49716
Die i >■. gebilhr bar bezahlt.
jvin!
Prels - cena 2 L
Poštnina p!a£ v'Mt^v*n
DRUŽINSKI TE DIHI K
Leto XVII. V Ljubljani, 4. januarja 1945. št. 1 (790)
V prosincu mrzlo, da poka, kmetiča bogati ajda in moka.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO In UPRAVNlSTVOs Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/I1I. Poštni predal št 253. Teiefon št. 33-32 ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: V« leta 20 lir Yi leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naroč* nino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. — OGLASI po tarifi.
Naš narodič /e tako droben In neznaten, da je škoda vsakega pozitivnega člena, ki gre v nič.
Slovenci, zberite se in odprite oči-, da vas sonce nove dobe ne bo našio zatopljenih v neresnične sanje.
Iz prezidentovega radijskega nagovora Slovencem za novo leto 1945.
Sc IHA’
prilak&vanfc
Velika večina našega povprečnega meščanstva živi v prepričanju, da bi mu prinesel konec vojne izobilje vsega, česar si želi, posebno še življenjskih potrebščin. Mnogi so celo tako naivni, da pričakujejo že za prvi dan miru ali »osvobojenja« polne trgovine prvovrstnih jestvin in polne gostilne najboljših pijač. Vmes se oglaša komunistična podtalna agitacija z »bajnimi« obljubami takojšnjih dovozov živil in vsega, česar srce poželi. Ta agitacija si je izmislila celo neko »nuno«, ki je prišla v Ljubljano iz »osvobojenega« Beograda kar skozi vse fronte in potem pripovedovala, da so mor li tam mobilizirati ljudi samo zato, da so mogli iztovoriti ogromne pošiljke živil, prispele po Donavi iz Sovjetije nalašč za »osvobojeno« Srbijo.’
Vse to in tako mišljenje je samo nasledek dobro, premišljene komunistične agitacije, ki operira pri lovljenju kalinov vedno z obljltbami tistega, česar si množice najbolj želijo. Resnica’ pa je diametialno nasprotna od komunistične agitacije. Se na nobenem ozemlju, ki so ga doslej bolje-viki »ošvobodili« niso organizirali oskrbe prebivalstvi z živili in ostalimi potrebščinami iz lastnih dobav. Nasprotno soglašajo vsa poročila v tem, da izvršujejo boljševiški okupatorji na teh ozemljih celo rekvizicije domačih zalog za svojo vojsko. Tako so izvršil; take rekvizicije takoj po svojem prihodu tudi v Peogmdu in po ostalih krajih »osvohe :ne« Srbije. Tega ne trdijo samo nem ka poročila ampak tudi »zavezniška« in nevtralnh. Iz njih se vidi, da preživlja zlasti Beograd letos najhujšo vojno zimo, zimo obupnega pomanjkanja živil in vseh drugih najnujnejših potrebščin, tudi kuriva. Do danes tv so prejeli po boljševikih »osvobojeni/ Srbi iz Sovjetije niti prgišča moke ali česar koli, kar bi moglo služiti za odvrnitev nevarnosti, da velik del prebivalstva od lakote pomre.
Se mnogo obupnejše so razmere v »osvobojeni« Dalmaciji. Dalmacijo poznamo Slovenci dobro kot eno najbolj pasivnih dežel nekdanje Jugoslavije. Dalmacija ne prideluje žita In mora vso krušno in ostalo moko uvažati. Skromni pridelek koruze, krompirja, fižola itd. tudi ne zadostuje za dolgo. Celo srednji kmet ne pridela v Dalmaciji toliko živil, da bi mogel vse teto prehraniti z njimi sebe in svojo družino, kaj še, da bi z njimi zalagal mesta na obali, '.'saka redna ustavitev dobav živil za Dalmacijo od zunaj . it.J lakoto in v primeru daljšega takega itanja nevarnost um5-ranja. Dalmacijo so zasedle komunistične tolpe lani v najkritičnejšem času, t. j. tedaj, ko bi se morala vsaj mesta oskrbeti z najnujnejšimi živili za prihajajočo zimo. Toda s komunistično zasedbo so bili na mah odrezani vsi dobavni viri od zunaj. Ostala je le ena sama možnost, da dobavi Dalmaciji vsaj nekaj najnujnejših živil UNRRA, katero so Angloameričani ustanovili za oskrbovanje »osvobojenih« dežel v Evroni.
Tito je hotel nekontrolirano pomoč UNRRE za Dalmacijo izkoristiti za to, da bi delil živila in ostale dobave izključno samo komunistom in njihovim družinam, ostalo prebival« tvo bi pa bilo od teh dobav izključeno in pahnjeno v lakoto in počasno gmrt. Na ta način bi se Tito brez direktnih »likvidacij« iznebil vseh tistih Dalmatincev, ki mu niso ljubi. Pomrli bi enostavno od lakote. Ker pa so dobivale njegove tolpe v Dalmaciji še do nedavnega nekaj potrebščin od Angloameričanov izven okvira UNRRE, v oskrbi vojske, z odklonitvijo pomoči UNRRE njegova stvar še ni bila neposredno ogrožena. Posledice spora so padle vsai spočetka samo na domače dalmatinsko prebivalstvo, ki ie znano kot nenaklonjeno komunizmu.
Po poročilih, ki so jih v zadnjem času objavili ne le nemški, ampak celo angleški tisk fmed drugim tudi liberalno - moskovitski News Chronicle), so te posledice tako grozne, da je že zdaj v nevarnosti okoli 200.000 Dalmatincev, da pomro v tej zimi od lakote, če ne pride v najkrajšem času od zunaj izdatna pomoč. Split, Du-Nadaljevanje na 2. strani
NEMŠKA POT V LETU 1945.
»Živeti ie mogoče l@ v svobod!
Fuhrerjev novoletni apel na nemški narod
Fiihrerjev glavni stan, 1. jan. Fiihrer je izdal oh Novem letu apel na nemški narod, v katerem je dejal med drugim:
Le konec leta me sili, da danes govorim. Cas je od mene zahteval več ko samo govore. Dogodki preteklih 12 mesecev, zlasti pa vse, kar se je zgodilo 20. julija, so me prisilili, da posvetim vso svojo pozornost in delovno silo edini nalogi, za katero živim že leta: usodnemu boju svojega naroda. Zakaj, če so nasprotniki že prej napovedovali letos naš zlom, potem so si stavili prav v letu 1944. posebne nade. Še nikdar se jim ni zdelo, da je zmaga tako blizu kakor v avgustovih dneh preteklega leta, ko je dobesedno sledila katastrofa katastrofi. Ako nam je kljub temu uspelo, kakor že tolikokrat, zopet obrniti usodo, potem imata pri tem poleg žrtev, borb in dela vseh mojih sorojakov v domovini in na bojišču precej zaslug tudi moje delo in moje sodelovanje.
Vselej takrat, kadar se pojavlja nevarnost, da bi bili narodi nezaupni, kujejo naši nasprotniki iz svojih upov napovedi, ki jili stavljajo pred oči širokim množicam z agitatorsko drznostjo kot brezpogojno gotove, da, kot popolnoma samo po sebi umevne. Ta propaganda se je posluževala dveh metod, namreč po eni strani rokov, ob katerih bi bilo z gotovostjo pričakovati nemški zlom, na drugi strani pa je obravnavala vprašanja, katerih rešitev bi bila po tem zlomu nujna za zaveznike. S sigurnostjo mesečnika so označevali avgust 1944, kot mesec brezpogojne nemške kapitulacije ter določili kmalu nato skupen sestanek vodilnih državnikov pred Božičem v Berlinu, Nedavno je bil novi rok januar, nato marec 1945. Zdaj pravijo previdno, ker se bližata oba meseca z velikansko naglico, da bo to avgust.
V	juliju bomo gotovo spet govorili
o	zimi 1946., razen če se vojna medtem dejansko ne bo končala in sicer ne z nemško kapitulacijo, ker te ne bo„ temveč z nemško zmago!
Ako pa bi v zahodnih demokratskih državah kdo izmed vodilnih državnikov dejansko Verjel vsemu tema, kar odvezujejo narodom, si lahko raz-ožimo le s tremi vzroki:
1. S tem, da nemškega naroda sploh ne poznajo ter da ne vedo, da zadnjih 300 let nemške zgodovine ni podalo slike bistva nemškega naroda, da pa ni bil ta nemški narod, odkar je stopil v zgodovino, le eden izmed odločilnih, temveč najodločilnejši či-nitelj evropske in s tem svetovne zgodovine.
2. Da nimajo nikakega pojma o narodno-socialistični državi, ker obveščajo tamkaj javnost Židje. Zato naj-brže še danes ne vedo, da ne moreta nadomestiti narodno-socialistične države niti boljševizem^ niti demokratsko-plutokratski idejni svet, kolikor o tem lahko sploh govorimo, ker sta se pokazala v Nemčiji oba v dejanjih nesposobna in ker predstavljajo reeill-tati njunega delovanja v deželah, ki jim vladata, le strašilen zgled.
3. Da so v teh deželah poznati namesto tega nekaj drugega, česar večina zdravega nemškega naroda ne pozna, namreč majhno kliko salonskih politikov in salonskih generalov, ki so v popolnem nepoznavanju svoje lastne duhovne, politične in vojaške nepomembnosti poskušali svetu dopovedati, da se bodo z državnim udarom nekega dne dokopali do oblasti in nato privedli do slične kapitulacije, kakor je bila v Italiji, na Finskem, na Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji.
Ob koncu leta bi rad podal vsemu temu nasproten dokaz, da sta namreč ta narod in ta država s svojimi vodilnimi možmi neomajana v svoji volji in fanatični odločnosti, da bosta vojno na vsak način uspešno izvojevala do kraja, tudi če bo treba sprejeti vse udarce, nastale spričo zahrbtnosti usode. Zato bi rad še enkrat ugotovil, kaj izhaja za nas iz preteklosti in sedanjosti in kaj je nujno, da ve ves svet v bodoče:
1.	Iz preteklosti in sedanjosti poznamo cilje naših sovražnikov. Vemo,
kaj nameravajo z nemško državo bri-tansko-ameriški državniki, kaj boljše-viški oblastniki in na koncu koncev za vsem stoječi mednarodni Židje. Uspešna izvedba teh zamišljenih ukrepov bi ne prinesla le popolnega raztrganja nemške države, deportacije 15 do 20 milijonov Nemcev v tujino, z« sužnjem} e preostalega dela nemškega naroda, pokvarjenje naše nemške mladine, temveč predvsem lakoto milijonskim množicam. Ne glede na to je mogoče živeti le v svobodi, v suženjstvu moraš umreti.
2.	Obratno pa smo se tudi mi odločili za vse. Svet naj ve, da zato ta dižava ne bo nikdar kapitulirala, da dobiva današnja nemška država kakor vse velike države v preteklosti, na svoji poti udarce, da pa ne bo te poti nikdar zapustila. Svet naj ve, da deli današnje državno vodstvo skrbi in težave s svojim narodom, da pa ne bo nikdar zaradi skrbi in težav kapituliralo! Zakaj, čemu se naši sovražniki bore, ne vedo, razen Zidov niti oni sami, čemu pa se borimo mi, nam je vsem jasno. Nam gre za ohranitev nemškega človeka, za našo domovino. za našo dvatisočletno kulturo, za otroke in vnuke našega naroda.
Leto 19.44. je bilo leto. najtežjih bremen v tem ogromnem boju. Bilo je teto, v katerem smo dokazali, da meščanski družabni red ne more več kljubovati viharjem današnjega ali celo bodočega časa. Država, ki se ne bo dejansko družbeno popolnoma na novo preuredila, bo zašla v kaos. Liberalno obdobje je minilo. Mnenje, da je mogoče ta ljudski naval zaustaviti s parlamentarno-demokratskim polovičarstvom, je prav tako otročje, kakor so bile naivne Metternichove metode proti prodirajočemu stremljenju po združevanju naroda v 19. stoletju. Posledice tega pomanjkanja postavitve novega, resnično socialnega življenjskega cilja se kažejo v pomanjkanju odpornostne volje ne le pri njihovih narodih, temveč tudi v pomanjkanju moralne odporne moči njihovih vodstev, V vseh deželah vidimo, da je ostal poskus za obnovo demokracije popolnoma neploden.
Za nas je vse to le nova obveznost, ds čedalje jasneje spoznamo, da sta obstoj ali propad nemške bodočnosti odvisna od dosledne izgraditve naše ljudske države, da so vse ogromne žrtve, ki jih je moral doprinesti naš narod, močne le kot pogoj družabnega reda, ki bo odstranil ves narod za nosilca ne le istih dolžnosti, temveč tudi istih življenjskih pravic.
Pogled v moralno vrednost tega na-
šega prepričanja daje nam vsem, zlasti pa meni samemu moč, da nadaljujem ta boj z neomajno samozavestjo. Milijoni Nemcev vseh poklicev in stanov, mož in žena, mladeničev in deklet, so zgrabili za lopate in za motike. Tisoči bataljonov ljudske vojske so nastali, divizija za divizijo se je na novo ustanovila. Tovarne so napravile edinstvene stvari. Nemškim delavcem v njih se pridružuje čedalje več onih mislečih ljudi drugih narodov, ki so kot delovne sile v Nemčiji spoznali bistvo naše socialne skupnosti. Tako smo s pridnostjo in junaštvom spet zgradili to, kar so nam naši nasprotniki razbili.
Ob koncu tega leta bi rad izrazil vsem neštetim milijonom svojih rojakov s prepolnim srcem zahvalo za vse, kar so pretrpeli, prestali, storili in napravili. Prosil bi jih, naj tudi v bodoče ne prenehajo. Jaz zdaj manj govorim, ne zato, ker ne bi hotel ali mogel govoriti, temveč ker mi moje delo dopušča manj časa za govore. Vam, moji rojaki, zagotavljam znova, da je moja vera v bodočnost našega naroda neomajna. Komur je naložila Previdnost tako težke preizkušnje, tega je določila za največje stvari.
Tega poziva ne morem zaključiti ne da bi se zahvalil Bogu za njegovo pomoč. V tej uri hočem podati kot zastopnik Velike Nemčije Vsemogočnemu slovesno obljubo, da hotno verno in neomajno izpolnjevali svojo dolžnost tudi v novem letu s trdno vero. da bo prišla ura, v kateri se bo zmaga dokončno nagnila 'na stran onega, ki je je najbolj vreden: na stran Velikonemškega Reicha.
Leta 1944. je bilo leto naše preizkušnje. Toda na njegovem koncu stoji triumf naše žilavosti. Vojna odloči vselej šele v poslednji rundi. Ako mislijo v Londonu, Washingtonu in Moskvi, da pri tem mi ne bomo imeli nikaka besede, bodo morali to svoje mnenje temeljito izpremeniti, kakor so jih morali že mnogo o nas.
Novo leto nas bo našlo pripravljene-Niti sekundo ne bomo oklevali ali se bali. Kakor smo obvladali staro leto, hočemo obdržati v svoji oblasti tudi novo. Naj nam prinese kar že hoče, mi smo pripravljeni. Nemški narod bo šele tedaj pobesil svoje orožje, ko ho imel zmago trdno v roki, in niti sekundo prej. Kakor zelo ljubimo mir, bo moral biti ta mir zmagovit, da se nam ga ne bo treba nikdar sramovati.
To je naš neizpremenljiv sklep. Novo bojno in vojno leto bo našle nemški narod in njegovo vodstvo skalno pripravljena na vsak položaj.
Nepričakovani udarci nemškega letalstva
Iz vojnih poročil nemškega v-liov-« nega poveljstva v zadnjih 7 dneh:
Velebitka v jugovzhodni Belgiji in na srednjem Luksemburškem se je ves teden nadaljevala Tako z naše kakor z nasprotnikov* strani sv posegle v boj nove divizi’e. Sovražnik je hotel po vsaki ceni zdrobiti naši ! obe krili pri Stavelotu in pri Ba-stognu, toda njegovi poskusi so se iz-Ijalovili. Skupno število od 16, decem-j bra med Maaso in Mosello uničenih 'ali zaplenjenih sovražnikovih okh-p-niških bojnih voz znaša več ko 1000. I Naše čete so uspešno napadle sovražnika tudi v Vogezih in zavzel* 'več krajev od Maginotovega utrdbenega pasu.
Iz drugih odsekov zahodnega bojišča ne poročajo o važnejših dogod-: kih.
j Na. novega leta dan zjutraj so ve-j like jate nemških bojnih napadalnih in lovskih letal nenadno napadle sovražnikova letališča na belgijsko-ni-j zozemskem področju in uničilo n*
| tleh najmanj 400 sovražnikovih letal, nadaljnjih 100 pa hudo poškodovali.
' ^ letalskih spopadih, nastalih pri teh naših napad h, smo sestrelili nadaljnjih 79 letal.
Liege in Anvers sta bila stalno pod ognjem našega daljnostrelnega orožja, več dni tudi Imndon.
Na italijanski fronti ni bilo posebnih dogodkov.
Na madžarskem bojišču sovražnik zaman skuša prebiti našo ronto. Silni^ boji se vrže na zahodnem in vzhodnem ronu mesta.
V ostalih odsekih vzhodnega bojišča se položaj ni bistveno izpreme-nil.
V mesecu decembru so naši lovci m protiletalski topovi uničili 588 sovjetskih letal.
