i 22; -3-2?» i, 50' i up" Italis" PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št 232 (7726) TRST, četrtek, 15. oktobra 1970 IZREDNO NAPET POLOŽAJ V REGGIO CALABRII li Hudi spopadi med demonstranti in policijo -Bodo v Rimu klonili izzivanju neofašistov? 5*w» Demonstranti ranili policista s strelnim orožjem - Hudo ranjen demonstrant - Poslanec KD £$ predložil zakon, ki določa Reggio Calabrio za sedež deželne uprave - Odmevi v Catanzaru velike kamnite bloke, M jih policija ni mogla odstraniti niti z naij-večjdmi buldožerji. Mestni predel Sbarre centrali, ki je postal neke vrste «republike» je popolnoma v rokah demonstrantov, ki so zasedli vhodni most, na katerem so zgradili ogromno barikado. Hkrati pa so demonstranti pripeljali na most stare avtomobilske gume in jih zažgali, tako da ne more nihče čez most. V Reggio Calabrii, ki je že toliko tedinov v rokah neofašističnih tolp, ki so nahujskale revno ljudstvo pod geslom «Reggio Oalabria mora postati glavno mesto dežele«, je danes okrog 8.000 policistov in kara- ep**3 je » REGGIO CALABRIA, 14. — Danes ob 20,30 so demonstranti po-n*> n.?Vno streljali na policijo. Streli iz samokresa so zadeli v prsi poli-svd j!**f9a agenta Alda Petronello iz Foggie. Takoj so ga odpeljali v encft „ n'inico, kjer so ga operirali. Skoraj v istem času je močna eksplo-d J* T dramita, ki so ga demonstranti hoteli vreči proti policiji, odtrgala je ul ,*n° roko demonstrantu Marinu Donatu. V bolnišnici so si zdraviš 0® , Pridržali prognozo, ker je bil hudo ranjen tudi v nogo. Poleg sest** *®9a i® bil ob isti eksploziji ranjen še en demonstrant. sbO i „. ,°i s° se demonstracije, ki jih t ■gt "n*®i,a tako imenovani neofašistični l in<* *akcijski odbor«, močno zaostrile. ^litijska funkcionarja, ki sta bila ,.8|! iu’ k)er so demonstranti štrena ® J?.1 na policijo, sta izjavila, da je liji ^ !0 nocoj izstreljenih proti policiji gr® k®°9 20 strelov iz samokresa. Vi-bi !*■ | Ve*tor Giorgiani in polkovnik ker i !*vne varnosti Scarvaglieri sta iz-i rd da so se napadi demon- jfantov na policijo začeli okrog *\.ure na mostu Svobode, kjer Je kfVl I60 ® skuPina demonstrantov začeli* a metati proti policiji molotovke, 1 so padle na bližnji zelenjadni .8 in zažgale mnogo sotjnic. Po -lunih izjavah je policija odgovoril pj* s solzilnimi bombami zlasti rj® skupini demonstrantov, ki je •i, 2*^8 v bližini mosta zažgati ben-^k° črpalko. Spopad med polici-...| f m demonstranti je trajal več P™* S dve uri. Ko so demonstranti za-j e!1 streljati na policijo, je bil že * f Prvih strehh ranjen omenjeni P^t. Policija ni odgovorila s strel-' nfj ni,01 °rožjem, marveč se je umak-1 cw i, Med umikom so demonstranti Zio5 še nekaj strelov proti po- u , C1lskim tovornjakom. Ob istem >ie' J f®nUtku je nastala tudi močna ek-ied J ia, ki je hudo ranila enega br® demonstrantov. Po policijskih ®steh so nekateri demonstranti ,.^‘jsli s samokresom na policijo “•* *“* na Korzu Garibaldi. k ^ ^nggio Calabrie prihajajo vesti z bojnega polja. Medtem ko stojnice na zelenjadnem trgu "'mostu Svobode gorele, se je v . “r®dišču mesta blizu prefekture dvi: i močan dim solzilnih bomb, ki . 5". |® policija metala proti napa-11A sr> demonstrantom.' Po 20. un IH napadi na policijske sile k^1 skoraj na vseh krajih m rf r?ncih mesta. Povsod se sliši pokala * dv z?lzdnih bomb in kričanje napadih demonstrantov. najhujšimi spopadi v mestu j > Pokrajinska tajništva sindikatov ^.ezničarjev CGIL, CISL in UIL .levila poročilo, v katerem ugo-ugp I da čeprav prekinitev že- p.nis.kega prometa na področju obš0* vi/®0 Calabrie povzroča velike o-tisoč ripi® ‘P škodo, delavci ne morejo na Si*0', ker jim preti velika nevarnost, tf sta ^ k ati obsojajo nasilje, ki pred- NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI Pomoč prizadetim krajem v Liguriji Vlada nakazala v ta namen 63,4 milijarde lir di i n» j^lia ^hkoo^ro za vzpostavitev Arn^ žive1 V1 obnovitev demokratičnega v km j a ter gospodarskih dejavnosti £5 v^tu in okolici- Oni . Keggio Calabrii je bil danes rf* Ves dan napet in je bilo j 0»' ruCakovati, da se bodo proti veče-«i P® zim sP?Padi ponovno vneli. Danes noviJ 80 se izkrcali v pristanišču n; * oddelki policije in karabi-MesJ°V’ ki so prišli iz Neaplja in orirkfi!