! THE OLDEST AND MOST POPULAR I SLOVENIAN J NEWSPAPER IN UNITED i STATES OF AMERICA. § frittttuiiiiuiiiiiiiiiiuiiuiiinuiiiutiiMiHiiiiimjr. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO ČLAS1LO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — S. P- DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ' Mwm I NAJSTAREJŠI j 1 IN NAJBOLJ 1 1 PRILJUBLJEN a I SLOVENSKI § LIST V 1 ZDRUŽENIH I DRŽAVAH I AMERIŠKIH, g ^mmmiiiiiiiiutaiiiuuiimmuiiutmuittuiuiB LETNIK XXXIV. Coolidge pacifist. COOLIDGE JE V SVOJEM GOVORU PRED MNOŽICO 50.000 OSEB GOVORIL O SVETOVNEM MIRU IN APELIRAL NA EVROPO NAJ MISLI LE NA TRAJNI MIR. Cambridge, Mass. — ^red-| Upi TI/* TiTVINU V RA- sednik Coolidge nam je dal že | * DLmn 1AA,lllft * un večkrat priliko pokazati se v luči pravega pacifista aH zagovornika miru. V Cambridge, Mass. je ob priliki proslave neodvisnosti izvajal govor pred množico 50,000"Toseb. Stoječ na zgodovinskemu prostoru, kjer je Washington sprejel komisijo kontinentalnega kongresa, se SILIKI SV. PETRA Tatovi so odnesli iz basilike veliko dragocenosti, ki so cenjene na $600.000. — Na sumu dva ameriška Italijana. Rim. je predsednik Coolidge sporni-j največji njal moža, in izjavil, da ko bi j kar jih — Izvršila se je ena h cerkvenih tatvin ______ jih pomni zgodovina. Ne- se principi, katere je on v pr- j znani tatovi so odnesli iz naj-vih dneh naše republike za-1 večjega cerkvenega poslopja, govarja! in podpiral vpoštevali iz basilike sv. Petra v Rimu v Evropi danes, vsi problemi dragocenosti v vrednosti $600,-Kvrope l>i bili rešeni. j000. Policija je mnenja, da so Značilne so besede Coolid- to izvršili tatovi, ki imajo a- gea, ki je dejal: "Kar se prihrani in napreduje v miru, to je na mah uničeno v vojni." Naj bi vpoštevali te besede vsi meriško trenažo in kot taka sta na sumu dva Italijana, ki sta prišla v ta namen iz Amerike. Pri tatvini pa je bilo VOJNI PRIZOR IZ FRANCOjSKO-RIFFSKE VOJNE. Iz Jugoslavije« POSLANCI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA ZA OLAJŠANJE DAVČNIH BREMEN, DOČIM JE VLADNA VEČINA PROTI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Slika kaže francoske poljske havbice v akciji ▼ bitki pri Astarju, kjer so se francoske čete pod polkovnikom Freydenbergom borile 48 ur neprestano z bojevitimi riffijanci. KRIŽEM SVETA ŽALOSTEN KONEC VESELE DRUŽBE. narodi sveta. President je tudi najmanj 10 oseb zaposlenih, dejal, da naj bi že enkrat na- Ukradli so dragoceni prstan rodi uvideli ko imajo tako ve-j sv. Petra, kjer so udelani de-liko izkušen o vojni — o sili > manti in safiri. Med ukradeni-močnejšega nad šibkejšim, da ; mi predmeti je tudi zlat križ, vse to le gorje rodi, in da je ! ki ga je podarila republika edino upanje do napredka, do Columbia in oni, ki ga je po-prosperitete le v pravičnemu daril španski kralj Alfonz, miru. To je edini princip, ki od- Policija upa, da bo dobila pregovarja učenju WashingtonaJ frigane tatove v pest. to je edina pot, ki vodi do j -o_ boljšega življenja na svetu. Obravnava ruskega agenta na Coolidge podpira idejo var- Kitajskem, nostnega pakta med narodi j Šanghaj, Kitajsko. — Medna-onkraj morja, ki lahko priča- rodno sodišče je pozvalo na kujejo podpore od Amerike, a zagovor Desserja, oljnega a-poleg tega je dal Coolidge ra- genta sovjetske Rusije, ki je z ume! i. da se bo Amerika ved- bil obdolžen podpihovanja no držala zgodovinske politič-jmed Kitajci in sejal sovraštvo ne smeri, namreč roke proč od do inozemcev. Sovjetska vlada politike kjer nima Amerika pa ni nič kaj s to obravnavo svojih političnih interesov. zadovoljna in pravi da nima! Ljudstvo je napeto posluša- Anglija nobene pravice do ta-lo predsednika in pritrjevalo kega postopanja napram sov-besedam, ki Bog, daj, da bi po- jetskemu uradniku na Kitaj-stale meso in oni, ki iščejo za- skem. Neki sovjetski list piše doščenja z mečem, naj bi se j glede tega, da je to le nakana spravili pri mizi. — Moskva, Rusija. — Rusko višje sodišče je izreklo] smrtno obsodbo nad tremi Nemci, obdolženi zarote proti.; Trot z kyju in drugimi vodite-i Iji boljševikov. — Dunaj. — Na sv. Petra in Paula je veter in snežni metež praznik strašni j RUSIJO ZAPUŠČA- Kitajci napadli angleško podjetje. Chungking, Kitajsko. :— 800 kitajskih vojakov je na- anglo-ameriškega oljnega tru-sta, ki hoče preprečiti, da bi Rusija ne razvila svoje oljne kupčije na Kitajskem -v njih škodo. Pri tej obravnavi zagovarja Desserja neki italijanski advokat, kateri je zahte- padlo petrolejsko podjetje, ki je last Angležev. Razdejali so|val> da naJ to afero prevzame poslopja in vse pretaknili p0 ikitaisko sodišče, ne pa med-stanovanjih. Na pomoč je pri narodno, kjer ima največjo bese 1 topovni čoln Teal in dru- sedo angleški sodnik. Ta cela hal pognal v beg. Kmalo na to so pa kitajski "Boy Scouts" stvar pa ne izgleda nič kaj prijetna za Angleže nahajajo- pripeljali skupino civilistov, ki če se na Ruskem- kajti sovjet-so s kamenjem napadli delav- ska Jlada bo rekla: "zob za ce zaposlene v pomolu angle- zob" Ako se stvar ne P°Ieže ške kompanije. Napadalce so takroJ' bodt> nastale težkoče in pregnali angleški bajoneti. -o— mornarji z Francija zopet išče posojila. Washington. — Francija i-šče zopet posojilo v Ameriki, ni pa še uredila vprašanje' dolga ameriški vladi, kateri dolguje nad štiri bilijone. Na banketu dne 4. julija, ki ga je priredila ameriška trgovska zbornica v Parizu je premier Painleve dejal, da bo Francija plačala gotovo svoj dolg A-meriki. Odvisno je sedaj od Amerike, ki ima določiti pogoje po katerih upa, da bo Francija lahko plačala. -o- ^ŠIRITE A. S. & EDINOST. kakor posnemamo iz zadnjih poročil, vojna med Rusijo in Anglijo ni izključena. Kitajska trgovska zbornica je postala brzojavko v Washington, v kateri naj bi se razpravljalo o reviziji pogodbe. -o- 150 milj na uro z letalom o-krog Anglije. London. — Kapitan F. Bernard je odnesel kraljevi dar ko je preletel okrog imperija" 804 milje v hitrosti 150 milj na uro. Bernard je že pri neki prejšni priliki bil od kralja obdarovan kot zmagovalec. -o— (^»ŠIRITE A. S. & EDINOST. Poslopje se je pomiti©, 39 mrtvih veliko ranjenih. — Policist si je rešil življenje s skokom na streho poleg stoječe hiše. Boston, Mass. — V soboto bil uso- Zg0Ciaj zjutraj 'se je porušilo depoln sedmim hribolascem. pet nadstropno poslopje v kaki jih je zajel na vrhu viso- terem se je vršila veselica neke gore v bližini Enns doline.1 fcega fciuba. Streha se je podr- — Needles, Cal. — Na po- |a jn trj stene so padle skupaj, licista J. M. West je streljal 15 težko ranjenih so prepelja-neki bandit in ga močno ranil ]j v bolnišnico, 6 mrtvih in nad na glavi. Prebivalci mesta so jo oseb je ostalo v razvalinah, mahoma nabrali svoto $1200 katere so po velikem trudu reza posebni vlak, ki ga je ne- šili a ne vse žive, med temi je mudoma odpeljal v 240 milj bilo tudi 33 mrtvih. Neki poli-oddaljeno bolnišnico v San cist, ki se je za časa katastro-Bernardino. Zdravniki imajo fe nahajal na strehi poslopja, upanje, da bo ravno to dobro- je v zadnjem trenotku še sko- srčje meščanov ohranilo živ- ^ na sosedno hišo in si rešil Ijenje policistu. življenje. V poslopju se je na- — Rim. — Premier Musso-j hajalo 125 oseb, ki so plesali lini je izjavil, da so se obnovi- in popivali, kjer jih je zalotila pogajanja z Jugoslavijo ja nesreča. glede Reke. Tudi z Nemčijo Sodijo, da je vzrok katastro-se bo pogajala Italija glede fe bil ogenj, ki je napravil trgovinske pogodbe. precejšno škodo pred par me- — Bagdad. — Od tukaj po- seci