Govcr ds1. Gcebbelsa za novo teto
„Ako preteklo leto ni moglo omajati Nemcev, kaj bi jih potem sploh šd moglo omajati?"
Berlin, 1. jan. Minister dr. Goebbels je govoril *b koncu leta po radiu nemškemu iMirodu. Med drugim je* dejal, da je zatekel konec vojnega lete 1944. zahodno človeštvo v resnično tragičnem položaju. Ako to upali zapeljani ev-ropaki nerodi po petih letih vojne, da s* bo njihov brezupni položaj po prihodu augloameriških sil olajšal, so se
v	tam upanju pač grozno razočarali. Kjer koli so se pojavili sovražniki Reicha in »ovega evropskega reda. so jim takoj sledile lakote, beda ter politična in gospodarska zmeda. Leto
1944.	j* zaneslo splošno krizo Evrope in celo vsega nravnega sveta na novo višino. Zaključujoče se vojno leto 1944. jo stavilo nemški narod pred najhujše preizkušnje, izmed katerih bj že ena sama zadostovala, da bi pritisnila druge narode k tlom. Ako ni moglo preteklo leto omajati Nemcev, kaj tu jih potem sploh šo moglo omajati ?
Po kratki omembi najvažnejših dogodkov preteklega lete jo minister nadaljeval:
V	teh divjih viharjih je stal nemški narod ko skala v morju. Njegovi sovražniki so mislili še, da je pot v Berlin prosta. Toda zgodilo se je njim
nekaj nerazumljivega: Nemški narod in njegovo vodstvo niste mislila na kapitulacijo. Z brezprimernim naporom vseh sil sla si ustvarila spet trd, na tla pod nogami. Ideja je zmagala nad surovo silo. Nobena kriza ni bila dovolj močna, da bj nas zadela v naš življenjski živec.
Živimo, je poudaril minister, v času prevrednotenja vseh vrednot. Nemški narod ima svojega Fiihrer ja. V njem razpolaga z možem, ki je vreden tega časa in ki ga bo končno tudi ukrotil. On je vtelešenje svojega časa. Ako si lio Evropa rešila svoje življenje, potem le z njim.
Naši nasprotniki so si edini le v svojem 'srdu, v svoji peklenski uničevalni blaznosti, ki je naperjena proti vsemu, o čemer misli, da se dviga nad njo. Sicer lahko podirajo in zažigajo, ioda manjka jim sila za izstavitev nečesa novega in boljšega namesto našega razdejanega sveta. Zato so bodo njihovi nameni izjalovili. Njihova navidezno nepremagljiva moč je prekoračila svoj višek v trenutku, ko je prisilila nemški narod k zadnji preizkušnji, iz katere je izšel močnejši ko vse sile teme.
Iz delavskega paradiža
Po poročilih iz Ankare so se v Har. kovu pripetili krvavi spopadi med sovjetsko policijo in delavci neka traktorske tovarne. Več delavcev i* nevarno ranjenih.
Ta vest ponovno potriuje izpovedbe boljševiških ujetnikov in prebei-nikov o čedalje pogostnejših spopadih med delavci in člani NKVD (naslednice GPUI v ukrajinskih industrijskih krajih. Vzrok ie stradanj* delavstva, ki mora kljub nezadostni hrani trdo earati. Delavec dobi prt bližno eno tretjino tiste hrane kt j« prejema član policije. Zato ni čudno, da je ogorčenje delavstva od dne do dne večje. Glede na to je policija dobila dovoljenje, da sme po lastni uvidevnosti streljati na delavce. Posledica je, da število ubitih delavcev naglo narašča.
Naval k Vlasovu
Prijave prostovoljcev v vojaško organizacijo generala Vlasova so tako narasle, da se je — po poročilih iz Berlina — publicistično glasilo ruskega osvobodilnega gibanja opravičilo da se morajo prijave premnogih Drijavljencev za nedoločen čas odložiti.
Ali ne bi kazalo, ljubljanski kon-junkturisti. da se začnete počasi tudi
vi	na pravo stran orientirati? Kaj bo, kai bo, če boste prepozni? Zbogom tedaj kariera, zakai prepričani bodite, da se bo V takratni gneči prerivajočih se koritariev prenekateri stolček potrl in utegnete nemilo obležati na tleh.
Premalo jih je...
Madrid, 15. dec. Po poročilih » Washingtona je poljski odbor v Zdru. Ženih državah, ki zastopa 2 milijona v USA živečih Poljakov, poslala zunanjemu ministrstvu v IVashingtonu noto z željo, naj Združene država omeja svoje pošiljke orožja in streliva Sovjetski zvezi, da tako preprečijo, da Moskva nezasede vse Poljske
Nota seveda ne bo imela uspeha. Poljakov je v vsej USA samo 2 milijona, t. j. za tretjino manj, kakor ie samo v Newyorku Zidov — ne glede na to, da že en sam morgenthauskt Zid pri Rooseveltu več zaleže (udai, ko je srečno'spet izvoljeni kakor vsi ameriški Poljaki skup
2
družinski tednik
4. SL J 94»
Dnevno povelje'
vojakom Slovenskega domobranstva in slovenskemu policijskemu zboru m st»r«ca tat« «1 a■
Trdo in hude leto borb xa svobodo
in bodočnost Evrope gr« h koncu.
V tem letu so nemški vojaki in * njim zavedni narodi Evrope junaško obstali pred vsemi sovražnikovimi napadi.
Tudi vi, vojaki Slovenskega domobranstva, ste se junaško bili v bojih proti tolovajslvu in ste tako obvarovali svoje družine in vaše ljudstvo pred strahotami in terorjem komunističnih banditov.
Za to junaško požrtvovalnost se vam zahvaljujem.
Zahvaljujem se tudi za njihovo žrtev tistim tovarišem, ki so v bojih izgubili svoje življenje, in tistim, ki so morali prenašati trpljenje tega boja.
To na novo se porajajoče bojno leto bo trdo, zato pa moramo biti tem bolj trdno in družno strnjeni, da bomo mogli sovražnika, pa naj nastopi kjer koli, uničiti.
Zato glejte, vojaki Slovenclcega domobranstva, z vernim srcem, s pogumom, zvestobo in hrabrostjo novemu bojnemu letu nasproti.
V tem smislu želim vam, moji slovenski vojaki, iz vsega srca zdravo m uspehov polno novo leto.
ROSENER s. r.
SS-Obergruppentiihrer General der Wallen-SS nnd Poll*ei<;
Slovenskemu narodu!
Leto 1944., leto trdih bojev in lepih zmag, je pri kraju. Prineslo nam je hude preskušnje, kakor jih je trših zgodovina redke kateremH poko-lenju svojih otrok postavila: vse sile vem e so se zarotile, da bi v viharja nasilja brezobzirno podrle stebre evropske omike in iloveškega dostojanstva. Te preskušnje pa so bile potrebne, da so se po njih zdramile vse moči, ki so hotele obvarovati in z ucodjenljivo zagrizenostjo braniti tisto, za kar je poedincem kakor narodom edino vredno živeti: Bvobodo in čast. To pa dolgujemo svoji zgodovini, sebi in našim bodočim rodovom.
Slovenskemu narodu trdi boji niso bili prihranjeni. A ker se je strnil in z mečem v roki dokazal, da ne mara hlapčevati prodanim izkoreninjencem in zverinskim zločincem, ki mu neusmiljeno pustošijo dom, je s tem tudi izpričal, da ceni najdražje. Slovenski narod je pripravljen korakati po poti zmag, ki mu jo je Previdnost doslej že nakazala. Zato mu Končna zmaga tudi ne more izostati.
Z izvojevanjem reda in miru je slovenskemu narodu naložena še nova naloga. Kljub težavnim vojnim razmeram mora na delo za obnovo svojih domov in življenjsko važnih ustanov. Tudi pri tej nalogi kakor pri svojem dosedanjem boju more slovenski narod računati na nemško pomoč, ki mu bo pri roki.
Skupni boj za novo Evropo se nadaljuje! Z njim gremo v novo leto 10451 Naj bo pot že tako težka, na koncu je zmaga in proti njej korakamo pod varnim vodstvom in z odločno neomajno voljo, ki mora prinesti vsej Evropi tako zaželeno svobodo in povsem novo življenje.
Zahvaljujem se slovenskemu narodu za njegovo zadržanje v _ skupnih naporih in boju proti azijatskemu boljševizmu in njegovim zaveznikom, ra njegov sklep, da se hoče boriti še vnaprej skupno z nemškim vojakom ca cilj, ki nam je vsem skupen. Prepričan sem, da bo ^lovenski narod po tej poti premagal vse svoje notranje
OB VSTOPU V NOVO LETO
PreMiit Rupnik slovenskenu narodu!
Delo in uspehi v letu 1944. — smernice za leto 1945.
Na »ovega leta zvečer ob MB. uri je prezident general Rupnik govoril slovenskemu narodu po radiu. V svojem nagovoru je na kratko orisal delo in uspehe v lanskem letu in uakazal našo pot v novem letu.
Prezident je dejal med drugim:
Dragi moji slovenski rojakil Z Istimi besedami, ob istem času in z istega mesta sem vas pozdravil danes pred letom, ko smo odslavljali leto 1943. in smo polagali svoje upe v leto 1944.
Takrat sem dejal, da izpolnitve programa našega novega življenja ni mogoče stisniti v okvir enega samega koledarskega leta, ampak da ie naše vstajenje odvisno od trajnih naporov nas samih, od trajne trdnosti vse naše dobre volje in vseh naših moči In da sta za to potrebni skrajna enotnost v mišljenju in nastopanju ter discipliniranost.
Takrat sem se tudi zahvalil vsem onim Slovencem, ki so si zaradi zveste izpolnitve dolžnosti do Boga, naroda in domovine lahko lastili zaslugo, da so oni pritegnili na nas pozornost Nemčije, nam tako uresničili njeno varstvo in pomoč in s tem v najtežjem času zagotovili našo rešitev iz brezupnega položaja, v katerem smo se nahajali ob 8. septembru 1943.
Ce se ozrem na razdobje med svojim lanskim in letošnjim novoletnim pozdravom, me vztrajno, zvesto izpolnjevanje narodnih dolžnosti teh najboljših Slovencev In Slovenk navdaja s ponosom in hvaležnostjo. Svoje najpomembnejše priznanje so ti rojaki dobili tudi od samega našega SS-Obergruppenfuhrerja g. Erwina Ro-senerja, čigar dnevno povelje, ki ga je izdal za naše domobrance in policijo, mora navdušiti slehernega slovenskega vojaka in čigar novoletni pozdrav, naslovljen na ves slovenski narod, nas navdaja s ponosom, občutkom mirnosti in zaupanjem v lepio bodočnost.
Verujem, da govorim prav iz srca vseh Slovencev, če v imenu vsega slovenskega naroda dajem Izraza zahvale vsem, ki so v minulem letu z žrtvami, delom in čustvovanjem pomagali graditi naš ugled, našo varnost in obnovo našega življenja.
Predvsem so to oni nemški in slovenski vojaki, ki so v boju morali žrtvovati svoje življenje ali svoje zdrave ude za varnost slovenskega naroda. Pridružujejo se jim oni drugi Slovenci in Slovenke, ki so morali iste žrtve doprinesti zaradi zahrbtnega napada strahopetnih sovražnikov poštenega slovenskega naroda. Te žrtve pomenijo dragocen temelj našega preroda, iz katerega mora vzkliti nova, srečnejša doba našega narodnega življenja v težko preizkušani širši evropski domovini.
Vsak pošten človek mora danes biti hvaležen tudi vodji Nemčije, ki s svo jimi vojaki, s svojimi delavci v blagor vseh evropskih narodov — tudi našega — vodi usodo Evrope v lepše in srečnejše bodoče dni mirnega sožitja in zdravega, tvornega tekmovanja zadovoljnih in svobodnih evropskih narodov, ki jih ne bo več begalo židovsko, boljševiško in svetovno-
kapitalistično hujskanje in rovarjenje. V tem dobivajo nemški napori in nemške žrtve svoj zgodovinski smisel, zaradi česar jim mora čedalje bolj nezadržno dajati priznanje ves svet.
Svojo globoko zahvalo smo dolžni vsem tisočem neznanih slovenskih mož in fantov, ki so na moje povabilo napolnili vrste Slovenskega domobranstva. da tako v junaštvu in udarnosti polože temelje novi lepši zgodovini slovenskega naroda. Naslonjeno na zaupanje in pomoč nemškega vojaka, na zaupanje, ki je dobilo svojega najlepšega izraza v novoletnem dnevnem povelju našega SS-Obergruppenfuhrerja g. Erwina Rosenerja, je Slovensko domobranstvo ramo ob
rami z nemškim vojakom, ki se je  ........................... .
prvi uprl boijševiškemu vzroku zla na | krivicah in valili krivdo na vse druge,
Čssiiike Slovenskega teta siva gcneraui Rosenerja ? pre-zidenit! Rupnika
najief.se koristili komunistom, ki so; si meli roke. Z njihove strani sem bil
za vse napore deležen le sumničenja,	n	.
obrekovanja in nezaupanja, kar naši ]	so	pred	_	8tadSovanj«m	6S-
narnrini Kk.mnnstl nikakor ni mooio! ObMgruppenfuhrerja Rosenerja pn.
Slovansko domobranstvo je pratne ralo novo leto z budnico po mestu, tc se je začela ob 7. zjutraj. Budnice se je udeležil bataljon domobrancev z godbo.
pn-
z molkom in omalovaževanjem preko! !lnnnw*^“veljnik je predal mena: na druo, strani na so oričako- faport pSlovenskega domo-
narodni skupnosti nikakor ni moglo ; u , , - -	T	f, PV'
biti v korist Ce so le mogli, so šli! *°r?kal1 ,stl odredi z godbo n» čelu ir
mena; na drugi strani pa so pričakovali ®d mene dejanj in gest, ko da sem najmogočnejši vladar na svetu.
Sklicevali so se na najrazličnejše izmišljotine, postavljali očitno nemogo-
&£*£!££ SgSfeJTpS ** »rsi«? {prr
............ -	-- 1 ■ - - J -	-	i	ne	novoletne	čestitke.	Kmalu	za	ten«
branstva, podpolkovniku Krenerju, ki je prišel tja v spremstvu majorja Dahma in podpolkovnika Peterlina. Po raportu so odšli v stanovanje generala Eosenerja m mu izročili v ime-
slovij, ki bi nas bila lahko stala straš- .	, r...	...
ne žrtve, če ne bi bila zdrava večina ! •>* general Rosener prjŠel v sprem-naroda ostala trezna in pametna. Ce i ?.^vu podpolkovnika Krenerja m osta-
-	-	-	1 lih iz vile ir	-----
nika odreda.
Bataljon je potem odkorakal pred palačo Pokrajinske uprave in se' tam ustopil pred glavnim vhodom. Pod-„ ,	...	polkovnik Krener je odšel s svojimi
, ®	re._eJn°’;J °5.0T?; spremljevalci v palačo, kjer ga j*
in zunanje sovražnike in s tem pri' speval pri skupnem boju za resnično, boljšo in lepšo Evropo.
Tej zahvali pridružujem najlepse želje vsemu slovenskemu narodu za novo leto 1945!
ROSENER t. r.
SS-Obere;nippenRihrer General der Walfeu-SS und Poliici.
svetu in ki še danes navzlic celi vrsti izdaj načelno vztraja ▼ boju z njim, da tako v blagor vse Evrope lomi njegovo morilsko orožje, v minulem letu izvojevalo vrsto blestečih zmeg nad našimi boljševiškimi nasilniki.
Tako kakor naši vojaki je v preteklem letu tudi večina pripadnikov drugih stanov dobro Izpolnila svoje dolžnosti do Boga, narodne skupnosti in domovine. Kajpak so to bili spet naši neprecenljivi kmetje, ki že 1500 let naše težke zgodovine dajejo našemu narodu vedno svežih, dvigajočih sil, naši marljivi delavci, ki svojemu narodu v najtežji dobi njegove zgodovine navzlic največjim naporom boljševiške laži niso odpovedali zvestobe in službe, in naša mladina, ki se ni dala zapeljati mikom in čarom lažnivih aapeljivcev, ampak je razumela, da <re sa njeno bodočnost, in se j* zato skoraj stoodstotno posvetila službi narodne skupnosti.
so zaradi svojega skoraj že bolestne-!	Ji-j.m Prev raport povelj-
ga zanešenjaštva vtaknili prste med škripce, so zakričali o vnebovpijočih
samo ne na svojo nerazsodnost.
ni manjšini; toda jaz pravim, da je naš narodič tako droben in neznaten, da je škoda vsakega pozitivnega člena, ki gre v nič.
Nočem delati nikakšnih očitkov, ker za svoje grehe mora vsakdo sam pokoro delati. Toda čas je, da prav danes, ko delamo bilanco minulega leta in pripravljamo načrte novega delovnega razdobja, poudarim:
Ce ne bi nekaj večnih nezadovoljnežev, političnih stremuhov in neraz-sodnežev s svojo kratkovidnostjo, tekmovanjem za prvenstvo, intrigami, nezaupljivostjo in izigravanjem stalo na poti dobri volji, razumevanju, treznosti, disciplini in enotnosti pravega slovenskega naroda, ki se je zbral v Slovenskem domobranstvu In za njim, bi danes ne bilo brez komunističnih razbojnikov, m varovano, mirna in urejen* samo jedro slovenskega prostora — Ljubljanska pokrajina —
Zahvaljujoč se tem dejstvom, smo v preteklem koledarskem razdobju	M	vse.t?..b”°	f,os4ež"°	tud.
navzlic težavam, ki jih predstavlja ▼	predelih	kjer	ž.vijo	naši
višek vojnega stopnjevanja, dosegli za razmere in okoliščine zadosti lepo vrsto uspehov, To je nvidela ogromna večina našega naroda in se nam je v delu in naporih pridružila.
