen ekipam, ki v sklopu zamejskih odbojkarskih društev letos nastopajo na ravni prvenstev 1. ženske divizije. Poleg ekip Zaleta (Sloga, Sokol in Breg) je na turnirju nastopila tudi ekipa goriške Mavrice-Arcobaleno. Turnir je služil kot priprava na bližajoča se prvenstva in je bil v tem oziru zelo koristen, saj so bili dvoboji zelo izenačeni. Igralo se je obvezno tri sete. Vsak set je veljal eno točko na lestvici. Turnir je gostilo športno društvo Sokol v nabrežinski telovadnici. Same igralke so poskrbele za prigrizek in kosilo, saj je turnir zasedel nastopajoče skozi celi dan. Tako je ob turnirju zelo dobro uspel tudi socia-lizacijski in združevalni moment. Posamezne nagrade: najboljša menjava Karin Milkovič (Sokol); najboljša obramba Delia Cerneca (Breg); najboljši blok Veronika Winkler (Mavrica); najboljša akcija ekipa Sokol; najboljša podajalka Viviana Mar-tincich (Breg); najboljša napadalka Iris Petruz (Mavrica); najboljša igralka Katja Spetič (Breg). Priznanje sta prejeli še najmlajša igralka Špela Fer-foglia (Sloga) in najstarejša igralka Barbara Gregori (Breg). Razlika kar 31 let. Vrstni red: 1. Breg 9 točk, 2. Mavrica Arcobaleno 4, 3. Sloga 4, 4. Sokol 1. NOGOMET 14 Torek, 20. oktobra 2015 / Jutri v Križu Vesna - Kras Jutrišnja sreda bo nogometno obarvana. V Križu bo ob 20.30 na sporedu četrtfinalni derbi državnega pokala Vesna - Kras Repen. Zmagovalec (če bo izid neodločen, bodo odločali kazenski streli) se bo uvrstil v polfinale. V osmini finala deželnega pokala 2. AL čaka Primorje daljše gostovanje v Campoformidu, kjer igra ekipa 3 Stelle (10 točk v skupini C 2. AL). Jutri bodo nadoknadili tudi zaostalo tekmo 1. AL: Sovodnje bo ob 20.30 gostovalo pri Domju. 22 let in pol srednja starost ekipe re-penskega Krasa. Naj-stareši na igrišču je bil kapetan Luka Spetič (1982). Najmlajši pa Ivan Kocman (1998), ki je na igrišče vstopil v drugem polčasu. V soboto dva derbija Prihodnji nogometni konec tedna bo v okviru 7. kroga deželnih amaterskih prvenstev postregel kar z dvema sobotnima derbijema. Prvi bo na sporedu med ekipama 1. amaterske lige ob 15. uri, ko se bosta na nogometnem igrišču v Bazovici pomerili domača Zarja in Sovodnje. Drugi derbi med slovenskima ekipama bo v neobičajnih večernih urah pod žarometi proseške Roune. Na derbiju 2. amaterske lige se bosta srečala proseško Primorje in gropajsko-padriška Gaja. Sodnikov žvižg bo ob 20.30. ERIK SALKIČ Negativna • ■ v • izkušnja v ruski ligi ELITNA LIGA - Kras ugnal solidni Chions Učinkoviti Oba gola v prvem polčasu - Vesna je v Gradišču igrala neodločeno Gabriele Petracci je takole premagal nasprotnikovega vratarja in se nato veselil prvega zadetka v letošnji fotodammn Med boljšimi na igrišču je bil pri Krasu v nedeljo Sežančan Erik Salkič (letnik 1987), ki je takole ocenil nedeljsko tekmo: »Že pred tekmo smo vedeli, da nas čaka težka naloga. Že nekaj časa nas pestijo težave s poškodbami. Mladi pa so se v zadnjih krogih izkazali. Dokazali so, da lahko igrajo na tem nivoju. Na koncu je bilo pomembno le, da smo zmagali.« Za nami je že šest tekem. Igrali ste proti na papirju močnejšim klubom. Ali vas je morda kateri nasprotnik posebej presenetil? Niti ne. Nihče me ni navdušil. Vsi so premagljivi. Tudi vodilni Lu-mignaccu, proti kateremu smo edi-nole mi iztrgali točko. Letošnja sezona bo izjemno izenačena. Vaša je prva sezona v Repnu. Ali ste se hitro vključili v novo okolje? Ni bilo težav. Nekatere igralce sem že poznal, tako da mi je okolje zelo domače. Kras je v Sežani in čez mejo znan klub. Vi imate izkušnje tudi v poklicnih ligah. Igral sem v prvi slovenski ligi (Koper, Interblock Ljubljana in Olimpija). Nato sem se preselil v drugo rusko ligo. Branil sem barve ekipe Arsenala iz Tule, mesta 190 kilometrov južno od Moskve. Tisto leto smo napredovali v prvo ligo Na začetku je bilo vse v redu. Nato pa so se začele komplikacije. Klub se ni držal dogovorov in situacija je postajala mučna. Nisem več zdržal in resno sem razmišljal, da bi končal svojo nogometno kariero. Ruska izkušnja je bila zelo negativna. Še dobro, da sem se premislil in zdaj znova uživam v igranju nogometa. (jng) Odlična igra v prvem polčasu. Nekoliko bolj umirjena in manj učinkovita v drugem. Zmaga (2:1) rdeče-belih pa je bila ob trikratnem sodnikovem žvižgu povsem zaslužena. Na papirju solidni Chions, ki je pred začetkom sezone veljal za enega izmed favoritov, ni pokazal nič posebnega v primerjavi s čvrstimi nogometaši Krasa. Trener Anton Zlogar je tudi v nedeljo v Repnu poslal na igrišče zelo mlado postavo. V zadnjih minutah je priložnost dobil tudi najmlajši član nedeljske zasedbe, mladinec Ivan Kocman (letnik 1998), ki je tako opravil krstni nastop v članskem dresu repenskega kluba. V prvem delu so bili gostitelji nadpovprečno dobri. Nasprotnika, pri katerem je igral lanski napadalec Krasa Alessio Corvaglia, so povsem podredili. Napadali so tako po bokih kot vertikalno. Po pol ure so povedli s srednjim branilcem Janom Pahorjem, ki je nasprotnikovega vratarja premagal z glavo. Nekaj minut kasneje je drugi gol dosegel Gabriele Petracci. Vratar D'Agno-lo je imel nekaj več dela v drugem polčasu, ko so ga gostje enkrat uspeli premagati. Čeprav so domačini še nekajkrat tvegali, je ostala mreža Krasa do konca tekme nedotaknjena. Po novi zmagi so se nogometaši Krasa povzpeli proti zgornjemu delu lestvice. Lanski nogometaš Krasa Alessio Corvaglia je takole ocenil srečanje: »Nismo uspeli uveljaviti nekaterih naših boljših lastnosti. Kras, čeprav je zelo mlada ekipa, je igral dobro. Neodločen izid bi vsekakor bil bolj pravičen. V Repnu so se odločili za drastične spremembe, saj skorajda ni več nobenega igralca, ki je do lani igral z mano. Tudi letošnja elitna liga je malce atipična. Doslej zmaguje edi-nole Lumignacco, ki pa ni nepremagljiv. Sezona bo izjemno zanimiva.« Končni 1:1 med Vesno in Ism iz Gradišča je glede na prikazano igro obeh moštev pravičen rezultat. Križani so boljše igrali v prvem polčasu, ko so proizvedli kar štiri nevarne priložnosti v napadu, med temi tudi gol Me-nichinija. Mladi napadalec Vesne je lepo izkoristil dolgo žogo branilca Avdiča in sam pred vrati premagal nasprotnikovega vratarja. Manj sreče so imeli Venturini z glavo, Goran Kerpan s strelom iz neposredne razdalje in Kosmač. Pred zaključkom polčasa je Ism uspelo izenačiti z Ietrijem, ki je izkoristil predložek z desne. Do gola domačih je prišlo po izgubljeni žogi Vesninih ve-zistov: »Tudi tokrat nas je kaznovala napaka na sredini igrišča, kar ni novost. Morali bi biti več pazljivi. Drugi polčas je bil veliko bolj raztrgan. Igra ni bila dopadljiva. Carli je dvakrat lepo posegel, medtem ko je Colja zgrešil lepo priložnost v nasprotnikovem kazenskem prostoru,« je dejal športni vodja Paolo Soavi. Gradisca se je izkazala kot solidna ekipa, ki neupravičeno zaseda zadnje mesto na lestvici brez osvojene zmage, Vesna pa je tudi tokrat bila premalo konkretna pred nasprotnikovimi vrati. Dobro novico v kriškem taboru je sanacija poškodbe Saše Božičiča. Trenerju Sandrinu bo na razpolago že jutrišnjem na pokalnem srečanju proti Krasu. Postave in strelci ELITNA LIGA Kras Repen - Chions 2:1 (2:0) Strelca: Pahor v 30. in Petracci v 34. min. Kras: DAgnolo, Salkič, Racman (Simeoni), Carlevaris, Pahor, Spetič, Tawgui, Sgorbissa, Smrtnik, Petracci (Vascotto), Stančič (Kocman). Trener: Žlogar. Ism Gradisca - Vesna 1:1 (1:1) Strelec: v 30. Menichini Vesna: Carli, G. Kerpan (Colja), Potenza, Avdič, Disnan, Vatovec, Menichini, Toffoli, Muccio Grasso (Sammartini), Kosmač, Venturini (Ramondo). Trener: Sandrin. PROMOCIJSKA LIGA Juventina - SantAndrea San Vito 3:0 (3:0) Strelci: 5. Sant, 8. Nardella, 37. Dragosavljevic Juventina: Bon, Spanghero, Manfreda, Racca, Morsut, Zorzut, Stabile (lansig), Dornik (Donda), Sant, Nardella, Dragosavljevic (Antonutti). Trener: Sepulcri. Primorec - Trieste Calcio 2:1 (0:1) Strelca: v 60. Ruzzier, 87. L. Male Primorec: Sorrentino, Rihter, Cappai, Vesnaver, Tuberoso, Gileno, Greco, L. Male, Castrillon (Sarcano), Davanzo (Caselli), Ruzzier. Trener: Biloslavo. 1. AMATERSKA LIGA Gradese - Mladost 2:1 (1:1) Strelec: 21. Simeone Mladost: Ballerino, Peric D., Gergolet, Peric M., Candusso, Colautti, Zollia (Skarabot), Bressan (Cadez E.), Simeone, Ferletič, Furlan (Ferlez). Trener: Gon. Pro Gorizia - Zarja 0:0 Zarja: Castellarin, Markovic (Norante), Grizonič, Barut, Ferro, Šestič, Zucchini, Aiello, Marzini, Tarable (Puzzer), Cermelj (F. Bernobi). Trener: Vitulič. Breg - Isonzo 2:1 (0:1) Strelca: 60. Martini, 72. Pippan Breg: Daris, Semani (Bampi), Frangini, Bolcich, Leiter, Belladonna, Pippan (Nardini), Pohlen, Martini, Vianello (Bortolin), Nigris. Trener: De Fabris. 2. AMATERSKA LIGA Roianese - Gaja 5:0 (2:0) Gaja: Chiasalotti, Torcello, Marconi, Mosetti, Spena, Turus, Perlangeli (Mania), Estello, Maschietto, Ferluga (Cerkvenik), Lakoseljac (Saule). Trener: Colomban. San Canzian Begliano - Primorje 0:2 (0:1) Strelca: 45. Noto; 67. Romano Primorje: Carmeli, Marchetti, Cerar (Noto), Santoro, Furlan, Kovacic, Romano (Paoletti), Krizman, Danieli, Nigris, Metullio. Trener: Ravalico. »NAŠI« STRELCI - 4 goli: Colja (Vesna), Šestič (2 iz 11-m) (Zarja), Martini (1 iz 11-m) (Breg). primorski_sport facebook ^ Elitna liga Gradisca - Vesna 1:1, Lumignacco - Flaibano 2:0, Kras - Chions 2:1, Rivignano - Gemonese 0:0, Sanvitese - Cjarlins 3:1, Tolmezzo - Manzanese 2:2, Torviscosa - Cordenons 1:0, Corno - Tricesimo 2:2 Lumignacco 6 5 1 0 11:2 16 Torviscosa 6 4 2 0 7:3 14 Gemonese 6 3 2 1 7:4 11 Cordenons 6 3 1 2 8:6 10 Kras Repen 6 2 3 1 8:7 9 Chions 6 3 0 3 9:10 9 Sanvitese 6 3 0 3 8:10 9 Tricesimo 6 2 2 2 13:11 8 Vesna 6 2 2 2 7:6 8 Rivignano 6 2 2 2 7:8 8 Virtus Corno 6 2 1 3 6:8 7 Flaibano 6 2 1 3 7:10 7 Cjarlins Muzane 6 1 2 3 6:9 5 Tolmezzo 6 1 1 4 8:11 4 Manzanese 6 1 1 4 7:10 4 Gradisca 6 0 3 3 6:10 3 PRIHODNJI KROG (25.10.) Chions - Tolmezzo, Cjarlins - Kras, Cordenons - Rivignano, Gemonese - Flaibano, Gradisca - Torviscosa, Manzanese -Sanvitese, Tricesimo - Lumignacco, Vesna -Corno Promocijska liga Juventina - S. Andrea 3:0, OL3 - Gonars 2:2, Primorec - Trieste Calcio 2:1, Ronchi - Pro Cervignano 0:0, San Luigi - Costalunga 4:2, Sangiorgina - Sistiana 2:0, Sevegliano -Valnatisone 1:0, Zaule - San Giovanni 3:1 San Luigi 6 5 0 1 16:9 15 Gonars 6 4 1 1 13:7 13 Juventina 6 4 0 2 7:2 12 Costalunga 6 4 0 2 9:7 12 Sangiorgina 6 3 1 2 7:8 10 Trieste Calcio 6 3 0 3 12:4 9 S. Giovanni 6 3 0 3 9:7 9 Zaule 6 3 0 3 6:7 9 Ol3 6 2 2 2 7:7 8 Pro Cervignano 6 2 2 2 3:4 8 Valnatisone 6 2 1 3 7:7 7 Sistiana 6 2 1 3 8:12 7 Primorec 6 2 1 3 6:12 7 Ronchi 6 1 2 3 7:8 5 S. Andrea 6 1 1 4 7:13 4 Sevegliano 6 1 0 5 4:14 3 PRIHODNJI KROG (25.10.): Gonars - San Luigi, Costalunga - Sistiana, Juventina - Ol3, Cervignano - Zaule, S. Andrea - Sevegliano, San Giovanni -Primorec, Ts Calcio - Ronchi, Valnatisone -Sangiorgina. 1. amaterska liga Aquileia - Turriaco 2:0, Breg - Isonzo 2:1, Cormonese - Pro Romans 3:1, Gradese -Mladost 2:1, Mariano - Terzo 2:1, Porpetto -Domio 0:4, Pro Gorizia - Zarja 0:0, Sovodnje -Isontina 0:3 Zarja 6 4 2 0 11:2 14 Pro Gorizia 6 3 3 0 10:5 12 Gradese 6 4 0 2 9:6 12 Isonzo 6 3 2 1 8:4 11 Isontina 6 3 1 2 8:5 10 Terzo 6 3 1 2 8:6 10 Breg 6 2 2 2 6:6 8 Domio 5 2 1 2 8:5 7 Cormonese 6 2 1 3 6:6 7 Sovodnje 5 2 1 2 7:9 7 Mladost 6 2 1 3 6:9 7 Turriaco 6 2 0 4 6:11 6 Romans Medea 6 1 2 3 8:10 5 Aquileia 6 1 2 3 5:8 5 Mariano 6 1 2 3 4:9 5 Porpetto 6 1 1 4 3:12 4 PRIHODNJI KROG (25. 10.): Domio -Cormonese, Isontina - Breg, Isonzo - Pro Gorizia, Mariano - Porpetto, Mladost - Aquileia, Romans - Turriaco, Terzo - Gradese, Zarja -Sovodnje 2. amaterska liga Alabarda - Montebello 1:1, Audax - Azzurra 1:1, Campanelle - Sagrado 3:1, Muglia - Moraro 2:1, Roianese - Gaja 5:0, Romana - Chiarbola 0:2, San Canzian - Primorje 0:2, Villesse - Ruda 1:1 Primorje 6 3 2 0 8:3 14 Chiarbola 6 4 1 1 15:3 13 Ruda 6 4 1 1 13:6 13 Muglia 6 4 1 1 13:7 13 Moraro 6 4 0 2 9:6 12 Villesse 6 3 2 1 14:9 11 Audax 6 3 2 1 9:4 11 Azzurra 6 3 1 2 20:9 10 Montebello 6 2 3 1 12:7 9 Romana 6 2 1 3 7:8 7 Roianese 6 2 1 3 12:16 7 Campanelle 6 1 1 4 10:14 4 Gaja 6 1 1 4 5:17 4 Sagrado 6 1 0 5 6:26 3 Alabarda 6 0 2 4 2:13 2 San Canzian 6 0 1 5 6:13 1 PRIHODNJI KROG (25.10.) Azzurra - San Canzian, Campanelle - Alabarda, Chiarbola -Muglia, Gaja - Primorje, Montebello - Roianese, Moraro - Villesse, Ruda - Romana, Sagrado -Audax 2. AMATERSKA LIGA Primorje visoko Gaja vse nižje Proseško Primorje se z zahtevnega gostovanja v Škocja-nu ob Soči vrača s polnim izkupičkom, predvsem pa so ga nove tri točke ponesle na vrh lestvice s točko prednosti pred Chiar-bolo, Rudo in Muglio. Z zmago z 0:2 na težkem igrišču je bil predvsem zadovoljen trener Primorja Davide Ravalico:»Za nas je bilo to gostovanje pomemben test, ki smo ga odpravili z odliko. Zmaga je bila popolnoma zaslužena, obdržati pa moramo ta pozitiven trend. Pogrešam še nekatere ključne igralce, ki niso še sanirali poškodb, vendar kdorkoli stopi na igrišče dokaže pravi pristop.« Proti San Canzianu so bili med najbolj zaslužnimi za zmago Nigris in Noto, ki je dosegel tudi gol za delni 0:1 ob koncu prvega polčasa, drugi zadetek je v 67. minuti uresničil Romano. V ključnih trenutkih se je dobro odrezal tudi branilec Marchetti. Slabo kaže Gaji, ki je po visokem 5:0 v Domiu proti Roia-neseju zbrala že četrti zaporedni poraz, drugega s petimi zadetki v lastni mreži. Gostje so z 2:0 povedli že v prvem polčasu, tri gole pa so natresli še v drugem delu. Spremljevalec Walter Kalc je tako ocenil slab trenutek zeleno-rumenih:»Pristop nekaterih igralcev v tem trenutku ni ta pravi. Če ekipa ima nekaj tehničnih vrzeli, bi se fantje morali vsaj več boriti in igrati bolj sproščeno. Poiskali bomo tudi kako okrepitev, vendar srečo si je treba sami kovati.