*1®’ da nadomestijo policijske i SDon/6; ki so že več tednov v 3 ra, niih*^ z demonstranti. V zgod-a M banu1*?*1 ^ Policija začela podirati Gr®, diran- °krog pristanišča. Pri po-na#l tičniK 80 se posluževali pnevma-nce,' bank ,Wadiv, ker so bile mnoge e z' kanw.- vajene z zabetoniranimi pri1 tjn°0lbrni bloki in železnimi drogovi. Pa 1 policijski agenti in karabinjerji , tia začeli odstranjevati barikade 1 vf' iabnfStal*' ki vodijo iz Reggio Ca-’ jič So lit, v Villa San Giovanni, da P°*\! do .;n. omogočili potnikom dastop 've'» ki vozijo na Sicilijo. 1 v « Sirij T*? 8e je onstran ožine v Mes-*J)05 tijak 0ak°Pičilo veliko število tovor->vPrj tia ki v teh dneh niso prišli h r prh/??®®, da bi jih lahko trajekti dneh v Calabrio. V zadnjih dveh Zaajl so v Vibo Valenti! zgradili bekatiL Pristanišče, kjer so danes okr or* trajekti lahko izkrcali ad tovornjakov z živili. barikad je potekalo i ®kih Sam° v zgodnjih dopoldan-ika^ a^urah. Ze predpoldne pa so liridj/ demonstrantov začele na- A-CP s kamerujem polic ijsike od- h o' ki so eistm glavne dohodne So - J mesto. Na nekaterih krajih 'Wrhonstranti postavili na cestah ‘as*j! retč* binjerjev. Kljub tolikemu številu policije pa so demnostranti dejansko gospodarji mesta. Ti vsak dan uničujejo, razbijajo in sežigajo avtomobile in so do sedaj napravili v mestu in okolici, ki je že itak revna, ogromno materialno škodo. Delo v pristanišču in v industrijskih obratih je skoraj popolnoma ustavljeno. Prav tako so trgovine odprte le po nekaj ur dnevno. V nekaterih mestnih predelih so odprte samo pekarne. Tudi šole so še vedno zaprte, ker so v šolskih poslopjih nastanjeni policisti 'n karabinjerji. Policijske oblasti so sporočile, da so zasegle' nekatere hotele, da izpraznijo šole in da se bo lahko začel pouk. Demokristjanski poslanec San-galli je predložil parlamentu zakonski osnutek, ki vsebuje samo en člen, in sicer: «Mesto Reggio Calabria je glavno mesto dežele Calalbrde«. Ta vest in govorice, da namerava parlament odločati, katero mesto v Calabrii bo sedež de- RIM, 14. — Nocoj se je sestala vlada in sprejela sklepe za pomoč prizadetim krajem po neurju in poplavah v Liguriji. Vladi je predsedoval Colombo. Na seji so najprej počastili spomin žrtev neurja, ki Je tako hudo prizadel Genovo in nekatere druge obalne kraje ter izrazili solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Poleg tega so članii vlade izrazili pohvalo vsemu civilnemu in vojaškemu osebju ter uslužbencem krajevnih ustanov in vsem prebivalcem, ki so na kateri koli način priskočili na pomoč prizadetim krajem. Nato je vlada sprejela zakonski ukrep za pomoč prebivalstvu v prizadetih občinah. Ukrep, ki ga je vlada sprejela, določa 63,4 milijarde lir in bo sprožil še druge pobude, s katerimi bodo lahko skupno z vladnim sklepom krili vse potrebe na področju industrije, turizma, trgovine in obrtništva. Skupno bodo podpore znašale nad sto milijard lir. Določene podpore bodo razdelili po načinu, ki so ga uporabili ob prejšnjih podobnih nesrečah. Poleg podpor industriji, turizmu, trgovini in obrtništvu bodo dali 500 tisoč lir vsakemu družinskemu glavarju, ki mu je neurje uničilo pohištvo, 90.000 lir oškodovanim samostojnim delavcem, povišali bodo podporo brezposelnim uslužbencem in dali 500.000 lir prizadetim trgovskim in obrtniškim obratom ter podjetjem male industrije, ki ne zaposlujejo več kot 20 delavcev. Hkrati je vlada določila, da je odložena zapadlost menic in dru gih plačevanj za prebivalce, ki so bili prizadeti od 7. oktobra na 7. novembra. Za isti čas je bilo odloženo tudi plačevanje najemnin vseh prizadetih občinah. Hkrati pa je vlada odložila izterjevanje davkov do 30. junija 1971. Prizadeti prebivalci bodo plačali davke šele avgusta prihodnjega leta brez obrestne obremenitve. Sporočilo o vladni seji pravi, da se vlada za ta nov finančni napor ne bo zatekla k povišanju davkov, marveč bo našla potrebni denar v okviru sedanjega proračuna, škodo, ki jo je neurje povzročilo kmetijstvu pa bodo ublažili s takojšnjo uveljavitvijo ukrepov