Pridružilo bi se nam jih bilo le več, če ne bi bili moralno in dejansko ovirani. Ovirali pa so jih oni redki posamezniki, ki sem jih vse leto sam in po svojih sodelavcih, kateri so odvrgli vse ozire in se postavili samo v službo narodu in v njegovi težki muki, lavno v govorih in čiankih in zasebno opozarjal in opominjal, naj vendar mislijo na narod in končno tudi nase in naj ne rušijo narodne enotnosti, ki nam v discipliniranem mišljenju in nastopanju lahko edina pomaga iz stiske na zeleno vejo. Mislil sem, da so ti opomini moja dolžnost, ker so septembra meseca leta 1943. hoteli oni sami in usoda, da v tej vojni muki nosim odgovornost za bodočo usodo svojega naroda.
Toda ostali so vedno enaki. Trdovratno In navzlic očitnosti položaja so sledili krilaticam propagandistov svetovne židovske sleparije; vdajali so se usodnim iluzijam; vdajali so se neresnim političnim sanjam in jih skušali pričarati tudi drugim,- nastavljali so pasti in intrigirali, kakor da gre za parlamentarno volivno epizodo in ne za biti ali ne biti slovenskega naroda. V obraz so znali govoriti najplemenitejše besede, pri stisku roke ob slovesu pa so že požrli tudi naj-slovesnejšo Izjavo s prav takšno lahkoto, s kakršno so največkrat namesto sebe porinili v nesrečo nedolž ne naivneže, ki so nasedli njihovim intrigam in verjeli v njihovo poštenost. Niso se zavedali, da so s tem
ljudje, in bi se lahko vsa naša tvorna sila posvetila gradnji in obnovi razbitin »er duhovnemu in gmotnemu utrjevanju zoper satanski boljševizem, ki nam stoji na poti v lepšo bodočnost.
Zato gre tem večja zahvala vsem onim poštenim, zaTes domoljubnim to
pričakoval prezident general Rupnik. Pn izrečenih novoletnih voščilih so se vrnili s prezidentom na čelu na ulico, kjer je sprejel prezident raport poveljujočega stotnika.
Pozdravil je domobrance: »Domobranci zdravo!«. Domobranci so mu gromko odgovorili: »Bog daj!« Za tem je prezident voščil domobrancem novo leto, vojaki pa su ma v zbor« odgovorili »Hvala!«.
Štiri božičnice iitsblianske mestne ebčine
Mnogoštevilnim božičnicam .-wznib begunskih odborov so se pridružila š« štiri. Pripravila jih je ljubljanska mestna občina »a svoje sirote, ki ji je poverjena skTb zanj*.
V prehodnem deškem domu v Mari-
Žanišču js bila nt sveti večer prva ložičnica. Tu narr.^eč prebiva 80 sirot, ki so bile obds ovane z božičnimi darovi, nekateri sc dobili tudi čevlje. Prireditev je obisl :il pooblaščeni generalni tajnik za ( pravljanje županskih poslov g. Franc Jančigaj.
V Mestnem zavetišču za onemogl« je bila pripi vi j ena druga božičnica Tudi to je osetil generalni tajnik g. Jančigaj ■< spremstvu mestnega fi-
jakom, ki so razumeli zapoved čase j z;ka dr. Rusa Vsem oskrbovancem je
fe eno brezupno pričakovanje
NadaJ/evan/e a 1. strani
b ovuik in Šibenik so že nekaj tednov brez kruha. Ljudje se prehranjujejo z zadnjimi ostanki zelenjadi ta drugimi manjvrednimi hranili, ki pa tudi že pohajajo. Prav tako so popolnoma brez kurjave, celo za kuhanje. Poročevalci pripovedujejo, da Dalmacija že od turških č^ov ni poznala takega pomanjkanja in take lakote, kakor jo zdaj prestaja po »osvoboditvi« po Titovih tolovajih. Ce ne pride pomoč, grozi strašna katastrofa. Toda prav to je, česar si Tito in njegova komunistična drhal želi. Kaj briga njega in njo domače ljudstvo! Prod seboj ima le en sam cilj: uresničenje komunistične, od Moskve naročene in plačane boljševiške revolucije, katere plen naj bi postal ves B ‘V«an.
Takšna je torej slika »osvoboditve« r Srbiji in Dilmadji ie s te strani. Tudi v tem, kakor v vsem drugem, »e je UV*7al->, da Titu in njegovi soli-si ne ?re za nobeno osvoboditev in ga usoda ljudstva prekleto malo briga. Prav to je pa nov dokaz, kako tesno hodi naš komunizem po stopinjah ruskega boljševizma. Tudi ta se v vseh skoraj tridesetih letih svoje nasilne vlade nad narodi SSSR nikoli ni briga! za blnginio in celo ne za g ni o življenje ljudstva Po boliše-
viški revoluciji in po nasilni ko-j teri koli pokrajini tudi le najskrom-
i i.ii :____sit	—	i	lnfu	lOOl	i	a	'	nfticA	nrnelrthn	7.	Živili	IH	OSl&linil
lektivizaciji zemlje po letu 1927 je pomrlo v SSSR na milijone ljudi od lakota Drugi milijoni so pomrli od nezadostne prehrane po prisilnih delovnih taboriščih in umirajo še danes. Prebivalci SSSR žive že desetletja slabše kakor narodi Evrope v teh zadnjih vojnih letih. 2ivila in vse življenjske potrebščine so ves čas ra-cionirane in na karte. Za vsako nabavo kosov obleke ali čevljev je bilo v SSSR vedno potrebno posebno osebno nakazilo za vsak primer posebej, toda tudi človek s takim nakazilom je ostal navadno prav tako nag in bos kakor tisti, ki je bil brez njega, ker nakazetnega nikjer ni dobil.
V SSSR stradajo milijoni ljudi že sedem in dvajset let Stradajo zaradi sistema kolektivizacije kmetijstva, kolhozov in sovhozov, zaradi nesposobnosti vodstva podjetij In pomanjkanja sposobnih ljudi, zakaj na vodilna mesta prihajajo samo nesposobni strankarski priganjači, ovaduhi in peto-lteci. Tudi ▼ sedanji vojni morajo dobavljati boljševikom ne le vojni material, ampak tudi živila Američani in Angleži. Ce teh dobav ne bi bilo, bi bil boljševizem že davno zrušen. Kako naj potem ta boljševizem, ki sam pušča, da umirajo milijoni njegovih državljanov od pomanjkanja, ki niti svoje lastne vojske ne more sam prehranjevati ln je prisiljen od »osvobolenih« Se iematl. racotovl ka-
nejšo preskrbo z živili in ostalimi življenjskimi potrebščinami?
Nasledek boljševiške zmage v Evropi bi bil popolnoma enak nasledku njegove zmage v SSSR po prvi svetovni vojnif smrt milijonov ln milijonov* ljudi od lakote. Kar bi se jih še rešilo, bi bili prisiljeni vse življenje živeti ob racioniranih porcijah in potrebščinah ter ob črni borzi. Časi, ko je evropski človek lahko stopil v trgovino in si kupil ra sorazmerno majhen denar vse, česar je potreboval, se ne bi nikoli več vrnili. Nikoli več ne bi bilo tistih dobrot, katerih so se zlasti pri nas pred to vojno premnogi preobjedli. Nikoli več ne bi bilo evropskega človeka dostojne obleke in obutve. Povsod bi bila stalna siromaščina kakor Je v SSSR in nikjer ne bi bilo nobenega, tudi ne najmanjšega upanja, da bo kdaj spet dobro.
Ce sl po vsem tem Se kdo želi zmage boljševizma, mu res ni pomoči. Stepel se je s kruhom in evropsko udobnostjo in je za vse čase izgubljen. Toda potem naj vsaj ne ponavlja zločinskih laži Titove »nune«, ki je kakor breztelesni duh prekoračila vse fronte, da Je prinesla prav v Ljubljano »blagovest« o boljševiških kranjskih klobasah, pečenih piškah in medu, ki se po »osvobojenju« cedi po beograjskih Terazilah.	P-	K
in s svojimi napori dvignili naš uoled do ttste višine, zaradi katere so prejeli priznanje novoletnega pozdrava SS-Obergruppenfuhrerja, priznanje, ki nam pomeni obljubo in zaupanje.
Slovenci vemo, da čas preizkušenj še ni mimo. Toda mi tudi vemo. da smo žilavi in odporni in da bomo na začrtani poti vzdržali, ker hočemo v bodoče živeti kot svoboden, kršfan-ski, kulturen ln samobiten narod s svojskim značajem in svoisko naravo. Zato bomo združili vse sile. stisnili pesti, napeli mišice ln možgane, da se bomo Izmuznili namenom židovskega boljševizma, ki nas s svojo satansko igro hoče ponižati na stopnjo topih sužnjev v službi interesov svetovnega židovstva.
. Ce pa hočemo iti v novo bodočnost kot časten, pošten, krepak in vitalen narod, ki se zaveda svojih sposobnosti in svojega poslanstva in ki zaradi svojih pozitivnih lastnosti zares hoče zasesti sebi odgovarjajoče mesto v družbi narodov nove Evrope, ki ji s svojo vztrajnostjo in neposustlji-vostjo zida temelje nemški vojak, sem kot krmar naše usode na pragu novega leta naporov in dela poleg zahvale dobromislečim moral izreči ne-1 kaj potrebnih, čeprav ne preveč laskavih besed na račun tistih, ki morajo marsikal na sebi spremeniti, če bočejo svojemu narodtf*zares koristiti. Na pragu usodnega razdobja, ki ga dines nastopamo, bi namreč rad — ker je to na mojem mestu tudi moja dolžnost — poudaril, da se nova doba, ki mora priti in tudi bo prišla, že dovolj jasno očituje. Zato bi rad svoje drage rojake še enkrat opozoril: Slovenci, zberite se in odprite o«, da vas sonce nove dobe ne bo našlo zatopljenih v neresnične sanje!
Zahvaljujoč se predvsem tudi Vsemogočnemu, ki mi je v minulem letu stal ob strani in čuval nad našim narodom, izjavljam, da ostane tudi v nastopajočem letu slej ko ptej moje
vodilo neizpremenjeno:
Vse za rešitev narodal Koristiti narodul
Vsem za svoj narod zaskrbljenim rojakom, ki mi sledijo, ln onim, ki mi še nočejo slediti, pa dajem gesla novega leta:
Neizprosen boj komunizmu do njegovega uničenja! Delo *a duhovni prerod in gmotno obnovo našega narodal Negovanje kulturnih, verskih, gospodarskih in družabnih vrednot slovenskega naroda! Negovanje slovenskih narodnih izročili Ustvarjanje pogojev za nov, pravičnejši in boljši družabni red ter stanovsko slogol Ker je slovenski narod evropski narod, zato je na slovenski zemlji soudeležen pri ustvarjanju nove Evrope ki naj vzklije iz združenega evropskega boja proti boljševizmu, iz boja, v katerem nam Je zaradi načelnosti.
SC- Jančigaj
zadovoljne
_ i-.-v	_
ke, nakar so i »bili v dar božične priboljške.
V Mestni s' movanjski koloniji *e Bežigradom j( v imenu mestne obči ne obdaroval otroke višji svetnik g dr. Kodre.
V deškem zavetišču za sirote^Anto-na Jerine pa se je udeležil bož'čnic» zastopnik mestne občine, načelnik socialno političnega oddelka svetnik g. Leopold Vider. Vsak otrok je dobil v dar dva paketa.
Begunci iz Sele Kraj ne
so praznovali
Begunci, ki jih je kruta usoda pognala z njihovih domov, so •• Štefanovo zbrali, skupno proslave Božič. Belokranjski begunski odbor je s pomočjo Škofijske dobrodelne pisarne in Socialne pomoči priredil na Štefanovo v verandi dvorane T;niona skromno božičnico. Brez posebnih vabil je prišlo nanjo več ko 250 beguncev. Počastil pa je prireditev tudi škof dr. Gregorij Rožman.
Prireditev se je začela z belokra-jinsko himno in petjem narodnih pesmi. Za tem je Črnomelj alti dekan Bitnar pozdravil vse navzočne, predvsem gospoda škofa, ki je imel za tem na belokraj inske begunce nrigoden govor, poln bodrilnih besed.
Spet so se oglasili zvoki božičnih pesmi, pri mali zakuski pa se je razvil živahen pogovor o Beli Krajini m izgubljenih domovih.
Metliški prošt g. Klemenčič se je belokrajinskemu borunskemu odboru zahvalil za njegovo skrb za begunce in za j.rireditev, dekan Bitnar ?a se je v iir.jnu odbora zahvalil inž. Ber-kopcu :a njegov trud in skrb za uspelo 1 ložičr.ico.
Belokrajnci so tako praznovali božične praznike daleč od svoje ožje doirovine, pozabili so za neka.i uric prestano gorje in si vlili novega poguma za bodočnost.
prvenstva ln žrtvovanja ij>led Ntm-
čija!
Delajmo za enotnost, ki na* edina lahko pripelje v lepSe dnil
Zato:
Združimo vsi »n vse svoje sposobnosti in sile v nerazdružno enoto v našem Slovenskem domobranstvu In
za njim!	,
Tedaj bosta naS narodni obstoj ln naša svoboda zajamčena za vso bodočnost!
Za ta boj in za to delo želim vsem svojim dragim slovenskim ro;akom mnogo treznega mišljenja, dlsMpllne in moči, pa mnogo sreče in se vec blagoslova božjega, ki nai se s svojim odrešilnim bogastvom razliva na naš narod v novem letu 1945!
i f. fC45.
DRU2TNSKT TEDNTIC
Slovenci! Slovenka!
Pi> odredbi gospoda prezidenf« Pokrajinske oprave odpira SOCIALNA POMOČ v Ljubljani i novim ieiom svojo lnsino
nakupovalnico oblačil, obutve, perila, posteljnine itd.
Glavna nakupovalnica bo v Gradišču it. 4, nasproti dramskega gledališča ter bo pričela poslovati v torek dne 2. januarja 1945.
Ko Socialna pomoč opozarja občinstvo na to važno socialno Institucijo, ugotavlja sledeče:
Dosiravno so nabirke blagovnih predmetov, ki jih je v tem letu izvršna Socialna pomoč, prinesle po radodarnosti dobrih ljudi razveseljivo zbirko, vendarle vsa ta zaloga hitro kopni, ker so potrebe izredno velike. Da pa bomo v stanju v šestem letu vojne nuditi rojakom, to je beguncem in naše pomoči kakor koli potrebnim osebam, razna oblačila, bo odslej Socialna pomoč nakupovala vse vrste obnošenih oblačilnih predmetov, kot obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. Mi vemo zatrdno, da imate doma še lepo zalogo raznih oblačil, ki jih ne potrebujete, ki bi jih pa nujno
potrebovali naši sorojakl.
Radi tega pozivamo in prosimo vse Slovence in Slovenke:
Prodajte te oblačilne predmete nrm, mi Vam jih plačamo po dnevni ceni In hvaležni Vam bomo za vsak predmet, ki nam ga boste prodali. VI pa boste ■ tem storili lep socialen čin, ker boste pripomogli, da bomo lahko hitro oblekli in obuli potrebnega rojaka.
Naj ta poziv ne ostane brez odmeva Opozarjajte vse svoje znance na to velevažno socialno nakupovalnico. Posebno Vas matere in gospodinje nujno prosimo, preglejte takoj svoje omare in pohitite v našo nakupovalnico, ker zima Je tu, nešteto naših rojakov pa je nagih in bosih.
SOCIALNA POMOČ
Listek ..Družinskega ted.iika*-
Metamorfoze bolezni? |
Pijiičui »ori »radi gnajnlli zabnih taisti,n j
Sovakova zadnja pustolovščina
Naplsai Raditiav Rudan
Važno za cenj. naročnike
S pričujočo številko, prvo v letu 1945., stopa Družinski tednik v XVII. letnik svojega obstoja. Vljudno prosimo cenj. naročnike, da obnove naročnino nanj. V ta namen so tej številki priložene položnice. Naročnina znaša 20 lir za četrt leta, 40 lir za pol leta, 80 lir za celo leto.
Družinski tednik
Vpoklicankam delovne službe
Vse, ki so prejele poziv na obvezno delovno službo od Delovnega urada v Ljubljani za 5. I. 1945, naj se javijo na delo šele 8. I. 1915 ob 7. uri v šentjakobski šoli v Ljubljani.
Opozorilo davkoplačevalcem
Rok za vlaganje davčnih napovedi pridobnine, posebnega davčnega dodatka i>o 61. 59/11, davka na samce, splošnega in skupnega davka na poslovni promet, davka pavšalcem za davčno leto 1945 je določen od 1. januarja do 30. januarja 1945.
Napoved se mora vložiti osebno pri da'-5ni upravi ozir. po pošti.
Podrobna navodila so irazvidna iz poziva na uradnih deskah mestne občine in davčne uprave.