in stavbo oslabil, temu pa ročajo o bojih med upornimi je tudi pripomoglo ker so po-Kurdi in angleškimi četami, leg stoječo hišo pred kratkem Vodja Kurdov je pobegnil pre- podrli. ko perzijske meje, angleški _ 0_ letalci so jih veliko pomorili Abdel Krim znova napada, ko so metali na upornike bom- be> Pariz. ■— Koncem preteče- nega tedna je postal Abdel — Nicaragua. — Ameriška Krim zopet aktiven in pono-mornarica, ki se nahaja tukaj vil napad na francoske čete v bo drugi mese<^ odpoklicana., Maroko ter jim prizadjal precejšne zgube. Ofenzive so se udeležile regularne čete Rifi-dncev, katere so izvežbali nemški in turški pustolovci, ki se držijo v bližini Krima in so mu kot svetovalci. Ona plemena, ki so prijazna Francozom so dolgo držala in branila mesto Wsila, a Rifianci so jih napadli z bajoneti in jim v lju-tem boju odvzeli mesto. Krim ima pod orožjem 2500 rednih in 20,000 nerednih mož na vzhodnem delu bojišča. -o- nji cilj ruskih Zidov, ki so hoteli izrabiti njeno gmotno stališče po vojni v svoje rdeče spletke, se ji vedno bolj oddaljuje. Nastal je med obema državama resen spor in večina nemških listov zahteva od vlade naj prekine z Rusijo diplo-matične odnošaje. Do spora je prišlo, ker je Rusija obsodila na smrt tri nemške dijake, obdolženi veleizdaje in vohunstva. Nemci trdijo, da se je dijake obsodilo, ne da bi se jim mogla dokazati krivda. Vlada Luthera je poslala o-stro noto, v kateri protestira proti temu postopanju. Nemška vlada je mnenja, da so Rusi to storili le zato, da bi s temi d^aki si odkupili Rusa Skoblevskyja, ki je s tovariši bil v Nemčiji obsojen na smrt. Obsojeni dijaki so bili na pešpotu iz Rusije na Kitajsko in med potjo bi si služili za preživljenje. Aretirani so bili pred devetimi meseci, na podlagi gori navedene obtožbe. ODMEVI PRAZNIKA NEODVISNOSTI. Vojni department je podal izjavo o poteku slavljenja praznikia neodvisnosti dne 4. julija. 20,000.000 civilistov in do zob — počakal dekleta, ko se je vračala z vodo s studenca. Zgrabili so jo in bežali z njo proti Bilicu. Za to je zvedel dekletov stric Ni ko, ki je takoj vzej puško, zbral par prijateljev in udaril za njimi. Preiskali so hribe in doline in končno naleteli na sovražno skupino. Začelo se je streljanje; odpe-. ljavci so pobegnili in pustili dekleta; toda stric in prijatelji bodo moral^ nekaj časa zdraviti svoje rane. Zaključno dejanje pa bo na sodni j i. -o- "Srnao" in "Orjuna." V Tovariševu v Vojvodini se je končal zanimiv proces, ki ima politično ozadje. Isa Va-siljev, voditelj "srnaocev,"- je namreč ubil bogatega kmeta Tošo Radojčina, predsednika "orjune" v Tovariševu. Ubija-pod lec se jt izgovarjal, da je bil težkimi davčnimi bremeni. Da-1 takrat popolnoma vinjen. Va-siravno so vladni poslanci pri-Uiljev je »jil obsojen na 12 let znavali nujnost predloga, je'težke ječe. vendar vstal finančni minister Redka cerkvena umetnina. Stojadinovič, da nujnosti ne [ V vasi Cerič pri Vinkovcih so sprejme, ne da bi navedel ka- sezidali približno pred 150 leti ko motivacijo. Končno je pred- cerkvico, ».dere kras je sednik kluba dr. Subotič odre- bila lesena soha sv. Trojice, dil glasovanj^ o nujnosti pred- To so bile tri podobe, izrezane loga. Za nujnost so glasovali iz enega samega kosa trdega Vladna večina proti olajšanju. Na skupčinski seji dne 13. junija so razpravljali o izredno važnem predlogu, ki so ga stavili poslanci Vesenjak, dr. Kulovec in tovariši v svrho o-miljenja sedanje težke gospodarske krize in težkega stanja, ko vse prebivalstvo ječi pod neznosnimi davčnimi bremeni. Pod vlado PP pa so ta bremena postala neznosna, tako da je sam finančni minister v pismu na finančni odbor priznal, da ne more niti na najmanjše povišanje davkov, ker so vsi sloji preveč obremeneni. Predlog za olajšanje je bil stavljen skupščini kot nujen. Posl. Ve-JO PnIJAlbyi.;senjak je v lepem govoru utemeljil nujnost predloga in ape-Berlin. _ Nemčija, nekda- liral na večinske poslance, da naj glasujejo za nujnost in s tem pokažejo, da so pravi zastopniki ljudstva, ki ječi vsi poslanci opozicije, dočim so poslanci večine radi izjave finančnega ministra glasovali proti. S tem je bil predlog odklonjen. Med onimi, ki so glasovali proti je bil tudi dr. Pivko, ki je Orjunaš. -o- Prvi oddelek je bil semkaj poslan pred trinajstimi leti, ko so se uprli tukajšni domačini. — Dubuque, la. — Edwin Winters, 14 leta star, je postal žrtev valov reke Maquo-keta, ko ga je pri plavanju prijel krč. J — Monticollo, 111. — Strašna smrt je doletela Earl Carterja, ženo in dva otroka, ko se je avto v katerem so se vozili preobrnil, jih podveznil in se vnel. Vsi štirje so zgoreli. — Rock Springs, Wyo. — Šest oseb je utonilo ko jih je vozeče se z avtom dohitela nevihta, odtrgal se je oblak in mahoma nastala velika povoden. Nov slučaj samomora. Zastrupila se je neka 28-let-na hči trgovca P. S. v Mariboru z lizolom. — Vkljub hitri rešilni akciji je nesrečnica zvečer že izdihnila. Vzrok so ljudje kmalu pogruntali in dejali: nesrečna ljubezen. ........o........ Porod na mostu. Na glavnem mostu v Maribo- !no lesa. Pred leti pa je soha izgubila svojo barvo in zato so jo vrgli nekam proč. Neka gospa ki se je izza svojih mladih let na soho dobro spominjala, je pa začela poizvedovati, kje da je in jo je res tudi našla. Dala je zanjo 100 dinarjev. Ko so soho očistili, so videli, da je les popolnoma nepoškodovan in da je soha jako lepa in redka cerkvena umetnina. Duhovniške izpremembe na Goriškem. Župnik na Bukovem — France Hliš bo poslej upravljal tudi Grahovo, libušenjski kurat Ivan Leben bo upravljal Kam-župni upravitelj Alojzij Potres porušil dva mesta na Japonskem. London. — Iz Tokyo poročajo o groznem potresu, ki je porušil dva mesta. Poročila so ša pomanjkljiva, najbrže bo veliko človeških žrtev. Ogenj na pamiku. Cornwall, Ont. — Parnik Fred Mercer je na Lawrence postal žrtev plamena. Cela posadka 20 mož, med temi dve ženski so se z rešilnimi čolni rešili. Kako je ogenj nastal ni znano. Človek, kateremu se ne zdi vredno dovršiti malenkostnih stvari, tudi ne bo nikdar v stanu dovršiti kaj velikega. ru je porodila posestnica Marija H. Rešilni oddelek je hitro odpeljal mati in dete na varno. -o- Spoznana utopljenka. Dne 7. m. m. so potegnili pri vojakov se je udeležilo slav- Lazah iz Save žensko utopljen-nosti, ki so se vršile po vseh mestih in vaseh naše velike republike. Žal, da kakor vsako, tako tudi letošnje leto ni bilo brez žrtev. 13 oseb je mrtvih in okrog 200 ranjenih. Največ mrtvih zaznamuje Chicago, kjer je prišlo pet oseb ob življenje, temu sledi New York, ki zaznamuje 4 mrtve, St. Louis 2 in Columbus, O. 2 mrtva. Milwaukee, Wis. pa ima 21 ranjenih. Največ je vzrok tem nesrečam neprevidnost pri streljanju in prižiganju umetnega ognja. V Chicagi na Maywood je bilo zbranih nad 5000 ljudi kjer je bilo nakopičeno 600 zračnih bomb, katere se raz-strele v zraku, čim se prižge vrvica. Iskra neke rakete je pa zapalila eno teh bomb, ki so se ena za drugo razstrelile in povzročile veliko paniko med navzočimi, ki so prestrašeno bežali proč, k sreči ni bilo pri tej priliki žrtev. ko, katero je kasneje spoznal J. Cerar iz Ciglarjeve ulice 133 v Mostah kot svojo ženo Josi-pino. -o- Velika skala se je odtrgala v Celju na griču nad gornjim- delom mestnega vrta in se je z velikim truščem zvalila v dolino. Za seboj je potegnila zemljo in polomila vse drevje. -o- Žrtev Save v Zagrebu. V Zagrebu je pri kopanju v Savi utonil redar Albin Kova-čič. Zgrabil ga je vrtinec in ga potegnil na dno. Njegovega trupla niso našli. Romantika v južnih krajih. V Konjevratu v šibeniškem okraju se je 29 letni Jerko Šu-pe zagledal v mladenko Ano Šeneta. Ker je drugače ni mogel pridobiti, jo je sklenil odpeljati. Najel je dva tovariša in z njima je — vsi oboroženi Loj k v Jagerščah gre v enaki lastnosti v Nemški Rut, župnijo Jageršče bo pa upravljal še-breljski župnik Jože Ivančič. DENARNE P0ŠILJATVE V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rres. s poŠto in zanesljivimi bankami * starem kraju in naše pošiljatve so ia stavljene prejemniku na dom ali up zadnjo pošto točno in brez Tsakeea odbitka. Naše cene ra pošiljke v dinarja In 0 rah »o bile včeraj sledeče: Skapno s poštnina: 500 — Din..... ____ $ 9.40 1,000 — Din. $ IS.45 2.500 — Din 5.000 — Din. $ 91.50 10,000 — Din. $182.00 100 — Lir .... .... S 4.80 200 — Lir .... $ 9.25 500 — Lir 1,000 — Lir $ 43.