v okviru vsedržavnega solidarnostnega sklada za kmetijstvo. Vlada bo poskrbela, da bo sklad dobil zadostna finančna sredstva. Skupna seja vodstev CGIL, CISL in UIL bo trajala štiri dni RIM, 14. — Vsedržavni sveti sindikalnih zvez CGIL, UIL in CISL se bodo sestali na skupni seji v dneh od 26. do 29. oktobra v palači kongresov v Firencah. Tema zasedanja, ki je zgodovinsko (saj ;e prvo po sindikalnem razkolu leta 1948) je: »Izkušnje, vprašanja in razvoj enotne sindikalne perspektive«. želne uprave, je povzročila veliko nezadovoljstvo v Catanzaru, mestu, ki je že bito določeno za sedež uprave im kjer se je že nekajkrat sestal deželni svet. V Catanzaru poudarjajo, da je samo deželni svet pristojen dotočiti sedež deželne u-prave in da je pobuda demokri-st janskega poslanca protiustavna. Reakcija v Catanzaru na to pobudo in na demonstracije v Reggio Calabrii je bila do sedaj zelo mirna im v dostojnih mejah. Bojijo pa se, da bo tudi v tem mestu prišlo do resnejšega položaja, če bo parlament začel razpravljati o tem vprašanju. Danes je zveza trgovcev v Catanzaru objavila sporočilo, v katerem napoveduje za jutri poldnevno zaporo vseh trgovskih obratov v obrambo p>ravdc mesta Ca-tanzara. Zbornica odvetnikov in prokuratorjev v Catanzam pa je na današnji skupščini sprejela resolucijo, v kateri podrobno analizira položaj, ki je nastal v Calabrii zaradi dogodkov v Reggio Calabrii, ki kalijo demokratični mir in red in ki so ga povzročile dobro znane sile, ki hočejo uničiti svobodne in demokratične institu-aije. Odvetniki in prokuratorji pozivajo deželni svet, naj čim prej izvoli deželni odbor in naj začnejo redno delovati vse deželne ustanove. Tudi mladinsko gibanje Krščanske demokracije v Catanzaru je na skupščini odobrilo resolucijo, v kateri zahteva, da mora deželni odbor sklepati, kje bo deželna u-p>rava Imela svoj upravni sedež. Komunistični deželni svetovalci pa so objavili izjavo, v kateri zahtevajo, da morajo pristojni deželni organi odtočno odgovoriti na vse prevratniške poskuse. Zato pozivajo deželni svet, naj čimprej izvoli deželnega predsednika in deželni odbor, da bo deželna uprava lahko začela delovati v dobrobit vsega prebivalstva Calabrie. Moro odpotuje na obisk v Mehiko tega bo imel Moro konferenco vseh italijanskih veleposlanikov v državah Latinske Amerike, na kateri bodo proučili položaj v Južni Ameriki ter dvostranske odnose, ki jih ima Italija s temi državami. Po obisku v Mehiki bo Moro 21. tm. odpotoval v New York, kjer se bo udeležil Slovesnosti ob 25-letnl-ci ustanovitve Združenih narodov. Zakon o razporoki čez teden dni pred poslansko komisijo RIM, 14. — Komisija za pravosodje pri poslanski zbornici bo v sredo, 20. oktobra, pričela z obravnavo zakonskega osnutka o razporoki poslancev Fortune in Baslini-ja z besedilom, ki ga je odobril senat. O zakonu bo poročal socialist Lenoci. OB 25-LE1N1C1 USTANOVITVI SVETOVNE ORGANIZACIJE Slavnostni del zasedanja generalne skupščine OZN V New Yorku bo v prihodnjih dneh prisotnih več kot petdeset šefov držav ali vlad - Intenzivna posvetovanja ob robu zasedanja Jubilejnega zasedanja OZN se med drugimi udeležuje tudi romunski predsednik Ceausescu, ki ga vidimo na sliki ob prihodu v New York. Ob tej priliki bo Ceausescu vrnil tudi obisk predsedniku Ni-xonu, ki je bil lani v Bukarešti ..um...................mini..... PREVERJANJE STRJENOSTI LEVE SREDINE OB KONJUNKTURNEM ralt m! 111 b°ta za osvoboditev Pa-,ča) - j : IV ja$L .rdan'ja daje vse svoje vo- la j! ln ljudske sile na razpolago ao®ego osvoboditve Palestine. išel), iietif etef ?rd$J S? 3. V ta namen se vlada obvezuje, da sproži vse ukrepe, da bi ustvarila solidarnost med jordanskimi oboroženimi silami in palestinsko revolucijo. 