Nova ureditev mezd v enajctih strokah
22. decembra 1944 je Vrhovni komisar za operacijsko področje Jadransko Primorje izdal za celo vrsto strok novo mezdno ureditev, ki je skoro popolnoma enaka v splošnem delu, nadalje glede nameščencev in delavcev, različna pa je po strokah za plače delavstva.
Nova ureditev mezd je bila dekreti-rana za naslednje stroke: 1. Industrija predelovanja lesa in lesne obrti. 2. Opekarska Industrija. 3. Izdelovanje ribjih, zelenjadnih, sadnih in drugih surovih konzerv. 4. Obrati in samostojni obratni deli železarske, kovinarske ter elektrotehnične industrije in obrti. 5. Kemična industrija. 6. Industrija moških in ženskih gornjih oblačil ter delovnih oblek ter krojaške obrti. 7. Predilnice »vile. 8. Mlini, izdelovanje jedilnega olja itd. 9. Industrija fine keramike. 10. Cementna industrija. 11. Obratj za obdelovanje naravnega kamna.
Posamezne mezdne ureditve za po-edine stroke objavlja Službeni hftt Seta Pokrajinske uprave. Dozdaj sta bili objavl jeni mezdni ureditvi za industrijo g predelovanjem leaa in tam« obrti m opekarski obrti.
Kurivo za družine z otroci
Pokrajinski gospodarski svet ob javlja, da je odobren za družine, ki imajo male otroke v starosti do štirih let, izreden dodatek kuriva in sicer za vsako tako domačinstvo po 40 kg premoga in 00 kg koksa. Razdeljevanje teh količin se prične takoj in so trgovci že v posesti potrebnih količin kuriva. Vsak trgovec je prejel od gospodarskega sveta poimenski seznam takih domačinstev, kj je sestavljen na podlagi prijavnic in v katerem je navedena tudi številka nakaznice za kurivo, na katero pripada ta izredni dodatek.
Oddaja bo zaključen« z 31. januarjem 1945.
Opozorilo lastnikom vozil
Vsi lastniki avtmobilov in vprežnih vozil se opozarjajo, da se smejo kretati med protiletalskim alarmom samo ona vozila, ki so opremljena s tozadevnim znakom, in sicer:
1. Avtomobili morajo imeti na pred-njem vetrobranu nalepljen znak v velikosti 18X24 cm. Na znaku mora biti narisana na belem polju črna letalska bomba.
2. Vozovi a konjsko vprego in ostala vozila se morajo opremiti na obeh straneh vozila z označbami iz lesa ali
lepenke v velikosti 18X24 cm, na katerih je naslikana belem polju črna letalska bomba.
Predmetni znaki, ki morajo biti opremljeni s službenim žigom »Višjega SS in policijskega vodje* se morajo predložiti v odobritev protiletalskemu častniku višjega SS in policijskega vodje, ki ima svoj urad v Mestnem domu na Krekovem trgu.
Znak bo izdal oddelek za protiletalsko zaščito uprave policije v Ljubljani, kjer bodo strankam na razpolago proti povračilu nabavnih stroškov.
Nov zatemnitveni čas. Do vštetega 7- januarja je zatemnitev obvezna od 17.25 do 7.20.
Pošta Kočevje vrši od 22. decembra tudi paketno službo.
Vse brezplačne tramvajske vozovnice ukinjene. Upravni »vet cestne železnice je sklenil, da za leto 1945. ne bo izdal nobenih brezplačnih vozovnic, in je 1. januarja tudi že začel izvajati lo odločbo. Brezplačne vožnje bodo imeli od zdaj naprej samo še ranjenci in invalidi nemške oborožene sile, Slovenskega domobranstva in policije. Ta sklep je odobri] prezident general Rupnik.
Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil,
obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. 4 nasproti dramskega gledališča.
Drsuuje na UvoLkeui ribniku ja po
sporočilu mestne občine najstrožje prepovedano. Mestna občina ne prevzame z« nikogar odgovornosti za zdravje in življenje drsalcev. Starše opozarjamo, da čuvajo svoje otroke, ker je led zelo neenakomerno debel in obstoji nevarnost, da poči.
Obvestilu. V prošnjah za gradbeno dovoljenje je treba jh> nalogu šola Pokrajinske uprave navesti tudi podatke o velikosti za obdelovanje sposeii-ne zemlje in navesti stanje visoke živine, ter mora te navedbe potrditi občina. V prošnji mora vsakdo tudi navesti, s kakšnimi gospodarskimi poslopji lastnik zdaj razpolaga, velikost zgradbe in v kakšnem stanju so.
Inventura tekstilnega blaga. Izšla je odredba šefn Pokrajinske uprave, po kateri so dolžni trgovci s tekstilnim blagom in oblačilnimi predmeti in tr-govej na debelo ter proizvajalci tekstilnih izdelkov sestavih inventure zalog tekstilnega blaga in oblačilnih predmetov. Popi« inventarja »e mora zaključiti z dnem 10. januarja 1915 in predložiit Pokrajinskemu gospodarskemu svetu v dveh izvodih.
Podplati ta kože. Uredba o reji in oddajanju prašičev obvezuje rejce prašičev, da oddajo, ko koljejo praši ča z« domačo potrebo, kožo Prevodu. Zbiranje kož je poverjena Centrali za kože ki plačuje kože po maksimalnih cenah, v skladu z maksimalnimi cenami drugih racioniranlh potrebščin. Prevod je priznal leto« rejcem ugodnost, da si lahko ob oddaji kože kipijo 1 odo. '/« kilograma podplatov, kakršna je pač kakovost kože.
Osebne vesti
Poročili so ae:
V Ljubljani: e. Franc Golf. domobranec iz Velikega Gabra, in gdč. Anica Zavbetova; g.. Janez Pokavc. PoJiciiski stražnik, in gdč. Ivanka Pertinakova. magistralna uradnica; inž. Jože Unk železniški uradnik, in
is' "i Hladnikova. uradnica.
Čestitamo!
Umrli so;
V Ljubljani: Jakob Some, višii policijski stražmoister v d.; Theresia rridrichova. učiteljica in hišna posestnica; inž Anton Michaliček: Jožica Majaronova; Anton Knez. policijski sekretar v p.; Jožefa Janševa, usmiljena »estra; Julija Koširjeva; Jurij Sumer. višji sodni svetnik v p.: Ana Maierjeva. vdova po šolskem svetniku; Jauček Lajmiš; Jožefa Žlebnikova; Ana lerdinova, hišna posestnica; Marjana Meršolova: Jože Zalar ml-posestnik in gostilničar ▼ Borovnici; Jakob Marega, železničar v pokolu-hrane Cotič, zvaničnik drž. železni« v pok.; Franc AiuL
Naše sožalje I"
Zdravniki so našli pri seciranjih spremembe notranjih organov človeškega telesa, ki niso nastale zaradi enostavne bolezni iu niso navidezno niedsebojuo v nobeni zvezi, ampak izkazujejo le neki j>ostranski odnos do različnih, včasih popolnoma nasprotnih bolezni. Take spremembe organov nahajamo sorazmerno cesto in po njih moremo spoznati, kakšne bolezni je organizem prebolel, in če posamezne bolezenske okvare niso še popolnoma ozdravljene, morejo povzročiti tudi po daljših presledkih medsebojne vplive.
Zdravnik in znanstveni raziskovalec dr. G. Liebermeister je napravil zanimiv poskus načrtnega raziskavanja in pojasnjenja teh medsebojnih vplivov, ki nas vodijo do najglobljih korenin obolenj. Vsekakor zaenkrat še ni mogoče spravili teh medsebojnih bolezenskih vplivov v točno očrtan sistem, zakaj pojavljajo se zelo mnogooblično, in včasih ne povzročita takih sprememb samo dve bolezni, ampak jih soodloča' več, bodisi z ustvarjanjem medsebojno si sledečih, ali pa tudi istočasnih pogojev in iz njih nastajajočih nasledkov.
Te vplive hočemo prikazati nazorneje na nekaterih konkretnih primerih. Tako more nastati na primer zaradi infekcije pri striženju las furun-kuloza (gnojni tvori) na zatilniku, ki se v četrt leta navidezno pozdravi. Nekaj časa jiozneje ugrizne na primer prej tako inficiranega čioveka pes v roko, in rana se mu ognoji. Istočasno se pojavi spet tudi furunkuloza na zatilniku. Natančnejša opazovanja so doslej izvršili' glede medsebojnega vpliva med trebušnim legarjem in jetiko, v prvi vrsti miliarno tuberkulozo, torej tuberkulozo tiste vrste, pri kateri nastanejo zaradi močnega vdora bakterij tuberkulozni tvori v različnih delih telesa in vodijo neizogibno v smrt. Dr. Liebermeisler je ugotovil, da se pri obolenjih za trebušnim legarjem pojavijo nekako po treh tednih temeljite spremembe celotne podobe bolezni in miliarna tuberkuloza izgine.
Podobne spremembe se pojavijo pri levkemiji, pri bolezenski množitvi belih krvnih telesc. Tako je ugotovila preiskava krvi nekega za levkemijo bolehajočega bolnika, ki je istočasno dobil tudi miliarno tuberkulozo, da »o na lepem izginili vsi znaki levke-mičnega obolenja, čeprav bolezen sama ni bila ozdravljena. Pri neki pacientki je iegar povzročil tuberkulozo pljučnih konic, ki prej ni bila opaz-ljiva. Trdovratne kostne nabrekline 90 včasih, odstranila gnojna obolenja v bližini, pa »o se pozneje spet pojavile. Neka posebna vrsta trakulje je povzročila od časa do časa bolezenske pojave perniciozne anemije, v smrt vodečega razkroja rdečih krvnih telesc. Po odstranitvi trakulje je kri postala spet popolnoma normalna.
Pri nakopičenju bolezni dobe tako imenovane ognjiščne infekcije velik pomen. Tvor na pljučih more na primer kmalu izginiti, če napravimo neškodljivo infekcijsko ognjišče, ki je tvor povzročilo, mogoče celo z odstranitvijo zoba. na katerega koreninah so se pojavile ognojitve.
Pri velikem številu občutljivih ljudi je treba te medsebojne vplive bolezni vedno upoštevati. Bolezenske slike, ki se pojavijo iz mnogoetransko pr,-pletenib medsebojnih vplivov različnih bolezni, so izredno raznotere. Cesto se posreči odstraniti tak bolezenski kompleks in doseči popolno ozdravljenje, če se posreči najti iz skupine pojavov edino važni del, to se pravi temeljno bolezen, in jo ozdraviti.
Usnjene izdelke barvait« le a »ne-fiaJno barvo, ki Manin ne škodni«. Kf*k« — Napoleonov tre.
Evgen Sovak ie bil zakrknjen samec. vendar ne eden izmed tistih ki j se žensk izogibljeio ali iib ce!6 so-
i	vražiio. Nikakor ne. Evgen Sovak ie j bil celo ženskar. Po vsem mestu so j ga poznali kot spretnega osvoievalca j ženskih src in njegova samska soba | ie bila polna trofei nreteklih. polpre-I tek lih in nainoveiših osvoiitev Le malo ie manjkalo, da ni vodil o ni;h posebnega knjigovodstva. In vendar ie bil zakrknjen samec zakai zakona Se ie bal kakor vrag križa.
V svoii dolgoletni praksi sl ie bil pridobil posebno spretnost o spoznavanju značaja žensk na prvi pogled. Skoraj vselei ie brž spočetka presodil svoietva dekleta, ki se mu ie približal. Natanko ie vedel, ali ie ali ni »nevarna*. In nevarnim to ie takim, ki bi utesnile resno misliti se ie brž izmaknil. Priiatelistva ie sklepal samo s tistimi katerim ie bilo le do lepih pustolovščin, ki naglo mineio in ne zanuste za seboi nobenih nasledkov. Tako se ie razhaial z niimi prav tako oriiatelisko kakor se ie z niimi seznanjal. Od niih ie odhaial na nova pota. v nove pustolovščine in one so ga pozabljale brez grenkih bolečin. Če se ie na kdai le zgodilo, da g» ie tudi vaa njegova velika praksa nusti-
. la na eedilu — sai na svetu ni pravila brez izjeme — in se ie v kateri izmotiL se ie brž odločil za strateški umik.
V neki pisarni, v katero ie večkrat prihajal Po opravkih ie že dolgo poznal čedno mlado tipkarico Elviro, temnolaso, temnooko. ne preoblo in ne presuho stvarco, ki mu ni prav nič prikrivala, da ii ugaia. Evgen Sovak se na sprva ni utegnil zanimati za Elvirino naklonjenost. Imel ie dovoli drugega znania in simpatij. In tako ie preteklo neka! mesecev, ne da bi bil dal tipkarici Elviri kakršne koli povode ta razmišljanje o svoii posebni naklonjenosti. Toda nekega dne meseca ianuaria ie Evgen Sovak nenadoma ostal sam. Niegova zadnia prijateljica. nestanovitna Kazimira, se ga ie bila naveličala in si našla drugega, lmenitneišeea prijatelja. In Evgen Sovak ni vedel, kai nai počne.
Samo po golem naključni s« ie v svoii osamelost; domislil temnolase in temnooke tipkarice Elvire in brž ie našel nujen opravek v njeni pisarni. In prav tako golo naklinčie ie bilo da
io	ie našel v pisarni sšnio. Pa s« zaradi tega ni naglo poslovil kakor sicer. ampak ie sčdel dekletu nasproti, si prižgal cigareto in pričel pogovor, ki ni bil nič posloven. Tipkarici Elviri se ie zdelo, da ie popolnoma drugačen človek, kakor ie bil druge krati. a tudi on ie opazil, de so dekletove oči boli žive kakor prei. In ko sta se po tistem razgovoru poslovila, sta oba enako čutila da sta si postala bližia. že skorai nekako prijateljska in domača. Poslovil« se oa tudi nista za doigo. Natanko in soglasno st« se dogovorila, kdai se bosta spet videla, in takrat ne v pisarni in tudi ne uradno.
Po tistem soglasnem dogovoru o neuradnem svideniu se ie razmerje med Evgenom Sirnikom in tipkarico Elviro razvijalo brez komplikacij prav tako. kakor si ie bil Evgen zamišljal. Le nekai ie bilo drugače kakor v načrtu, a prav *o ie bilo usodno: temnolasa in temnooka tipkarica Elvira ni bila »lahka* ženska. Evgena Sovak* ie bil tokrat videz hudo varal.
»Le kako. da tega nisem bil že prei opazil?« se ie hudoval Evgen Sovak sam nase. In čeprav g« ie temnolasa in temnooka tipkarica Elvira hudo mikala. zdai cel6 veliko boli kakor pref. ie vendar sklenil: »Boli« zdai kakor prepozno! Tei stvari moramo napraviti konec še nred pravim začetkom!« In ko ie zvečer v svoii samski »obi premišljeval kakšno not bt si izbral za t« konec, se ie nazadnje domislil nečesa nenavadnega. Odprl ie nredal svoie mize. vzel i* niega pisemski papir. odvil nalivno oero in pričel pisati:
»Predraga gospodična Elvira!
Ob najinem današnjem sestanku sva se dogovorila, da se bova iutri spet videla. Toda oprostite mi čU m« ne bo. Ne bo me morda zaradi teca. ker mj n« bi bili dragi Nasprotno, zelo vas cenim In prav zato me ne pričakujte. Danes sem spoznal, da ne »padate v vrsto tistih deklet ki iščejo pri moških samo zabave in bežnih
užitkov. Vn.ši cilii so višii in olome-nitejši. Bil bi zato zločin varati val v tem vašem plemenitem pričakovanju. Zakai zgoli grdo varani« bi bita če vam ne bi pravočasno povedal res-, nice. Tisti Kvg-n Sovak. o katerem i morda prav ta trenutek »aniate kot o i dobrem in poštenem človeku, jo r res-J niči popolnoma navaden lopov. Da, ! draga gospodična Elvira, iaz »ent j brezvesten zapeljivec deklet, grešni
•	don Juan in izgubljen Casanuova. I Vsako dekle, ki me vzljubi zaradi mo-| iega hinavsko priliznjenega * lažnit-I vega besedičenia o ljubezni, ogoljufam za nieua srčna pričakovani«. N« I poti za menoi ki sem k» doslej preho-1 dil. leži strtih nešteto takih nesrečnih i dekliških sre. iu vino« so eeld tudi isrca zapeljanih žen In tak lopov, ka-'kršen sem. gleite sem se vam pribli-I žal z enakimi nauu-ni kakor vsuiu Ipreišniim. Toda v vas ie nekai. kar
i	mj kdo ve zakai brani d« bi vo« | poteptal. Zato ni« iutri ne Po. Ta-:o j ie boljše, draga gospodiču« Elvira. VI j boste na ta način obvarovani nesreče, moj« zločinska vest p* ho vsai z« «a igreh mani obremenjena. Pozabite d* ste me kdai poznali! — Vaš Evgen.*
Zadovoljno ie Evgen Sovak dokončal svoie pisanje, vtakni* pismo v zavoj, napisal nani Elvirin naslov in legel k počitku. Zjutraj ie pismo oddal postreščku da ga ie odueset temnolasi in temnooki tipkarici v njeno pisarno. Potem ie odšet Po svoiih opravkih in spotoma pozabil n« Elviro. pismo in »voio samoobtožbo. saf ie bil tako trdno prepričan kakor še nikoli o ničemer da se bo temnolas* in temnooka tipkarica v bodoče izogibala takega looova kakor čista duša naglavnega greha.