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat ma-nja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti ces« vnaprej. Zato se pošiljatve nakaz«ja po cenaU onega dne, ko mi sprejm*. mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAV. NO. Vse pošiljatve naslovl.e na—SLOVENSKO BANKO ZAKRAjSEK. ft CEŠAREK 70—»th AVE, NEW YORK, "AMERIKANSKI SLOVENEC".IN "EDINOST" Ameriki. Amerikanaki Slovenec ustanovljen tota 1891. EdinMt leta 1914. v The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, El. Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. ■AROČNINA: SUBSCRIPTION: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol lets ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50. For United States per year.......................$4-00! For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year ........$4.75 For Chicago, Canada and Europe per half year ...,$2.50 Entered as second das matter October 11th 1919. at Post Office at Chi-eago. 111., under the act of March 3rd 1870- Organizacija srednje evrope. Prof. Eisenmann, naslednik znanega historika Ernesta Denisa za srednje-evropsko zgodovino na pariški Sorboni velja za enega najboljših poznavalcev stare Avstro-Ogrske. On je bil opetovano pozvan k posvetovanju o novi ureditvi razmer v Srednji Evropi s strani francoske vlade. Bil je tudi član misije generala Pelleja, ki je v Pragi uredil odnošaje mlade češkoslovaške republike do Francije. Znan je dalje po svojih številnih razpravah zgodovinskega in političnega značaja. Prof. Eisenmann obvladuje nemški, madžarski in češki jezik, kar mu je o-mogočilo vpogled brez presodkov v dejanske razmere ob Dona-vu. V pogovoru s sotrudnikom uglednega švicarskega lista "Neue Zuercher Zeitung" je ta odlični francoski mož glede problema racijonalne organizacije Srednje Evrope izvajal v glavnem nastopno: Srednja Evropa tvori trikot Bremen—Gdansk—Trst, kateri se deli v dve coni: v etično kompaktno cono nemške nižine in dunavsko ozemlje, karakterizirano po številnosti narodov. — Pri obnovi po letu 1918. v tem delu Evrope je nedostajal diplomatom Antante jasen vpogled v prave potrebe srednje-evrop-skega kompleksa. Le posamni historiki in državni filozofi, kakor prof. Denis, prof. Masaryk in njegov učenec Beneš so gojili idejo, da se mora poskusiti na vzhodu enaka politika kakor jo je zasledoval Richelieu v XVIII. stoletju na zapadu, namreč razvršitev malih držav, ki bi bile v prijateljskem razmerju s Francijo. Pro bi em tiči danes v tem, da bi se dosegel sporazum med naravno voljo neodvisnosti in nacijonalno zavestjo na eni strani in na drugi med gospodarskimi potrebami, ki zahtevajo razširjenje teritorija v ekonomskem pogledu. Kot nov otežkujoč e-lement nastopa okolnost, da ne more pod vlado demokratičnih principov nobena sila ali avtoriteta od zunaj vsiliti prizadetim narodom sistema spojitve. Neobhodno potrebno je, da čutijo sami nujnost zbliževanja in da imajo tudi voljo za to, dalje se mora prepustiti njim samim oblika, za sožitje. Velesil^ bi jim mogle k večjemu pokazati zanimanje, da bi videli, del je vse evropsko državno življenje interesirano na postavitvi vspešnih in trdnih odnošajev med nasledstvenimi državami. Med posameznimi problemi sta posebno pereča dva: stališče Avstrije zaradi kampanje za priključitev k Nemčiji in stališče Madžarske zaradi njene notranje-politične strukture, ki je povsem različna od držav v njeni bližini. Glavni argument proti priključitvi Avstrije k Nemčiji je po mnenju prof. Eisen-manna ta, da bi bila s to priključitvijo zaprta vsaka možnost politično - gospodarskega ravnotežja v Srednji Evropi. _ Vitalna zveza Češkoslovaške z Jadranom bi tekla po teritoriju, ki bi postal nemški, istočasno bi se Nemčija pomaknila na madžarsko mejo, kar bi otvorilo nemški propagandi drugo akcijsko središče in bi Madžarsko odtujilo njenim sosedom. Direktno in indirektno bi držala Nemčija vso Srednjo Evropo po svoji duševni odvisnosti. Na vseh mejah bi se čutil pritisk politično centralizirane homogene mase 70 milijonov Nemcev. Vzroki za današnjo manjkajočo organizacijo podonavskih narodov tičijo, po Eisenmannovem mnenju, v nekaterih konstitutivnih napakah, zlasti v Avstriji, kjer otežkočajo državno in gospodarsko dviganje diference posamnih pokrajin z Dunajem dalje so vzroki tudi v nekaki malenkostni prepirljivosti, ki se drzi nasledstvenih držav še iz starega državnega zbora Cehi poslusajo premalo nasvete svojih dalekovidnih voditeljev Poljaki se ponašajo s svojo zgodovino. Kar se tiče Jugoslavije, se je njena samostojnost napram prejšnjim ruskim vplivom močno pomnožila. Danes je to živa z nacijonalno tradicijo prežeta državnost, kjer pa polagoma napreduje asimilacija njenih različnih elementov. O panslavistični nevarnosti misli Eisenmann, da je Šlo pred 1914. bolj za teorijo nego za realnost. Danes ni nikakega predpogoja več za panslavizem ( ?) : Rusija je vržena vsled boljševizma v Azijo. Jugoslavija si je priborila močno lastno nacijonalno zavest, Poljska pa bi, neukrotljiva in nedostopna asimilaciji, nikdar ne prenesla ruskega vpliva, razen potom nasilja in podjarmljenja. Vse srednjeevropske države okoli Male antante spadajo v milje in v civilizacijo, ki stojita visoko nad o-nima v Rusiji in se ne bodo 4ale nikdar pritegniti v krog njenega vpliva. (Jutri konec.) New York, N. Y. Iz pota. — Danes tukaj, jutri tam, to je moja pot za katoliško časopisje. To babilonsko mesto menda po večini pozna vsak ameriški Slovenec,""ki je prišel čez morje v to novo domovino. Ne mislim, da pozna to mesto po ulicah in drugače, ampak po imenu, ker čez veliki New York je skoro vsakdo prišel v to deželo. Morda bo marsikoga zanimalo, Če podam dragim čitateljem tudi malo zgodovinsko sliko države in mesta New York. Država New York je ena izmed najstarejših zveznih držav. Znamenito znano reko Hudson je odkril raziskovalec Hudson in vsled tega nosi po njem njegovo ime Hudson. Prvi stalni evropski naseljenci co prišli v New York državo, kot govori zgodovina 1. 1624. Ti naseljenci so bili Nizozemci, ki so se naselili na Manhattan otoku, kjer je sedaj miljonsko mesto New York. U-stanovili so svoj Novi Amsterdam (New York). Na tem mestu oz. otoku so bili večkratni boji. Naselbina je bila razdejana po Indijancih leta 1641. zaseden po Angležih leta 1664. ponovno zavzet od Nizozemcev leta 1673. in zopet zavzet po Angležih leta 1674. Država New York šteje danes 10,401.-153 duš; kako silno rapidno je napredovala s prebivalstvom ta država se lahko vidi, če pogledamo koliko prebivale^' šteje danes in pa koliko jih je štela leta 1790. ko je štela samo 340.