«Colombanovo moštvo bo športno srečo iskalo že v naslednjem krogu na derbiju s Primorjem. Naloga bo zahtevna, ne glede na razplet pa bo važna predvsem reakcija Gajinih nogometašev. (mar) / ŠPORT Četrtek, 22. oktobra 2015 15 nogomet - Zmagi Juventine in Primorca v promocijski ligi Kontinuiteta Trije goli že v prvem polčasu so nedvomno pravi dokaz o premoči Juventine in o njeni izjemni formi. Gostje so prestrašili domačo publiko le v 2. minuti, nato pa je slednja gledala odličen nogomet svojih ljubljencev. Predsednik Juventine Marko Ker-pan je takole ocenil srečanje: »V prvi polovici ure smo igrali sijajno in po dveh zadetkih je bilo vse lažje.« Tekma se je pravilno usmerila že v 6. minuti z goloma Santa in Nardelle dve minuti kasneje, ki je zaključil imenitno akcijo, v kateri so sodelovali trije soigralci. Ob koncu polčasa je zadel tudi Dragosavljevič, ki je bil eden izmed boljših. Tudi Nardella je vreden pohvale, Spanghero pa je odlično zamenjal diskvalificiranega Scrazzola na desnem boku. V naslednjem krogu bo Juventina skušala dodatno izboljšati svoj položaj na lestvici, saj bo na sporedu medsebojni obračun med drugouvrščenim Gonarsom in prvou-vrščenim San Luigijem. Na domači zelenici pa bo treba premagati ekipo Ol3 iz Fojde. Za lepo presenečenje je poskrbel tudi trebenski Primorec, ki je drugič zapored zmagal. Tokrat je v Trebčah premagal solidni Trieste Calcia trenerja Alessandra Musolina. »Čestitati moram svojim fantom, ki so se borili kot levi. Veselimo se novih treh točk v boju za obstanek. Prvenstvo pa je še hockey in line Pokal FIHP: v nedeljo dva poraza Openski Kwinsi so v Pado- vi v sklopu tretjega kroga pokala FIHP odigrali med soboto in nedeljo štiri srečanja. V soboto so se najprej pomerili z domačimi Ghostsi in podobno kot v pred kratkim odigranem prvenstvenem srečanju utrpeli visok poraz z 8:4. Popoldne so proti B-ligašu Canguri Brebbia zmagali z 8:4 in se kot drugo uvrščena ekipa skupine F2 uvrstili v polfinale proti zmagovalcu skupine F1 Cittadelli. V začetku srečanja so hokejisti trenerja Rusanova zdržali pritisk Cittadelle, nato so popustili in doživeli poraz s končnim 7:2. V tolažilnem finalu za tretje mesto proti moštvu Asia-go Vipers so doživeli še tretji poraz vikenda, saj so po neodločenem 5:5 hokejisti s planote Asiago prevladali po zlatem golu. Polet Kwins bo novo prvenstveno srečanje A1-lige odigral prihodnji konec tedna v gosteh v piemontskem Mon-lealu. Juventina je v zadnjih krogih pokazala precejšnjo mero zrelosti bumbaca dolgo in leteti moramo nizko. Nismo še popolnoma okrevali, saj smo še v težavah. V nedeljo nas čaka težko gostovanje proti San Giovanniju. Šele tam bomo dokazali, če smo zreli za to ligo. Dokazati moramo kontinuiteto v igro,« je dejal trener Primorca Roberto Biloslavo in dodal: »Res je, da moramo do konca leta nanizati čim več točk. Decembra pa še ni nobena ekipa rešena. Odločilni bo drugi del sezone, na katerega se moramo odlično pripraviti. Žal smo zaradi poškodb, bolezni in drugih reči že izgubili nekaj no- kotalkanje M. Pecchiar in M. Kuk na Pokalu Italije V Misanu sta na mednarodnem kotalkarskem pokalu Mednarodni pokal Italije - Memorial Domenico Di Giuseppe ob italijanskih, španskih in slovenskih kotalkarjih in kotalkaricah nastopili tudi tekmovalki Poleta Metka Kuk med mladinkami in slovenska članica kotalkarskega tržaškega društva PAT Martina Pecchiar, sicer kot članica italijanske reprezentance v konkurenci članic. Za Kukovo je to bil sploh prvi važnejši nastop mednarodnega pomena na višji ravni. V kratkem programu je bila 18-letna kotalkarica Poleta 7., v dolgem programu pa je med ostro konkurenco zdrknila na 11. mesto, saj je v drugem nastopu opravila kar štiri hujše napake, nekoliko jo je izdala tudi trema. Martina Pecchiar je med članicami začela slabše. v kratkem programu je bila deseta, nato je v dolgem svojo uvrstitev izboljšala za eno mesto in bila na koncu deveta. Zmaga je odšla reprezentančni kolegici Carlotti An-dricchio. V Misanu je nastopila tudi Di-letta Peralta, ki se je uvrstila n 5. mesto. Peraltovo, doma iz Lovorna, trenira večkratna svetovna prvakinja Tanja Romano. KONJSKI ŠPORTI Tretje na italijanskem prvenstvu kočij Konec tedna se je v kraju Porto Corsini v okolici Ravenne odvijalo italijansko prvenstvo v Trec vpregi, na katerem je nastopila tudi dvojica Irina Pockar-Mateja Pernarcich s pomočjo gruma (tretji član ekipe) Alena Fabjana. Konjenici sta skupaj že nastopili na preizkušnji v Cerovljah v sklopu prireditve Konji na Krasu, nakar sta se odločili za nadaljevanje sodelovanja in naskok na italijanski naslov. Nedeljsko tekmovanje se je delilo v dve ločeni preizkušnji: orientacijsko in spretnostno. Na jutranji orientacijski preizkušnji je tržaška kočija osvojila prvo mesto in odpravila vseh šest tekmecev, ki so v večini zastopali deželo Lombardio in Emilio Romagno. V popoldanskem spretnostnem tekmovanju, ki se odvija v obliki poligona z naravnimi ovirami, pa jih je napaka pri vodenju kočije s konjsko vprego stala nekaj točk. Na koncu je bila dvojica konjenic Pockar-Pernarcich z grumom Fabjanom tretja. (mar) gometašev. Decembra, če se bo dalo, bi morali najeti še koga. Ne vem, ali nam bo uspelo, saj si ne moremo privoščiti večjih finančnih investicij.« (m.f., jng) nogomet - 1. amaterska liga Breg s kančkom sreče, pri Mladosti razočarani Zmaga (Breg(, neodločen izid (Zarja) in poraz (Mladost). Ta je izkupiček nedeljskega kroga za ekipe naših društev v 1. AL. Po porazu proti solidnemu Gradeseju vlada v taboru Mladosti precejšnje razočaranje. »Žal nam je, saj bi si glede na prikazano igro zaslužili vsaj točko. Odigrali smo odličen prvi polčas, nismo pa izkoristili nekaterih lepih priložnosti za zadetek,« je priznal spremljevalec Mladosti Ezio Bressan. Doberdobci so v prvem delu srečanja povedli s Simeonejem, domačim pa je uspelo izenačiti tik pred odmorom. Gradese je nato imel nekaj več od igre v drugem delu srečanja in tudi povedel po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je sodnik dosodil, potem ko je Colautti podrl v kazenskem prostoru nasprotnikovega napadalca. Derbi kroga je bil v Mošu, kjer sta se pomerili Pro Gorizia in Zarja. Gledalci so bili priča dokaj zanimivi tekmi, saj ni zmanjkalo priložnosti za za- detek tako na eni kot na drugi strani igrišča. Pri Zarji je bil dvakrat nevaren Zucchini. Na drugi strani pa so se tudi domači, med katerimi sta izstopala predvsem bivša igralca Sovodenj Pa-nič in Bajec, nekaj krat prikazali v kazenskem prostoru Zarje, a nobenemu ni uspelo premagati Castellarina. »Zadovoljni smo, saj smo dosegli pomembno točko na zahtevnem igrišču, odigrali pa smo solidno srečanje,« je po tekmi dejal Robert Kalc, odgovoren za bazovsko ekipo. Nogometaši Brega so doma premagali visokouvrščeni Isonzo, ki bi si zaslužil kaj več, saj je bil skozi vso tekmo enakovreden tekmec gostiteljem. Prvi so povedli prav gostje, sicer po napaki domače obrambe. Brežani pa niso ostali križem rok in stanje izenačili z Martinijem po podaji Pippana. Prav Pippan, nekdanjim igralcem Domia, je nato poskrbel za drugi gol Brega in za predragocene tri točke. (av) mladinski nogomet - Na Tržaškem in Goriškem Vse boljši Kras V prvenstvu deželnih najmlajših zmagali v Cordenonsu - Sovodnje uspešne v Gradežu Najmlajši Zarje, ki jih vodi trener Egon Mevlja, so morali v Žavljah priznati premoč nasprotnika fotodamj@n DEŽELNI NAJMLAJŠI Cordenons - Kras Repen 0:3 (0:2) Strelci: Carlevaris, Bertrandi, Birsa. Kras: Balzano (Umek), Zio Berngruber, Pipan (Stocca), Betrandi, Žvab (Zonta), Lucchetti, Birsa, Matuchina, Nabergoi (Giacaz), Carlevaris, Gargiuolo. Trener: Božič. Lep podvig so v gosteh naredili Božičevi varovanci, ki so z izidom 3:0 gladko premagali domači Cordenons. Že po osmih minutah so gostje povedli s Carlevarisom in nato polčas zaključili še z drugim zadetkom. Kras je svojo prevlado zaključil s tretjim zadetkom Birse ob izteku drugega polčasa, tako da so se igralci Krasa zasluženo veselili zmage. DEŽELNI NAJMLAJŠI 2002 (poskusno prvenstvo) Kras Repen - Sant'Andrea San Vito 0:6 (0:4) Kras: Rizzi, Kaurin, Pertot, Vescovo, Stojanovič, Giu. Marinoni, Giovannini, Tomasetig, Gio. Ma- rinoni, Start, Okretič; Zago, Parisi, Krizmanic, Markovič, Stoppani. Trener: Prodanovič. Tokrat je Kras na domačem terenu gladko izgubil proti ekipi SantAndrea San Vito. Že v prvem polčasu je bilo jasno, kdo je gospodar na igrišču, saj so gostitelji prejeli kar štiri gole. Igralci trenerja Prodanoviča so tokrat popustili na celi črti, tako da je bil visok poraz neizbežen. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI Na Tržaškem Zaule Rabuiese - Zarja 4:2 (2:1) Strelca: Ražem, Pitacco. Zarja: Savi, Čufar, Čermelj, Ražem, Kralj, Matassi, Tomsich, Kosir, Pitacco, Sancin, Bencina; Gruden, Gustini, Canziani. Trener: Mevlja. Zarja je v gosteh klonila proti ekipi iz Žavelj. Domači igralci so bili sicer vsi leto starejši, tako da se je Bazovcem uspelo upirati le v prvem polčasu. Škoda pa, da so najprej pre- Mateja Pernarcich, Irina Pockar in Alen Fabjan jeli gol iz prepovedanega položaja, nato pa je Pitacco tudi zgrešil 11-metrovko. Kljub očitni razliki pa je bila publika priča lepi in zanimivi tekmi. POKRAJINSKI NAJMLAJŠI Na Goriškem Gradese - Sovodnje 0:3 (0:2) Strelci: Piovesana, Solinas, Briz Sovodnje: Vuk (Devetak), Ožbot (Marega), Solinas (Briz), Faggiani, Ocretti, Piovesana, Pintar (Argentin), Faidiga, Juren, Liut (Troncar), Tre-visan. Trener: Cijan. Najmlajši iz Sovodenj so dosegli novo zmago, tokrat na gostovanju v Gradežu. V prvem delu so kljub kar nekaj zgrešenih priložnosti za zadetek, dosegli dva lepa zadetka z glavo preko Piovesane in Solinasa, obakrat pa se je z asistenco izkazal Faidiga. Nasploh smo bili priča v hitri in dinamični igri v drugem polčasu ter napadalno usmerjeni filozofiji gostov iz Sovodenj, ki so preko vedno nedpredvidljivega napadalca Briza dosegli še tretji zadetek. Vsi domači napadi so se zaključevali daleč stran od sovodenjskih vrat, za kar ima ogromno zaslug steber obrambe Piovesana. Igro na sredini igralnega polja je po odhodu poškodovanega Pin-tarja z igrišča dobro poveljeval mladi Ocret-ti, naziv igralca tekme pa tokrat pripada Aljažu Jurnu, ki je v nedeljo dopoldne pretekel vsaj mali maraton v Gradežu. Juventina - Pro Romans 5:1 (3:1) Strelci: Santoriello, L. Zoggia, Rochira, L. Zog-gia, Capri. Juventina: Rupil, Famos (Braida), Komjanc, Le-nardi, Bellan, Rochira (Capri), Santoriello, Co-tič, Bosch in (Toso), A. Zoggia, L. Zoggia (Nanut). Trener: Surace. 16 Torek, 20. oktobra 2015 ŠPORT / cö >g 1. Igram odbojko, ker ... uživam v igranju te- ga športa in sem v teku let spoznala veliko neprecenljivih prijateljic. 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Tretje mesto na Deželnem pokalu 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? Živinozdravnica. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Ko se bila majhna me je bilo strah teme. 5. V kaj verjamete? V prijateljstvo 6. Kaj najbolje skuhate? Pico. Pa tudi raznorazne mineštre, kijih obožujem, ter omake. 7. Katero pijačo največkrat naročite? Vodo 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? Malo vsega. V zadnjem obdobju najbolj zgoščenke slovenske glasbene skupine Sidharta. Kupila sem si vstopnice za decembrski koncert v Ljubljani. 9. Kateri avtomobil vozite? Peugout 106 10. Kateri mobilni telefonček imate? Samsung Galaxy S4 mini 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Letos poleti, v Franciji. Najprej sem bila tri dni v Parizu, kjer sem obiskala Japan Expo. Nato sem obiskala prijateljico, ki študira v Rennesu, domovini šampanjca. Res izjemen vinorodni okoliš. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? Največkrat s sestro. 13. Domača žival. Psiček Nox OSEBNA IZKAZNICA: Ime in priimek: Anja Grgič Kraj in datum rojstva: Trst, 21.1.1989 Kraj bivanja: Padriče Študij, služba: državna uslužbenka Stan: prosta Športna panoga: odbojka Matično društvo: OD Bor Sedanje društvo: AŠD Sloga (Zalet) 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Grem domov kaj pojest. 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? Prevzetnost in pristranost - Jane Austen 16. Katere jezike govorite? Slovenščino, italijanščino in nekaj angleščine 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Prijateljska odbojkarska tekma med Brazilijo in Slovenijo. 18. Facebook, tvvitter, google+, istagram. Skoraj vse., in še kaj več. Po facebooku spremljam novice in pogledam, kdo praznuje rojstni dan. Uporabljam tudi spletno stran tumblr. 19. Država, v kateri bi radi živeli? Nova Zelandija, kjer je narava še divja in neokrnjena. 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. Mesec: Amerika, teden: London, dan: kak lep izlet v okolico, morda kakšen daljši pohod. 21. Kaj bi radi znali, pa ne znate? Govoriti še kakšen jezik. Rada imam španščino. Utrdila pa bi znanje angleščine in nemščine. 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni? Valentino Rossi in Roger Federer 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih spremljate v tej sezoni. Odbojkarski ekipi Sloga Tabor in Olympia ter košarkarska Jadrana. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, bi ... Potovala okrog po svetu. NÜKASA 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Ne vem. 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Nekaj jih je diplomiralo na univerzi. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat Bila sta dve: Silva Meulja in Mitja Kušar, oba sta me veliko naučila. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Profesorica slovenščine na srednji šoli Olga Lupine, brez katere bi bilo moje znanje slo veščine precej slabše 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? Nobena, saj če jih ne bi bilo, ne bi imeli podpore in predstavništva na nobeni ravni. 30. Kateri italijanski politik ti je najbližji? Nobeden. Ne spremljam politike. 