Toliko boli ie bil zato presenečen zvečer, ko mu ie Čista duš« nenadoma zastavila pot nrav pred niegovon domom, vs« prav tako priiazn* kakor prei in celo veselo nasmejan«, ter mu rekla:
»Ali ste res mislili da me zaradi tistega ne bo? Prav zato sem prišla, ker ste bili tako odkritosrčni. Spoštujem vas. Niste še tako izgubljeni, kakor mislite, še vas bo mogoče »pr»-viti na lepša pota. Zato sem tudi prišla. Jaz vam hočem postati rešiteljica. Dajte mj roko, Evgen! Tako! In zdai poidiva... v novo življenje!«
Osupel da nikoli tega. ie stal Evgen Sovak,pred temnooko in temnolaso tipkarico Elviro, in še upreti s«
ii	ni mogel. Moral ie iti... v novo življenje. Zakai it, tisti trenutek io doumel. da se ie uiel v usodo, katere se ne bo več osvobodil.
\
j Srečno novo leto 1045!
i Fin Radoiiič
veletrgovina vina
LJUBLJANA
Malenškova ulica
linMI8aaMIU8«H8H«*8H8M8*
HMIIliaMMMMiniiiHMMUHMaHIIMIllllIHmiaiHMIINaiHMIIMIHIIHMaiMIMIHMI- 3
•aaaaaaiiiaaaiiiaaiiaaaaaaatiaaaaaaiaaaiaaitaaaa
*	.	i
: SREČNO IN VESELO f NOVO LETO
2
19	4	5
LEGAT
Špecerija
DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
I DELNIŠKA DRUŽBA i I P I V O V A R N El
! UNION
LJUBLJANA
■
■
■
i	v
m
■
\ želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
SREČNO NOVO LETO!
j LfUBLJAlA
I MIKLOŠIČEVA C. 23 ■
•
m	.
m
•	•aaaaaaaaaaaaai aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa aaiaaiiaiil *«aaa««aaaaaaaaaaaaaaaa*aaaaaa*a«Maaaaaaaaoaaiia!
: Blagoslovljeno in srečno
Novo I e f o
■
j želi svojim cenj. odjemalcem
MANUFAKTURA
! „P R I ZVONU" !
I. Strijanšek j
j Ljubljana, Pred škofijo 21
iaaaa««a*«aaaaaaaaaaaa*ia*aaaaaaaaaaa*aM«M(ai
■
i
ai«aaiieaiaaaa«naaa*iiBai»
Preglejte svoje zaloge oblačilnih j; redmetov! Prodajte tisto, česar ne potrebujete, nakupo-valnici Socialne pomoči.
i
DRU	TTPT'hrTV
Novo leto 1945.
Kaj nam oo prineslot Koliko upov in nad stavimo vanj! Napravile smo mnogo načrtov, vse bomo skušale iz-vesti, Ali bomo uspele ali ne, lega še ne vemo. A eno je gotovo: vse, prav vse, upamo na najboljše.
Prav je, da imamo načrte. Vsak načrt pa, da ga moremo izvesti, je treba začeti izvajati pri temelju. In če malo pomislimo, kje je temelj, moramo ugotoviti, da leži v nas — samih. Kaj nam je torej napraviti?
lahko v tvoji pi^jubljettvsti močno zaide. Zato naj n^m bo vodilo, da kljub vsem vabam, ki se nam nudijo, da postanemo na nenaraven način priljubljene, ne izgubimo središča lastne osebnosti.
Gotovo je priporočljivo, da imamo za vse ljudi prijazen obraz in dobro besedo, ne glede na njihov položaj. Popolnoma napačr.o pa bi bilo, da bi se ob vseh prilikah kazali prijazne. Nikdar ne smemo zaradi dobrega Današnje življenje zahteva vsestran- | razumevanja z enim ali drugim — češkega občevanja v družbi. Družba je tudi samo molče — prenašati krivico, tista, v kateri živimo, se gibljemo, I hvaliti slabo ali govoriti to, kar bi občujemo v vsakdanjem poslovnem j drugim ugajalo. Posebno ie ne zaradi življenju, in družba je spet tista, v, tega, ker ti ljudje to hočejo, ker to
kateri preživimo urice sproščenega Oddiha ali morda celo več — ure ljubezni.
Občevanje v družbi pa zahteva posebnega vedenja. Saj je od našega vedenja mnogokrat odvisno, kakšne uspehe dosežemo v družbi, kako nas v njej sprejmejo in nam ostanejo naklonjeni ali nenaklonjeni. Priljubljena v družbi je prvi pojem, ljubljena je drug pojem, ki bi ga morala vsaka med nami razlikovati in se truditi, da bi oba zanjo veljala.
Naj bi bil eden prvih načrtov v letošnjem letu, ki ga bomo Izvedle, da preštudiramo same sebe. Ugotovimo naš položaj v družbi, premislimo, koliko smo v njej priljubljene in koliko smo ljubljene.
Ce bomo ugotovile, da nam manjka uspehov v družbi, potem Imamo gotovo napake. Skušajmo jih ugotoviti in takoj trdno sklenimo, da jih popravimo.
Lepo je, če je človek priljubljen, a postati to je velika umetnost. Le malo ljudi je med nami, ki imajo toliko naravne ljubkosti in ljubeznivosti, da jim uspe brez truda osvojiti arc.a vseh.
Za občevanje v družbi potrebujemo največkrat neko Izurjenost, da lahko razveseljujemo » svojo splošno priljubljenostjo. Velika dragocenost je to in življenje nam teče brez dvoma laže in plodoviteje, kakor bi nam tleer.
Toda v prizadevanju, da se priljubimo, leži velika nevarnost. Splošno tnan pregovor pravi, da vsi ljudje niso enaki in da vsem ni mogoče ustreči. Ce se katera tega ne drži,
pričakujejo in žele, so pa do dna duše pokvarjeni.
Tu je meja, kjer moramo naše hotenje po priljubljenosti ustaviti. Same se moramo premagovati, da se nam ne bodo preveč razvile ielje po priznanju in ugajanju. Priljubljena biti /e gotovo lepo — toda ljubljena biti je še lepše.
Mogoče se vam bo čudno zdelo, če pravim, da je prevelika priljubljenost ovira ljubezni. In vendar je toko.
Vsem nam je odmerjen samo določen del ljubezni, kakor goloto lahko oddamo samo določen del svoje osebnosti drugemu. Velik zlatnik lahko izdamo samo enemu, ali pa zamenjamo zaklad za drobiž in ga razfrčkamo.
Mnogo je ljudi, ki so v družbi splošno priljubljeni. In ravno med temi najdemo mnogo takih, ki se kljub svoji živahnosti v bistvu počutijo zelo osamljene. Povsod so bili priljubljeni in povsod prijazno sprejeti. Toda med vsemi niso našli tistega redkega, česar so iskali — to je zlatnika. Teh redkih oni potrebujejo, zakaj samo ti so zanesljivi.
Skrbno pazite, da ne boste nikoli žrtvovale človeka, ki vas resnično ljubi, za tistega, ki se samo obeša na vas in je priljubljen v družbi. Zakaj prekmalu boste spoznale, da je priljubljenost zelo različna od ljubezni.
Novo leto je pred nami. Veliko je težav, ki jih bomo morale premagati. Lažje nam bo, če bomo vedele, da smo opravile nekaj koristnega. In samega sebe popraviti je ena velikih koristi. Ce se nam bo to posrečilo, bomo ob koncu tekočega leta lahko mirno napravile obračun.	a.
H
I
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Z« vsak prispevek, ob|avl|en v te| rubriki, plačamo 10 lir
Fižolur ivitek Napravi krompirjevo testo i* */*kg •krompirja, '/«kg moke, soli in malo maščobe. Nato ga razvaljaj in namaži g temle nadevom: ‘/i kg fižola skuhaj do mehkega in ga pretlači. Dodaj malo soli, malo marmelade in dva vanilijeva sladkorja. To zvij in speci v vroči pečici.	B.	R.
Fižolova krema V« kg fižola skuha j do mehkega, ga pretlači, osoli, dodaj 1 zavitek >Fos-fatiuat, po okusu sladkorja, vanilije-'toga sladkorja in malo maščobe. Vse lo naj prevre, nato serviraj na krožnikih in dodaj vsakemu malo marmelade. Ta krema je zelo okusn* in •elo nasitna.	B.	B.
*
Honorar za objavljeni recept dvignete lahko takoj po obiavi v naši »Dravi. Po DoSti Dosiliamo sele takrat, ko se nabere več takšnih nakaziL — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček «a praktične gospodinje. Ljubljana. Postni predal 263.
Kako umivamo steklenico
Star* in slab« navada ie spravlia-aie neumitih skleklenic in kozareev. Navadno Uh umijete Sele takrat ko lih potrebujete. Ko porabite ied. ki ie bila v steklenici ali kozarcu, posodo samo malo poplaknete in jo spravite v klet ali podstrešje. V takšni slabo pomiti steklenici se preostala hrana tako močno zaje. da io ob potrebi le s‘naivefio težavo odstranite. Ce se tako mučite, vedno ostane Se duh Po ki-mi. paradižniku ali drueih tekočinah mi jedeh. Zato morate steklenico ta koi. ko ste izpraznili, pomiti, zamašiti s papirjem in Dostaviti na mesto. kier hranite prazne steklenice m kozarce.
Sredstvo za pomivanje steklenih predmetov so inične lupine ki <w> na prišle že precej iz navade, ker imamo v^e polno čistilnih praškov. Danes na teii ni. in ie zato potrebno d» ,spo-znato sredstva, s katerimi w> včasih pomivali steklene predmete in So se prav tako svetili kakor oni. ki so Pomiti s čistilnim praškom.
Praški m sestavljeni na oodlatri kemične analize starih preizkušenih čistilnih sredstev. Pole? iaične lupine so še drnea čistila, kakor pesek lun dirjeaa kostanja, pepel, pivnik milnica. kumnio krompirjevi olupki, šotni prai) i-i S** kai podohneara. Duh po Petro!''in odstrani vroč pepelov hit? in Izplakovanje s toplo vodo. Maščobo odstranimo naibolie s pivnikom.
SUddeniro. ki io hočetp pomiti, na-pnhme z mlačno vodo kateri ste dodale eno izmed naštetih čistilnih nri-oo^uižkov. Pustite nekai časa lako napolnjeno. da u> umazani ia odmoči.
Nato pomiite s krpo in zdrgnite posebno mesta, kier se.ie nabralo največ nesnage, če ie bilo čistilo dovoli močno in tudi dovoli dol po v steklenici. boste z lahkoto odstranile umazanije. Potem odlitte vodo in izplakni-te z mlačno vodo. nato na še parkrat napolnite steklenico nli kozarec do vrha z mrzlo vodo. Ko bo steklo kristalno bleščalo, ie čisto.
(Ti trije moueii so risam isrecuo m *i>ruzm*4u teti«im« m u,*c Uiti s« objuvijtn .) Tri elegantne spalne srajce. Prva ima na desni strani života in na zapestjih našite zvezde iz črnega satena. Srajca je rožnate barve. — Druga srajca je svetlomodra, obšita s svetlorožnatosatenastim trakom. — Tretja srajca je svetlozelena z našitimi pentljami kremaste barve.
Kdor nima v fllavl . . ,
vzdržuje svei
Ce opravljale svoje delo v redu, čuvate svoje moči
Red ni idober samo za oči, ampak
Kako ohranimo zdrave stročnice
Stročnice, ki jih dalj časa hranimo v strokih ali izluščene, so fižol, grah,
Hranimo jih lahko na več načinov: napol posušene, popolnoma posušene v zrnju, lahko pa tudi v strokih, v presnem stanju ali 6uhem.
Fižol. Fižol mora biti vedno na žisteim zraku. Napol posušen rad »plesni io je hitro pokvarljiv, zato ga moramo čim prej porabiti. Hraniti ga ne smemo v zaprtih lesenih ali pločevinastih posodah, enako ne v vrečah, naloženih v skladih. Vreče ne smejo biti popolnoma napolnjene, ker ga moramo večkrat pretresti, da se ne ugreje.
Trdo posušen fižol prenese vse. Shramba mora biti svetla, suha in hladna, potem se ohrani zelo dolgo, ne da bi opazili kakšne slabe znake. Tak fižol lahko hranimo v zaprtih posodah, zabojih in vrečah, a posode ne »mejo stati neposredno na tleh, ker drugače fižol vseeno splesni. Od časa do časa ga moramo prezračiti.
Stročji fižol ohranimo s sušenjem. Pri primerni toploti ga popolnoma posušimo in shranimo v vrečice iz papirja ali celofana. Tako pridejo zajedavci teže do njega in ostane dolgo uporaben. Ne smemo ga hraniti v bližini živil, ki imajo močan vonj. Lahko pa ohranimo stročji fižol tudi v kisu, a ta način konserviranja ni tako trajen. Paziti moramo, da je vsa zelenjava vedno pod vodo.
Grah. Napol posušenega hranimo na isti način kakor fižol. Razlika je le pri popolnoma suhem grahu, ki mora biti v suhem, zatemnjenem in zračnem prostoru, ter proč od živil, ki močno di&e. Stročjega graha navadno ne hranimo, raen onega, ki je po svoji naravi odn. \ rs-ti namenjen samo Za uživanje v stročju.
Bob. Zanj velja vse isto, kakor za napol in popolnoma posušen fižol.
Leča. Biti mora popolnoma posušena, ker se sicer pokvari. Na svetlobi potemni, zato je najboljše, da jo hranimo v dvojnih vrečah, v temi in na hladu. Poleg tega naj se vreče druga druge ne dotikajo in 110 leže druga na drugi, temveč sloje druga poleg dnige ter se ne dotikajo zidu. Leča zahteva svež zrak; če bi ne bilo prostora med vrečami, bi se pokvarila. Večkrat jo moramo pregledati, da ne splesni in da se ne zajedo škodljivci.
/
prihranjuje tudi naše (noči. Samo pomislite, koliko odvišnih gibov in korakov morate napraviti, če nimate v svojcem domu reda. Red sam pa zahteva, da vse premislite in preudarite; zato ni reda tam. kjer ne delate z glavo. Red prav za prav zahteva posebno načrtno mišljenje. So ljudje, ki ves dan delajo, pa niso nikdar gotovi, drugi opravijo isto delo in jim še ostane čas za druge stvari.
Seveda pa ta sistematika reda ne sme bitj pretirana. Ločimo pomanjkljivo in nepravilno pojmovano sistematiko. Druga se kaže v tem, da gospodinja napravlja vse mogoče programe, kaj bo ta ali oni dan napravila, a se od samega pripravljanja nikamor ne spravi. Poleg tega je v tem načrtu od minute do minute razdelila ves dan in č« pride kaj nepričakovanega, je vsa zmešana, ker ji primanjkuje časa. Njej postane tak načrt samo okrasek za steno, drži se ga pa ne, ker se pač vsak dan nekoliko spremeni, kakor si ga je zamislila.
Napravite si tako načrt za ves teden, ki pa vas ne sune zasužnjiti. V splošnem zadostuje nekaka enakomernost brez posebne in prevelike prazničnosti v tem programu. Za dneve, o katerih mislite, da boste šle na trg in v trgovine, pripravite mauj domačega dela. Vsak dan pospravite temeljito samo eno sobo in tako boste imele vedno lep dom. Če boste pa vsak dan hotele vse temeljito očediti, ne boste nikoli končale dela. Tudi kuhinjo in ostale pritikline pospravljajte temeljito samo od časa do časa, ker boste že s tem dovolj imele dela.
Zapomnite si: ni dovolj organizirati delo, treba ga je tudi razdeliti s preudarkom in n* podlagi izkustev. Končno je mnogo stvari, ki jih mora gospodinja odpraviti in v redu izvršiti.
Najboljše je, če si pripravite v kuhinji na določenem prostoru majhno beležnico in svinčnik. V to beležnico boste sproti zapisovale , vse. kar vam bo prišlo na um, da morate napraviti. V taki beležnici ostane zapisano tudi PO ves mesec In ob novem me secu prepišite stvari na nov list, da
vile. Če kdo samo sede za mizo s svinčnikom v roki in hoče napisati, kaj mora v določenem času priskrbeti ter se hoče trdno držati tega načrta, je diletant, ker ne ve, da človek nikoli ne mere točno vedeti, kaj bo moral odn. mogel čez nekaj časa oskrbeti ali napraviti.
Imejte v svoiem stanovanju poseben prostor, kjer boste imele .spravljene vse račune, tičoče se gospodinjstva Vsaj enkrat na mesec jih morate pregledati in odločiti, katere morate poravnati. Ves mesec je potem čas, da plačate čeke, samo denar zanje morate dati na stran, da ga ne boste uporabile za druge nakupe.
Marsikdo bo oporekal, češ, saj gre delo brez načrta in reda ravno tako
naprej. A rod ima io dobro »tram da čuva naše moči. Red je stvar zdra-vega razuma. Če opravljate svoje delo v redu, ga opravljate razumno. Samo pomislite, kako greže gospodinje, ki se pri svojem delu ne drž« sistema in razdelitve ter morajo za vsako stvar opravljati odvišno delo. Razumljivo je potem, da jim za druge opravke m za razvedrilo ne ostane dovoli časa.