-120 prebivalcev, danes pa šteje nad 10 milijonov. Teritorijalno je razdeljena v 62 okrajev. Mesto New York samo šteje o-krog 5,100.000 prebivalcev. S predmestji pa okrog 7 milijonov. Mesto samo je čudovito in je tudi največje in najvažnejše ameriško pristanišče. V tem- "babilonskem mestu sem se torej mudil več dni na agitaciji za katoliško časopisje. Newyorski Slovenci so že i-tak znani kot prijazni in gostoljubni ljudje, zlasti oni, ki spadajo v župnijo na St. Marks Place. Povečini so vsi dobri in vse pohvale vredni. Seveda, če bi Človek sodil naselbino po umazanem listu Gl. Narobe, ki izhaja v njih naselbini, bi jih seveda sodil drugače. Toda po kakem izprijenem uredniku liberalnega lista ni za soditi cele naselbine. Koliko dajo newyor-ški Slovenci na liberalne umazance, kaže zlasti to, da ima med vsemi le še par naročnikov. Jako redke hiše so, ki ga j še imajo. In to pa pove vse. Naš list je v New Yorku ja-(ko razširjen in vsaki pot, ko obiščem naselbino se bolj razširi. To pot sem jih dobil zopet precej novih, kar gotovo ljudem, ki se zbirajo na Cortlan-jdu ni ljubo. Vendar ljudstvo je, ki sodi in odločuje, kateri časopis ima rajši in katerega ne. Da sem dosegel tak velik vspeh v newyorski vrli naselbini gre seveda v prvi vrsti zahvala Rev. Benignu Snoju, ki so m« že dve nedelje predno sem dospel v New Yorku krepko priporočali faranom, kakor tudi naš list. Povdarjali so jedrnato, kot sem slišal od ljudi, da naj se naroče na dober katoliški Irst A. S. & Ed. a svarili pa so pred slabimi časopisi, ki blatijo Cerkev in duhovščino in kat. jednoto, kakor to dela u-mazani Gl. Narobe. Hvala za tako krasno priporočilo! Hvala tudi Rev. Blanko Kavčiču, ki so te dni, ko sem se mudil v New Yorku nadomesto-vali preč. g. župnika Father Snoja. Lepo in jedrnato so tudi Father Blanko priporočili naše liste zakar jim izrekam vso zahvalo! Posebno pa sem dolžan sev zahvaliti oo. frančiškanom v New Yorku za postrežbo, ker ves čas sem- bil gost njih hiše. Bog Vam plačaj vrli sodelavci za katoliško časopisje ! Obenem se moram pa zahvaliti tudi vsem, ki so mi pomagali po hišah, dajali nasvete itd. Hvala gre Mr. Pavlinu in bratu Akurziju za tako pomoč. Is-jtotako najlepša hvala vsem, ki j so mi pomagali v Brooklynu to Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine pre vel Peter M. Čem i go j. je na drugi strani mesta New York. Tudi tam sem izborno napravil in se vsem, ki so mi šli tako lepo na roko najlepše zahvaljujem posebno pa naši vrli zastopnici Mrs. Šneler, ki je hodila z menoj po hišah in neustrašeno agitirala za naš list, da sem tudi tukaj dobil celo vrsto novih naročnikov; Tako se žrtvuje za dobro stvar edino prava krščanska mati in taka mati je v polnem pomenu besede Mrs. Šneler, ki mi je pomagala kar tri dni skupaj. Bog Vam plačaj vsem skupaj ! Vsem naročnikom rojakom se zahvaljujem za prijaznost in naklonjenost. Bog Vas živi in povrni stotero vse, kar ste dobrega storili za katoliški tisk te dni. Delavske razmere v New Yorku so približno take kot drugod. Nekaj jih stalno dela, nekaj jih je pa tudi brez dela. Slovenci so tukaj povečini za-posljeni v slamnikarski industriji. Pozdrav vsem! Leo Mladič, pot. zastopnik. -o- Chicago, 111. V starem kraju so ob tem času izjavljali domači vaški vremenski preroki: "Ce sveti Mohor kuha, bode dosti kruha, seveda, Če je bilo klasje obrodilo." To se sliši seveda bolj tako, kakor so rekli ob jutrih, bomo zvečer povedali, če bo dež danes. V Chicagi smo imeli zadnji mesec hudo vročino, ki je trajala več dni. Nato se je vreme zaobrnilo in je bilo par noči prav hladnih, sedaj se pa vročina zopet nekaj prilizuje in vsak dan bolj objema našo Chicago. Vročina ne bo še vzela slovo, ker tudi ne sme, kajti s tem bi bili prizadeti farmarji, ki hočejo gorkih dni, da jim potegnejo iz zemlje koruzo po illinoiški dolini in po dru-[gih državah. Potrebna pa je tudi za druge poljske pridelke. (Torej julijsko solnce le kuhaj, da boš farmarjem kaj nakuha-lo, da ne bodo ostale kašče prazne. Slovenska šola sv. Štefana se dviga od dneva do dneva. Mimoidoči jo s zanimanjem o-jgledujejo ter na tiho priznava-jjo, češ, podjetni so ti Svetošte-ifanci. poglej, kako lepo šolo bodo imeli. Nasprotniki pa kla-verno nosijo svoje glave, ker vse njih intrige so bile zastonj in uničene. Slovenska naselbina pa se s slovensko šolo dviga, dobiva ugled in še večjega bo v bodočnosti. Na vrhu v drugem nastropju bo polovico prostorov prirejenih za šolske prostore, druga polovica pa bo prirejena za dvorano, kjer bodo društvene seje, prireditve itd. Dvorana bo velika in prostrana in bo v resnici pravi Slovenski dom vseh pravih zavednih chicaških Slovencev. Tako bomo dobili chicaški Slovenci s povečano šolo vse, kar potrebujemo. Zadnje leto je bilo več šolarjev odklonjenih, ker ni bilo v šoli prostora za nje. Letos bodo na razpolago novi prostori, dovolj prostora za vse slovenske otroke naše župnije. Stariše se že sedaj opozarja na to, da vsi, ki imrajo še kolikaj čuta do milega slovenskega jezika in svoje vere, da prihodnji september svoje otroke gotovo vpišejo v slovensko farno šolo sv. Štefana. Naprej rojaki za slovensko šolo in slovenski dom! Koncem zadnjega tedna smo dobili pismo od Francoske prekmorske družbe, ki je nam prineslo brzojavko iz srede At-lantiškega oceana od naših slovenskih rimskih romarjev s sledečo vsebino: "V pondeljek opoldne, »redi oceana srečali smo na poti netefc hraniti potom stavbinske-ga društva. Mr. Max Omerzel in Mr. Silvester Hrastar sta prav lično popravila in prenovila svojo hišo, katero sta pred kratkim kupila ba Leavitt street. Mr. Mike Staniša naš delničar je te dni odšel na počitnice h svojim prijateljem na Wil-lard. Mr. Staniša lastuje farmo na Willardu. Mr. Leo Mladič naš potovalni zastopnik se je te dni vrnil iz svojega dolgega potovanja na vzhodu, kjer je jako dobro o-pravil za katoliški tisk. Krsti v slovenski cerkvi sv. Štefana: — Družini Mr. in Mrs. Frank Pušavec se je narodila velikansko ledeno goro, katero hčerka, ki so krstili za Frances smo ogledavali z velikim zanimanjem. Pogled na ta ledeni stvor je bil dokaj zanimiv. Pot imamo jako prijazno do sedaj. Vsi smo zdravi in veseli. Najboljše pozdrave vsem prijateljem i znancem, vsemu članstvu K. S. K. Jednote, vsem Chi-cažanom, vsem Cleveland ča-nom in vsem drugim po širni Ameriki. Bog Vas živi! Podpisi: Rev. J. J. Oman, Rev. K. Zakrajšek, Anton Grdina in vsi drugi rimski romarji." Kot razvidno iz brzojavke, so imeli naši rimski romarji le-'po pot. Sedaj se nahajajo naj-! brže v Rimu. Potem -se bodo podali v Slovenijo, kjer bodo o-stali več tednov, nakar se bodo podali skozi Lurd nazaj v A-meriko. Želimo jim vse najboljše na potovanju in srečnega povratka nazaj med nas! Mrs. Rose Banich je te dni odšla na konvencijo illinoiških Katoliških Borštnaric v Quin-cy, 111. kjer zastopa kot dele-gatinja slovensko žensko društvo Reda Kat. Borštnaric štev. 826. v Chicagi. Želimo mnogo 1 uspeha! Mr. Louis Duller na 23-cesti Jennie. Botra sta bila Mr. in Mrs. Joseph Pušavec. — Družini Mr. in Mrs. John Foys se je narodila tudi hčerka, ki so jo krstili za Terezijo. Kumova-la sta Mr. in Mrs. Martin An-tolin. — Družini Mr. in Mrs. Marko Vouri se je narodila tudi hčerka, ki so ji dali ime Jen* nie Adela. Botra sta bila Mr. in Mrs. Martin Gabor. — Vsem naše čestitke! Na praznik ameriške neodvisnosti je dolgo-kljuna ptica (Mrs. Štorklja) ravno romala skozi Chicago, ker je bilo pa breme pre-j težko, se je vstavila pri družini Mr. John Jerič, in mu pustila za spomin zelo brhko hčerko, katero, so