31. Najljubši šolski predmet/izpit? Matematika 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Plišast medvedek Medo Lilo. Podarili so mi ga družinski prijatelji 33. Imate kakšno razvado? Jem preveč čokolade. Mami se že večkrat velela, naj je ne kupuje. NEBESNO TELO, KI KROŽI OKOLI SONCA NIZEK ŽENSKI GLAS POVEST SIMONA JENKA VELIKO FINSKO JEZERO / PTICA UJEDA, SRŠENAR ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI VZDEVEK KOŠARKARJA JORDANA Kdo je na sliki? Naš športni delavec na sliki (letnik 1964) se je začel ukvarjati s košarko pri desetih letih pri Sokolu v ekipi minibasketa, nakar je prestopil v naraščajniške vrste Kontovela. V sezoni 1982/83 je igral pri Jadranu, ko je naša združena ekipa krepko pomladila svoje vrste. Svojo igralsko pot je nadaljeval še pri Kontovelu, Boru, Domu in Sokolu. Dragoceno je bilo tudi njegovo delo v odboru nabrežinskega društva. Bil je tudi predsednik društva Kremenjak, leta 2015 pa je bil izvoljen za predsednika Jadrana. SLOVARČEK - ANTERIDIJ = moški spolni organ mahov • INARI = večje finsko jezero • KRA = ožina na Malaki • RAT = otoška skupina v Aleutih • RUNARSKO = vas na Notranjskem • RUR = drama Karla Čapka 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu Skrb za mlade tudi v predmestju Kakšno je danes stanje mladine v Tržiču in kakšna je splošna družbena slika ladjedelniškega mesta? To vprašanje je tržiški občinski upravi postavil Giovanni Iacono, občinski svetnik stranke SEL, ki je med vzroki za zaskrbljenost navedel umor v Pancanu leta 2013, aretacije razpečevalcev mamil, do katerih je prišlo v isti mestni četrti, ter dogajanje v Ulici Crociera, v kateri naj bi po njegovih besedah živeli mladi brezposelni tujci, ki »svoje dneve preživljajo med igranjem videoiger, pitjem alkohola in brezciljno vožnjo po mestu.« »Pogosto smo debatirali o tržiškem mestnem središču ter možnem poslabšanju razmer v Ulici SantAmbrogio, več pozornosti in odločne ukrepe pa potrebujejo tudi nekatera druga predmestna območja. V nekaterih mestnih predelih, ki se v zadnjih letih zelo hitro spreminjajo, beležimo pri mladih primere deviantnega vedenja,« je dejal Ia-cono, ki je želel preveriti, ali je občina kos tem izzivom. Odgovorila mu je pristojna občinska odbornica Cristiana Morsolin, ki je navedla vrsto podatkov, pobud in izkušenj. Po njenih besedah deluje tržiška socialna služba na več ravneh, pri tem pa sodeluje z zdravstvenim podjetjem in drugimi ustanovami. V Pancanu ob osnovnih socialnih storitvah, kot so svetovalna služba, asistenca na domu, prispevki za družine v finančni stiski, nu-denje pomoči mladoletnim in družinam ter projekti za starejše občane, je občina sodelovala s Karitas pri odprtju dor-mitorija v župnišču Marcelliana. V tej mestni četrti deluje tudi ambulanta, ki sodeluje z drugimi socialnimi in zdravstvenimi službami. »Podatki, s katerimi razpolagamo, ne kažejo velikih razlik med Pancanom in drugimi mestnimi četrtmi. Prošnje in potrebe so v povprečju povsod enake, razlika je le v številu prošenj za dohodkovno pomoč, ki so bolj koncentrirane v ulicah, kjer je več ljudskih stanovanj podjetja Ater,« je dejala Morsolinova in naštela vrsto projektov za mlade in tuje državljane, ki so jih izpeljali v zadnjih letih. Med temi sta projekt Educativa di strada, ki ga izvaja zadruga Duemileuno, in projekt zadruge Cosmo Ulisse, ki so ga vodili sociolog Marco Giordani, profesor na Univerzi v Modeni Claudio Baraldi in psihiater goriškega zdravstvenega podjetja Adriano Segatori. Projekt je bil name- njen preučevanju problematike alkoholizma in socialne stiske, ozaveščanju ter spodbujanju zdravega stila življenja in socialnega druženja. V okviru tega projekta so izvedli tudi raziskavo: v šolskem letu 2013-2014 so anketirali 1788 dijakov višjih srednjih šol, ki so odgovarjali na vprašanja o tem, kako preživljajo prosti čas, o komunikaciji, o svojem pogledu na prihodnost, o odvisnostih in o zlorabi alkohola. 91,6 odstotka anketirancev je odgovorilo, da je razlog za pitje želja po zabavi, 80,3 odstotka pa je kot motivacijo navedlo željo po vznemirjenju. Kar 69,7 odstotka mladih po mnenju anketirancev pije, ker se boji izključenosti. Alkohol povezujejo z osebnimi težavami predvsem dekleta. Mladi pijejo in kadijo predvsem na zabavah (52,7 odstotka za alkohol in 31,1 odstotka za cigarete) ter v disku (24,8 odstotka za alkohol in 10,8 odstotka za cigarete). 29 odstotkov jih kadi tudi na ulici, 24,5 odstotka pa pravi, da se hašiš in marihuano uživata na zabavah. 19,6 odstotka anketiranih pravi, da ne pozna mladih, ki uživajo ti dve vrsti mamila, da ne pozna nobenega uživalca težkih drog pa je izjavilo 36,2 odstotka anketirancev. Mladinsko središče bonaventura GORICA - Forum o Fundaciji Coronini Zahtevajo transparentnost Na župana Ettoreja Romolija so naslovili pisno zahtevo po pojasnilih glede premoženja in upravljanja »Koliko je znašalo premoženje Coro-ninijev v trenutku, ko ga je grof Viljem zapustil v volilo goriškim občanom? Koliko so znašali stroški dediščinske tožbe, ki so jo vložili grofovi sorodniki s Koroške? Koliko znašajo deželni prispevki, ki jih je prejela fundacija? Kako je do danes potekalo upravljanje premoženja fundacije, kakšni so kriteriji zaposlovanja osebja in koliko znašajo plače uslužbencev?« Ta in druga vprašanja so Ettoreju Romoliju, županu goriške občine in predsedniku Fundacije Palača Coronini Cronberg, poslali predstavniki Foruma za Gorico, ki menijo, da bi morala ustanova, ki je po smrti grofa Viljema prevzela upravljanje njegovega premoženja, delovati bolj transparentno. »Fundacija je zasebna ustanova, grof pa je svoje premoženje pustil Goričanom. Le-ti kljub temu sploh nimajo informacij o tem, kaj vse sestavlja to premoženje in kako so ga v zadnjih 25 letih upravljali,« je povedala predstavnica Foruma Rosamaria Forzi Fontana in nadaljevala: »Mediji so poročali o tem, da je družina Coronini imela nepremičnine tudi na Dunaju, v Benetkah in drugje. Statut fundacije, ki je bil sestavljen na podlagi grofove oporoke, predvideva, da lahko fundacija proda le nepremičnine, ki niso v Gorici. Pred nekaj meseci pa smo v časopisih brali, da je goriški župan in predsednik kuratorija fundacije nameraval prodati palačo Rassauer, Govori pa se tudi o visokih deželnih prispevkih.« Ne glede na to, ali je fundacija Coronini podvržena zakonu o transparentnosti št. 33 iz leta 2013, predstavniki Foruma pričakujejo, da bo župan občanom čim prej posredoval zahtevane informacije. »Šušlja se namreč, da fundacija ni v najboljšem stanju, kar med Goriča-ni povzroča zaskrbljenost,« je zaključila predstavnica Foruma. Palača Coronini bumbaca GORICA - Vandalska akcija Na Zoranovem kombiju razbili vzvratni ogledali Vandali v Gorici ne mirujejo. Tokrat si za tarčo niso izbrali zidu, spomenika ali kateregakoli avtomobila, temveč pravo »filmsko zvezdo«: znesli so se namreč nad rumenim kombijem, ki je eden izmed simbolov uspešnega filma Zoran, moj nečak idiot, ki ga je zrežiral Goričan M. Oleotto. Vozilo je bilo parkirano na dvorišču za Kinema-xom, kjer je v preteklosti že prišlo do številnih van-dalskih akcij. Neznanci so tokrat razbili obe vzvratni ogledalci kombija, kar je včeraj prvi opazil direktor Transmedie G. Longo. »Dogodka ne bom prijavil karabinjerjem, saj je kombi star in dotrajan, žal pa mi je, ker gre za "simbol". Vandalov smo vsekakor res naveličani,« je dejal Longo. Razbito ogledalo bumbaca NOVA GORICA - Bogdan Zoratti Prebežnikov še ni, nanje pa so pripravljeni Nastanitveni center bo na prireditvenem prostoru v Zelenem Gaju Potem ko smo včeraj od jutranjih ur lahko spremljali dogajanje na slovensko-hrvaški in slovensko -avstrijski meji, ki se je iz ure v uro spreminjalo, smo se pri svetovalcu za zaščito in reševanje na novogo-riški mestni občini Bogdanu Zorat-tiju pozanimali, kako je s pripravljenostjo na morebitni val beguncev na Goriškem. »Zaenkrat na našem koncu ne beležimo nič posebnega. Smo pa v stalnem stiku z upravo za zaščito in reševanje v Lju- bljani,« je za Primorski dnevnik včeraj povedal Zoratti. Če bi kazalo na to, da bi begunci spremenili smer gibanja proti mejnemu prehodu z Italijo, kar pa je po Zorattijevih besedah trenutno težko predvideti, so že pred nekaj tedni določili prireditveni prostor v Zelenem Gaju kot nastanitveni center zanje. Tam sta že speljani voda in elektrika. »Mi pa potrebujemo le nekaj ur, da vzpostavimo vse ostalo, kar je potrebno,« dodaja Zoratti. (km) Četrtek, 22. oktobra 2015 381 APrimorski ~ dnevnik GORICA - Odzivi »Nezadovoljstvo v levi sredini tlelo že dalj časa« »Odstop Giuseppeja Cingolanija z mesta koordinatorja levosredinske koalicije v goriškem občinskem svetu in njen razpad sta me malce presenetila. Menim vsekakor, da naš izstop iz svetniške skupine, do katerega je prišlo iz znanih vzrokov oz. neupoštevanja zahtev, ki so tesno povezane s slovensko narodno skupnostjo, ni bil povod za razpad koalicije: nezadovoljstvo je že dalj časa tlelo tudi v drugih skupinah,« pravi Ma-rilka Koršič, načelnica svetniške skupine Slovenske skupnosti (SSk) v občinskem svetu, kjer se je Demokratska stranka (DS) odločila za predčasno razpustitev levosredinske koalicije. »Volitve so sicer še daleč in do takrat se lahko zgodi še marsikaj, ne zdi pa se mi najboljše, da je leva sredina tako razdrobljena. Jaz sem vedno zagovarjala dialog, pri tem pa je treba spoštovati stališča vseh,« pravi Koršičeva, ki pa na sejah občinskega sveta ne pričakuje velikih sprememb. »Tudi doslej se je dogajalo, da predstavniki različnih svetniških skupin koalicije nismo glasovali enotno,« zaključuje Koršičeva. »Koalicija, kot je ugotovila sama DS, ni delovala najbolje, zdi pa se mi, da bi si moral v zvezi s tem tudi sam Cingolani izprašati vest,« ocenjuje pokrajinski tajnik SSk Julijan Čavdek in nadaljuje: »Na znanje jemljemo dejstvo, da se DS ne namerava več predstaviti na volitvah s skupno listo, na kateri bi bili tudi kandidati SSk, kar je vsekakor vprašanje, o katerem smo tudi sami razpravljali na kongresu. To, kar me najbolj preseneča, je odsotnost samokritike: naši svetniki niso zapustili skupine, ker bi si stranka želela popolne avtonomije, ampak zato, ker je bilo ravnanje DS glede nekaterih vprašanj v nasprotju s programom. Glede statuta medobčinske unije bi rad opozoril, da je proti glasoval tudi svetnik Peterin, kar pomeni, da je bilo to vprašanje pomembno tudi za slovensko komponento DS.« Čavdek meni, da je o volitvah še preuranjeno govoriti, saj se v politiki stvari »lahko zelo hitro za-sučejo«: »Gotovo pa je, da se v tem trenutku leva sredina ne kaže v najboljši luči.« Da je levosredinska koalicija »kos za kosom začela izgubljati že dan po volitvah«, pravijo predstavniki Foruma za Gorico, po katerih je napočil čas, da »začnemo novo poglavje«. »Občinski svet je bil v zadnjih treh letih kraj vsakdanjega upravljanja, medtem ko se je prava politična razprava odvijala drugje, kjer je mesto doživljalo enega izmed najbolj dramatičnih trenutkov od povojnega časa: v časopisih, na trgih, predvsem pa v parkih, na soških bregovih in menzah, kjer nudijo hrano prosilcem za azil,« pravijo predstavniki Foruma in nadaljujejo: »Dogajanje v Gorici je postalo predmet oddaj, o njem so poročali tudi državni časopisi, predstavniki občanov pa so imeli malo priložnosti, da bi o tem debatirali; navadno je do tega prišlo le v okviru kakšnega svetniškega vprašanja pred drugimi točkami dnevnega reda, ki so jih očitno imeli za bolj "resne'1 To nas ne čudi, ko govorimo o desni sredini, preseneča pa nas leva sredina: njeni predstavniki bi morali zagovarjati stališče številnih občanov, ki menijo, da bi bilo treba za begunce poiskati dostojno rešitev. In glede na žalostno stanje mesta bi morala odločno zahtevati pazljivejše upravljanje z javnimi sredstvi, medtem ko je bil denar zapravljen za absurdna dela, kot so tista na grajskem griču, ter spodbujati odnose z Novo Gorico. Ta koalicija se po vsej verjetnosti ne bo zapisala v zgodovino, če ne kot dokaz neuspeha primarnih volitev in potrebe, da se vsem volivcem omogoči, da v prvem krogu glasujejo za svojega kandidata. To je potrebno tudi zaradi ustanovitve medobčinskih unij, s katerimi bo občinski svet izgubil številne pristojnosti, vloga opozicije pa bo povsem obrobna. Koristila bo le zmaga na volitvah, zato da bo župan Gorice avtomatično vstopil in vodil unijo občin z desnega brega Soče.« 18 1 6 Četrtek, 22. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR SOLKAN - Nova pridobitev ob kajakaškem centru Kolesarji se lahko odpočijejo V okviru projekta Regionalno omrežje kolesarskih povezav Severne Primorske - Goriške razvojne regije je bilo v solkanskem športnem parku pri Kajak centru urejeno kolesarsko izhodišče oziroma počivališče. Gre za partnerski projekt, v kateri sodeluje več občin: Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal ob Soči, Kobarid, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba, Tolmin, Vipava in Mestna občina Nova Gorica. Nosilni partner je idrijsko cerkljanska razvojna agencija ICRA. Novogoriška mestna občina je v okviru projekta izdelala idejno zasnovo za ureditev kolesarske steze in pešce od križišča na Ajševici pri restavraciji Mama do križišča v Oze-ljanu (tri hiše). Uredila pa je tudi omenjeno kolesarsko izhodišče, kjer so bile postavljene tri mize s pripadajočimi klopmi, pitnik, koš za ločeno zbiranje odpadkov in stojala za kolesa. »Projekt delno sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov. Projekt obravnava pripravo in opremljanje kolesarskih povezav v Severni Primorski (Goriški razvojni) regiji z vidika priprave zasnove notranje povezanega omrežja z navezavami na sosednje regije in čez-mejne povezave. Cilj projekta je med drugim dvig konkurenčnosti regije v turizmu in razvoj kolesarstva kot pomembnega turističnega produkta ter izboljšana notranja prometna povezanost regije s kolesarskimi potmi,« pojasnjujejo na novo-goriški mestni občini. V okviru projekta bo izdelana tudi zasnova kolesarskega omrežja severne Primorske z navezavami na sosednja območja in čezmejno območje s poudarkom na vzpostavitvi povezav med turističnimi območji in posameznimi pomembnimi turističnimi točkami. (km) Novo kolesarsko počivališče foto mong VIPAVA - Gradnja univerzitetnega kampusa Upravnih ovir ni več Občina pridobila pozitivno soglasje agencije za okolje glede študije o poplavnih območjih Univerza v Novi Gorici ob 20. obletnici ni bila deležna le posebne pozornosti predsednika Boruta Pahorja, ki jo je ob tej priložnosti odlikoval z državnim redom za zasluge, temveč tudi dobre novice z državne agencije