4. Palestinsko ljudstvo, ki ga predstavlja palestinska revolucija, ima pravico, da samo izbira lastno usodo. Prvo poglavje predvideva tudi akcijsko in politično svobodo Palestincev pri mobdliriranju in organiziranju mmožlč in boja. Jordanska vlada se obvezuje, da ne bo sto rila ničesar, kar bi utegnilo škoditi interesom palestinske revolucije in nacionalne enotnosti. Naslednja poglavja so povečini posvečena delovanju palestinskih gve rilcev. Drugo poglavje določa, da je Aman sedež centralnega komi-1 V četrtem poglavju je rečeno, teja palestinskega odporništva. Ta da imajo palestinske enote iste pra-ima pravico, da odpre podružnice I vice in prednosti kot redna voi- v drugih mestih in vaseh Jordanije. CK mora skrbeti za zaščito svojih uradov in funkcionarjev, je odgovoren pred .jordansko vlado ter vzdržuje zvezo med vlado in palestinsko revolucijo. Vse palestinske organizacije morajo spoštovati obveznosti, ki jih je CK sprejel do amanske vlade. Del tretjega poglavja, ki določa lokacijo palestinskih postojank _ v državi, ni bil objavljen. Drugi čle ni tega poglavja določajo popolno svobodo gibanja za Palestince in njihova vozila. Za disciplino bo skrbelo palestinsko poveljstvo, prekrške pa bodo obravnavala jordanska civilna sodišča. ska. Gverilci pa ne bodo smeli, razen v izjemnih primerih, nositi orožja v mestih. Prav tako so prepovedane vojaške parade, strelja nje v zrak in vojaški manevri v obljudenih krajih. Poglavje vsebuje tudi določbo, da ne sme biti nihče kaznovan zaradi prekrškev, ki .jih je zakrivil pred dosego sporazuma. Peto in šesto poglavje določata proceduro za imenovanje komisije, ki bo nadzorovala Izvajanje kairskega sporazuma iz 27. sep tembra in sedanjega sporazuma. Odbor bo štel tri člane, predsedoval pa mu bo tunizi jski ministrski predsednik Bahi Ladgam. Ustanovljeni bodo tudi trije pododbori, ki bodo skrbeli za politične zadeve, za vojaške zadeve in za organiziranje pomoči. Zvečer je imel kralj Husein tiskovno konferenco, na kateri je med drugim izrazil željo, da bi bil sporazum med vlado in palestinsko revolucijo uspešen. Kralj je dejal, da ni bilo niti zmagovalcev niti poraženih, pač pa da »bo zmagala politika, v kateri bo vsakdo naše) svoje mesto in bo lahko pri speval k skupni stvari in k bodočnosti države«. Dejal je, da je dr žava enotna v svojih željah in pri zadevanjih in da io močno veže skupni boj. Glede včerajšnjega sporazuma pa je kralj poudaril, da vse strani iskreno želijo, da bi bil uspešen, tako da bi lahko uresni aUi želje ljudstva. za finance in zaklad. Ne gre samo za »dekret« in njegovo vsebino, temveč za povezavo »dekreta«, se praivi gospodarskega in davčnega pritiska, z vprašanjem izvajanja korenitih socialnih in gospodarskih reform. Polemika, ki jo razvija PSU, zadeva predvsem zadnje vprašanje — reforme, in govo*, ki ga je imel v nedeljo De Martino, ki je izrazil upanje, da bo levo sredino »obogatila naprednejša vsebina« in da e za to odgovorna vsa levica, k obnavljanju katere morajo dati svoj prispevek tudi komunisti. Po mnenju socialdemokratov naj bi to pomenilo (tako trdijo Preti, Orlandi in drugi), da hoče PSI izriniti socialdemokrate iz vlade, tudi s tihim pristankom KD. Taka rešitev naj bi omogočila hitrejšo uveljavitev reform, medtem ko branijo socialdemokrati najbolj konservativno vsebino »dekreta« v izvirnem besedilu in bi najraje videli, da bi se reforme odložile v nedogled. Stališče KD za sedaj ni jasno, vendar je dal minister za zaklad Ferrari Aggradi razumeti, da bi pristal na nekatere spremembe (kot jih zahtevajo komunisti), če bo »dekret« sprejet v predvidenem roku. V komisiji za proračun in državne soudeležbe je medtem socialpro-letarec Libertini predložil »dekretu« nekaj stotin amandmajev, ki težijo k večjemu pritisku na velike dobičke in okrepitvi stanovanjske in zdravstvene reforme. Dejal je, da bo od načina, kako bodo politične sile sprejele te popravke, če bo PSIUP vztrajal pri svojem ob-strukcionizmu. V politično polemiko, ki jo je sprožil s svojim govorom De Martino se je vključil, posredno, podtajnik KPI Enrico Berlinguer. Jutrišnja »Rinascita« objavlja namreč njegov uvodnik, v katerem poudarja, da hočejo komunisti doseči, z odgovorno gospodarsko politiko in uveljavitvijo strukturnih reform, »spremembo načina potrošnje v Italiji«, ki naj prizadene velekapital, ki je računal z umetno recesijo. »KPI je potisnila vstran reakcionarne sile v političnem življenju in danes se stvarno postavlja vprašanje dejavnosti za novo politično razvrščanje, ki naj bo atlernativa levi sredini«. Berlinguer