z veseljem sprejeli. Osobje tiskovne družbe Edinost, družini Mr. & Mrs. John Jerič kar no. L. 1824. je potoval ruski car Aleksander I. po Rusiji in se ustavil na neki postaji. Govoril je z načelnikom postaje in o-pazil na mizi sv. Pismo "Novi Zakon." Vprašal je uradnika, če večkrat prebira sv. Pismo. "Vedno, vaše veličanstvo," je odgovoril uradnik. "Prebral sem ga ravno do evangelija sv. Marka." "Dobro, je dejal car. In ko je uradnik čez nekoliko časa moral pogledati za uradnimi posli, vtaknil je car v sv. pismo med Matevžev evangelij pet bankovcev po sto rub-bljev. Čez nekaj tednov se je vrnil car zopet po isti poti in se zopet ustavil. Vprašal je uradnika, če še vedno bere sv. Pismo. "Seveda, Veličanstvo," je odgovoril uradnik. Čitam ga dnevno." "Kako daleč si pa prišel?" vprašal je car. "Pričel sem z evangelijem sv. Janeza," je odgovoril uradnik. "Podaj mi knjigo" velel je car. In ko je car odprl knjigo, je videl, da so bankovci še vedno na i-stem mestu. "Laž je velik greh," je rekel car. Vzel je bankovce in pokazal uradniku mesto sv. Pisma, kjer so bile z bankovci zakrite besede: Iščite najpoprej božje kraljestvo, drugo vam bo pridano." "Ko bi 0 LOČITVI NARODOV. Rev. Paul Podbregar. Ko človek gre po svetu, vidi nove pokrajine, dostikrat neiz-rečno lepe, čudi se raznim navadam, občuduje globoko nao-brazbo tega in onega naroda. Nehote človeka prevzame čustvo, rad svojo notranjščino na zunaj pokaže in naj že biva kjerkoli hoče, zaveda se, da vse to je od Vsegamogočnega kot dar človeku, ki naj bi na podlagi opazovanja toliko go-rečneje služil svojemu Stvarni da je bil vesoljni potop. V po-trjenje sv.-pisemskega besedila nam- služi izjava grškega pisatelja H^fiioda, ki pravi, da je Zeus pokončal zlato dobo vsled nepokorščine ljudi. Verjetno je torej, da so bili pokončani vsi ljudje in vse živali izvzemši Noeta in njegove družine in kar je bilo z njim. Po vesoljnem potopu sv. pismo prične računati popolnoma novo dobo in z drugačnim družabnem redom. V prvi dobi od Adama do ku. A z druge strani je zopet jNoeta je trajal° človeško življe-res, da človek postane otožen,,nje Pribl,žno <*o 1000 let, po-ko si ne more, kar na enkratlSleje le 120 let' odsle-> velia n0" prisvojiti dobrin tujega naroda, va zakonodaja, dovoljeno je u-ampak le polagoma. Za večino zivatl meso; um°ritev ljudi se navadnih smrtnikov je nežna- kaznu->e s smrtjo. Po Noetovih sinovih Jafet, nje jezikov tista velika ovira, da se ne more hitro vtopiti v mišljenje in čustvovanje drugih. Dostikrat si stavimo vprašanje, čemu toliko narodov in jezikov? — Moj namen ni, da bi v naslednjih vrstah na to odgovoril. V par besedah pa le, kako "je nastalo velika loči- stva Sem in Kam se človeštvo še bolj razčleni. Nastanejo Jafeti, Semiti in Kamiti. Seveda je v tej rodovni tabli silno okrajšana genealogija. te v narodov. Viri, ki v to služijo so predvsem sv. pismo in zgodovina. V tretji genealogiji (rodopi-su) nastanejo že velika ljud-Jafetovi sinovi; Gomer, Megog, Madai, Jwan, Pubal itd. so takorekoč rodovni očetje arijskih narodov. Spomnimo Novo dobo počenjamo s pra- se le KiTmerijcev' Skjtov> Medi" dedom Noetom junakom velikega potopa. Nastane vpra- šanje, ali je vsej zemlji, j janov, Joneev, Pričanov itd. j Grkom je bil Japetos oče At-lesa. Prometeja (ki je iznašel ogenj), in bil ta potop . ... _ . ali omejen samo fnj)'m Epimeteja. Sinovi na gotov del pokrajin, je nego- Kama SO Kuš' Tut' K™*an. Ti tovo. Niso si V tem edini niti ZOpet OČetje E?iPčanom- bogoslovci, niti naravoslovci m Kanaanitom. Sinovi Ravno tako je tudi glede časa, i^™ sc>EIam' Ašur- Asir, Lud, kdaj se je to zgodilo. Gotovo Tl S° korenine Elami" je, da se je nekoč vršilo. Bese dilo v sv. pismu nam potrjujejo drugi narodi, ki so ohranili ljestvu. Napeto so ga ljudje poslušali celi dan, drugi dan zopet do večera, in ravno tako tretji dan. Bilo jo to po pretežni večini revno-ljudstvo. Kar so s seboj prinesli —— — veliko ni bilo--so že davno pojedli. Bržkone so že drugi dan imeli koše prazne, pomagali so drug drugemu, kakor so vedeli in znali. Vsaj revni ljudje imajo navadno več usmiljenja ko bogataši. Končno pa je zmanjkalo jedi vsem. Povsod sama puščava, nikjer v bližini kake vasice, da bi si mogli kaj kupiti. Do doma je bilo še daleč. "Če jih pustim lačne oditi domov," je rekel Gospod, "bodo poginili na potu." "Smilijo se mi množice, ker so že tri dni pri meni, pa nimajo kaj jesti." Vse, kar so apostoli imeli, je bilo sedmero hlebov in nekaj rib. Evangelij pravij "ribic" — — niso bile torej nikake velike ribe, tudi hlebi niso Jaili veliki, ker jih je Gospod lalfko razlo-mil, jih ni bilo treba rezati. To malo zalogo je vzel Gospod v svoje roke, je molil, blagoslovil, podal apostolom in jim ukazal, da naj razdele med množice. Hvaležno so ljudje sprejemali darove in jedli, dokler niso bili nasičeni. Da so bili nasičeni, je dokaz, da je ostalo še sedem košev drobtin, ko so bile množice __ 4000 mož brez žensk in otrok ---nasičeni. To je čudež današnjega evangelija. "Množica se mi smili." Samo malo, prijatelji, poglejte na to krasno Gospodovo besedo. Smili se mi, pravi Gospod. Zakaj pač ? "Zato ker nimajo ničesar jesti." Ce je bil sam v pu- ivi in ni imel nčesar jesti, io. T jih je, potem pa pričel učiti inLje> brez torb brez obuv~ pripovedoval o nebeškem kra- ali je vam kaj manjkalo ?" in a- postoIi so odgovorili: "Nič !" Vidite, prijatelji, apostoli so iskali najpoprej božje kraljestvo, kot plačilo so bili časno preskrbljeni. Nekaj podobnega vidite v današnjem evangeliju. Velika množica je zbrana okoli Kristusa gospoda. Zapustili so svoje domačije, svoje delo, — prišli poslušat božjo besedo. Iskali so božje kraljestvo. Stali so na solncu, ki je žgalo, stali, kakor pravi evangelij, niso sedeli, stali; da bi bili kar najbližje Gospoda, da bi vsako besedo dobro slišali. Nekake- i ri so se bržkone vrnili domov, Gospodove besede^ so jim bile morda preostre, toda ostali so vstrajali pri njem še drugi in tretji dan. Zdelo bi se, da so doma mnogo zamudili, da so imeli precej škode. Toda glejte, Bog je za nje poskrbel, iskali so božje kraljestvo, in kot plačilo jih je Bog čudežno nasitil. Ravno tako so bili poplačani a-postoli. Sedem hlebov so imeli. "Kaj bomo mi jedli, kaj bomo mi imeli za večerjo?", so se bil bral sv. Pismo, kakor si tr- spomin na izvor skupnega člo-dil, je rekel car, bi bil denar! ^eske*a rodu. O vesoljnem po v knjigi našel." Zanimiva dogodba, kaj ne? Kdor ne išče božjega kraljestva, ta ni vreden svetnega plačila. Iščite najpoprej božje kraljestvo in njegovo pravičnost, prijatelji, tudi vi! Skrbite najpoprej za dušo, da ne bo lačna. Hranite jo s hlebom božje besede, z nebeškim kruhom pri sv. obhajilu. Očiščaj-te jo v sv. spovedi pogosto. Posvečujte jo z dnevno molitvijo, z nedeljsko božjo službo. Krasite jo z deli krščanskega usmiljenja, z eno besedo: Iščite božje kraljestvo, vse drugo — pozemska sreča, blagostanje, mir, zadovoljnost--vse to vam bo pridano. Bog je tako obljubil in Bog bo svojo obljubo tudi držal. Amen. Ti so Asircem, Arabcem in Ar-mejcem. (nadaljevanje sledi) x Nova župnika. --- --- topu govore izobraženi Grki, Napravila sta v Gorici žup-starodavni Babilonci in stara Inijski izpit čč. gg. Ivan Moze-izročila kulturni in nekulturnih tič iz Ravni nad Cerknem in narodov. Zgodovinar, ki ve, da Janko Kramarič iz Št. Petra vlada nad vsem človeštvom bož- na Krasu. Naše iskrene častike! ja Previdnost in neizpodbitna —♦—o- odvisnost prvega od vsegaved- Ljubosumnost je največja nega