za okolje (ARSO). Ta je te dni namreč občini Vipava izdala pozitivno mnenje glede študije in pravilnika o poplavnih območjih. To pomeni, da občina lahko začne z izdelavo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), kar je moč razumeti tudi kot zeleno luč za izgradnjo univerzitetnega kampusa v Vipavi. »Za nas je to odlična novica,« je včeraj za Primorski dnevnik komentiral vipavski župan Ivan Princes. Spremembo prostorskega načrta so v Vipavi morali izvesti, da bi določili namensko rabo zemljišča za univerzitetni kam-pus in da bi uredili protipoplavno zaščito na drugačen način. Zemljišče, ki ga je občina ponudila univerzi za izgradnjo kampusa, je imelo namreč dve pomanjkljivosti: iz kmetijskega ga je treba prekvalificirati v zazidalno, del pa se ga nahaja na poplavnem območju. »Sedaj smo torej dobili pozitivno mnenje sekretarja ARSO glede študije in pravilnika, kateri govori o poplavnih območjih. To pomeni, da začnemo OPPN z novim soglasjem. Prejšnji OPN (Občinski prostorski načrt) smo morali preklicati, ker tega soglasja ni imel. Sedaj začnemo ponovno z iz- delavo OPPN za kampus in mislim, da ne bi smelo biti več težav, kar se tiče poplav,« je povedal župan, ki glede protipopla-vne študije dodaja še, da je bila usklajena z več soglasodajalci, tudi lokalnimi. Projekt čaka še revizija, vendar župan s tem v zvezi ne pričakuje nobenih težav več. »Morda bomo zamudili kakšen mesec in vsaj enih 5.000 ali 10.000 evrov. Potem bomo imeli pripravljen dokument za sprejem. Nato je na potezi univerza. Mi se trudimo, da uresničimo pogoje za izgradnjo kampusa; verjamem, da se bodo rektor in njegova ekipa, glede na to, da smo z univerzo sklenili 85-letno najemno pogodbo za dvorec Lant-hieri, čutili neko odgovornost do nas,« dodaja župan Princes, ki ga v naslednjem tednu čaka še en razgovor na ARSO, »da se do-rečejo poti naprej brez dopisovanj in zapletov«. Kateri so torej naslednji koraki? Protipoplavno območje je v skladu s pravilnikom, če bo študija realizirana v naravi, ni več možnosti za poplavljanje, zagotavlja župan. »Tam je treba urediti površine za poplavno vodo. Realizacija protipoplavnih ukrepov je ocenjena na 1,8 milijona, zemljišče pa je vredno milijon evrov. 800.000 evrov gremo torej v minus. S tem pa zagotovimo iste razlivne površine, kot so bile doslej,« pojasnjuje župan. Več naj bi bilo znanega čez kakšen mesec dni, v tem času je občina že naročila izdelavo OPPN za kampus. (km) TRŽIČ - 85-letnik V pristanišču z avtomobilom zapeljal v morje Izognil se je kontroli ob vhodu v pristanišče in zatem s svojim avtomobilom tipa Ford Fiesta zapeljal preko ploščadi direktno v morje. V Tržiču je včeraj zaradi utopitve umrl 85-letni moški. Pristaniško osebje je takoj sprožilo alarm in poklicalo na pomoč, vendar moškemu niso mogli pomagati, saj se je njegov avto hitro potopil do morskega dna. Moški je nekaj minut po deveti uri zapeljal med dva tovornjaka, ki sta čakala pred pristaniščem, da bi jima dovolili vstop v njegovo notranjost. Ko so pred prvim tovornjakom dvignili zapornico in je zapeljal v pristanišče, je moški pritisnil na plin in tudi sam zdrvel v luko. Takoj zatem se je odpeljal proti bankini ob termoelektrarni A2A, pri čemer so ga opazili tako njeni zaposleni kot uslužbenci pristaniškega carinskega urada, vendar ga ni nihče uspel zaustaviti. Moški je zapeljal direktno v morje, ki je pred pristaniščem globoko več metrov. Na kraj je kmalu zatem priplul patruljni čoln luške kapitanije, v pristanišče so prišli reševalci iz službe 118, potapljači finančne straže in karabinjerji, ki so klicali na pomoč še gasilce. Za dvig avto- Avto dvigajo iz morja bonaventura mobila iz vode je bil potreben poseg potapljačev iz specializiranega gasilskega oddelka iz Trsta. Okrog poldne je bil avtomobil spet na suhem. Zakaj se je priletni moški odločil za tragično dejanje, ni znano; po mnenju očividcev je pokojnik zelo dobro poznal pristanišče, saj je točno vedel, katera pot vodi do bankine. Luška kapitanija je o dogodku obvestila pristojnega tožilca na goriškem sodišču, ki je odredil preiskavo. V pristanišče so zato prišli tudi forenziki, medtem ko se je ugotavljanja vzrokov smrti lotil sodni zdravnik. Včerajšnji dan je na Tržiškem žalostno odjeknila še ena tragična vest; mladenič si je vzel življenje ravno tako v dopoldanskih urah. GORICA - Aretacija Drogo kupil na Goriškem Videmčan na hladnem Videmski sodnik Daniele Faleschini Barnaba je včeraj potrdil pripor dveh moških iz kraja Pocenia, ki so ju v petek zvečer aretirali karabinjerji iz Lignana, potem ko so v njunem avtomobilu našli drogo. Karabinjerji so skupno zasegli 60 gramov heroina in še dodatnih 16 polgramskih odmerkov istega mamila. 35-letni R.M.G. je zaprt v videmskem zaporu, saj so karabinjerji med hišno preiskavo na njegovem domu našli več predmetov, ki so potrebni za pripravo odmerkov heroina. Moški je preiskovalcem pojasnil, da je drogo kupil v znanem nakupovalnem središču v goriški pokrajini. Njegov prijatelj - 27-letni F.N. - je vozil avtomobil, na katerem so karabinjerji ustavili dvojico. Mladenič čaka na nadaljevanje sojenja v hišnem priporu; karabinjerjem je dejal, da je le pospremil 35-letnika v nakupovalno središče, vendar naj ne bi vedel, da bo njegov prijatelj kupil drogo. Izsledili vandalko / BRDA - Oljkarji Kljub trenutnim finančnim težavam snujejo nove načrte Pri Društvu oljkarjev Brda (DOB) so lani zaključili dva projekta: Bogastvo starih briških sadnih sort in Uelije II. »Zadnji projekt finančno še ni zaključen, zato imamo težave v poslovanju. V času projekta smo se morali zadolžiti, da smo izvedli zahtevane aktivnosti, medtem ko nam država doslej ni poravnala pogodbeno dogovorjenega zneska,« opozarja predsednik DOB Božidar Slivnjak. Društvo je zato občasno insolventno, vseeno pa optimistično snuje nove projekte. »Žal je res tako, plačila zamujajo, kar je res velik problem za društva, ki imajo majhne proračune in si ne morejo privoščiti čakanja evropskih sredstev,« pritrjuje Črtomir Špacapan, direktor Regijske razvojne agencije za severno Primorsko.« Za nekatera društva je to lahko tudi usodno. »Tukaj ne moremo veliko pomagati, naše kontrole delujejo zelo počasi. Upajmo, da se bo v novi perspektivi s tem v zvezi kaj spremenilo,« se nadeja Špacapan. Toda kljub začasnim finančnim težavam v briškem oljkarskem društvu že snujejo nove projekte, ki jih bodo skušali uresničiti skupaj z drugimi projektnimi partnerji. »Pripravljamo projekt Uelije III, ki naj bi ga prijavili na čezmejni razpis Interreg Slovenija - Italija in pa na razpis Leader. Tam bo na voljo veliko več denarja, kot ga je bilo v sedanji finančni perspektivi, in sicer skoraj 2 milijona evrov, kar pomeni, da bomo lahko nanj prijavili katerega od večjih projektov. Pred nami je tudi nov izziv - program Slovenija - Italija, na katerem prvič nastopamo kot Primorska,« pravi Špacapan, ki je kljub veliki konkurenci drugih projektov optimističen glede uspeha Bricev pri pridobivanju omenjenih sredstev. Obenem pa poudarja dolgo in plodno sodelovanje z italijanskimi partnerji. »Brez dobrih partnerjev na italijanski strani pravzaprav projekta ne moremo dobiti. Tako da smo zelo zadovoljni, da bodo tudi tokrat sodelovali.« V okviru novih projektov nameravajo v Goriških Brdih postaviti nameravajo briško učno oljčno pot, v okviru čezmejnega projekta z italijanskimi partnerji bi radi zagnali obmejni festival oljk in oljčnega olja, v načrtu imajo tudi projekt Goriški oljkarski center. »V vseh projektih nastopa Društvo oljkarjev Brda kot partner brez listnice, saj projekti zahtevajo določen odstotek sa-moudeležbe,« pristavlja Slivnjak. V snovanju je še čezmejni projekt v sodelovanju z avstrijskimi partnerji iz Koroške, ki so tesno povezani z Brdi. »Z njihovim sodelovanjem si obetamo širši projekt na področju turizma, saj v Avstriji oljkarstvo ni tako razvito kot pri nas. Skratka, možnosti je veliko več kot jih je bilo v minuli perspektivi,« zaključuje Špacapan. (km) Karabinjerji so izsledili 21-letno A.M. iz Gorice, ki je v zadnjih tednih s floma-strom popisala stene in vhodna vrata številnih hiš v ulicah San Giovanni, Malta in Ascoli. Mlado vandalko so v preteklosti sile javnega reda že nekajkrat obravnavale, tokrat so jo karabinjerji s pokrajinskega poveljstva ovadili zaradi oškodovanja tuje lastnine. Vinjeni in omamljeni Goriški prometni policisti so v noči s sobote na nedeljo izvedli poostren nadzor, med katerim so posebno pozornost namenili vožnji pod vplivom alkohola in prepovedanih drog. Skupno so našteli petnajst kršitev prometnega zakonika in odvzeli sedem vozniških dovoljenj. Trije moški so napihali od 0,51 do 80 gramov alkohola na liter izdihanega zraku, trije moški od 0,81 do 1,50 grama in ena ženska od 0,51 do 80 gramov. Trije mladi vozniki so pa napihali do 0,50 grama alkohola na liter izdihanega zraku. Štiri voznike so ovadili zaradi vožnje pod vplivom droge; eden je vozil pod vplivom kokaina, eden pod vplivom hašiša in dva pod vplivom marihuane. Karabinjerji v Šlovrencu V občinski sejni dvorani v Šlovrencu bo danes ob 18.30 informativno srečanje, na katerem bodo karabinjerji povedali, kako naj se zaščitimo pred goljufi in tatovi. Predvajali bodo nekaj videov in delili trijezične brošure z nasveti. Kvintet Barutti v KC Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo jutri, 21. oktobra, nadaljevala 36. koncertna sezona goriškega kulturnega društva Rodolfo Lipizer. Ob 20.45 bo nastopil beneški kvintet Barutti, ki ga sestavljajo brat Giuseppe in njegove sestre Anna, Bruna, Mila in Fio-renza. Igrali bodo Brahmsove in Schu-mannove skladbe. Vzgoja v postkapitalizmu Slovik in Dijaški dom organizirata v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri predavanje antropologinje Vesne Godina Vuk na temo »Vzgoja in izobraževanje v postkapitalizmu; kako sodobne potrošniške družbe določajo proces vzgoje in izobraževanja«. Predavanje bo v Dijaškem domu v Svetogorski ulici v Gorici. Vstop prost. I* v I v • v v Končno krožisce Po dolgoletnem čakanju je v Ronkah končno tik pred zdajci izgradnja novega krožišča med Ulico Redipuglia in cesto, ki vodi proti letališču. Javna dražba se bo zaključila pred koncem decembra, zatem bodo gradbena dela predvidoma trajala dvesto dni. Novo krožišče bo skupno stalo 600.000 evrov; dežela je dala na razpolago 300.000 evrov, 200.000 evrov je pristavila dežela, ronška občina bo nazadnje prispevala 100.000 evrov iz svojega proračuna. Novo kro-žišče bo v širino merilo osemnajst metrov, vpadnice bodo široke med 3,5 in 4 metre. Ob krožišču bodo uredili tudi kolesarsko stezo, ki bo široka 2,5 metra. »Končno je postopek za začetek gradbenih del skoraj zaključen. Ronška občina je potrdila svojo naložbo; sodelovanje z ostalimi je potrjeno, zato le upamo, da ne bo večjih zapletov in da bo gradnja čim prej stekla,« poudarja ron-ški župan Roberto Fontanot. Mamice redarke Za prometno varnost pred tržiškimi šolami ne bodo več skrbeli »dedki redarji«, saj jih bodo v kratkem nadomestile »mamice redarke«. Dedki, ki so več let opravljali redarsko službo pred šolami, se na zadnji razpis, vreden 8000 evrov, niso prijavili, tako da se je občina odločila za zadrugo, ki bo pri izbiri redark dala prednost brezposelnim ženskam in sploh materam. »Mamice redarke« bodo z delom začele sredi novembra. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 22. oktobra 2015 383 jamlje-sela na krasu - Krožni pohod društev Kremenjak in Dren v Ze dvajset let združuje Udeleženci ob zaključku pohoda v Jamljah (levo); ogled razstave gob (spodaj) foto f.b. Skoraj dvesto pohodnikov se je v nedeljo udeležilo 20. Krožnega kraškega pohoda, ki sta ga skupaj priredili jameljsko kulturno društvo Kremenjak in turistično društvo Dren iz Sel na Krasu. Start pohoda je bil letos v Jamljah, od koder so se udeleženci sprehodili do Sel. Med potjo so so si pohodniki ogledali obnovljeno črpališče pri Baredu in jamo pri Komarjih, v kateri se včasih pojavlja tudi človeška ribica. Na vrhu Kremenjaka so pohodnike pričakali člani združenja Pro Loco iz Foljana in Redipulje v zgodovinskih vojaških uniformah, medtem ko je bila v dvorani društva Kremenjak na ogled razstava gob, ki so jih nabrali člani gobarskega društva iz Tržiča. Med udeleženci pohoda je bil tudi doberdobski župan Fa-bio Vizintin, ki je skupaj s predsednikom društva Kremenjak Brunom Orettijem nagovoril navzoče ob prihodu v Jamlje, kjer je bilo poskrbljeno za kosilo. Poleg njiju je spregovoril tudi predsednik krajevne skupnosti iz Sel na Krasu Martin Švagelj. Ob zaključku pohoda so se Jameljci in Se-ljani pomerili v družabnih igrah; letos je zmaga šla v Sela. Prireditelji so nagradili tudi najmlajšega in najstarejšega pohod-nika; priznanje sta prejela Laj Pahor (letnik 2009) in Bruno Stacul (letnik 1937). V Jamljah se že pripravljajo na novo prireditev. V petek, 30. oktobra, ob 20.30 bodo predvajali dokemtarec Alek-sija Jercoga .S polko v svet - Glasbene poti bratov Avsenik. Na vrhu Kremenjaka so »kontrolo« dokumentov izvajali člani združenja Pro Loco iz Foljana in Redipulje v starih vojaških uniformah foto f.b. nova gorica - Odkritje na srečanju humanistov iz slovanskih držav Gradnik v bolgarščini Študentje po zaslugi prof. Ane Toroš spoznali tudi slovenske besedne ustvarjalce iz Italije Na novogoriški univerzi so pred dnevi izpeljali znanstveno srečanje mladih humanistov iz raznih slovanskih držav. Glavna tematika srečanja je zadevala ravno izmenjavo mnenj in pogledov na slovanske jezike s posebnim poudarkom na stičišču kultur. Znanstvenega posveta se je udeležilo kakih trideset študentov in študentk iz Slovenije, Hrvaške, Slovaške, Poljske, Bolgarije in Belorusije. Študentje in profesorji so obdelali široko pahljačo tem, ki se prepletajo v kulturnem in jezikovno zelo pestrem evropskem mozaiku, v katerem pomembno vlogo opravljajo prav slovanski narodi. Obravnavana je bila bolgarska literatura iz začetka prejšnjega stoletja, pa recepcija evropskih avtoric v slovenskih literarnih delih pred sto leti, kulturna dediščina kočevskih Nemcev, prevajalski poskusi med slovaškim in