je odločno zanikal, da bi strategija KPI vodila v vključevanje v levi center. »Vlada mora pasti zaradi pritiska vse levice, ki mora biti osnovna komponenta nove razvrstitve, ko se prepletata moment razbijanja in obnavljanja«. V Rimu se medtem nadaljuje izredno važna konferenca kovinarjev UILM. Tajnik UIL Ravenna ;e opozoril na nevarnosti prehitrega združevanja, češ da bi to ustvarilo »sindikat po ameriškem vzorcu«, ki bi ustrezal novokapitalistič-nerrvu sistemu. Nasprotnega mnenja je bil tajnik ACLI Gabaglio po katerem »nima smisla čakati na tiste, ki ne bodo prišli z nami«. Konferenci je spregovoril tudi minister za delo Donat - Cattin, ki je lajprej opozoril na desničarsko reakcijo na delavske boje. Dejal je, da je sad te reakcije bila dvojna vladna kriza, poskus razpusta parlamenta in »prezidencialne težnje« za spremembo režima v Italiji. Delavci in demokratične sile so zavrnile te poskuse, je dejal Donat - Cat- NEW YORK, 14. — V stekleni palači v New Yorku se je začel danes slavnostni del jubilejnega zasedanja generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Do 24. oktobra, na dan 25-letnice ustanovitve svetovne organizacije, se bo na govorniškem odru zvrstilo 90 govornikov. Svojo prisotnost je napovedalo več kot petdeset šefov držav ali vlad ter številni zunanji ministri. Prisoten bo tudi italijanski ministrski predsednik Colombo, ki bo govoril 22. oktobra. Prisotnost toliko državnikov v New Yorku bo dala priložnost za vrsto srečanj in posvetovanj na visoki ravni. Ne bo pričakovanega vrha o Bližnjem vzhodu med državnimi poglavarji štirih velesil, za katerega se je zavzel sam U Tant. Niti Kosigin niti Pompidou ne bosta namreč prišla na jubilejno zasedanje: sovjetsko delegacijo vodi zunanji minister Gromiko, francosko pa predsednik vlade Chaban Del-mas. Pač pa bosta prisotna ameriški predsednik Nixon, ki bo govoril 23. oktobra, in britanski premier Heath. Po uvodnih besedah predsednika generalne skupščine Hambra so danes govorili predstavniki osmih držav, in sicer Kanade, Irana, Peruja, Grčije, Ruande, otokov Barbados, Dominikanske republike in Madagaskarja. Ob zaključku jubilejnega zasedanja bi morala generalna skupščina slovesno odobriti štiri dokumente: splošno deklaracijo o ciljih in pomenu OZN, programsko izjavo o «strategiji razvoja« v prihodnjem desetletju in resoluciji o utrditvi mednarodne varnosti ter o odpravi kolonializma. Generalni tajnik U Tant je naslovil na generalno skupščino ob začetku slovesnega dela jubilejnega zasedanja poslanico, v kateri med drugim ugotavlja, da so Združeni narodi v 25 letih obstoja opravili »dobro delo, toda ne dovolj dobro«. Nedopustno je, pravi U Tant, da obstaja še zmeraj med nami toliko problemov preteklosti, ki odvračajo toliko sil in moči od drugih bolj vzvišenih ciljev. Med te probleme uvršča tajnik OZN oboroževalno tekmo, ostanke kolonializma, rasizem in kršitve človečanskih pravic, moč in nadvlado namesto miroljubnega sožitja, izključitev LR Kitajske iz OZN in krajevne vojne. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiifiiiiiiniiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiimiiiimiiitUi Hanoj in Patet Lao obsojata predloge ZDA Nixonov načrt volilni manever» «lncident» v Južnem Vietnamu tin, njihov boj pa se mora nadaljevati, samostojno od strank, čeprav tudi proti kapitalističnim strukturam. Nov pritisk na vlado, za korenit pristop k vprašanju reform, prihaja medtem z Juga, točneje s Sicilije, kjer so pokrajinski sindikati CGIL, CISL in UIL v Enni, A-grigentu in Caltanissetti (torej vse srednje in južne Sicilije) oklicale za 30. oktobra splošno stavko proti »zmanjšanju delovnih mest in na daljevanju močnega izseljenskega toka«. Sindikati obtožujejo rimsko in deželno vlado, da niso hotele pristopiti z ustreznim načrtom, k zavzemanju za gospodarski in družbeni razvoj Sicilije. HANOJ, 14. — Severni Vietnam je uradno zavrnil predloge, ki jih je dal predsedrik Nixon o Indo-kini. Hanojsko zunanje ministrstvo je izdalo sporočilo, v katerem pravi, da ljudstvo in vlada DR Vietnama »ostro obsojata in odločno zavračata varljive mirovne predloge Nixonove