V kuhinja so vse mogoče priprave, ki jih kuharica mora imeti vedno pri roki. Če so te stvari spravljene na pravilnem mestu, da so takoj‘pri roki, prihrani gospodinja mnogo časa in energije. V omarah, ki so lepo pospravljene, najdete takoj potrebne reči, a v onih, v katerih je vse vprek nametano, morate najprej vse odmakniti, da najdete zaželeno, in pri tem izgubite po nepotrebnem mnogo časa. Posebno v sedanjem času je še mnogo več praktičnih priprav za kuhanje i« pospravljanje, ki olajšujejo gospodinjsko delo in prehranjujejo moči gospodinji.
Zato si zapomnite, da oni, ki noče misliti, naj rajši preneha računati s tem, da bo imel red v svoji hiši. Za vsako stvar morate imeti v svojem stanovanju določeno mesto in nobenega dela ne napravite samo provi-zoruo, ker ga boste morale še enkrat začeti. Red imeti, se pravi, vedno ga imeti in redna gospodinja bo vedno hvaljena, a njej bo ostalo še vedno dovolj prostega časa. Imel« bo sama veselje e delom hi s svojim življe-
šanji o nepravem času. Ce boi greši.* b-e ijo naveličal po^datj doiiig y tvoji t družbi in bo rajši odhajal i izgovori da mora iti v kavarno na prijateljsk. »(»tanek i. si. ter se bo tako domu odtujil.
Četrta pot: «,rfn«« žen« do mofovib sorodnikov ih prijateljev. Pogooto kažejo žene nasproti moževim sorodnikom in prijateljem nekako KieSaniol* ljubosumja in sovraštva, za kateri nimajo nobene podlage. Često »• to same tudi priznajo. Vzrok leži v tem, da se jim adi, da mož poeveia prevet easa onim osebam ia da žrtvuje preveč denarja zanje. Toda mežu so t odnosi potrebni, k«r mu pomagajo i njegovem poslovnem življenju. Seveda mora imeti to posvečanje časa njego vim prijateljem določeno mero in n< sine porabiti vsega dne samo za to. Če ga žena preveč ovira, vodi to d« medsebojne odtujitve in razdora.
Peta pot; ne zanemarjaj svoj« tu nanjo*ti! Vsal; mož hoče biti ponosen na svojo ženo. V njem živi še vedne njena slika prvih dni ljubezni, th žalost pa se premnoge žene doma preveč zanemarjajo. Ni potrebno, d* delajo doma v najboljši obleki, ven dar naj bodo čisto in lepo oblečene tako da se mož tako rekoč vsak dai ianova v svojo ženo zaljubi. Dovolj je bel ali pisan predpasnik, da doseže* namen, ugajsilj možu.
Šesta P«t: nepričakovana mala pre senečenja. Ni treba vedno čakati n« >prilike<; pokloni možu tudi izver teh dni kakšna darilca. Lahko so čiste majhna, a naj izražajo notranjo pove zanost in neprestano pripravljenost napraviti veselje.
Sedma pot: drži skozi želodce. Tud) tu ne zahtevamo, da skuhaš na vst mogoče načine sestavljena jedila, dovolj je, da so dobro in okusilo pripravljena. Že okusno prirejena miza na njej pa dobra jedila narede dvojen tek. Njegove najljubše jedi ne kuhaj samo ob praznikih, ampak tudi med tednom, da ga presenetiš (kolikor tc seveda vojne razmere dopuščajo). Ne sprašuj ga, kaj bi drugi dan skuhala Rajši ga preseneti z dobro jedačo Svetujemo ti, da si ob njegovem pri hodu ne želiš od njega prevelikih nežnosti, ampak vštej ta čas že v njegov opoldanski počitek. Poljub ob nepravem času ne dišj — dobra ied Pa zmerom!
Sedem poti... Mnogo bi se še dalo o njih povedati, a eno je gotovo, di bo po teh poteh vsaka žena brez zaprek dosegla pot k srcu svojega moža.
KRZNENE PLAŠČE
bale kožužčke, 'Isičie, dihurjeve, kunie boe, dobro ohranjene in kože ^omočili "Vtrli kupuie
Rot, krznarstvo, Mestni trg 5
boste takoj vedele, česa niste odpra- njem, mož pa bo zadovoljen c njo.
----------- m	>	tm	• tm
»Boljša pamet kakor žamet"
Sedem poti do moževega srca
Pravila in nasveti, ki naj si jih vsaka žena dobro zapomni
Sedem poti vodi do moževega srca, l temelji dobro zakonsko razmerje. Ne-čeprav so lahko dosegljive, jih | zaupanje zbuja pomisleke, prebuja
vedno iščemo in mnogokrat ne najdemo. Tudi žene, ki imajo dobro raz-vit čut in se po njem ravnajo v vseh drugih življenjskih prilikah, mnogokrat ne najdejo poti do moževega srca. Ženska je pač različna od moškega, njo vodi v glavnem čustvo, zato je nagnjena k temu, da vsa svoja dejanja ceni po svoji osebi in temu primerno odloča. Zalo se često zgodi, da pričakuje od moža dejanj, ki si jih želi in se ji zde samo posebi umevna in je poleg tega popolnoma prepričana, da mož te njene želje »čuti«. A moški je različen od nje m če žena tega ne spozna, pride do nesporazumov, ki vodijo mnogokrat do razkroja zakona.
Sedem jc poti, ki so vse zelo enostavne m zato tako težke.
Prva pot: popolno laupanje. 2ene niti ne slutijo, kakšno neizmerno gotovost, kakšno zakonsko osnovo tvori popolno zaupanje, llavno na zaupanju
sovraštvo in zavist, ki ne združujeta obeh zakoncev, ampak vplivata čedalje bolj razdirajoče in razdvajajoče.
Druga pot: razumevanje. Vsaka žena je sebična, a k> na vse načine skriva, če jo ta lastnost pri njej preveč razvita, deluje njeno vedenje negativno, razbija medsebojno razmerje in vodi do poloma. Imej vsaj trohico altruizma, malo obzira in prave notranje povezanost; z možem. Bodi mu ne samo žena, ampak tudi pomočnica in tovarišica pri doseganju njegovega službenega in človeškega cilja.
Tretja pot: domače ozračje. Za to so odgovorne najbolj žene same. Ne pripoveduj možu nepomembnih vsakdanjih čenč, ker ga ne zanimajo. Tudi male gospodinjske skrbi mu prihrani, saj ima svojih služlienih dovolj. Po končanj službi mu pusti vsaj pol ure počitka, zadovoljen bo in bo potem z veseljem poslušal, če mu boš kaj tehtnega povedala. Ne muči ga * vpra
Kako preženete iz stanovanja duh po cigaretnem dimu
Vsaka eospodinja ima rada. da ie v nienem stanovanju prijeten vonj. Ce v družini kdo kadi. so večni boji. da ne bo smrdelo po vsem stanovanju. Vendar si vsakdo teea, kje naj kadi, ne da dopovedati. Posebno težko ie z onimi, ki imajo navado, da pri študiraniu ali drutrem duševnem delu kadiio cieareto za ciea-reto. Čeprav so se dogovorili, da bodo kadili n. pr. samo ob določenem času in šli takrat v kuhinio ali predsobo. radi pri svojem delu pozabijo na svoje obljube in jih prekršijo.
V takem primeru ie naiboliše. da potrpite in dovolite kajenje v sobi, kolikor se komu zljubi, a zvečer, ko boste legli k počitku, poskrbite ze to. da bo zjutraj v delovni sobi spel svež zrak. Ne pomaga samo. če pustite vso noč odprto okno. da se b« soba prezračila. Duh no ciearetnem dimu se ie zajedel v zavese, tapecirano pohištvo itd., in ga drugače nt morete odstraniti, kakor če vsak večer postavite v sredo sobe velike plitvo posodo in to napolnite z vodo Voda bo čez noč potegnila vase vei duh po dimu in ziutrai sploh ne bo ste občutili, da ie kdo v sobi kadil
Enako si lahko pomaeate tudi i primeru, da v vaSi družini nihče n« kadi, a ste imeli e°ste, ki so van vse stanovanje zakadili. Gostom ni morete Drepove(^a^ kajenja, češ di pri nas nikdo ne kadi in bi poten samo v stanovanju smrdelo. Vljudni jim še sami ponudite ciearete. ki lil imate samo za take prilike doma, 11 če vas bo kdo le vprašal, ali van ni prijetno, mu boste * lahkim srčen odgovorili, da vas ne moti. ker po znate način, kako se boste iznebi* vsak^cia duha no ..^^?^em dimu _________
darmol
ujboiji« od»«}«tno »Tttlstva
 ______&	pmm	®! svofa mta-
do n - c slo ter občudoval nično okretnost a Jjsibl»s*, s kr-tero j« vzbujati pozornost in obvladovati vs» druibe. Poznalo se ji ie, >e ženska iz širokefis sveta, vajena vseh položajev in vedno priprevHe^a pndobti si i* o Ur »uiii svoje dominirajoče mest«.
»potovanje, n® katere me ie poslala očetova oporoka,« si je dejal, »mi ie že naklonilo prvi zaklad: lepo in bistroumno nevesto. Če dosežem s *ako lahkoto še zaklade prinoa lrona Ravaevala, bom najsrečnejši človek na svetu.«
Popolnost te njegove sreče ie zmotil semo vihar, ki je prav med veselo zaročno zabavo treščil nad morje in Zajel tudi njihov parnik, ki ie plul takrat že južno od Sokotre po Indijskem oceanu. Ogromni morski valovi so še pričeli med bliskom in treskom poigravati z velikim parnikom, kakor da je le majhna ribiška ladjica. Kmalu je bilo vesele gostije popolnoma konec. Kapitan ie moral odhiteti po svojih odgovornih poslih, gosti so se Pa razgubili po kabinah. Tudi Jeane se kmalu ni počulila dobro, in Vinko je sredi lega svojega zaročnega večera ostal sam. Njegova krepka in mlada narava se je uspešno upirala pretresljajem viharja, vplivali pa so na njegovo občutljivo dušo. Poparjen ie odšel v svojo kabino, se vrgel na posteljo in premišljeval Ladja se je zibala, zunaj je tulilo razbičano morje m skozi od bliskov razsvetljeno noč je bobnel grom, kakor da hoče streti vse prejšnje svetlo in srečno razpoloženje.
Vinku je poslalo lesno pri srcu. Ni sc bal viharja in tudi na nevarnost smrti v morskih globinah ni mislil. Od kod potem ta nenadno tesnoba? Vstajala ie nekje v podzavesti in se dvigala v njegova čutila kot nejasna slutnja nečesa neprijetnega. Zaman se je trudil doumeti razloge »n povode za to razpoloženje. Ni jih mogel odkriti.
»Zaročen sera z lepoj razumno in bogato nevesto, ki jo lrubim in ona ljubi mene,« si je skušal dopovedati. »Se pred nedavnim sem bil srečen. Vse okoli mene se mi je zdelo tako krasno, kakor rožnate sanje, zdaj pa naenkrat ta sprememba. In še ta vihar. Ali ni to slabo znamenje, napoved nečesa neprijetnega?«
Vinko ni bil praznoveren, a tisti trenutek bi bil vendarle kmalu verjel, da je izbruhnil vihar samo zato, da ga opozori na dogodke, ki ne bodo laki, kakršne je pričakoval. Toda kmalu je pregnal te mračne misli.
»Vse nerazpoloženje izvira le iz viharja in ločitve od nje, s katero bi mogel še dolgo sedeti, če ne bi bilo tega naravnega preokreta v zraku in na moriu,« si je dejal. »Ko mine vihar, bo spet vse dobro.«
Vihar se tudi še naslednjega dne ni polegel in no parniku je močno razsajala morska bolezen, posebno Jeane je veliko trpela zaradi nje. Vinko je ostal ves čas ob njeni strani in ji skušal lajšati položaj. Njej pa to ni bilo po godu. Obračala je od njega svoj obraz in govorila:
»Ne maram da me gledaš tako. Še sama si ne upam pogledati se v ogledalu.«
»Mojo si,« je ugovarjal Vinko. »Ljubim te in gledan te bom moral v vseh položajih. Ali se bojiš, da bi se moja ljubezen zmanjšala, če bi videl tvoj obraz izmučen od bolečine?«
»Neprijetnosti, ki jih moremo prikriti svojemu drugu, jih prikrijmo,« je dejala. »Tudi med zaročenci in celd
*
MARIJ
S K A L A N
ROMAN
med zakonci moramo varovati svoje dostojanstvo.«
Ni ji več ugovarjal. Razumel > ie, da je občutljiva za svoj zunanji videz,
o	katerem je želela, da bi bil tudi pred njim, in morda pred njim še bolj kakor pred komer koli diugim, vedno obžarjen s smehljajem in radostno vedrino. Mimo tega Vinka še vedno ni zapustilo ono skrivnostno mučno razpoloženje, ki se ga je lotilo prejšnjega večera, tik po praznovanju teko srečne in vesele zaroke. Postal je molčeč in je pustil Jeani, da je skrivala pred njim svoj obraz.
Nazadnje se ie pa tudi vihar spet polegel. Morje se ie umirilo m čez neskončno sinjo gladino je posijalo vroče južno sonce. Na ladji se je obnovilo prejšnje veselo življenje. Nevarnosti nevihte so bile v trenutku pozabljene, kakor da jih sploh nikoli ni bilo. Tudi Vinko ni nič čutil neprijetnih sluteni. V njegovo srce se je vrnila vedrina ljubezni, čista kakor dan, ki ie plaval nad Indijskim oceanom.
Zopet ie stol z Jeaneo na kljunu parnika in strmel v daljavo. Široko je bočil prša in krepko vdihaval v pljuča po nevihti očiščeni in ohlajeni zrak. Po žilah mu je plulo mlada moč m srce mu je trepetalo v sreči sladke ljubezni. To trenutek se mu je zdel tako lep, da je bilo škoda motiti ga z besedami. Tudi Jeane ie molčala.
Tako ie ostalo do Sartsibora med njima vse sončno in vedro. Vinku so se zdeli ti dnevi najlepši od vseh, kor jih je dotlej doživel.
Ko se ie ladja pričelo približevati otoku Sansiboru, ležečem pred angleško Tanganjiko, se je blestelo morje v žaru jutrnjega sonea. Počasi so rasli v daljavi « vodovja obrisi gričev, potem pristanišča in mesta Sansibara ter nazadnje bohotnih palm in drugih južnih dreves med hišami in v okolici. Vinke ie stal z obema Londecovima na krovu in strmel v krasoto juga, ki se ie vedno jasneje odkrivala njegovim očem. Bližali so se velikemu in živahnemu pristanišču, polnemu parnikov, jadrnic in čolnov vseh barv in velikosti. Parnik je pristal ob glavnem pomolu, po katerem ie valovila množica belih, črnih, rjavih in rumenih mornarjev, delavcev, nosačev, trgovcev, potnikov in postopačev.
Paul Landec je izjavil, da ima v mestu nujen opravek, zato se je poslovil od Jeane in Vinka ter naglo stekel po spuščenem mostu na obalo in izginil v vrvenju pisane množice.
»Ali ne bi stopila tudi midva na obalo, da si ogledava to nemirno življenje?« je vprašal Vinko Jeaneo.
»Pojdiva,« je pritrdila.
Odšla sta na pomol in potem dalje na obalo, kjer so se dvigale velike hiše trgovskih tvrdk in družb, hotelov, restavracij kavam in zabavišč.
»Tu je mešanica še vse večjo kakor v Port Saidu,« ie dejal Vinko. »Po vsem videzu sodeč, ie to mesto velikega trgovskega prometa, sijajnih zaslužkov, a prav tako ogromnega siromaštva, trpljenja, greha in zločinstva.«
»Da,« je pritrdila Jeane, »Sansibar
je mesto največjih nasprotij. Tu sem se stekajo pota vse osrednje vzhodne Afrike ter vseh obalnih prog na zahodu Indijskega oceana. Ni je ladje, ki se tu ne bi ustavila vsaj za kratek čas. Tu je shajališče trgovcev in prekupčevalcev, prevoznikov in posredovalcev, pa tudi brodolomcev življenja z vseh celin in nesrečnežev iz Afrike ter oceanskih obal, ki si morajo v potu svojega obraza služiti svoj skromni kruh. Nekateri najdejo v Sansibaru srečo, ali si vsaj domišljajo, da so jo našli, še več pa se jih za vselej pogubi.«
Nenadoma se je prekinila, se naglo okrenila, prijela Vinka za roko in ga potegnila za seboj.
»Kaj se je zgodilo?« jo ie vprašal zočudeno.
»Nič,« je odgovorilo. »Zagledala sem nekega pohabljenega zamorca Ne morem gledati pohabljencev.«
Z naglimi koraki ga je peljala v eno izmed sosednih ulic, kjer sta obstala pred večjo kavarno.
»Žejna sem,« ie dejala, »ali ne bi vstopila?«
»Tudi meni bi se prileglo neka) ohlajajočega,« je rekel in krenil za njo.