slovenskim jezikom, didaktično-metodični vidiki pouka slovenščine na slovensko-italijanskem kulturnem stičišču, moderna beloruska poezija... Bolgarska študentka je iznesla zanimivo odkritje, da je neka bolgarska pesnica že leta 1930 prevedla eno od pesniških zbirk Alojza Gradnika v bolgarščino. Malo znan prevod naj bi kmalu prispel na Goriško. Študentom predava prof. Ana Toroš Za študente je bilo posebno zanimivo plenarno predavanje docentke novogoriške univerze Ane Toroš, ki je svoj poseg usmerila v literarno ustvarjanje v zamejstvu. Tuji študentje so z zanimanjem poslušali, kakšen in kolikšen je kulturni utrip Slovencev v Italiji. To-roševa je tudi s pomočjo zvočnih posnetkov predstavila razne besedne ustvarjalce od Re- foto vip zije do Trsta, med katerimi so Silvana Paletti, Viljem Černo, Janez Povše, Jurij Paljk, David Bandelj, Boris Pahor, Evelina Umek... V popoldanskih urah je mednarodna druščina v spremstvu prof. Ane Toroš obiskala Gorico. Tam so študentje obiskali knjižnico Damir Feigel in zunanjost Trgovskega doma. Za kaj več žal ni bilo časa. (vip) štmaver - Filmski večer in pohod Na vrhu Sabotina izza oblakov posijalo sonce Med pohodniki je bilo tudi veliko otrok bumbaca S projekcijo dokumentarnega filma o Soči z naslovom Trenutek reke - 11 tempo delfiume se je v soboto v Štmavru začelo dvodnevno praznično dogajanje, ki je v nedeljo doseglo vrhunec s tradicionalnim pohodom na Sabotin. V soboto se je filmskega večera udeležila tudi Nadja Velušček, ki je skupaj s hčerko Anjo Medved avtorica dokumentarnega filma, nastalega v produkciji goriškega Kinoate-ljeja. Ob zaključku projekcije se je razvila zanimiva razprava o Soči, saj znajo Štmavrci o njej povedati marsikaj zanimivega. V nedeljo se je na vabilo štma-vrskega kulturnega društva Sabotin odzvalo okrog sto ljubiteljev hoje v naravi. Med razvalinami cerkvice sv. Valentina je župnik Marjan Markežič daroval mašo, med katero je sonce kot nalašč pokukalo izza oblakov in osvetlilo vrh Sabotina; ob sestopu z vrha je udeležence spremljalo sončno vreme, tako da so pohodniki uživali tudi ob lepem razgledu. Po pohodu se je še nekaj ljudi pridružilo udeležencem med družabnim srečanjem pri bivši štmavrski osnovni šoli, ki se je nadaljevalo do poznih popoldanskih ur. Štmavrsko društvo Sabotin s predsednikom Gabrijelom Figljem na čelu je bilo tudi tokrat deležno pohval za izredno gostoljubnost. Prenovljena Vila Vipolže uradno odpira vrata V četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri bo svoja vrata uradno odprla prenovljena Vila Vipolže v Goriških Brdih. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili Big bandu Nova, Aniki Horvat in Tinkari Kovač, skozi večer v veliki beneški dvorani Vile Vipolže pa jih bosta z zgodbami iz Ene žlahtne štori- je popeljala priljubljena Zala in Gušto. Brezplačne vstopnice je potrebno predhodno rezervirati na vilavipolze.eventbrite.com ali po telefonu na 00386-31-699458 (Aljaž Fi- lej). Organizatorji priporočajo obiskovalcem, da karte dvignejo v TIC-u Brda ali pol ure pred dogodkom v Vili Vipolže. Do nedelje bo v Vili Vipolže potekal tudi teden odprtih vrat: jutri ob 20. uri bo odprtje razstave »moda iz baula« - kratka predstava o Aleksandrinkah (Dramska skupina društvo žena Prvačine v originalnih oblekah iz 30. let), v soboto ob 17. uri bo v okviru Jazz & wine nastopil The ballard Trio (pred-prodaja vstopnic Kulturni dom Nova Gorica), V nedeljo ob 16. uri bo lov za skritim zakladom za otroke v sodelovanju z osnovno šolo Dobrovo in otroška predstava Maček Muri išče kroniko ob 17. uri. (km) 20 1 6 Četrtek, 22. oktobra 2015 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - V četrtek v Kulturnem domu Urbane zgodbe Nastopila bo plesna skupina M&N Dance Company iz Nove Gorice V Kulturnem domu v Gorici bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20.45 v okviru 25. gledališkega festivala »Castel-lo di Gorizia« plesna predstava Urban Tales v priredbi skupine M&N Dance Company iz Nove Gorice. Urbane zgodbe so klobčič življenj, katerih konci in začetki so prepleteni v živo-pisno tkanje sodobne družbe. Soba z razgledom uokvirja notranji svet posameznika, Kravata njegovo socialno delovanje. Prostor urbane družbe je park, znak družbene vpetosti kravata. Misel Ivana Cankarja »Človek mora biti sam, da bi spoznal druge«, v sodobni urbani družbi vse težje naj- de svoje mesto. Celo v zavetju lastne sobe se posameznik sooča s spomini, sanjami, frustracijami, koščki odnosov in drobci sreče. Samoto preplavlja osamljenost, fantazije nadomestijo realne stike. Naključna srečanja v parku soočijo posameznika z družbo, s pritiski množice, sistema/avtoritete, hkrati pa mu omogočijo tudi podporo skupnosti, prijateljstvo, ljubezen, nove zgodbe. Michal Rynia in Nastja Bre-mec, ustanovitelja M&N Dance Company, ustvarjata prepoznavni plesni stil ter govorico telesa. Njune metode temeljijo na novih načinih gi- banja telesa. Pod vplivom svoje plesne poti ustvarjata čist, močan izrazni ples. Fuzija med modernim plesom, baletom in hiphopom postane nov način plesa, ki presega meje prepoznavnega. Koreografa in plesalca sta priznana tako doma kot v tujini in s svojim delom navdihujeta mnoge ustvarjalce ter gledalce. Predprodaja vstopnic je v teku v knjigarni Antonini na Korzu Italia (tel. 0481-30212). Festival prireja združenje Terzo Teatro iz Gorice s pokroviteljstvom goriške občine, Fundacije goriške hranilnice in Trgovinske zbornice ter v sodelovanju s Kulturnim domom. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče »ŠTANDREŽ 2015 - ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN« v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: 8. novembra ob 17. uri »Vse zastonj!« (Dario Fo), nastopa Koroški Deželni Teater - Slovenj Gradec. 13. decembra ob 17. uri »Sleparja v krilu« (Ken Ludwig), nastopa KUD Dolomiti - Dobrova. 10. januarja 2016 ob 17. uri »Silve-strska sprava 2000« (Tone Partljič), nastopa KUD Valentin Kokalj - Visoko. 30. januarja 2016 ob 20. uri premiera »Denar z neba (Ray Cooney)«, nastopa dramski odsek PD Štandrež (ponovitev 31. januarja 2016 ob 17. uri). Prodaja vstopnic pri blagajni eno uro pred predstavo. GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: 25. oktobra v gledališču San Nicolo, Ul. 1. Maggio 84, v Tržiču »La note de le ve-dove«, nastopa gledališka skupina Brandl; predprodaja vstopnic in abonmajev v krožku ACLI v Ul. 1. Maggio v Tržiču ob petkih in sobotah 16.0017.00 ali pri Pro Loco v Ul. Dante 10 v Štarancanu ob petkih in sobotah 10.00-12.00 ter eno uro pred predstavami. Več na www.teatroarmonia.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »CASTELLO DI GORIZIA«. NAGRADA MACE-DONIO: 22. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Urban Tales«, nastopa plesna skupina M&N Dance Company; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 0481-30212). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 22. oktobra ob 20. uri »Slovenska literatura od A do Ž«, igrajo Lado Bizovičar, Jaša Jamnik in Jernej Čampelj v sklopu niza »Špas teater«; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kulturnidom-ng.si. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: 21., 22., 23., 24., 28. in 29. oktobra ob 20. uri »Krvava gora« (Gregor Brazel); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Hotel Transylvania 2«; 19.50 - 22.15 »Su-burra;«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 Woman in gold«. Dvorana 3: 17.30 »Suburra; 20.15 »Viaggio a Tokio« (niz posvečen režiserju Yasujiru Ozuju). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 »Hotel Transylvania 2«; 21.45 »Black Mass - L'ultimo gangster«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Ma-ze runner - La fuga«. Dvorana 3: 17.50 - 19.50 »Fuck you, prof!«; 21.50 »Sopravvissuto - The Martian«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Lo stagista inaspettato«. Dvorana 5: 17.00 - 19.45 - 22.15 »Su- burra«. DANES V NOVI GORICI V KULTURNEM DOMU 20.15 »Ritem norosti« (Filmsko gledališče). fl Razstave V GORICI: na sedežu kulturnega združenja Prologo v Ascolijevi ulici v Gorici poteka niz likovnih dogodkov pod naslovom »Al fine lo spirito fa quello che vuole«. Na ogled je samostojna razstava Ignazia Doliacha iz Krmina; do 31. oktobra ob delavnikih 17. 00-19.30. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V ŠTARANCANU: v občinski dvorani Delbianco bo do 5. novembra na ogled razstava ob 100-letnici prve svetovne vojne z naslovom »Marinai nel-la Grande guerra - I pontoni armati sul basso Isonzo«. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici bo do 21. oktobra na ogled razstava članov kulturnega društva DLU Tolmin. Prireja pobrateni kulturni krožek G. Mazzini Endas iz Tržiča. V GALERIJI MARIO DI IORIO v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 23. oktobra, ob 17.30 odprtje razstave akvarelov Jožeta Ceja. Umetnika in razstavo bo predstavila Cristina Feresin; na ogled bo do 10. novembra ob delavnikih 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30; vstop prost. V VILI CORONINICRONBERG na Drev. 20. septembra bosta 24. oktobra ob 16. uri in 17.30 vodena ogleda vile za otroke med 6. in 10. letom starosti z naslovom »Il palazzo incantato«. Prirejata združenje Artisti Associati in Fundacija Coronini Cronberg; najave po tel. 0481-533485 ali na info@coronini.it. V KRMINU: v muzeju teritorija v palači Locatelli je na ogled razstava z naslovom »Il senso circolare dell'arte -Luciano de Gironcoli«. Opere 1962/1972-2005/2015; do 25. oktobra od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 16.00-19.00. NA CERJU: v prostorih Pomnika branite-ljem Slovenske zemlje je na ogled razstava skulptur Sergia Pacorija »Ko bridko jeklo postane umetnina«; do 31. oktobra, informacije po tel. 00386-53304670 ali www.miren-kostanjevica.si. RAZSTAVA ROBERTA CANTARUTTI-JA »La mia casa e il fiume« je na ogled v galeriji studiofaganel na Drev. XXIV Maggio v Gorici in v Kinemaxu, v Hiši Filma, na Travniku do 31. oktobra; v galeriji studiofaganel ob torkih in četrtkih 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sredah, petkih in sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; v Kinemaxu ob odprtju kinodvorane. V MEDIATEKI UGO CASIRAGHI v Gorici je na ogled skupinska fotografska razstava »Arti e mestieri a Gorizia« članov Posoškega fotografskega krožka iz Gorice; do 6. novembra. ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu F. Prešeren v Boljuncu pri Trstu tradicionalna pevska revija »Starosta Mali princ« z nastopi štirih zborov primorskih mest. Članice društvenega ŽePZ in spremljevalce bo odpeljal avtobus iz Gorice ob 13.30. Zaradi omejenega števila mest na avtobusu je obvezna čimprejšnja prijava po tel. 0481-532092. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 21. oktobra ob 20.45 koncert kvinteta Barutti; informacije in rezervacije na lipi-zer@lipizer.it, predprodaja vstopnic in abonmajev v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici (tel. 048130212); več www.lipizer.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 21. oktobra ob 20.15 v sklopu niza »Oktober jazz« v spomin Ken-nyju Wheelerju »Everybody's song but my own«, nastopajo Zlatko Kau-čič, tolkala, Ares Tavolazzi, kontrabas in Bruno Cesselli, klavir. 24. oktobra ob 11. uri v sklopu niza »Oktober jazz« Trio Generations featuring Oliver Lak.; informacije po tel. 003865-3354013, več na www.kul-turnidom-ng.si. V VILI VIPOLŽE bo 24. oktobra ob 17. uri koncert The Jeff Ballard Trio v sklopu niza »Oktober jazz«. H Šolske vesti »ŠOLA ZA STARŠE« s priljubljenim norveškim pedagogom Godijem Kel-lerjem bo potekala 3. in 6. novembra med 17. in 20. uro v Galeriji Ars v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. S svojimi izkušnjami, toplino in duhovitostjo bo staršem pomagal razumeti, kaj se dogaja z njihovimi otroki, opremil pa jih bo tudi s potrebnim zaupanjem vase, da jim bodo znali pristopiti naproti in odpra- vili kakšno vzgojno zagato. Prijave in informacije na dru- stvo.lampyris@gmail.com ali po tel. 347-7300222 (Michela) ali tel. 0038641760671 (Suzana). Prirejata društvo za razvoj waldorfske pedagogike Lampyris in Združenje staršev otroškega vrtca Pikapolonica iz Pevme. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA STARŠE v Dijaškem domu v Gorici od 9. novembra: začetniški (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 17.15-18.30 in nadaljevalni (35 ur) ob ponedeljkih in četrtkih 18.30-19.45. Informacije in vpisovanje po tel. 0481-533495 do 30. oktobra. LAMPYRIS, društvo za razvoj wal-dorfske pedagogike prireja predavanje in prikaz drugačnih načinov učenja v osnovni šoli z naslovom »Z gibanjem do znanja« v petek, 23. oktobra, ob 17. uri v Katoliški knjigarni na Travniku 25 v Gorici. Predavala bo učiteljica na waldorfski osnovni šoli v Ljubljani Edita Šelih, ki bo s poznavanjem zakonitosti razvoja otroka predstavila moč gibalno - ritmičnih aktivnosti pri učenju; vstop prost. M Izleti »POHOD SEDMIH VRHOVSKIH ČUDES« bo v nedeljo, 25. oktobra. Med pohodom, ki je primeren za vse, bodo udeleženci odkrivali kraško pokrajino in skrite vrhovske kotičke. Zbirališče in vpisovanje med 8.30 in 9.30 v prostorih KD Danica na Vrhu, vpisnina vključuje topel obrok ob vrnitvi. SPDG prireja v nedeljo, 25. oktobra, izlet na Vrh Planje (1663 m). Obvezna prijava in prisotnost na sestanku v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu v KB centru na Korzu Verdi v Gorici. Informacije in prijave na andrej@spdg.eu ali po tel. 320-1423712 (Andrej). POKRAJINA GORICA organizira v sodelovanju s pokrajinskim prevoznim podjetjem APT in združenjem Pro Loco iz Foljana-Redipulje avtobusne izlete na temo zgodovine prve svetovne vojne: 24. oktobra bo izlet posvečen 12. soški bitki in obisku Kobarida (vrnitev ob 15. uri). 1. novembra bodo izletniki obiskali avstro-ogrsko pokopališče v Foljanu, Bračan in Oslavje. 