administracfie«. Sevemo-vietnamska vlada se pri tem pridružuje izjavam kraljeve vlade E-notne fronte Kampučija, Patet Lan in začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama. Izjava zunanje ga ministrstva se nato sklicuje na znanih deset točk ZRV, na pet točk Patet Laa in na pet točk princa Sihanuka, ki ostajajo edina veljavna baza za rešitev vietnamske krize. Hanojska vlada poziva nato vse socialistične države in vse države, ki ljubijo mir, naj podprejo narode Indokine in naj zahtevajo od ameriške vlade resen odgovor na konkretne predloge ZRV, katerih glavni točki, umik ameriških čet iz Vietnama in zamenjavo režima v Sajgonu, je Washington doslej ved no odklanjal. Tudi Patet Lao .je danes zavrnil Nixonove predloge o Indokini. Glasnik te organizacije je po radiu iz javil, da so ti predlogi le »varljivi manever ob priliki ameriške volilne kampanje«. Vojna v Vietnamu terja medtem še vedno veliko število človeških žrtev. Pripadnik enote div;zije »A merica!« je včeraj nevede sprožil »eksplozivno past« v džungli v bližini mesta Quong Ngai. Devet a-meriških vojakov je bilo Dri tem ubitih. Ameriški helikopter je po pomoti izstrelil dvanajst raket proti enoti sajgonske kolaboraciomstične vojske: 06em vojakov ie bilo ubitih, 23 pa ranjenih. Do »'nddenta« je prišlo še v nedeljo na codročju ustja Mekonga. V včerajšnjih six>padih v različnih krajih Južnega Vietnama so a-meriški vojaki ubili, kot poroča poveljstvo ZDA v Sajgonu, 27 »viet-kongovcev«. Danes v ZAR ljudski referendum KAIRO, 14. — Osem rrrifjonov egiptovskih državljanov bo šlo jutri na volišča, da potrdi izvolitev An-varja Sadata za novega predsednika ZAR. Nobenega dvoma ni, da bo Sadat, za katerega sta se že izrekla kafrski parlament in Arabska socialistična zveza, iutri dokončno izvoljen. Opazovalci pričakujejo, da bo Naserjev naslednik dobil popolno podporo volivcev. McNamara v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. — Predsednik svetovne banke Robert McNamara je v spremstvu zveznega tajnika Janka Smoleta tekom včerajšnjega in današnjega dne obiskal Ohrid, Skopje in Sarajevo, kjer so ga pristojni republiški funkcionarji in gospodarstveniki med drugim seznanila s programom, ld predvideva udeležbo mednarodne banke v financiranju gradnje raznih ob jek-tov in možnosti sodelovanja nekaterih podjetij s svetovno banko. Po razgovorih v Sarajevu bo McNamara s posebnim letalom odpotoval v Dubrovnik, kjer si bo ogledal kulturne in umetniške znamenitosti. BONN, 14. — Belgijski zunanji minister Pierre Harmel je bil danes na kratkem obisku v Bonnu, kjer se je razgovarjal s svojim za-hodnonemškim kolegom Walterjem Scheelom in z zveznim kanclerjem Willyjem Brandtom. PEKING, 14. — Agencija »Nova Kitajska« poroča, da je predsednik Maocetung sprejel danes bivšega francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla, s katerim se je zadržal v »prijateljskem razgovoru«. Prisotna sta bila tudi predsednik kitajske vlade čuenlaj in francoski veleposlanik v Pekingu Manach. TRŽAŠKI DNEVNIK HRVATSKI TURISTIČNI DELAVCI V FURLANU! JULIJSKI KRAJINI Mešana delniška družba za letalske zveze med našo deželo in Hrvatsko? Pogajanja so že dali y teku - V novembru hrvatski euz zaradi prednosti ni pričakoval tovornjaka in tako se je znašel pred velikim vozilom, ki ga je zrušil na tla Tovornjak je po trčenju v vespo zavozil preko križišča v Ul. Rossini in treščil v osebni avto VW 1200 nemške registracije, katerega lastnica. Christine Tamburlini iz Nuemberga je nemočna prisostvovala dogodku z druge strani kanala Ponterošo. Gasilci, ki so prišli na kraj, so se morati najprej o-prijeti reševanja opla rekorda reške registracije, last Zvonka Sapa-riča iz Ike pri Opatiji, ki je bi) na tem, da se zvrne v vodo. Prednja kolesa so namreč štrlele nad vodo Zdi se, da Je oeebni volkawa-gen pred padcem v morje trčil v opel, ki je bil pravilno parkiran na levi ob robu kanala. To sicer SLOVENSKI KLUB bo začel svojo deveto sezono v torek, 20. oktobra ob 20.30. Na sporedu je sklep zadnjega občnega zbora, da naj bo prvi večer izredni občni zbor z izvolitvijo novega odbora. Po volitvah sledi prosta razprava o delu za prihodnjo