Boga nima vzroka, da bi razdiralka mirnih domov. vse preteklo hotel razložiti -o-- brez čudežev Sv. pismo pove, il^ŠIRITE A. S. & EDINOST. Izšel je v tretji izdaji i - LED! imeti vsaka LED! LED! V vročih dneh mora gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadisi, mleko ne skisa, i- t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Katera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na telefon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. — ANTON KOŠMRL 1848 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0276 Se priporoča Slovencem v naselbini s svojo moderno briv-nico. Moja postrežba je ista kakor drugje, ako ne še boljša. Ne pozabite na geslo: "Svojim k svojim" MOLITVENK JUGOSLOVENSKA DEKORATIVNA UMETNOST V PARIZU. K otvoritvi jugoslovenskega oddelka na mednarodni razstavi dekorativnih umetnosti v Parizu dne 16. junija. — Velikanska svetovna razstava v Parizu privablja stoti-soče tujcev iz vsega sveta, ki se divijo razstavljenim lepotam. Nad štirideset držav je tu razstavilo svoje umetnine, med njimi tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ponosno lahko rečemo, da naš oddelek v prav nobeni stvari ne zaostaja za onim drugih narodov. V senci košatih kostanjev stoji masivna svetlo rujava zgradba jugoslovenskega paviljona poleg Velike palače (Grand Palais) na Elizejskih poljih. Od zunaj nas prijetno preseneti mogočen portal izrezljan iz slavonskega hrasta od kiparja Vojte Braniša, nad katerim se nahaja lepa dekorativna slika, delo profesorja Jože Kljakoviča. Zlati napis "Royaume des Serbes, Croates et Slovenes" je v latinskih črkah, ki pa močno spominja na cirilico, in je ravno vsled tega zeio originalen. Enonadstropna zgradba obstoji iz dveh dvoran. V pritlični dvorani, ki je razsvetljena od dveh strani po dveh velikih slikanih oknih, se nahajajo v steklenih omarah razstavljene keramike, knjige, tkanine, čipke in vezenine, ki nam kažejo kako visoko stoji naša jugoslo-venska umetnost. Spodaj ob stopnicah, ki vodijo v prvo nadstropje se nahajata na vsaki strani po en lesen kandclaber, predstavljajoč ženski kip; izrezljal ju je kipar Franc Kršinič. Na vrhu pod stropom se vije okoli vsega stopnišča dolga slika: narodno jugoslovensko kolo, ki ga ple-jšejo zastopniki vseh Jugoslove-nov v narodnih nošah. Dvorana v prvem nadstropju vsebuje predvsem bosanske in srbske preproge, lepe knjige in zelo ljubko izbirko umetniških lutk, ki predstavljajo naše različne narodne noše. Okrašena je dvorana s portretoma njih veličanstev, kralja Aleksandra in kraljice Marije, delo zagrebškega umetnika Tomislava Krizmana, profesorja na akademiji lepih umetnosti in glavnega ureditelja razstave. Tu se nahaja tudi monamentalen bronasti ščit iz kraljeve zbirke, delo znamenitega dalmatinskega kiparja Ivana Meštroviča. Razen te naše zgradbe se pa nahaja v Veliki palači še drug ZA M, Gregorich GENERAL 505 — ELM ST. REPAIR Phone: 182—R. SHOP CALUMET, MICH. Popravljam in uglašam, klavirje (piane), orgije, gramofone, violine, harmonike, kitare, tamburice in vse druge muzikalične inštrumente- Delo izvršujem točno in brzo za zmerne cene. Priporočam se Slovencem ia^Hrvatom! Dalje priporočam za gramofone "Phonograph Spring Over Winding Automatic" pe? j, ki auto^atično gramofon sam navija. To pero je moj lastni izum, za katerega sem dobil patent od vlade Zdruenih držav. Poskusite ga! Pišite za pojasnila. | AMERIŠKE SLOVENCE SPISAL REV. P. KAZIMIR ZAKRAJŠEK, O. F. M. Založila in izdala I KNJIGARNA EDINOST I 1849 W. 22nd St. Chicago, III. I 'vsem onim, ki so povpraševali po tem molitveniku, sporočamo, da ga sedaj lahko dobe v štirih različnih vezavah in sicfir: Navadno črno platno, zlata obreza............$1.00 Usnje, prožne platnice, zlata obreza.......... 1.25 Usnje, vatirane platnice, zlata obreza........ 1.50 Bele koščene platnice z sliko, zlata obreza.1.50 Pri večjem naročilu damo znaten popust. MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE ZELO PRILJUBLJEN, KAR DOKAZUJE VELIKO POVPRAŠEVANJE PO NJEM. PRIMEREN JE ZA OD-I RASTLE, KAKOR TUDI ZA MLADINO. ZLASTI BO I UGAJALA NOVA BELA KOŠČENA VEZAVA, KATERE NAM DO SEDAJ NI BILO MOGOČE DOBITI NITI TUKAJ, NITI V STAREM KRAJU. NAROČITE G i. TAKOJ! - * « i jugoslovenski oddelek Tu je treba pred vsem omeniti razstavo beogradskega — zagrebškega in ljubljanskega gledališča, ki je prvovrstna. Ljubljana je razstavila dekliško »pal-jno sobo iz svetlega lesa, ki je okrašena z idrijskimi čipkami in napravlja prav lep utis. Razen tega so tu razstavljeni usnjati izdelki, ljubljansko spleteno pohištvo, in izdelki pu-Iškarne v Kranju. Razen tega imamo Jugoslo-veni na razstavi še tretji oddelek na takozvani Esplanada Invalidov, tu je industrija, slike iz naših slovenskih planin (Triglav, Bled, Bohin) iz Srbije, Bosne in Hrvatske. Poleg je bosanska kavarna, kjer ob zvokih pristne domače muzike kuhajo pristno bosansko kavo, prodajajo naše fine cigarete in cigare, kakor tudi druge izdelke (preproge čipke i. t. d.) Vsak Jugosloven, ki se pelje skozi Pariz, bi si moral ogledati razstavo in naše oddelke na njej; videl bo, da nam delajo Čast in da bodo mnogo pripomogli k dvigu našega imena v inozemstvu. Organizacijo razstave v domovini je sprovedel g. dr. Dušan Pantič, inšpektor ministrstva trgovine v Beogradu s sodelovanjem soodborov po večjih mestih, med tem ko je bil generalni komisar razstave v Parizu g. Branko Tanazevič, profesor na beogradski univerzi. Pavel V. Breznik. -o- Cenzura na poštah v Jugoslaviji. Ob priliki neke pritožbe izseljencev za.adi odpiranja in tatvine njihovo korespondence na pošti v Aleksandrovu takoj ukazalo najstrožjo preiskavo najnestu. Preiskava je pa pokazala neohnovanost pntožbe in sprav: a na da.i dejstva, iz kater".«.- :e lahko sklepa, da gre za osebno maščevanje enega izmed podpisnikov pritožbe, o katerem se ve, da je zbral tudi druge podpise na pritožbi. Dasi je Ministrstvo storilo vse korake, da bi se preprečila vsaka zloraba z ameriško korespondenco, se vendar našim ameriškim izseljencem iznova priporoča, da ne pošiljajo denarja v preporočenih ali celo v navadnih pismih, za katerih vsebino pošta ne garantira, ampak po poštni nakaznici, ki se adresatu izplačuje potom poštnega čekovnega zavoda. -o- Ljubezen je podobna ledu; je polzka, a tudi staja se rada. -o- IRITE A. S. & EDINOST. JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI P O GRE B NIK IN EMBALMS* V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili aa pogrebe, krste in iesitovanja.. — Cene zmerne. Phones: 1814 — So. Throop Street, CANAL 5903 in 5666. Kako naj se list imenuje v bodoče? w w w WW w w w w w w GLASOVNICA za glasovanje, imena tega lista. Izrežite ta kupon in ga pošljite na uredništvo. KAKO HOČETE, DA SE TA LIST IMENUJE? 'AMERIKANSKI SLOVENEC' ALI "EDINOST.' □ □ (Naredite križec poleg imena za katerega želite oddati vaš glas) Ime: .................................;....................................................-......... Naslov: .......................................................................................... Mesto in država:...........................................................1............. 