29. novembra in 13. decembra »Itinerarij Kras 2014+«, ogled zasebnega muzeja prve svetovne vojne v Martinščini in Debele Griže ter muzeja na prostem in obnovljenega topniškega rova. 5. decembra bo izlet na Vrh in vzpetino Monte sei Busi. Zbirališče bo pred železniško postajo v Foljanu-Redipulji ob 9. uri, povratek je predviden ob 12.30. Cena vozovnice znaša 5 evrov, obvezna je najava; informacije po tel. 0481-91697, carso2014@provincia.gorizia.it; več na www.carso2014.it. H Čestitke Na včerajšnji dan je v Jamljah slavil 85. rojstni dan MARIO PAHOR. Še na mnoga in zdrava leta mu kličemo žena Rozina, Ivan, Miriam in Milka z družinami. □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. SKRD Jezero skupaj s čipkarsko šolo iz Gorice organizira tečaj klekljanja za otroke in odrasle ob četrtkih med 17. in 20. uro v društvenih prostorih v Doberdobu. Vpisovanje in informacije po tel. 338-2127942 (Katja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v soboto, 7. novembra, v Eda centru v Novi Gorici. Odhod ob 17. uri iz Doberdoba, nato z običajnimi postanki v Jamljah, v Sovodnjah pri cerkvi in lekarni, v --/ Štandrežu na Pilošču in pri lekarni, v Podgori pri telovadnici, pri vagi in na trgu Medaglie d'oro/na Goriščku. Srečanje bo ob 18. uri v restavraciji Eda centra. Vpisujejo po tel. 0481884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom in prijateljem, da bo onkolog Simon Spazzapan predaval o rakastih boleznih v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Tumovi dvorani KB centra na Kor-zu Verdi 51 v 3. nadstropju nad knjižnico Damir Feigel v Gorici. V GORICI: v dnevnem centru Mare Pensante v parku Basaglia (Ul. Vitto-rio Veneto 174) bo danes, 20. oktobra, ob 18. uri v sklopu niza »Spazio Dol-ce-Mente« Elena Pontini imela predavanje z naslovom »EduCreare: Il risveglio del Femminile«. V NOVI GORICI: V knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja: 20. oktobra ob 17. uri bo pravljica za otroke v okviru projekta Evropske pravljice. 21. oktobra ob 17. uri bo ustvarjalna delavnica za odrasle. 22. oktobra bo pesnik Ciril Zlobec predstavil svojo pesniško zbirko »Ljubezen - čudež duše in telesa«. 26. oktobra bo predavanje Hane Mučič »Porazvezno starševstvo in družinska meditacija«; več na www.ng.sik.si. V GRADU KROMBERK bo danes, 20. oktobra, ob 20. uri muzejski večer z naslovom »Velika Ledena Jama v Pa-radani - Naravoslovne značilnosti«. Predaval bo Daniel Rojšek, Zavoda RS za varstvo narave OE NG. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: 22. oktobra bo predstavitev knjige »Azrael«, z avtorjem Pierluigijem Porazzijem se bo pogovarjal Giovanni Tomasin; več na www.illibrodelle1803.it. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na novo »Srečanje pod lipami« ob 60. obletnici podpisa Videmskega sporazuma in 40. obletnici podpisa Osimskega sporazuma. Na to temo bo spregovoril diplomat, publicist in družbeni delavec Jože Šušmelj. Večer, ki ga bo vodil zgodovinar Renato Podber-sič, bo v četrtek, 22. oktobra, ob 20. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. VZPI VRH IN KD DANICA prirejata večera z naslovom »Spomini na vojno« v centru Danica na Vrhu: 22. oktobra bo domačin Virgilj Černic spregovoril o tem, kako je kot otrok doživljal fašistično oblast in o času, ki ga je preživel v partizanih. 5. novembra bosta o prvi svetovni vojni predavala Mario Mantini in David Erik Pipan, ki bosta osvetlila predvsem dogodke, ki so vezani na frontno linijo, ki je tekla skozi Vrh in ki so prizadeli domače prebivalstvo. Večera se bosta zaključila z družabnostjo. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo 23. oktobra ob 18. uri predstavitev knjige »Le difficolta grafo-motorie nella scrittura. Proposte operative dalla prevenzione all'intervento«, ki so jo napisale Marina Gortana, Michela Borean in Laura Bravar. Pogrebi DANES V PODGORI: 12.00, Licio Russian iz hiše žalosti v Ul. IV. Novembra 5/b v cerkvi, pokop na glavnem goriškem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 9.15, Claudio Suz-zi iz bolnišnice v kapelo pokopališča ob 9.30 in na pokopališču; 11.00, Emanuela Storni por. Mochini (iz Trsta) v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev. DANES V TURJAKU: 9.45, Edoardo Masat (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / ALPE-JADRAN Torek, 20. oktobra 2015 21 VILLORBA - Ob 70. obletnici prekopa petih slovenskih žrtev fašizma V cerkvi zadoneli Na juriš in Vstajenje Primorske Spomin na preteklost povezal različne mimo vsakega predsodka VILLORBA - Radi povemo ali zapišemo, kako je bilo čudovito in nepozabno, ko se vračamo s kakšnega zanimivega srečanja, a to, kar so v soboto, 17. oktobra, doživeli udeleženci spominske svečanosti v Villorbi pri Trevisu, presega vsakršno pričakovanje in se bo najbrž ohranilo v spominu kot nepozabno doživetje. Že samo vreme z božajoči-mi jesenskimi žarki se je po dneh in dneh nenehnih nalivov prijazno nasmihalo potnikom, ki so se zjutraj odpravili s Tržaškega proti Venetu, v kraje, ki jih je v najhujših vojnih letih prejšnjega stoletja zaznamovala neka slovenska prisotnost. Marsikoga je najbrž dajala radovednost, kako se bodo člani Partizanskega pevskega zbora in tržaškega partizanskega združenja VZPI-ANPI, ki so se na pot podali z dvema avtobusoma, razumeli s prireditelji spominske svečanosti. To nista bili namreč kakšna partizanska organizacija in napredna uprava, pač pa združenje veteranov italijanske pehotne vojske in ligaška občinska uprava. Prav na tem srečanju pa se je izkazalo, kako se ljudje različnih govoric, kulturnih navad in političnih pogledov lahko izvrstno razumejo med sabo in navežejo prijateljstvo, ki premaga vsakršno oviro. Kaj se je pravzaprav dogodilo? V kraju Fontane di Villorba, v bližini Trevisa, so 27. oktobra pred 70 leti izkopali posmrtne ostanke Pinka To-mažiča, Viktorja Bobka, Simona Kosa, Ivana Ivan-čiča in Ivana Vadnala, ki jih je posebno fašistično sodišče 14. decembra 1941 obsodilo na smrt in jih je naslednjega dne vod fašistične milicije usmrtil na openskem strelišču. Gre za manj znan in nekoliko pozabljen dogodek iz tistih mrkih časov. Vendar v Villorbi, geografsko in emotivno tako oddaljenem kraju, niso pozabili na umorjene slovenske fante ter jim 25. aprila lani postavili krasen spomenik na kraju, kjer je bilo nekoč pokopališče in kjer je danes čudovit park. Pobudo je sprožilo že omenjeno združenje veteranov italijanske vojske, podprla pa jo je tamkajšnja občinska uprava, ki je politično v rokah Severne lige. To velja podčrtati, kajti dokazuje, da so nam ljudje, ki jih smatramo za nasprotnike, v resnici lahko veliko bliže, kot mnogi, ki jih smatramo za prijatelje. Za boljše razumevanje zgodovinskih okoliščin naj na kratko obnovimo zadnje dejanje nekdanje tragedije drugega tržaškega procesa, to je pokopa petih slovenskih fantov. V Fontani di Villorba, na kraju, ki mu domačini pravijo Chiesa Vecchia in kjer danes stojijo lepe vile, je tedaj stalo zapuščeno judovsko pokopališče. Tjakaj so po usmrtitvi prepeljali trupla in jih zakopali. Vse je potekalo v največji tajnosti. Že sam prevoz so spremljali neverjetni var- nostni ukrepi, saj so med vožnjo zamenjali kar 47 šoferjev. Karabinjerji - prišli so z več kamioni - so ustavili ves promet skozi vas in ukazali prebivalcem, da ne zapustijo svojih stanovanj. Ukazali so izkopati skupen grob, v katerega so položili vseh pet krst. Po opravljenem delu so karabinjerji še tri mesece noč in dan stražili grob in nikogar niso pustili v bližino. Mnogim domačinom pa ni ušlo nenavadno dogajanje na odročnem zapuščenem pokopališču in počasi se je razširjal glas o pokopu nekih nevarnih "ribellov', baje Iz Istre ali Reke, kot se je tedaj šušljalo. Širil se je tudi strah pred morebitnimi povračilnimi ukrepi partizanov. Ta spomin je počasi bledel, a se je ohranil. Pri nas pa dolgo nihče ni vedel, kje so pokopali Tomažiča in tovariše. Le Ivančičevi sestri Gizeli je nekdo zaupal, kam so jih odpeljali, vendar ji je zabičal, da tega ne sme povedati nikomur do konca vojne. Po osvoboditvi je končno prišla zadeva na dan in nalogo za prekop si je prevzel Osvobodilni svet za Trst, ki je tudi priredil veličastni pogreb na Velikem trgu v Trstu. Dodati je treba, da gre velika zasluga za ohranjanje spomina na nekdanje dogajanje v Villorbi in hkrati za to, da je tam zrastel spomenik, slovenski publicistki iz Trsta, pred nedavnim prerano preminuli Lidi Turk in tega so se na sobotni proslavi vsi hvaležno spomnili. V teh dneh poteka torej 70. obletnica prekopa. Pri nas smo morda na ta dogodek nekoliko pozabili, niso pa očitno nanj pozabili ljudje, ki "so se nas nekoč bali', kot je v soboto povedal Onorio Ghi-rardi, raziskovalec krajevne zgodovine in eden najbolj zaslužnih za ohranitev spomina na slovenske fante. Pred spomenikom, ki so ga, kot rečeno, pred letom dni postavili na trgu-parku Chiese Vecchie, nedaleč od nekdanjega groba, so v soboto priredili spominsko svečanost ob prisotnosti predstavnikov veteranov vseh redov italijanske vojske. Njihovi prapori so se pomešali s prapori Partizanskega zbora, organizacije Tigr in združenja partizanov VZPI-AN-PI. Spominski venci krajevne skupnosti, ki so jih slovesno polagali ob spremljavi vojaške trobente, so se pomešali s partizanskimi in tigrovskimi venci. Italijanske priložnostne besede predsednika krajevne sekcije Združenja veteranov pehotne vojske Sergia Amadia, odbornika treviške pokrajine Gianluigija Cantarina in župana Občine Villorba Marca Serene so se pomešale s slovenskimi besedami predsednice TPPZ Rade Cergol in domačini so se pomešali v prijateljskem objemu s prišleki s Tržaškega in sosednje Slovenije, med katerimi so bili tudi nekateri sorodniki usmrčenih slovenskih fantov. Nastop TPPZ v cerkvi in svečanost pred spomenikom petim slovenskim antifašistom v Villorbi ttpz Vsi govorniki so poudarili zgled teh fantov, ki so se uprli nasilju za svobodo in boljši svet. In poudarili so pomen vrednot odporništva, ki jih je treba gojiti in posredovati mlajšim rodovom, hkrati pa se zavzeli za utrjevanje prijateljstva in sožitja. Rada Cergol je posebej poudarila, da je nekdanja tragedija združila dve skupnosti, ki bi se drugače najbrž ne bi nikoli spoznali. Dejala je tudi, da je skupnost Villorbe zagotovila pravo luč dostojanstvo dogodkom pred 70 in več leti. Orisala je lik Pinka Tomažiča, po katerem nosi ime Partizanski pevski zbor ter prinesla tudi pozdrav otrok trebenske osnovne šole, ki prav tako nosi Toma-žičevo ime. Med drugim je dejala, da je Pinko na procesu ponosno priznal svojo antifašistično in komunistično usmerjenost, je pa odločno zanikal obtožbo, da sovraži italijanski narod, ker se je zavzemal za bratstvo med narodi. Njene besede je s petjem dopolnil Partizanski pevski zbor z žalo- ČEDAD - 15. deželno zborovsko tekmovanje Corovivo Priznanja za slovenske zbore Zlati priznanji za MePZ Hrast in ZVS Jezero iz Doberdoba - Nagrajeni tudi zbori Kraški dom, Nediške doline in Slovenec Slavec V Čedadu je v nedeljo potekala petnajsta izvedba deželnega tekmovalnega zborovskega srečanja Corovivo 2015. V srednjeveški cerkvi sv. Frančiška, ki je že nekaj let prizorišče pomembnih likovnih in glasbenih dogodkov, se je predstavilo 17 zborov. Ti so bili izbrani med petindvajsetimi, na podlagi umetniškega projekta, ki so ga pred poletjem predstavili pristojni komisiji. Po celodnevnem pevskem maratonu je Gran Prix Corovivo 2015 odnesel vocalni Ensemble In Contrà iz kraja Camolli Casut pri Pordenonu. Deželno zborovsko bienalo pa so oblikovali tudi slovenski sestavi, ki delujejo v Furlaniji Julijski krajini. V A kategoriji (polifonija in monodično petje) je zlato priznanje odnesel MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča s projektom Bogastvo zvoka v večzborju - primerjava med nemškim Romanticizmom in pravoslavnim zborovskim repertoarjem. Poln in pomlajen zvok do-berdobskega zbora je navdušil publiko in žirijo. Zlato plaketo je odnesla v B kategoriji (ljudski repertoar, vocal, pop, jazz, gospel in spiritual) ŽVS Jezero iz Doberdoba pod vodstvom Daria Ber-tinazzija s projektom Predelave slovenskih ljudskih pesmi med XX in XXI stoletjem: žensko vokalno Doberdobski zbor Hrast po nastopu v čedajski cerkvi skupino je žirija nagradila tudi s posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe v B kategoriji za priredbo Ambroža Čopija ljudske pesmi Da lipa ma! Ke bej na je? Srebrno odličje je v B kategoriji prejel MoPZ Kraški dom s projektom Oj ta soudaški stan. Moški glasovi pod vodstvom Vesne Guštin so v jutranjih urah obarvali srednjeveško cerkev in pognali nedovoljen navdušen aplavz tudi med izvedbo. V A kategoriji so bronasto plaketo prejeli pev- ci mešanega zborovskega sestava Nediške doline pod vodstvom Davideja Tomasetiga in bili deležni posebne pohvale za projekt Zborovske pesmi v Benečiji: avtorska glasba in narečna poezija, ki ga je sestavil David Klodič. Bronasto priznanje pa so v isti kategoriji prejeli tudi pevci MePZ Slovenec Slavec iz Ricmanj in Boršta pod vodstvom Danijela Grbca s projektom Poslovilna pisma Pinka Tomažiča - Mati, Življenje in Dolžnost, skladatelja Aleksandra Vodopivca. stinko Žrtvam ter zaključil z mogočno Vstajenje Primorske. Na svečanosti je nastopil kitarist Aljoša Saksida z dvema pesmima iz pisem Pinka Tomažiča, ki ju je sam uglasbil. Veteransko združenje je še pred spominsko svečanostjo omogočilo gostom iz Trsta in Slovenije ogled vojašnice v Monigu pri Trevisu, v kateri je bilo taborišče, skozi katero je šlo od septembra 1942 do razpada fašistične Italije več tisoč slovenskih zapornikov. V njem je v glavnem zaradi lakote ugasnilo 189 življenj. Med njimi je bilo več kot petdeset otrok. Vojašnica je skoraj v celoti ohranila nekdanji videz. Najbolj živahen in prijeten ter nepozaben del srečanja v Villorbi je potekal zvečer v tamkajšnji župni cerkvi, kjer je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in navdušil prisotne. Partizansko petje v cerkvi je dokaj nenavaden pojav, prireditelji in poslušalci, vključno z župnikom don Paolom, pa so ga sprejeli kot nekaj normalnega, z vidnim navdušenjem do petja in do njegove sporočilnosti, ki sloni na želji po svobodi, enakosti, pravičnosti in prijateljstvu med narodi, za katero so se borila partizanska gibanja po vsem svetu in žrtvovala v ta namen brezštevilna življenja. Zbor je tudi tokrat zaključil z Vstajenjem Primorske, pri čemer je vstala vsa cerkev. Mladi župnik je na koncu pohvalil petje zbora in se mu prisrčno zahvalil za nastop, hkrati pa ga povabil, da zapoje še kakšno pesem mimo sporeda in zbor pod energičnim vodstvom Pije Cah mu je rad ugodil z udarniško pesmijo Na juriš. Tudi predsednik veteranov Amadio, ki je v zaključnem pozdravnem nagovoru sintetiziral pomen in namen proslavljanja izkopa slovenskih domoljubov in antifašistov ter izrazil željo po nadaljnjem prijateljevanju in sodelovanju krajev, kjer so so bili usmrčeni in kjer so bili pokopani, je zaprosil za ponovitev in zbor mu je odgovoril z italijansko pesmijo Auschwitz. Zadovoljstvu ni bilo konca in predsedniku Amadiu je v imenu tržaškega VZPI-ANPI in slovenskega prebivalstva odgovoril s priložnostnimi besedami Dušan Kalc, ki se je navezal na dogodke pred 70 leti ter med drugim poudaril, da nas mora bolj kot smrtna žetev iz preteklosti združevati življenjska vizija pravičnejše in boljše prihodnosti. Prijateljsko vzdušje se je sproščeno nadaljevalo pozno v večer v župnišču, kjer so prostovoljci veteranskega združenja priredili obilno zakusko s paštašuto, ki jo je delil sam župnik don Paolo. Res nenavadno in atipično srečanje, a hkrati tako iskreno, pristno in razigrano, kot ga človek redko doživi. In v tem tiči ves smisel sožitja, ki mora ljudi zbliževati in jih napajati z vero v človeka in v boljše življenje. 