Sla sla skozi veliko vežo na dvorišče, kjer so bile pod ogromnimi palmami razvrščene s pisanimi prti pregrnjene mize. Crni nalakarji so stregli mnogoštevilnim gostom Izbrala sta si mizo za deblom palme, sedla in naročila pivo. Jeane ie slastno pila hladno pijačo in Vinko je opazil, da ji roka drhti. Tudi v očeh ji je videl nemir. Hotel jo je vprašati, če ji morda ni dobro, o prov tisti trenutek je padla preko njiju seneo suhega dolgina. Oster, neprijeten glos ie dejal Jeanei:
»Tako torej, tu se naidemo Kje ie Paul?«
Vinko se ie ozrl in videl pred seboj koščen obraz z veliko brazgotino na licu, črnimi, zlobnimi očmi m prav tako črnimi lasmi pod tropič-nim klobukom. Neznančev pogled ga je ošinil samo za odlomek trenutka, a Vinko je nagonsko začutil vso njegovo odbijajočo neprijetnost. Skoraj mraz ga ie spreletel po telesu.
Jeane je prebledela, roke so ji še bolj zadihiele, nato ie pa naglo skočila s svojega sedeža in se postavila pred dolgina tako, do ji Vinko ni videl v obraz. Samo slišal je, kaka ga je ogovorila v jeziku, ki go on ni razumel, a se mu je po vsei priliki zdelo, da- je španski. Dolgin z brazgotino se je spočetka nezadrževano razburjal, ob Jeaneninih besedah se je pa kmalu pomiril in pričel govoriti z njo tiše in prijazneje. Potem se ie bežno ozrl po Vinku, se nerodno poklonil in z dolgimi koraki izginil od mize in iz kavarne
»Kdo je to?« je vprašal Vinko, komaj kroteč svoje razburjeno začudenje.
»Neki bivši uslužbenec mojega bruto, Spanec,« je odgovorila Jeane, skušajoč se popolnoma pomiuti. »Nevljuden in nasilen človek, zmožen vsega. Z bratom sta imela neke razprtije zarodi sleparij, ki jih je zakrivil, zato ga je .odpustil. Ni dobro, da sva go srečala.«
S tem je bilo prav za prav vse pojasnjeno, vendar je čutil Vinko po tem dogodku nekje na dnu duše neprijeten občutek, in ko sia se z jeaneo odpravila iz kavarne nazaj na ladjo se mu je celo zdelo, da se dolgin z brazgotino vleče za njima kakor temna senca. Venomer ga jo obhajal občutek, ko da zro vam od nekod Špančeve črne oči ter preže nanj in na Jeaneo kakor oči črnega panterja v malajski džungli. Samo-gibno se je okrenil in pogledal po pristaniški obali. Kljub veliki množici ljudi se mu ie zazdelo, da ga vidi, kako izginja z naglim skokom za deblo Velike palme.
»Ali je res, ali je le privid?« se ie vprašal v mislih. »Morda res oprezuje za nama? Toda kaj me to briga? Ljudje iz velikega sveta poznajo mnogo različnih ljudi, dobrih in slabih, poštenih in nepoštenih Bog ve, kakšne spore ie imel dolgin z I.nndecom? Gotovo zaradi zaslužka. To ni važno.«
Zamahnil je z roko, kakor da se hoče za vselej iznebiti misli na tega neprijetnega človeka, in na ladji ie tudi res pozabil nanj. Spomnil se ga je šele tedaj znova, ko se je vrnil na krov tudi Paul Landec. Zdgj je bilo vse v redu. Spanec naibrže Paiila ni srečal in zdaj so vsi trije spet srečno skupaj m na varnem pred detcipom. Iz pristojnosti se ni hotel viihati v Inrdecove zasebne zadeve, aato ga tudi ni vprašal po tem, a l.ardee som ni zinil besede Vinko je opazil, da je prav zadovoljen ut nič zaskftljen. Mrmral je celo polnlasn« neko froncesko popevko, česar ri bil sl.-ril še nikoli, edkor ge ie jorvič sveča) v Pert Satdu. Tudi Jeane ni kazala zdaj nobenih znakov nemira več Spet je žarela v veselju in zad*v©'ijstvu in mu izkazovala več nežne *»zorn©sti, kekor kdaj koli prej.
Cas zadrževanja lodje v Sansibaru je poiekcl. Mornarji so dvignili most in parnik se ic pričel počasi obračati Umazana voda v pristanišču se je peni’*. Pogrni se je odmikal m obala se je oddaljevala. Vrveče mesto sredi bohotnega Iropčnega zelema je ostajalo vedno bolj za parnikom, ki ie h'tieie in hitreie rezal valove in zapuščal za seboj dve dolgi črti belih pen.
IV
Vožnja od Sansibara proti Komorom je potekala prav prijetno, kljub temu, da je bilo morje nekajkrat nemirno. Po kratkem pristanku v mestecu Mavoi.e na enem izmed Ko-morskih otokov, je parnik zaplul v tiste vode, kjer je Vinkov oče Nko-laj pied več ko čelrt stoletjem rešil smrti malgaškega princa lrona Ravaevala m doživel nato vse tisto, kar je zdaj gnalo njegovega sina na dolini ofek Madagaskar.
Vinko je tu sam slonel na ogroji lorijinega kliutia, kniti Jeane je imelo, kakor je dejala, tedaj nujne in važne razgovore s svojim bratom Paulom, in zamišljeno strmel v sinje daljave. Zdaj jc še bolj osebno občutil očetovo davno zgodbo, kakor tedaj, ko jo je tik po promociji bral v njego-
vem oMeddem pisati Zdelo se mu je, da jo sam znova doživlja. Ali m tara nekje v daljavi sredi od sonca ©bsiienega morja temna pika? Cola Kalgaškega princa? Vinko ie pozorneje pogledal. Ničesar »i bilo. Doživel ie le privid svojih lastnih misli.
»Oče, oče,« so šepetale Kjegine ustnice, »tod si preživljal svojo mladost, ko mene še ni bilo na svetu; ko nihče še slutiti ni mogel, da sc. bom sploh kdaj rodil. Tod si doživ\ svojo skrivnostno zgodbo, ki ti )% bila tako dragocena, da si o morai ob smrtni uri napisati svojemu tedaj še majhnemu, nebogljenemu sinu. , A zdaj sem tu jaz, naslednik in nadaljevalec tvojega življenja Isti nemir, ki je tebe mladega gnal po vsem prostranem svetu, žene zdaj mene na nepoznani otok Indijskega oceana. Kaj bom doživel na njem? Enak« razočaranje, kakor si ga ti?«
2e nekaj dni prej ie opazil, do mu z vsakim kilometrom, ki se skrči med njim in Madagaskarjem, vedno bolj kopni vera v resničnost očelove zgodbe, oziroma v verjetnost, da bi dosegel cilj svojega dolgega potovanja Zdaj, ko je plul že po tistem moriu, ki je predstavljalo pričetek očetovega doživljaja, je pa bil celo že skoraj do dna duše prepričan, da ne bo našel pod Tsora^anano ne bajnega svetišča ne malgaškego princa.
»Morda je bilo očetova zgodba resnična,« si je dejal, ko je z ledji-nego kljuna zrl v prostranstvo morja. »Morda ie res živel tedaj matgaški princ Iron Ravaevalo; morda je res stalo Buddhovo svetišče v tsoratana-sk:h pragozdovih; morda so res ležali v njem skrili veliki zakladi, toda to ie bilo pač ledni, Pet in dvajset lel je preteklo. Kaj vse se je v lem Času zgodilo in spremenilo! Malgašlfl princ je že davno umrl, svetišče ie razpadlo in »akkidi so izginili. Brezuspešno je moje potavanie. Vrnil se bera brez Mkladov.«
Prižgal si je cigareto, potegnil vase dim in ga izpuhol predse čez lirov.
»Brez aakledov?« ie pomislil. »AA nisem že našel zaklada? Ali m Jeane zaklad? Ne, moje potovanje na Madagaskar ne bo brez smisla, tudi 6t ne najdem malgaikega prince »n njegovih dragocenosti. Iti mimo tega mi to potovanje tudi sicer ne more škodovati. Videl in spoznal bom tuie dežele in se vrnil v domovino mo-drejši in izkušenejši. Kdo ve, kakšno korist mi bo ustvaril tudi še Madagaskar sam? Tako čudna in nerazum ljiva so pota usode.«
Zatoplien v ta svoja premišljevanja se ie odtrgal od ograje in krenil na drugo stran ladje, da bi se še od tam ozrl na morje. Ko pa je prišel v bližino krme, jc nenadoma zagledal pred seboj človeka, ki se mu je po postavi zdel znan. Stal je pred njim z obrazom obrnjenim lako, da ga Vinko ni videl. Stopil je nekaj korakov dalje in se ozrl. Tedaj se je tudi oni ozrl, in Vinko je zagledal na njegovem licu veliko, neprijetno brazgotino. Da, ni še motil; človek, ki je stal tam pri ograji, je bil v resnici oru Spanec, ki je v Sansibaru slopil tako oblastno pred Jeaneo in govoril nato z njo v jeziku, ki ga Vinko ni razumel Spančeve neprijazne oči so se zapičile vanj kokor dve ostri bodici, nato se ie Spanec naglo obrnil in izginil ?a oglom kajute. Vinka je obšla znova enaka temna bojazen, kakor tedaj, ko mu je ta skrivnostni človek prvič stopil na življenjsko pot.
* Dahe vrihodnjii
KULTURNI TEDNSK Zupančev roman »Pod križem«
Vodnikova družba i© izdala v decembru evoii letošnji publikaciji »Vodnikovo pratiko« in Lojzeta Zupanca roman »Pod prižeme. Medtem ko so bilo dosedanje povesti te družbe vzete zvečine iz podeželskega. kmečkega življenja, ie to Zupančevo delo zajeto iz meščanskega. in v tem umetniškega okolja. Osrednja osebnost romana ie slikar Peter Grad. in nie^ova tragična življenjska usoda ie dala tudi simbolni naslov »pod križem<. Pod križem trplienia in tragičnih peripetij se razvija m zakliuči Gradova usoda, usoda človeka, ki ca ie piša teli napravil za sli kari«, a bi mosel biti tudi kar koti drugega. Zakai težiSE« njegove usode ni v slikarskem poklicu ali izrazito umetniškem značaju. temveč vse boli v njegovih odnosih do treh žensk, ki posesalo v njegovo Življenje. Zato nas zani#na Zupančev roman tudi vse boli s tP strani, kakor
*	zsoli umetniške, kj nr^sluvlia le zunanje, včasih prav rahlo zu turni e okolje.
<"’o presojamo delo s te strani, moramo priznati da ie zanimivo, zlaetl Po fabuli sami in no zaoletljaiih in razpleti ja iih do zadnjega tragičnesra konca, ko usahne Peter Orad za tuberkulozo. Pisatelj dokazuje, da ie v nekaterih nadrobnostih dokai dober !n w*na valeč življenja da ie tudi spreten oblikovalec snovi zgod-i in JP^ v ? prepričevalen prikazovalec doživlisiev in doživetji. Vendar navadno ne se« v večie Globine, ne razčleniute zodmm notranjih oroble-mov in ostaja največkrat zcroli opi^>-
•V?Jet< T'idi v ?SI,h2l°£,-yi Mramfll na iti rrzeti ah ve.it Sibkeis« mesta. Toda
menda tudi sani ni Imet tako visokih ambicij. Njegov namen ie bil
po vsej priliki dati širšemu občinstvu Vodnikove družbe liudskt roman. To se mu ie posrečilo. Njegovo delo ie tekoče branje z dokai spretno fabulo Lu pouekod živahnimi prizori. Najmočnejše pa ve nedvomno proti koncu ko prikazuje zadnje napore smrti zapisanega glavnega lunaka in niegovo končno odmretie.
Lojze Zupanc le ustvaril s tem romanom svoj dosedai naioomembneiši tekst v pripovedništvu, ki ni name-nteno mladini, kakor so bila no pretežni večini njegova dosedanja dela s katerimi ie postal naiboli znan zlasti še v teh zadnjih vojnih letih ko ca moramo šteti med naiplodovitejše slovenske nisatelie. Vodnikova družba ie j?<daia Zupančevo delo v običajnem formatu in v običajni zunanji in no-trfiJlu, gratiSnj onremi.
Vodnikova pratik« loto 1915. V uvodnem delu vsebuje uaiuoveiša Vodnikova pratika običatno koledarsko gradivo. Temu ie dodan če »kulturni koledarček«, v katerem prika-*uie eestavljalec življenjske jubileje pomembnejših slovenskih umetnikov m kulturnikov Pavel Karlin ie prevedel staro češko »Novoletno« kolednico. Iz zapuščin« M. Ambrožiča ie objavljen spis »Misli o kniigah in knjižnicah«. Dr. F. Ocrin j0 zbral »Odmeve trora v naši pesmi«. Sestavek je tudi ilustriran. Davorin Ravlien 1 e napisal spomin na šas« svetovne votBe z naslovom »Pojedina kluba dr-vartevc.	.
**"	,r,	V. Grošelj
o	potih sodobne medicine, inž. S. Gu-zelj o obnovi porušenih vasi in higieni kmečkih dvoriš?, fna Slokanova ’e pn; -^ln povest »Maričkin rožmarin«. Miran Borko ie sestavil uvod v astronomijo m Pregled nebB v letu
1945.	Dr. Gosti p^še spomine na Do-leniske topilce. P. K. jp priredi] zgodbo »Uklete sani«, V. Mazi niše o namasti. A Skuli o sadnih sokovih, dr J. Lokar o drsti rib. A, Potočnik o
j ljubljanskih mestnih vratih in J. Col-j nar o svetovnem letalskem prometu. Vmes ie že več drobiža in ilustracij.
Lovski zbornik. Namesto mesečnika »Lovec« je izdalo Slovensko lovsko društvo lep in obsežen »Lovski zbornik« z bogato in raznotero strokovno in _ leposlovno vsebino. Knjiga ima običajen format, ie razdeljena na štiri dele in ima na začetku še prilogo s pesmijo Alpiza Gradnika »Mrtvim lovskim tovarišem« in uiedanko akad. slikarja ltika Debenjaka. V prvem delu, kroniki m lovski stroki, so zbrani stioero lovski prispevki. Drugi del _ je posvečen lovskim psom. V7 tretjem so spisi o lovu in lovskih dozivliajih. ki bodo zanimali morda tudi mno<re nelovce. ali vsai np aktivne. Zadnii del ie Pn posvečen leposlovju. kj pa ie tudi večinoma v zvezi z lovstvom, S to ler>o publikaeiio >e pokazalo Slovensko lovsko društvo, da tudi v sedanji voini stagnaciji njegovo delo ne počiva. Zbornik ie grafično prav čedna publikacija.
Nora slovenska dram*. V aam^za-lozbi ie izdal dramatik Ivan Mrak pred božičem svojo nsinoveišo dramo »Marat«. ki prikazu ie dogodke iz francoske revolucije, v kateri najdemo mnogo ooiasnil tudi za sedanja dopa-ianja pri nas in drugod. Zaenkrat na delo. o katerem bomo še poročali, samo opozarjamo. Na prodai ie po knjigarnah in v kolportali.
Jnrčičcrn literarna nmtenda. Zaloiba Dobra kniiga ie razpisala ob začetku leta 1944. nagrado 6000 lir za izviren slovenski roman. Razpis zaradi pre-pičleea odziva ni uspel Zdaj je založba razpisala novo nagrado v višini 10.000 lir 7,-i enako delo v obsegu 16 do 24 pol. Rok zn vložitev rokopisov le določen za 1. september 1915, Založba na bo. upoštevala pri dodelitvi nagrade tudi tista izvirna slovenska dela. ki bodo morda izšla v zbirki romanov Doli ra kniig.1 do ©menim eja rok«	jn
Lepo petič
Zena: »Zakai areš vedno k oknu. kadar poiem?«
I Mož: »Nočem, da bf liudie mislili, da te tepem!«
i	Otroška
^ Dva dečka se pretepata na cesti. : Star ^gospod, ki iu vidi. iu ookara in : pravi; »Ali ne ve5. da ie treba svoje j sovražnike liubiti?« j Deček pa mu odgovori: »Saj ni moj sovražnik ampak moj brat!«
Zakoniki prepir
Sodnik: »Vi ste torej bili pole«, ko sta ss gospod in gosp« Ficarieva prepirala?«
Priča: »Da. gospod sodnik!«
Sodnik: »Ali ste bili prisotni že ©b pričetku prepira?«
Priča; »Da. goepod sodnik! Bil sem porotna priča...«
Ne ucaia mn
Prvi dan šole vstane majhen deček v razredu in ere bret beeed nroti vratom.
»Slišiš, mali. kam pa hočeš?« »Domov.«
>To vendar ne gre kar tako: ali si bolan?«
»Ne. gospod učitelj.«
. »Ali te ie strah?«
Dečko strese jokajoč z glavo.
»No, kal pa ie potem?«
»Ne ugala mi tukai.«
Razburjenost
»Neverjetno nesramni so ti avtomobilisti. ZadniiČ me ie eden od ni ih skoraj povozil, nato Pa ie še vpil za menoj .osel*.«
»Kako. ali te ie takoj spoznal?«
V gostilni
Gost: »Slišite, natakar, vino ima čuden duh... Zamašek ie plesniv.«
Natakar: »Oprostite, takoj vam bom prinesel drug zamašek.«
Praktično
Gozdni čuvai sreča v gozdu več otrok iu tih vpraša kam so namernem.