sezono. Vabimo vse člane, da se večera polnoštevilno udeležijo. ODBOR Slov. prosv. društvo TABOR je priredilo v Prosvetnem domu na Opčinah. RAZSTAVO SLIK ATILIJA KRALJA Razstava je odprta vsak dan do 19. oktobra 1970, od 19. do 21. ure. Vljudno vabljeni! Slovenska prosvetna zveza obvešča, da so prostori Slovenskega kluba odprta vsak večer, razen ot> sobotah in nedeljah. Športno društvo Zarja se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspeli slovesnosti ob priliki otvoritve Igrišča. Odbor Včeraj-danes Danes, ČETRTEK 15. oktobra TEREZIJA Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 17.21 — Dolžina dneva 11.00 — Lu-na vzide ob 17.16 in zatone ob 7.05. Jutri, petek, 16. oktobra JADVIGA Vreme včeraj: najvišja temperatura 20,3, najntžja 14,4, ob 19. uri 18 stopinj, zračni tlak 1017,8 rahlo pa da, veter 15 km severovzhodnik, vlaga 68 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20 stopinj. V Kulturnem domu v Trstu Je do 31. oktobra razstava NASA ZGODOVINA V POŠTI 00 POŽIGA NARODNEGA DOMA Razstavo Je pripravil znani slovenski filatelist dr. Fran Juriševič. V Gledaljšča Sods dišča TEATRO STABILE zaP»S. Univerzitetni gledališki center 11 Ji8" ( Genove bo v soboto 17. in v nedelj1 Lnnai 13. t. m. nastopil v Avditoriju P011 tunatc pokroviteljstvom Teatra Stabile z dv» sodišč dejansko predstavo Tonina Conteji , »Prizorišče zarote Fieschov v Genu R. _ vi Friedricha Schillerja« s sceno i* * kostumi Glancarla Bignardija ’ S tema predstavama se bo začelj ^ , vrsta eksperimentalnih in avantgard ”frav nih predstav s skupnim naslovo® aj!S0( ((Gledališče danes«. Za te predsta** toženi je Teatro Stabile uvedel poseM1 gen er izkaznice za 5 predstav, ki stane)1 Ali« za abonente 1.000 lir, za neabonentt Razstave pa 1.500 lir. Po moderni predelaš j Schillerjeve drame bodo na odru A* ditorija predstavljena dela Harolo* Pinterja, Eduarda Maneta, Brecht«, »ostai Ioppola, Bulgakova, Camusa. Sartrt. Stank Shakespearja, Cocteauja In CandoniJ«- Q aa Blagajna v Pasaži Protti sprejem« ki p) prošnje za te posebne abonmaje. Kal ikeni Po p 'ja a V galeriji Rossoni Je razstava tli karke Albe Hrelja. Razstavlja okrtf “ 20 novejših olj. Razstava bo odprt* J® J do 20. t. m. V galeriji Torbandena razstavil« J**® Roberto Crippa. ?~a> ___________.... :_____________ ^ sklen kastu Nazionaie 16.00 «Tora! Tora! ToraH Proti (Napad na Pearl Harbour), v .. Eden 16.00 «Darling», Julie Christie. S8* Dirk Bogarde, Laurence HanveP “*®dt Prepovedano mladini pod 18. letom. Pala Fenice 15,30 »Soldato blu«, Candid prilo Bergen, Donald Pleasence. Pete1 Poga Strauss. Technicolor. Prepovedan1 pj]a mladini pod 14 letom. kaik Grattacielo 16.60 aDramma della 8* ^ . losia, tutti i particolari ln cron* . ‘ ca«, Marcello Mastroiannl. Monic« ~^>j< Vitti. Technicolor Ezcelsior 16.00 »Uominl contro«, Gi«1 kojjt Maria Volonte', Mark Frechette. A- Oseb lain Cuny. Technicolor. tat® Ritz 16.00 »Uccidete Rommel«, AntO« Dlfring, Karl Parks. ] ti , Alabarda 16.00 «1 bucanieri«, Yui .! Brynner, Charlton Heston, Clair* Bloom. Technicolor. 1 S?® Filodrammatico 16.00 «L'incldente«> Dirk Bogarde, Jacqueline Sassard Prot Techcnicolor. konj Avrora 16.00 «Zabriskle Point« T*j Uteg chnicolor. Prepovedano mladini v°“ pij^ 18. letom str« Cristallo 16.30 «L amante«, Sotla O0-Piccoli, Romy Schneider. Lea Ma* šari. Technicolor. Capltol 16.00 #1 girasoli«, Sotla IA pra’ ren. Marrello Mastroiannl Technl. Voži coior Husi Moderno 16.00 »Bora, bora«, H. P*' je litoff, D. Kunstmann Technicolor- skuj Prepovedano mladini pod 18 letom. onarn 1 C. HA v A lir, BolU Cz f itl3 . Pr« je ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 14. oktobra 1970 se je v Trstu ro. dilo 14 otrok, umrlo pa je 18 oseb Umrli so: 58-letni Giuseppe Cancel-lara, 60-letni Glovanni Tarlao, 78-let ni Carlo Perossa, 71-letna Fernanda Bechtlnger, 58-letna Elvira Iuresco por. Alessio, 80-letna Adriana 'rer. skan, 97-letna Maria Kerpan vd. Rebek, 71-letni Rodolto Pltacco, 70.1etna Amalla Sizza vd. Cerlach, 39-letni Luclllo Schlavon, 55-letni Carlo Pa-cor, 60-letna Sotla Grgič vd Razem, 44-letni Llvio Miraz, 79-letnl Gottfried Schelbner, 