2 2 Torek, 20. oktobra 2015 KULTURA / BORŠTNIKOVO SREČANJE - V Mariboru se nadaljuje gledališki festival Občuteni aplavzi za Trst, mesto v vojni SSG se bo jutri predstavilo s Hlapci, v četrtek pa še s Čarobno goro Slovensko-italijanska igralska ekipa predstave Trst, mesto v vojni Jubilejno Borštnikovo srečanje je čez polovico svojega programa. V nedeljo je sklopu tekmovalnega programa na odru Stare dvorane SNG Maribor potekala uprizoritev predstave Trst, mesto v vojni - njeni koproducenti so kot znano Slovensko stalno gledališče, Stalno gledališče FJK Il Rossetti in društvo Casa del lavoratore teatrale. Občinstvo v skoraj polni dvorani je dvojezično uprizoritev sprejemalo z veliko koncentracijo in ob zaključku predstave, ko se pojavi tišina, je bil občutek recepcije nadvse pozitiven, sledilo je dolgo in navdušeno ploskanje, so poročali prisotni na ponovitvi. »Občutki in dogajanja so enkratni,« sta povedala igralca v predstavi Adriano Giraldi in Maria Grazia Plos, ki sta letos prvič nastopila na Borštnikovem srečanju. »Tudi druženje po predstavi, ki se je zavleklo kar dolgo v mariborsko noč, je dodatno prispevalo k navdušenju nad izkušnjo,« je prišepnila tržaška igralka. Včeraj dopoldne pa je v Vetrinj- skem dvoru v Mariboru potekal pogovor o predstavi. Svoje vtise so podali režiser Igor Pison, dramaturginja Eva Kraševec, avtor slovenske literarne predloge Marko Sosič in večina igralske zasedbe, ki sta jo sestavljala tudi Eleonora Angioletti in Adriano Brai-dotti, ki sta v predstavi nadomeščala Massimiliana Borghesija in Roberto Colacino. V predstavi nastopajo še Ni-kla Petruška Panizon, Lara Komar, Primož Forte, Tadej Pišek, Maurizio Zacchigna in Lorenzo Zuffi. Občutki o predstavi so bili nadvse dobri, pogovor pa je moderatorka Simona Hamer usmerila še zlasti v odkrivanje zapletenih dinamik, ki so iz dveh literarnih predlog, italijansko je napisal Carlo Tolazzi, pripeljale do prave predstave. Marko Sosič je spregovoril o občutkih, ki jih je imel, ko je zaključeno dramsko besedilo, ki ga sestavljajo dolgi prozni monološki fragmenti, prepustil gledališču, režiserju, dramaturgi-nji itd., skratka »usodi predstave«. boštjan lah, matej kristovič Velike pozornosti so bila deležna tudi razmišljanja o recepciji predstave. Izziv je predstavljala namreč pripoved o prvi svetovni vojni, ki je nihče od ustvarjalcev seveda ni doživel. Pravilna se je najbrž izkazala izbira, da so se ustvarjalci bolj usmerili v razmišljanja o vojni in se tako niso poskusili dokopati do zaključenih tez o tem, kar vojna je, ali pa do patetične estetike umiranja ljudi. Dekle iz občinstva je tako izjavilo, da je s predstavo, ki jo je prizadela, doživela popolno identifikacijo. Interakcija med ustvarjalci predstave in občinstvom je postala bolj sproščena, ko je ob zaključku pogovora beseda tekla o Trstu ter o njegovih jezikih in gledališčih. Iz publike se je večkrat oglasil tudi umetniški vodja SSG Eduard Miler. V deževnem Mariboru se 50. Borštnikovo srečanje nadaljuje. Slovensko stalno gledališče bo spet na vrsti jutri s predstavo Hlapci. (mlis) NUK - Jezikoslovčevo zapuščino predali osrednji slovenski knjižnici Toporišičevi mejniki Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) je prejela zapuščino jezikoslovca Jožeta Toporišiča, ki ji jo je predala akademikova družina. Zapuščina obsega več kot 20 škatel rokopisov, tipkopisov s popravki, korespondenco in več publikacij. Obenem so včeraj v NUK predstavili tudi Topori-šičevo leto, ki bo potekalo vse do 11. oktobra 2016. Kot je na novinarski konferenci povedal vodja rokopisne zbirke in zbirke redkih tiskov NUK Marijan Rupert, so veseli zbirke enega največjih jezikoslovcev 20. stoletja. Toporišič je s svojim delovanjem ter z več kot 2000 članki in drugimi objavami postavil mejnik v slovenskem jezikoslovju, za njim pa ostaja velika vrzel, je spomnil Rupert. Prejeto gradivo se bo pridružilo zapuščini drugih pomembnih osebnosti s področja hu-manistike. Omenil je, da hranijo tudi vrsto jezikoslovnih dokumentov, od slovnice patra Hipolita, zapuščine jezikoslovcev, kot sta Jernej Kopitar in Franc Metelko, pa vse do gradiva sodobnejših jezikoslovcev. Del Toporišičevega gradiva bodo po Rupertovih besedah predstavili tudi na razstavi Slovenske slovnice in slovarji: Poljub z jezikom, ki jo bodo v NUK skupaj z mednarodnim slove-nističnim simpozijem odprli 19. novembra. Tomaž Toporišič, ki je zapuščino Jože Toporišič arhiv zbral skupaj z bratom Andrejem, je povedal, da je šlo za obsežno delo, saj je imel oče kar dve knjižnici. Gradivo so izročili NUK, kjer je jezikoslovec veliko časa preživel že kot študent. Knjižnica Brežice v spomin na decembra lani preminulega jezikoslovca pripravlja Toporišičevo leto. Uradni začetek je bil 11. oktobra, na akademikov rojstni dan. Med preteklimi dogodki sta še preimenovanje Osnovne šole Dobova in simpozij, ki so ga pripravili v sklopu Pleteršnikovih dni. Med prihodnjimi projekti je direktorica knjižnice Brežice Tea Bem-koč izpostavila odkritje spominske plošče na Toporišičevi rojstni hiši v Mostecu, odprtje Posavske muzejske vitrine v spomin na jezikoslovca ter sklepno prireditev s simpozijem in proslavo. Zavzemali se bodo tudi za postavitev večjega spominskega obeležja na Mostecu in na Vegovi ulici v Ljubljani, poimenovanje ulice ali katere druge javne površine po njem, preimenovanje ene izmed predavalnic Filozofske fakultete in nagrade za študente slovenistike. Bodoči akademik Jože Toporišič se je rodil leta 1926 na Mostecu pri Brežicah. V svojem bogatem profesionalnem življenju je urejal oblikoslovje in besedotvorje, skladnjo, stilistiko, pravopis in pravorečje, se ukvarjal z dialektologijo, raziskoval zgodovino knjižnega jezika ter se precej ukvarjal s kritiko. Pisal je tudi učbenike, urejal revijo Jezik in slovstvo ter Slavistično revijo. Po besedah profesorice na oddelku za slovenistiko Irene Orel se je podpisal pod več kot 20 samostojnih knjižnih del. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Slovenska slovnica, ki je doživela štiri izdaje (1976, 1984, 1991 in 2204), Slovenski pravopis in Enciklopedija slovenskega jezika. (STA) JENKOVA NAGRADA - Miklavž Komelj Kot mali labirint Prejel jo je za pesniško zbirko Noč je abstraktnejša kot n Jenkovo nagrado je letos za pesniško zbirko Noč je abstraktnejša kot n prejel pesnik Miklavž Komelj. Nagrajenec je za STA dejal, da mu je zbirka ljuba, ker ima svoj svet z vsemi protislov- ji: »Ni neka preprosta izjava, ampak je tak mali labirint.« V čast mu je, da je drugič prejel nagrado, poimenovano po njemu zelo ljubemu pesniku. Žirija je v utemeljitvi zapisala, da je zbirka Noč je abstraktnejša kot n Miklavža Komelja obenem komunikativna, eruditska, drzna, eksperimentalna in angažirana. Žirija jo je nagradila, »ker se je v njej avtor s kombinacijo pesniškega in logično razpravljalnega diskurza odločil brezkompromisno razgraditi, preizprašati ter na novo oblikovati pomen in vrednost najrazličnejših pojavov, ki bistveno zadevajo sodobnega človeka.« Član letošnje žirije Goran Dekle-va je v utemeljitvi nominacije za nagrado zapisal, da Komeljeve pesmi težijo k temu, da bi izrekle svet, hkrati pa odpirajo vrata možnosti drugačnega mišljenja in čutenja ter sporočajo, da se ne gre predajati malodušju. Po mnenju Dekleve se Komeljeva pesem pred bralca postavlja kot »samoizpolnjujo-ča se prerokba«. Komelj je za STA povedal, da je utemeljitev zelo navdušeno napisana in delo na nek način poveličuje, a je to seveda pogled bralca. Pojasnil je, da so v zbirki zagotovo prisotne omenjene aspiracije, in dodal, da vključuje težnjo k sublimnemu. Kot avtor sicer o zbirki težko sodi, je pa zanj ena najljubših. Žirija je letos, posebej pri že uveljavljenih avtorjih, iskala neko novost glede odprtosti zbirke bralcu, jezikovne inovativnosti in drugih kriterijev ali celo presežek v dosedanjem pesniškem opusu. Komelj nastajanja svojih del ne doživlja strogo linearno, saj je na primer v zbirki tudi pesem v prozi iz leta 1989. Opomnil je, da ima nagrajena zbirka la-birintsko strukturo in skuša pravzaprav problematizirati linearno progresijo v času: »Skuša se soočati z nekim konkretnim trenutkom skozi različne čase. Tudi njen moto je po Emilu Benvenistu: Vse je v času, razen časa samega.« A ta moto ni ključ za branje dela. Dodal je, da ga pri pisanju zanima, kako vzdržati notranja nasprotja, protislovja ali celo nekonsistenco in na tej podlagi izoblikovati stališče. Komelj je v uvodu k zbirki esejev Nujnost poezije, ki je prejela Rožanče-vo nagrado, zapisal, da »nujnost poezije« ni v tem, da ji je treba priznati neko vlogo v svetu, ampak v tem, da je treba svet v temeljih spremeniti. Na vprašanje, ali je ta misel vplivala tudi na nagrajeno zbirko, je Komelj pojasnil, da je smisel poezije v tem, da drugače postavlja te temelje: »Ko poezija govori o svetu, ne govori deskriptivno, ampak se skuša dotikati tudi tistih fantazmatskih mehanizmov, na katerih je svet zgrajen. Skuša postaviti pod vprašaj, ali drugače utemeljiti, neko temeljno razmerje do simbolnega.« Doslej je Komelj za svoja dela prejel že malo Prešernovo nagrado, Vero-nikino nagrado, Župančičevo nagrado, že omenjeno Rožančevo nagrado, letošnja Jenkova pa je njegova druga. Prvo si je leta 2006 delil z Josipom Osti-jem. Tedaj je žirijo prepričal z zbirko Hipodrom. Jenkova nagrada bo letos zgolj simbolična, bo pa vključevala literarno turnejo nagrajenca po Sloveniji. Kome-lja je ob lanski podelitvi nagrade najbolj motilo, da se je suverena gesta zavrnitve denarnega dela nagrade, kar je storila dobitnica Anja Golob, v javnosti interpretirala v popolnoma podtikajoče namene in da teh zadev v Sloveniji ni mogoče ločiti. Komelju je prejem druge Jenkove nagrade v čast, še posebej zato, ker se imenuje po pesniku, ki mu je zelo ljub: »Mogoče je prvi slovenski pesnik, ki v svojih najboljših delih izpostavi nean-tropocentrično perspektivo, obenem pa zelo duhovit človek. Lani je bilo okoli nagrade precej zdrah v medijih. Če preberemo nekatere Jenkove pesmi, bi morda v njih našli komentarje na vse to.« Jenkovo nagrado so lavreatu izročili v nedeljo na slovesnosti v Po-dreči. (STA) Med knjigami z vsega sveta tudi tri slovenske Mednarodna mladinska knjižnica v Munchnu je v letno zbirko priporočenih knjig s področja otroške in mladinske literature z vsega sveta Bele vrane uvrstila tudi tri slovenske otroške knjige. To so Živalska kmetija Andreja Rozmana Roze in Damijana Stepančiča, avtorska slikanica Maje Kastelic Deček in hiša ter knjiga Tanje Komadine Fino kolo. Katalog zbirke vsebuje 200 knjig v 36 jezikih. Strip Živalska kmetija prinaša zgodbo o Orwellovi prašičji vladavini v preobleki Rozmana Roze in Stepančiča. Znameniti upor živali proti brezdušnemu gospodarju kmetije, s katerim je Orwell umetniško izrazil uničujočo kritiko komunistične diktature in vsakršnega političnega strahovladja, je Rozman postavil na slovensko Janežičevo kmetijo. Kastelčeva je za izvirne ilustracije v slikanici Deček in hiša letos prejela Levstikovo nagrado. V obrazložitvi so zapisali, da je slikanica subtilna umetnina, ki likovno popolno in sporočilno večplastno omogoča vstop v misterij stare hiše neznanega, a vendar vsem znanega mesta. Album Fino kolo temelji na literarni predlogi Manke Kremenšek Križman iz zbirke kratkih zgodb Dvoriščna okna. Strip pripoveduje zgodbo o dečku iz Mostarja, ki je med vojno v Bosni sanjaril o kolesu iz trgovinske izložbe. Kmalu se je deček preselil v Ljubljano, v povsem novo okolje, zato kolesa ni dobil, a želja po njem je ostala. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 22. oktobra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 La prova del cuo-co 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Cosi lontani cosi vicini 23.30 Porta a porta RAI2 6.0014.