Otroci: »Po les gremo.«
Gozdni čuvai: »Glejte, da mi m ! boste lomili nobenih vej.«
Otroci: »Brez skrbi, ne bomo iih lomili, s seboi imamo majhno žago.«
Med gospodinjami
»No. ta gospa Korenova ie res dobra gospodinja! Nitj soli nima doma!«
»Kako Pa to veste?«
»Včerai mi i« ni mogla posoditi...«
Klepetulji
»0 gospodični Julčki sera slišala grozne stvari!«
»To se mi ie takoi zdelo, ko sem vas videla tako zadovoljno!«
Previdno
»SMiš. »tara mama. imaš ti še dobre »obe?«
»Na žalost ne vež ljubček.«
»Ali bi bila tako dobra in mi spravil« moi« orek«?«
Pereka
Začudeni oče: »Kako. draga hči, g pijanim ženinom hočeš v eerkev?«
Hči: »Seveda, papa. sai v drugačnem stanju se sploh ne mara meniti o ženitvi.«
Prerašnaljivo
Zdravaik: »Z vašim primerom bo iznanest neprecenljivo obogatela.«
, Pacient: »Oh moj Bo# jaz Sem Pa
I	mislil, da me tA reč ne bo stala ve*
I	kakor 200 lir.«
*
DRuznesia tednik
4. 1 1944
•H&Tia-B »OOB^IO
TRIJE
3AČARANI BRADE K
d LIH a im ICO y po 6cf»ki pripovedki Pn.iDr.on.
k\ HOTIMIR VttOPASn
Po „osvobodHviM
]VS«C€»lc v Parlsu
Pet Švedov *:lka danatnje razmere v »osvobojeni" francoski prestolnici
Pet londonskih dopisnikov velikih ivedskih listov je dobilo dovoljenje, da smejo oditi za nekaj dni v Pariz. Ko so se vrnili na Angleško, so sestavili skupno poročilo, in sicer tako, da je vsak stavek napisal eden od njih. Iz tako nastalega raporlainega Ulma je stockholmski dopisnik tržaške Adria-Zeitunge zbral najzanimivejše »izreze« in jih brez lastnih pripomb predložil svojim bralcem, od njega jih pa povzemamo mi.
Pariz, nekoč svetovna prestolnica veselja in luči, krčevito išče svoje stare lastne melodije. To kar se danes odigrava v Parizu, je kakofonija, v kateri napačni toni žalijo ušesa in preglasujejo prave. Današnji Pariz je paradoks, ki pada iz skrajnosti v skrajnost Nikjer drugod v Evropi ne najdeš tolikšnega izobilja, tolikšnega bogastva in tako kričečega siromaštva; nikjer tako ekstravagantnega življenja in tako strašnega boja za vsakdanji kruh; nikjer tolikšnega razkošja oblek in toliko cap; nikjer tolikšnega denarnega izobilja in pomanjkanja. Inflacija je vladarica Pariza, njegov osnovni ton v disharmoničnih pariških melodijah.
Nekega poznega večera sem videl v elegantni m baru, kako je vstopil mož s težko, okrvavljeno culo v roki. Razvezal jo-je, in glej, prikazal se je kos mesa, ki ga je došlec ponudil v nakup. Nihče ni ob tem dogodku po- [ kazal presenečenja Neki starejši gospod z monoklom v očesu je zmagal na dražbi; plačal je 1500 frankov in zmagoslavno odšel z mesom,
vprašanje, zadano dvema osebama dobiš skoraj vselej dva neenaka odgovora, naj že gre za odmero hrane, zatemniiev ali pa politiko. Pariz je top in ohromljen in v boju z nezaslišanimi problemi. Toda kljub obilici uniform, ki jih vidiš na ulici — največ je ameriških, potem so šele angleške in francoske — dela Pariz vendarle vtis, ko da je mnogo dalje od vojne kakor recimo London z bombnimi napadi nemškega povračilnega orožja. Listi se na primer mnogo bolj ukvarjajo s katastrofalnim naraščanjem Seine in s procesi.
Pod površino današnjega Pariza kipi in vre. Vse je labilno in polno nasprotij. Vse se preliva in vse se zna zgoditi — dobro in slabo. Celo v zunanjščini opaziš ta nasprotja. Tako j na primer, če zdrve čez bulvare, nežno osvetljene od mesečine, severno- ; ameriški ojaški avtomobili z docela ; zastrtimi žarometi: pošasten oogled. | Kraj pločnikov pa sopihajo in ropo-1 tajo iz že zdavnaj zaorašenih remiz ! izkopani stari »landaverji« in zaprte ^ kočije. Človek bi se ne čudil, če bi [ iz katere od njih izstopil Alfred de Musset ati pa Marguerite Gotier. Toda ! namesto njiju se pojavi kak narednik j iz Illinoisa in njegov glas se razlegne j čez vso c.sto: »Halo, Boddy, kje je, najbližji bar?«
H&va dejanja o poslnovljencili•
Vojko in njegova sestra Jeika sta po smrti svojega očeta, nekaj oprave in tri ovce.
najemnik borne bajte, posedovala samo
Zanimiva so najnoveiša dognanja o podedovanih lastnostih posinov-Ce jpiaš denar, ti je v Parizu racio- ljencev in o vplivu okolice v kateri
M - . — — ..	1	.	.	L.	1	-	.	.	MM	.	.	_	J.	—	.	1	\	-k	♦	I	C'	n	I	J	Ir-	I	nit*	r—	#11	M	M	4	—	MM	M	.M	M	M	ZmZm
nirenja figo lahko mar,- črna borza ti j se taki otroci potem vzgajajo.
postreže z vser>, česir potrebuješ. Brez težav boš našel restavracije, kjer se za 1000 fr.	ov bogovsko naješ,
ne du bi kdo ie namignil na kartni odrezek. Is i velja zas*ran vina in žganja. Za potovalee iz Anglije, ki morajo prestati stiogo valutno kontrolo in smejo prinesti s seboj le de-
Pri otrocih, ki iih vzpaiaio njih pravi 'starši, k« njihove podedovane lastnosti razvijajo normalno odnosno nrav ugodno ker se razvijajo pod nadzorstvom ljudi katerih lastnosti so podedovali. Ce pa kdo vzame otroka za svojega, pa presadi iz ene-oa okolja v druoepa. Kor so pač taki otroci po navadi nezakonski je ta izprememba no navadi za niih raz-
set funto 'terlingov, so te cene ne
ike. ko pa morajo menjati j vitek ugodnejša.
lnem t-čaju 200 frankov. Zakonci, ki so prinravlieni vzeti verižnike - ki nastopajo 1 otroka svojega, se no navadi ote-....	,	. . n„_ naio nezakonskeea otroka, ker le tak
- so prišli zlati a* -	|otrok, kakor praviio. sad lahkomisel-
3 krone in švicarski fran-|ne matcre ,n se lahko »vrže« po niej. večkratne zneske uradne- 7a trditev se ie rodila pred kakšnimi
zrians-o funt po u 7.3 valutn kai javno larji, Šved ki gredo z ga tečaja' slabši.
Toda v n:e druga nikom. C
lenar, le funt je nekoliko
iit Parižanov kaže življe-o sliko kakor tem verižice tako tipičnega pariškega poklica, kakor so šivilje, zaslužijo na mesec — prav tako kakor tovarniški delavci — 2500 do 3000 franki, v. »Njihov zaslužek ne zadostuje niti za kosilo in večerjo. Daleč vstran od velikih bulvarov, kjer vidiš v izložbah luksusno blago, ki bi ob pogledu nanj dame londonskega srednjega stanu pozelenele od zavisti, garš raja iu se prebija skozi šesto vojno zimo — z dolgimi, vrstami pred trgovinami in z gnečami, kakršnih ni London nikdar doživel, v mrazu in z ne-zadostno hrano. Vsakdanje blago je hudo redko. Skoraj vsi oddelki blagovnic so zaradi pomanjkanja blaga zaprti, majhne trgovine so pa na pol prazne.
Nekega večera sem bil pri neki družini srednjega stanu, ki se z njo že več let prav dobro poznam. Niso mi tajili, da je življenje zanje zelo težko. Cma borza jim je toliko kakor nedostopna, Toda na deželi imajo sorodnike, in tako se družinski poglavar vsedc včasih na kolo in jo mahne za več dni lz mesta, da si nabavi presnega masla, sira in mesa. Kakor vsi drugi Parižani pa mora tudi ta družina prestajati zimo brez kurjave. Premoga in drv za zasebno porabo sploh ni. Plin gori le par kratkih ur na dan, Strogo Je pa prepovedano kuhati ali kuriti na elektriko. Najmanj 3000 frankov te stane, če ti zaradi preobremenitve glavna varovalka pregori. V nezakurjenih ministrstvih sede člani vlade in uradniki v površnikih in plaščih. Francija mora v prihodnjih mesecih uvoziti 750.000 ton blaga za najnujnejšo porabo, toda ladij za to ni nikjer.
Kdor pride danes v Pariz, naj pusti vse patentirane sodbe o tem mestu in njegovih prebivalcih doma. S pravcatim psihološkim šokom spozna obiskovalec, da si Parižani sicer krčevito prizadevajo, da bi kazali smehljajoč se obraz, da je pa njihovo veselje le zunanje in umetno. Vročično navdušenje osvoboditve je minilo kale r.r opoj. Dovolj težko je že bilo, razumevati med vojno angleško domačo fronto, politiko in povojne probleme; toda vse to se zdi v primeri v francoskimi pToblemi Jasno ko beli dan.
Tako na primer bi bilo treba cele tedne študija,, da bi človek analiziral okoli 30 novih oariških listov in dognal, koga in kaj zastopajo. Na isto
• •	•••»••••saeeeeeeeeeeeeeeeeee••••••••
j Srečno novo I - ^ 0 dam n m in poslovnim S
| prijateljicam damski in otroški
Ker ni bilo v hiši denarja, sta sk.enua ovce piortau, z u,.u|..iaum pa najeti si po.je. zato Je vojno ovce navezal na vrv ter z njimi odpotoval v mesto. Po dolgi, naporni hoji je proti večeru prispel v mesto In zavil v gostilno ob cesti. Tu se mu Je pridružil mesar, ki Je bil pripravljen zamenjati svoje tri pse za tri ovce. Ko Je videl, da se Vojko ne more ogreti za kupčijo, mu je povedal, da so njegovi psi čudežnL mora jih pa še pred zoro oddati poštenemu človeka, ker bi ga drugače zadela nesreča. Tako je bil obljubil neznancu pred letom osorej. Prvemu psu je bilo ime Pozor in bil je izredno pameten in okreten. Drugi, Domi, je bil tako močan, da Je obvladal devet medvedov, trelJL Trgaj, Je pa z zobmi tri najtrše Jeklo in Je premagal, če je bilo treba, tudi trideset mož. Psi so gospodarja lepo ubogali; zadostoval Je samo žvižg s piščalko, in že so bili na mestu. Kadar jih gospodar ni potreboval, jim Je zapovedal: »Pojdite za mejo pod gorol« in izginili so.
Kdo ugane?
iznajdljivi vajenec »Ko sem bif še vajenec pri gospodu Verižniku,« je pripovedoval nekega večera gospod Dobičkar svojim otrokom, »sem moral nekoč izvršiti težko nalogo. Gospodar je namreč nekemu kupcu napravil ponudbo za papir tn priložil zraven vzorec in gotovo pričakoval velikega naročila. Namesto tega Je dobil vprašanje o debelini papirja. Kupec je namreč hotel vedeti debelino do 1/io» mm natanko. Pa-
tridesetimi leti in ie za tisti čas tudi razum!iiva. ker takrat ni bilo priložnosti to trditev ovreči. Danes oa se s tem vprašanjem peča mnogo in mnogo karitativnih ustanov, zato tudi danes gledamo popolnoma drugače na ta vprašanja.
Ta dolgoletna dognanja lahko na kratko tako podamo:
Posinovi jen ie otroka, ki ima odo- — -----------------------------
rečne dedne lastnosti, omogoča boljši j pir smo imeli na zalogi, a za mero razvol kakor okolie nezakonskega rojstva, ki na splošno neugodno voliva Tudi v primerih kjer so dedne lastnosti mani ugodne, deluje posinovi ipnie v splošnem ugodno. Pri težkih dednih obremenitvah mora kajpada tudi učinek boljšega okolja odnovedati.
Torci na eni strani imamo opravka z dednimi lastnostmi, na drugi strani na z vplivom okolja na razvitek otroka. Tako je posvojiteljem dana v roke velika odločitev. Pogoj pri posvojitvi otroka mora biti na vsak način temeljita preiskava dednih lastnosti posvojenca, pri čemer se morajo upoštevati ne samo predniki otrokove matere ampak tudi predniki otrokovega očeta Ne priporoča se pa posvojiti otroka čigar oče ie neznan.
nam je sluplo le ravnilo z milimetrsko razdelitvijo. Kako naj bi zmeril s tem merilom 'lino mm? Zdajci se mi je posvetilo in z majhnim trudom mi je v resnici uspelo izpolniti kupčevo željo. Kaj mislite, kako je vaš’ papa ta papir izmeril?«
Odgovor:
•oadnri iBA3jqez »f JO^e* 'nsfaujot 3$ taro} e|iq 3f BJ3jq mur 8£0’0 => ■» 0001 : 111111 8L bibsbik B}S([ bMsub BUt]9qap af sp ojjbj 'unu gi oui]uqap 0[auu at Aojstj 0001 'Aoistj 0001 out|8qap juatuz af jB3j?iqoqpodsoo_
V NEKAJ V F? ST A H [radio, ki ji krajša čas z vestmi in v	v	1	aa	n	iKodbo. In na koncu njen starostni
recept: jej zmerno, hodi zgodaj spat in zgodaj vstajaj!
Opozorite na nakupovalnico Socialne pomoči svoje anance.
Kakor poročajo, je švedski znanstvenik profesor Svedberg po 5-let-nem delu prišel na sled povzročitelju otroške paralize. Pri mnogoštevilnih poskusih na miškah je švedski znanstvenik odkril beljakovinasto -varino, ki je v vsakem pogledu identična z povzročiteljem bolezni, virus-proteinom. Videti je, da se rnzisko-vanju te strašne otroške bolezni odpirajo nova senzacionalna pota.
*
Kdo se več ne spomni slovitega starca Zoro-age, ki se je pred sedn njo vojno, vzlic visoki starosti, razkazoval širom po svetu? Takšni starci niso samo senzacija zaradi svoje starosti, ampak si po navadi tudi lastijo pravico dajati recepte za uča-kanie takšne starosti. Toda to ni značilno samo za Zoro-ago.
Te dni je v furlanskem Vidmu obhajala svoj 107. rojstni dan Marija Madalena Midcna. Toda ne samo ona, tudi njene sestre so učakale visoko starost. Ena, ki je umrla pred štirimi leti. je doživela 100. roistni dan, mlajša, ki še živi, je pa tudi že 90-letnica.
Marija Madalena Midena ni se nikoli nevarno zbolela. Od zdravil .pozna le ricinovo olje.. O avtomobilih, telefonu in fotografiranju noče slišati niti besede, zaljubljena pa je v
VUtSa OHcUdota
MEJA PREZAPOML.BNOMTI
Napoleonov izrek, da Pri niem delo ne pozna mei ie velial — kakor toliko drugega — tudi za njegovo okolico, zlasti pr še za niegoveva osebnega tai-nika. Nekoč ie iskal cesar na niegovi . mizi neke spise in ie pri tem našel pod mapo zasebno pismo, namenjeno ženi. katero ie bil tainik v naglici skril tja. da ga nepoklicani ne bi našli. Napoleon ga ie pa le vzel v roke in pričel glasno brati navzočnomu maršalu Nevu. »Ze 36 ur ne morem priti iz pisarne...< ie pisal tainik. Napoleon ie tu prenehal brati, odložil nismo in deial: »Tako! Toliko časa ima. da piše še zaliubliena pisma, pa se pritožuje, da ima preveč dela.«
»«»»»«»>»»»«»♦»»»«»»»»«♦*«»♦♦••♦♦»♦*
Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevni ceni.
GOSTILNA
NOVI SVET
gosposvetska c. 14	CENE	ZMERNE	j
DOBRA KUHINJA
IZBORNA VINA
SREČNO NOVO LETO 1 9 451 j
ZELI VSEM SVOJIM GOSTOM
Priporoča se:
Slaščičarna Pel con
Ljubljana
Wolfova 14. Tel. 31-47 - MikloSičeva Tel. 25-42
LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA
			
■aiilaaeaaa•••■•■•■•
liavfka
stavbenik in tesarski mojster
LfUBLlAIVA
TELEFON 20-50	ŽIBERTOU	ULICA	U
Zadovoljno
Novo leto
želi vsem cenjenim gostom
j Salon ..JOŽICA' Grum
t LJUBLJANI, RESLJEVA CESTA An'IV
hotel, kavarna, restavracija
KOpalfiče, in bulfet
SLON
Sczlna Itlb id*
NinCEHIHUEB B.
Ugwina s cci/lič -	Si/.	Utica	t.	1&
H. Kern, Journaltst, Dnirirerel: Merku, A, G. in^ *
Herausgebei: K. Bratuša. Journall.t, verantwortlicher Redakteur: H. Kern, Jo;urnelist, lora«aeis we«u,Lh brianlVza t skarno odgovar)« Ljubljana — Izdaja K, Bratuša, novinar, odgovarja H. Kern, novinar, ti»ka tiskarna Merkur d. d. v LjuDijam,