1AMERIKANSK3 SLOVENEC" IN "EDINOST" Gladiatorji Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. —— Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. Eska bo nastopil pri bližnjih velikih i-grah v amfiteatru oborožen z mečem, ščitom in čelado in se bo boril s Placidom, ki bo nosil le mrežo in trizob. Za slučaj,-da podleže Placid, preidejo njegovi štirje beli konji in njegov pozlačeni voz v Licinijevo last, če pa bi Eska podlegel in bi mu gledalci prizanesli, bi naj postal Placidov suženj —. Kako prijeten bo ta položaj za Esko, to je vedel le tribun sam in še neka druga oseba, ki je imela tisti dan za Placida ljubeznive jSe poglede in slajše smehljaje, ko kedaj za katerega svojih zoprnih častilcev —. In z novo vnemo se je vrgla vsa plemenita družba na popivanje, ki je med zamotanimi pogajanji za hip prenehalo. Placid je praznil svojo čašo z zmagoslavnim obrazom človeka, ki je vspešno dovršil težavno nalogo, Lieinij pa kakor tisti, ki utaplja strah in očitke v pijanosti in vinu. Cezar je pil in pil s svojo običajno požirljivost-jo, kar je bilo še gostov, pa so vestno posnemali svojega cesarskega pijanca. XVI. V gimnaziju. Težka preskušnja je čakala drugi dan Licinija, preskušnja, ki je bila posebno bridka njegovemu mehkemu srcu. Ko je zvedel Eska za sklenjeno pogodbo, je nad vse radostno sprejel ponujeni dvoboj. Saj mu je dajal priložnost, da je zopet mogel prijeti za orožje, ki ga je že od svoje zgodne bojevite mladosti tako zelo ljubil. Dva taka bi premagal, kakršen je Placid, je dejal, če bi se le nekaj časa uril, in najsi bo orožje kakršnokoli. — Toda obraz mu je upadel, ko je čul, kaj ga čaka, če bi imel nesrečo, in stresel se je na vsem telesu, ko je pomislil da bi utegnil izgubiti svojega dosedanjega gospodarja. — Pa ta strah ga je še bolj utrdil v sklepu, da mora zmagati, — in ko mu je Lieinij, poln bridkih očitkov, da se je tako prenaglil, obljubil svobodo, če zmaga, — takrat je iznova zaplalo Eski srce v veselju in upanju in radosti. Tisoč možnosti mu je šinilo skozi možgane, tisoč prelepih sanjavih načrtov, ki je v njih Mariamna igrala glavno vlogo. Ni še minil teden pa se mu je že zdelo življenje dolgočasno in žalostno — in danes mu je na novo zasijalo v rožnati svetlobi, ki z njo mladost — in le mladost — zna obsevati daljni pogled v bodočnost. Ubogi Lieinij! Težka otožnost mu je legala na srce, ko je gledal plameneča lica in v mladostnem upu se lesketajoče oči mladega Eske —, a kocke so padle, ponudba je bila sprejeta in prepozno je bilo, gledati nazaj. Ni mu preostapalo drugega ko napeti vse moči in zagotoviti zmago. Pri vseh telesnih naporih, v vsakem duševnem delu, pri vsem, za Čimer Človek stremi, je smotrena, vztrajna vaja bistveni pogoj za vspeh. Palme, pravi Horacij, vspevajo le tam, kjer je mnogo prahu, in kdor hoče doseči zmago, pa najsi bo atlet ali pa duševni delavec, mora uriti svoje naravne zmožnosti s skrajno marljivostjo-in s strogim samozata-jevanjem, — preden stopi v areno za lavorjev venec. In čudno je, kako duh in telo pridobita na moči in gibčnosti v vsakdanjem stopnjevanju vaje. Kar je bilo včeraj še nemogoče, je danes le še težavno in bo jutri zgolj zabava —. Poglej mo za Esko v gimnazij, kjer si naj krepi mišice in vadi izurjenost za srtirtnone-varno borbo v areni. Podolgasta stavba, podobna našim jahalnim šolam, z odprtino v strehi ža zrak in svetlobo, tla posipana na debelo s peskom, ki sicer obtežuje delo pri vseh pešborbah, ki pa tudi stori morebitni padec učencu manj nevaren in navadi njegovo nogo na mehka tla arene, kjer se mu bo boriti za življenje in smrt. Diskusi, ročke, uteži vseh stopinj in silni kiji so razmetani po kotih in slonijo ob zidu Bradlje in skakalnice pričajo, da se poleg vseh vaj v telesni moči tukaj tudi na gibčnost polaga veliko važnost. Razen teh miroljubnih in manj nevarnih orodij vidiš na steni viseti cestuse in postaja-lih razstavljeno pogubonosno orožje, ki ga rabi gladiator v izvrševanju svojega usodnega poklica. Sulice brez osti, topi meči — vse pripravljeno za vajo, in poleg lesen kip, ves raz-sekan in razbit, ki se ob njem borbeni učenec vadi v smrtnih sunkih in bliskovitih udarcih. Ob steni koraka učitelj gorindol in motri s paznim očesom kretnje svojih učencev, popravljajoč tu, opominjajoč in karajoč tam. Od časa do časa pa kakor odsoten zagrabi za eno ali drugo leno v kotu ležeče orožje in ga zavihti krog glave z gibčnim, prožnim'zamahom, ki razodeva moč in izvežbanost strokovnjaka. Hipija, umirovljeni gladiator, je mož srednje starosti, visoke, zapovedujoče postave. Neprestana dolgoletna vaja v vseh strokah telesne izurjenosti, tirana prav do vrhunca možnosti in premišljenosti, je ujeklenila njegovo telo, niti koščeka mesa ni preveč na njem, same kosti in mišice so ga. Vsaka njegova kretnja razodeva tisto gibčnost in prožnost, ki izvira iz izvežbanih, do skrajnosti šo-lanih mišic, njegov korak je lahek, tih, — kakor panterjev, ko stopa po tleh svoje kletke. Njegova lica so temnozagorela od vročine in dela, pa kri se zdravo pretaka v njih in daje koži toplo, mehko barvo. Njegov suhi obraz kaže vkljub izmučenemu, nemirno drznemu pogledu in vkljub nekoliko osivelim lasem in sivi bradi divjo, možato, bojevito lepoto in v njegovih očeh je ponosen, izzivajoč sijaj, ki priča, da je ta mož podjeten, pogumen in jeklen do kosti. Rimske plemenite gospe so si v tisti dobi kaj rade izbirale svoje favorite iz vrst gladiatorjev, — znamenje pomehkuženosti in mo-ralične prppalosti. Tudi je bilo tistikrat pri njih v modi se vaditi v vsakovrstnem orožju, v mečevanju in v rokoborbi. In Hipija je bil zaradi svoje izrazite možate lepote, svoje gladiatorske slave in svojega poguma ljubljenec rimskih matron. Pa ni si naredil mnogo iz tega in vrč dobrega vina mu je bil ljubši ko lepi pogledi, jn svetli meč in usnjati ščit priljubljenejši ko vse lepe ženske. Vkljub temu je med vsemi svojimi znankami se najmanj podcenjeval ponosno Valerijo. Njen učitelj je bil v mečeborbi in več se je trudil z njo kot z vsemi drugimi svojimi učenkami, in dalje se je tudi mudil v njeni palaci ko v vseh drugih v Rimu. Visoko je cenil njeno telesno moč, njeno odločnost in gibčnost, zlasti pa njeno hladnokrvnost in njen ponos. Da je pri tem znal — po svoje — občudovati tudi njeno lepoto, ni treba posej povedati. Zato mu je zanimanje, da, nežnost sijala iz oči, ko se je zdajpazdaj ustavil v svojem sprehodu ob steni borbene šole in bral drobne vrstice, ki mu jih je prinesla pred eno u-ro Mirina. Pismo je bilo od Valerije. KRITJE STkEHE. 3 — popravila na stichi garantirano delo za $4.00. Prevzimemo dela na vsakem delu mesta. Obstojimo ie 34 let; kot največje to zadevno podjetje v Chicagi.' Unij ski delavci. J. J. DUNNE ROOFING CO 3411 Ogden Ave. Phone Lawndale 0114. v Na Kitajskem žena nikoli ne vidi svojega moža pred poroko. Pri nas je pa ravno nasprotno, po poroki žena le malokdaj vidi svojega moža. Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostav ljam na dom. Cene zmerne. SLOVEČI UMETNIŠKI NeriteceK 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠI; SLI* KE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali tako. da bi bila vse rabila Wahčičeve Alpentinkture. od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-kar se g. Wahčiču lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kako so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, turove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, kostibol in trganje. kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. JAKOB WAHCIG 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. j* ........i............................................................. ..........................^^^^ E55*3 i . %[ PISANO POLJE j% --m. Trunk* -*** ..............'-'-a.'.......- .......■ ..