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Il tocco di un angelo 8.05 Nad.: Le sorelle McLeod 9.30 13.30 Rubrike in vreme 10.30 Cro-nache animali 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30 Dnevnik 16.15 Serija: Senza traccia 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Hawaii Five-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.15 Stasera tutto e possibile 23.35 Sorci Verdi RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Regio-ne 8.00 Agora 10.00 Parlamento Spazioli-bero 10.10 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nel-la prateria 15.55 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Variete: Blob 20.15 Sconosciu-ti 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 13.05 Switched at Birth 13.55 Sabrina, vita da strega 14.45 Stargate Atlantis 15.30 Andromeda 16.15 Star Trek: Enterprise 17.05 Novice 17.10 Robin Hood 17.55 Beauty and the Beast 18.45 Reign 19.35 Under the Dome 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Serija: Impazienti 15.10 Serija: Un medico in famiglia 17.00 Nad.: Legami 17.45 Novice 17.50 Nad.: Valeria 18.35 Nad.: La signora in rosa 20.15 Serija: Che Dio ci aiuti 21.20 Serija: L'ispetto-re Gently 23.00 Serija: Chiamata d'emer-genza _RETE4_ 6.50 Serija: Rescue Special Ops 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: R.I.S. - Delitti im-perfetti 10.45 Ricette all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Flikken -Coppia in giallo 16.35 Film: Due stelle nel-la polvere (vestern, '67) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avan-ti un altro 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'invadenza 20.20 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Kickboxer - Il nuovo guerrie-ro (akc.) 22.55 Mainstream 2015 23.20 Film: The White Storm (akc.) _RAI5_ 13.30 Capolavori della natura 14.25 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.30 Wild Africa 15.25 Opera: Pelleas et Melisande 18.45 Novice 19.00 Un lento viaggio africano 19.45 Art of... Cina 20.40 Passepartout 21.15 Film: Viaggio verso il sole (dram.) 23.15 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.40 23.20 Roma Daily 13.55 Film: Joe Bass l'implacabile (vestern, '68) 15.45 Film: Piume di struzzo (kom., '96, i. R. Williams) 17.45 Novice 17.50 Film: Professione in-ventore (kom., '10, i. K. Spacey) 19.35 Film: Porgi l'altra guancia (kom.) 21.15 Film: Va-jont - La diga del disonore (dram., It., '01) 23.35 Film: Commediasexi (kom., It., '06, i. P. Bonolis) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.15 19.25 Nad.: Terra Nostra 13.00 Nad.: Rosso San Valentino 14.00 Serija: I misteri di Murdoch NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (18. oktobra 2015) Vodoravno: Woody, kas, sak, kis, Allen, Oslavje, Alo, Ita, ratar, Alarih, Van-dali, K. S., amaro, armada, Pato, A. M., Ari, fanatizem, kordovan, lanolin, Asta, areal, S. N., K. I., mlinarstvo, Ekart, Diane Keaton, ralo, Al, lok, odeja, ask, Micheli, Ni, Atenka, icek, interes, Dior, rap, tat, Eva, ANPI; na slikah: Woody Allen, Diane Keaton. 21.10 Film: Biancaneve e il cacciatore (fant., '12, i. K. Stewart, C. Hemsworth, C. Theron) 23.45 Maurizio Costanzo Show _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Serija: Settimo cielo 10.25 Serija: Royal Pains 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Grande Fratello 13.25 Šport 14.00 Nan.: Simpsonovi 14.25 Nan.: Futurama 14.55 Serija: The Big Bang Theory 15.25 Serija: 2 Broke Girls 15.55 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.45 Nan.: La vita secondo Jim 17.40 Nan.: Mike & Molly 18.05 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 20.20 Champions League Live 22.45 Speciale Champions 23.25 Film: Death Race - Inferno (akc.) _IRS_ 14.30 Film: Tanto va la gatta al lardo... (kom.) 16.20 Note di cinema 16.25 Film: Finché c'e guerra c'e speranza (dram.) 18.45 Supercinema 19.15 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger Grey's Anatomy 15.25 Serija: Providence 17.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.30 Ro-tocalco Adnkronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Il caffe dello sport 15.15 Live 18.00 23.55 Trieste in diretta 19.20 Apriti cielo 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 23.30 Tisane, uguenti e cachet _LAEFFE_ 10.45 Chef Sara in Italia 11.4013.40 Il cuo-co vagabondo 12.45 Bourdain: Cucine segrete 14.45 Chef Sara sulle Alpi 16.40 Jamie: Menu in 30 minuti 18.45 Il re dello street food 19.55 Novice 20.00 Viaggi nudi e crudi 21.05 Nad.: Annika - Crime Reporter 22.50 Film: Secret Window (triler, '04, i. J. Depp) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Nuova Zelanda 16.15 Agenti Speciali Property - New York 17.15 Buying & Selling 18.15 Love It or List It - Prendere o lasciare 19.15 Affa-ri al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 MasterChef Italia 23.15 X-Factor 2015 - Home Visit _DMAX_ 12.30 Turtleman 13.20 Cattivissimi amici 14.1019.30 Rimozione forzata 15.05 23.45 Video del tubo 15.55 Te l'avevo detto 16.50 Property Wars 17.45 Cacciatori di te-sori 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Affari a quattro ruote 21.10 Unti e bisunti SLOVENIJA1 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 11.1518.20 Kviz: Vem! 11.45 Obzorja duha 12.20 Nad.: Blisk 13.0015.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.10 Potepanja - Barangolasok 15.50 18.05 Risanke in otroške oddaje 16.25 0.35 Profil 17.30 Potopisna serija: Vodni krog 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 21.00 Film: Pronti a morire (vestern, '95, i. S. Stone, L. DiCaprio, R. Crowe) 23.00 Storie di cinema _laz_ 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Murder 10116.30 Serija: Ironside 18.20 Serija: Il commissario Cordier 20.35 0.15 Otto e mezzo 21.10 Di Martedi _lazd_ 6.20 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.50 11.25, 19.00 Cuochi e fiamme 8.40 I menu di Benedetta 13.30 21.10 Nad.: 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Dok. film: Hiške 22.00 Odmevi 23.05 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 19.00 Risanke in otroške oddaje 8.15 Zgodbe iz školjke 9.05 Točka 10.05 Čez planke 11.00 17.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.45 Slovenski pozdrav 16.05 Dober dan 18.00 Nad.: Pokličite babico 19.45 Inf-odrom 20.00 Presenečenja 20.55 Film: Maraton (dram.) 22.45 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.45 Avtomobilizem 15.00 Arhivski posnetki 15.50 FJK fotografija 2015 16.20 19.25, 23.30 Šport 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Posvečeno Kopru 21.15 Boben 22.30 Potopisi 23.00 Istra in... _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.50 9.40, 10.50, 12.05 Tv prodaja 8.05 17.20 Nad.: Odpuščanje ljubezni 9.55 Sanjska ženska 11.05 Nad.: Grehi preteklosti 12.20 20.00 Gostila išče šefa 13.50 Nad.: Usodno vino 14.55 Nad.: Plamen v očeh 16.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.30 Vreme in no- Torek, 20. oktobra Raimovie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Vajont Italija 2001 Režija: Enzo Martinelli Igrajo: Daniel Auteuil, Laura Morante in Michel Serrault Močno grmenje se je slišalo do Longaroneja. Plaz z dvestošestdeset milijoni kubičnih metrov skale se je zrušil in padel v umetno jezero. Voda, ki je je bilo v tistih dneh ogromno tudi zaradi gostih padavin je prekipela in popolnoma uničila vse kar je dobila na poti. Na pobočju med vasicama Erto in Casso, je tragedija zahtevala 1910 življenj. Milanski režiser Renzo Martinelli se je filmsko lotil pripovedovanja tistega dogodka. Kinematografski prepis je nekoliko prenasičil s posebnimi efekti luči in zvokov, vseeno pa mu je uspelo, da je vizuelno jasno obrazložil kaj se je zgodilo v tisti noči a tudi mesece in leta pred tragičnim dogodkom na tistem delu Dolomitov. Pri pisanju scenarija se je zgledoval po tem, kar je svoj čas zapisovala poročevalka dnevnika L'Unita, Tina Merlin, ki je dolgo napovedovala po njenem mnenju neizogibno tragedijo. vice 21.30 Preverjeno 23.00 Serija: Dekle s popolnim spominom 23.55 Serija: Na kraju zločina - Miami _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke in otroške serije 8.20 12.25 Serija: Družinsko bojišče 8.45 16.35 Serija: Zmešana soseda iz stanovanja 23 9.10 Serija: Vampirski dnevniki 10.05 11.15, 12.55 Tv prodaja 10.20 Serija: Beli ovratnik 11.3017.05 Nan.: Lepo je biti sosed 13.25 Serija: Beverly Hills 90210 14.25 Film: Top Gun (akc., '86, i. T. Cruise) 19.00 Serija: Kar po, pa bo 20.00 Nogomet: UEFA Liga prvakov, Arsenal -Bayern 23.30 Film: Nevarnost v Bangkoku (akc., '08, i. N. Cage) PLANETTV 10.55 13.15 Nan.: Talenti v belem 11.50 Tv prodaja 12.20 Ellen 14.10 Nad.: Sulejman Veličastni 15.15 Nan.: Allo allo 15.55 Nan.: Prijatelji 16.30 20.00 Nad.: Ena žlahtna što-rija 17.40 21.25, 22.30 Kmetija: Nov začetek 19.00 21.05 Danes 19.30 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 23.00 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.10 Hevreka - Iz sveta znanosti; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.10 Music Box; 17.15 Jezikovna rubrika, sledi Music Box; 17.30 Odprta knjiga: Johann Wolfgang Goethe: Izbirne sorodnosti - 2. del, sledi Music Box; 18.00 Dolga pot - Begunske zgodbe otrok v prvi svetovni vojni (piše Vili Prinčič), sledi Music Box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enjastih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Jazz in jaz; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle de-gli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 20.00 In minoran-za; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 18.35, 21.00, 22.00 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Volare nel tempo; 23.00 Pic Nic Electronique; 0.00 Nottetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 22. oktobra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / 2000 m...........-2 2500 m...........-4 2864 m...........-6 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah 3 in v gorah 3,5. Vojna New Yorka s podganami za zdaj neodločena Na Expu v nedeljo spekli najdaljšo bageto na svetu NEW YORK - Posebna mestna številka za razne pritožbe 311 bo imela letos več kot 24.000 prijav zaradi podgan. Ni dvoma, da v New Yorku ponoči kraljujejo podgane, še posebej tam, kjer ni veliko potepuških mačk. Meščane je nedavno razburil posnetek podgane na spletni strani YouTube, ki si je po stopnicah na postajo podzemne železnice vlekla cel trikotni kos pizze, kar bi ji moralo zadostovati za cel mesec. Natančnega števila podgan v mestu, kjer so postale že neke vrste neuradna maskota, ni mogoče izračunati. Lanska doktorska študija na univerzi Columbia je ocenila, da jih je okrog dva milijona. Mit, da jih je v 8-milijonskem mestu več kot ljudi, naj bi bil tako razbit. MILANO - Peki iz francoskih in italijanskih pekarn so v nedeljo v Milanu na svetovni razstavi Expo 2015 spekli najdaljšo bageto na svetu, dolgo 122 metrov, so včeraj potrdili sodniki Guinnessove knjige svetovnih rekordov. Okoli 60 francoskih in italijanskih pekov je v nedeljo za to tanko francosko štruco ki jo odlikujeta hrustljava skorja in mehka sredica, porabilo skoraj sedem ur. Bageto so spekli s premično pečico, ki so jo vlekli vzdolž pripravljenega testa. Pekli so jo v ritmu 20 metrov na uro, največji izziv pa je bil izogniti se trganju kruha. okoljska olimpijada - V Franciji Slovenska dijaka zmagala z letečim zračnim filtrom LJUBLJANA - Dijaka tehnične gimnazije Krško sta z idejo letečega filtra za čiščenje zraka prišla do zmage na 16. okoljski mediteranski olimpijadi v francoskem mestu Villefranche sur Mer. Zasnova letečega filtra je produkt dijakov Tima Kolmana in Jana Simončiča. Ideja mladih raziskovalcev, ki je nastala pod mentorstvom profesorice Veronike Gradišek, se je na mednarodno tekmovanje uvrstila po zmagi na natečaju društva Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) Posavje na temo ino-vativnih ukrepov za razvoj Slovenije in Sredozemlja. Zmagovalno idejo je v Franciji zastopal dijak Tim Kolman. Na tekmovanju, ki je potekalo konec septembra, je sodelovalo 21 držav iz Evrope, Azije in Afrike. Med vsemi prijavljenimi ekipami na olimpijadi, ki jo je organizirala Evromediteranska mreža za človekove pravice, je mednarodna komisija v finale izbrala pet ekip. Poleg Slovenije so se med najboljše uvrstile še ekipe Maroka, Alžirije, Libanona in Italije, so sporočili iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEG). »Med dijaki želimo širiti inovativ-nost in okoljsko zavest - to smo združili pri drugih letnikih Gimnazije Krško, kjer smo pri pouku geografije nekaj ur namenili načrtnemu generiranju idej za boljše okolje. Dijaki so razmišljali široko - o načinih za izboljšanje kvalitete zraka, vode, prsti, bivanja nasploh. Izmed zamisli smo izbrali najboljše, jih dodelali in poslali na razpis regijske pisarne ZEG Posavje,« je pojasnila Gradi-škova. Kot sta v zmagovalnem projektu zapisala dijaka, naj bi naprava sesala ter filtrirala zrak, sončne celice na njej pa bi omogočile okolju prijazno delovanje. Filtri za izboljšanje kakovosti zraka bi se namestili na naprave, ki že imajo neko funkcijo, s pomočjo kemikov, fizikov in biologov pa bi iznašli različne načine za zajemanje posameznih vrst polutantov. Na natečaju je bilo med drugim potrebno upoštevati okolju prijazne inovati-vne tehnologije, zelena delovna mesta in pridobivanje energije. (STA) Separatistični vzhod Ukrajine krasijo Stalinovi portreti DONECK - V središču Donecka, prestolnici separatističnega vzhoda Ukrajine, po novem visijo trije veliki portreti sovjetskega diktatorja Josifa Stalina. Podobe sporne zgodovinske osebnosti pa ne krasijo le glavnega trga v Donecku, temveč so tudi obvezni modni dodatek separatističnih voditeljev, ki obžalujejo razpad Sovjetske zveze. Portrete Stalina v Donecku spremljajo tudi njegovi slavni citati, ni pa zraven niti besedice o represiji njegovega režima in lakoti, ki je v 30. letih minulega stoletja med Ukrajinci zahtevala pet milijonov mrtvih. Vodja separatistov v Donecku Aleksander Zaharčenko obžaluje razpad Sovjetske zveze. Kot je dejal, je bila velika napaka, da so to veliko državo uničile Cia in druge tajne službe. »Evropa in druge države so se nas bale kot hudiča,« je dejal 39-letni nekdanji poveljnik, ki najraje nosi kamuflažna oblačila. Separatisti se pri oblikovanju svoje nove identitete tudi sicer zatekajo k sovjetski preteklosti. Ozemlja, ki jim vladajo, so poimenovali ljudske republike, oživljajo pionirčke, svoj organ za varnost pa so poimenovali ministrstvo za državno varnost. To ime je med letoma 1946 in 1953 nosila tudi Stalinova tajna policija. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu I in Gorici). Na EXPO-ju v Milanu pred paviljonom Slovenije smo v dobri družbi z užitkom prebirale Primorski Dnevnik! sara kosuta