•■■....................... ZA DRUŠTVA cerkvena, podporna ter razne slav-nos ti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. Pečati, štampil je in druge potrebščine naročite pri CLEVELANDCAN JE! kadar potrebujete pogrebnika se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod - GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 aH 4550. * LOUIS STRITAR I se priporoča rojakom za naro« čila premoga, katerega pri po ljam na dom. Prevažam pohištva ob basu selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Rosevelt 8221. + i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s tr-pežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vasi kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. 1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. SEVEDA FOREST CITCANI c- r ]Vedo, da se kupi naj- ■ 1 boljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali < JCjS^ karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanite to meni. Če ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM \ hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HlS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago, 111. Phone CANAL 7130 Skoda, da jaz bolj ne poznam ruskega slovstva. Znani so mi veliki pisatelji, Dostojevski, Tolstoj, Cehov, Puškin. . . Njih dela so umotvori, kakršnih svet nima. Gotovo so imeli Rusi pred revolucijo tudi časopise naprednega kova, kakor so naši svobodomiselni listi tu v Ameriki. Če so jih imeli, bi bilo zanimivo vedeti, ali so v slovstvenem, pripovednem in zabavnem delu, toraj v povestih, romanih. . . pri Rusih tudi popi, kuharice, nočne posode, historije "dogodkov" igrali isto vlogo, kakršno igrajo pri naših listih. Zdaj takih "junaških značajev" gotovo pri Kusih ni, ker prvič so slovstvo temeljito zatrli, drugič pa popovstvo še bolj temeljito odstranili, toraj ni gradiva. Kaj bi naši slovenski napredni listi prinašali v slovstvenem ? ? delu, ko bi se pri nas dogodilo, da bi vero, farje, kuharice. . . odpravili, kakor so jih Rusi?? Slovstvo bi neznansko trpelo, ubožalo. . . a jaz pravim, da je že zdaj še bolj ubogo, klaverno, siromašno, razgaljeno, niti ficka vredno, ko sta fajmošter in kuharica stalna "junaka" v tem slovenskem, naprednem slovstvu (???). Vsak pameten človek mora videti, da to ni nobeno I Pijanci na svet. Čemu? Jaz bi razumeti — socialistični slo- _ venski narod. . . no, tega ne bo škoda, ako ima škodo, ali to ne bo imel pisec v mislih, pač pa drugo, namreč, da ga strast zaslepi, strast* namreč, da zavrže vse, karkoli le malo diši po — ven. Ker so šole katoliške, dasi celo sam pravi na-rodno-katoliške, so narodu v škodo. Da leg dich nieder und steh nimmer auf. . . pravi Nemec. Omenil sem nemške socialiste in njih obnašanje do vere. Proletarec mora vero čr-titi za vsako ceno, naj gre ves narod pri tem rakom žvižgat, in tako je večinoma pri slovenskih socialistih, dasi ne vseh. Ako danes, zapremo slovenske cerkve in župnijske šole, potem lahko ustanavljate socialistične krožke, za to bo menda Prole-tarcu tudi največ, da piše o navadni vzgoji, a naredimo čez slovenski narod kar križ. Zdaj gre slabo in hitro navzdol, potem bo pa šlo najslabeje in bliskovito po-dilci. Mednarodni zmedi je na tem, da far eno dobi. . . vse drugo je čvekarija. * * 3* Mr. Molek je tudi v skrbeh za čast Indijancev, ki so si dajali živalska imena. Hvalite Boga, da Vi niste prišli med In- slovstvo, temveč kurbišče za ljudske instinkte. (Ali čuješ gospodine K. T. B. ali pravilno Molek ???!!! — Opomba urednika.) * * * To so zmede. Omenil sem že,! - - da sem bil nad 20 let med so-j »a razpolago, cia listi, večinoma med nemškimi. Nad Beljakom sem imel trirazredno šolo. Vse je bilo v rokah socialistov. Pa skozi 12 let nisem imel posebnih težav, pač pa mi je načelnik šolskega sosveta opetovano dejal: "Herr Pharrer, tun Sie nur den Kindem Religion beibringen." Nekaj otrok mi piše še zdaj bil v skrbeh za Vašo čast. Bojim se namreč, da bi med Indijanci mesto Molek morali pisati — Volek. Dobro, da "to ni mogoče, absolutno ne. . .", kakor sami pravite. Ali hočete še kako pojasnilo? Sem Vam ! Važno vlogo pri vsaki zgodovini igrajo viri. Del. Slov. piše "temno" zgodovino. Ni čuda, ker njg^i viri niso samo sala-mensko temni, temveč tudi — smrdijo. V št. 34 črpa "zgodovinar" iz tega, kar je nekdo napisal na — stranišče in to proti papežu Piju V., ki je Ev-sem v Ameriko. Tako nemški ropo obvaroval, da ie niso po-socialisti. Kako slovenski? Ko- teptain turška kopita. Vsakdo hkor vidim, je Proletarec gla-jve, kdo in kaj gotovi ljudje na silo socialistov. Čudno se mi -stranišča, zapisujejo. Gnojnica zdi, da kot mednarodovec podlih duš. Dober tek. Prav (morda po g. Zavertniku. . .:jenak je tudi drugi vir _ pri-ker mednaroden. . . ergo naro- sm o j en krojač Pasquino. Vedno den??) poudarja potrebo na- so se našli ljudje, ki so imeli rodne vzgoje. V št. 924 piše o umazane gofle. Taki goflači in "vzgoji" mladine. Jaz sem že klafači morejo služiti za zago-11 mesecev na slovenski župni- dovinski vir pač le — gofla-ji. Slovenske besede od kake-[čem. Similis simili gaudet. Da ?a °,tr0ka Se nisem sHšai: Ako "zgodovinar" navaja protestanta Haideggerja, no, to se razume, saj se pozna, da je vse skrpucalo samo nerodna prestava neke protestantovske-ži-dovske meneštre. Nočne posode, stranišča, krojaška bezni-ca. . . brrr. ga slovensko nagovorim, odgovori — nič, ali pa angleški. O-troci pohajajo v javne šole. Odkar sem tu, sem bil šele v eni slovenski župniški šoli, namreč v Kansas C., Kans. Par dni sem bil tam. Kaj sem videl? Ce sem otroka slovensko uprašal, je slovensko odgovoril, v šoli so mi zapeli nekaj slovenskih pesni. . . o drugem, Najboljša življenska tonika. ■ ^^^^ ii „ _r Dobro razpoloženje je naj-kar se stori za narodno vzgojo, I boljša življenska tonika. Meniti ne govorim. Nočem opore-.lanholija in pesimizem sta kati, da se tudi izven šol mar- greh. Seveda, če je vaš tek ■.....r . .i-. a - a_* sikje morda kaj stori med mladino za narodno zavest, a vsak človek, ki ni udarjen s slepoto, bo moral pripoznati, da se vec-kaj za narodno vzgojo dece more storiti edinole v župnijskih šolah. Pa kaj stori Proletarec, ki o taki vzgoji — oprostite — čveka? "Vzgoja v njih (katoliško narodnih šolah namreč), je površna ? ? ? in težko je reči, da ima od takih šol "narod" kake koristi. Po mojem mnenju jih nima, pač pa škodo. . To presega vse. Župnijske šole jso edini kraj v Ameriki, kj er dobi šolar vsaj nekaj pouka, v narodnem duhu, se nauči pisati, brati. . . poje nekaj narodnih pesmi. . . in zdaj pride Proletarec, ki javka, da ni narodnega pouka, in izjavi, da ima narod od župnijskih šol — škodo. Dvoje je mogoče: Ker daje besedi narod ušesca — "narod" — mora pod to besedo . . ... .. slab, Če je vaša prebava nepopolna/ če trpite vsled zabasa-nosti, glavobolov in nervoznosti je težko biti dobro razpoložen. Toda vseh teh želodčnih neredov se lahko znebite s pomočjo Trinerjevega zdravilno grenkega vina, ki je zanesljivo zdravilo in katero slovi že nad 35 let kot najboljša želodčna tonika. Isto izčisti vaš želodec in čreva, pomaga prebavi, stori da obisti in jetra normalno delujejo, hrani živce in napravi, da se počutite dobro. Povrne človeku dobro razpoloženje, kar si potrebujemo! Vaš lekarnar ali trgovec ga ima v zalogi za vas, a če ga nima, pišite na Joseph Triner Company, Chicago, III. — Muhe in komarji so bili še vedno nadlega poleti. Triner j ev Fli-Gas je silno orožje proti tem. Umori jih takoj. Nima skoro nobenega duha in je popolnoma neškodljiv za kanarčke itd. Poskusite ga! ..... .....•• .: " V--.* i