90-letna Giovanna Catta-linich vd. Gutty, 85-letna Giovanna Gerevlc vd. Hrovatin, 86-letna Maria Loser vd. Gerossi 60-letna Maria Sal-zer vd Šcadurra Impero 16.30 »Alla bella Serafin* ^ DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16 ure) Vlelmetti. Borzni trg U: Centauro. Ul Rossetti 33: Alla Madonna del Mare. Largo Piave i SanUAnna n f A , Erta Sant’Anna 10 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19 39 do 1.31) Blasoletto Ul Koma 16; Uavanzo Ul. Bernlnl 4; Al Castoro Ul. Cava-na 11: Sponza. Ul Montorsino 9 (Rojan). placeva far 1’amore sera e mattina*. Technicolor. Prepovedano mladim we< pod 18. letom. J**ti Vittorio Veneto 16.30 «Millom eh* teli scottano«. Peter Ustinov Tech«1’ bilj coior in Ideale 16 00 »Capitan Simbad«, GU' VVilliams, Heidi Bruhl. Technicol®1' Astra 16.30 «L’lnvasione degll ast(6 mostri«. Technicolor. Abbazia 16.00 «La piscina«, Alain Ge' Ion, Romy Schneider. Prepovedan11 mladini pod 14 letom, MILJE Verdi 17.00 »I ragazzi dl Čamp Slč dons«, Fred McMurray. Vera Mil*1 Technicolor. KINO «| R | S» PROSEK Danes oh 19.30 barvni film: posnet iz romana Maxa Catte IL DIAVOLO ALLE 4 Igrajo: Spencer Tracy, Frank Sinatra. A Uci ten ne nik tila Na *Vc k i l Del Pa, na ni be, Po SPDT priredi v dneh 3, In 4. nov. avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Catešklh Toplic, kjer je možnost kopanja v bazenu. Na. slednji dan obisk Titove rojstne hi-še v Kumrovcu. Cena: 6.300 lir (Člani), 6.800 lir (nečlani). V ceni je vključena vožnja, večerja, prenočišče in zajtrk (v Catešklh Toplicah), Vpisovanje V Ul. Geppa 9, tel. 31-119. še ni ugotovljeno, vendar kaže, da bo ta možnost držala. Agenti cestne policije, ki so na kraju uvedli preiskavo, so o nesreči sestavili zapisnik, kateremu so priložiti vrsto slik Mesterja so dolgo zasliševali in so ga po podpisu zapisnika tudi odslovili. Zadržali pa so tovornjak, katerega bodo morali pregledati strokovnjaki, ki bodo morali ugotoviti, če so zavore res (in tudi zakaj) odpovedale. Vsekakor je res, da na cestnem tlaku ni bilo niti najmanjšega znamenja zaviranja. Padec geometra z zidarskega odra Med delom na gradbišču je 41-letni geometer Lillino Ciutti iz Ul. Donota 1 včeraj popoldne padel s skoraj 2 metra visokega zidarskega odra. Ker se je Ciutti potolkel po glavi in ramenih, se je z zasebnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Po mnenju zdravnikov se bo moral Ciutti zdraviti kakih 8 dni. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulica I- Filzi It 10 fal 38101/36045 opravil« vse bančne posla kupula tujo valuto Včaraitnji odkupni devizni tača|li Ameriški dolar 619,— Kanadski dolar 590,— Brit Sterling 1480,— Švlc. frank 142,— Franc trank 110,— Belg frank 12,- Hol. florint 172,- Nemška marka 170,- Avti. šiling 23,80 Dinar 42,50 KINO NA OPČINAH Danes ob 18. url kriminalni film: LA BAMBOLA Dl PEZZA Igrajo: Don Amecke ln Za Za Gabor. gri še tei su na ra bi- lje Darovi in prispevki. Ob 10. obletnici smrti tov. Aloj** Budin« daruje Armld Ukmar 5.0®“ Ur za solo - spomenik NOB v Cerjj' nem. Namesto cvetja na grob pok. * milije Lipovec daruje družina TU1* Vatta In Valerijo 5.000 lir za DiJ*' škl dom. Namesto cvetja na grob. pok. E«1'' lije Lipovec daruje družina Fradc Vrh 2.000 lir za Dijaški dom. ie ti) ko so ka Qa d( Še st Naznanjamo žalostno vest, da n** je zapustil naš dragi mož, oče & Rudolf Ražem Pogreb dragega pokojnika bo d*' nes ob 16. uri v Bazovici. Žalujoči: lena Ivana, hčeri M* rija in Ema z zetoma, hr»š sestra in drugo sorodstvo Bazovica, 15. oktobra 1970. Naznanjamo žalostne- vest. da nas )e za vedno zapustila naša draga mati SOFIJA GRGIČ vd. RAŽEM Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v četrtek, 15. tm ,o 16. uri iz hiše žalosti, Bazovica štev. 228. Žalujoči: hči Zora, sinova Silvester in Anton, nevesta Dlna, vnuka Fabjan In Andrej, oče. sestra Marija z družino In drugo sorodstvo I.T.r., Ul. Zonta 3, tel. 38-006 GORIŠKI DNEVNIK rstu a A A A rani ^ran IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V prizivu zvišana kazen moškemu obtoženemu kršitve zakona Merlin Zaradi podpiranja in izkoriščanja prostitucije so ga v prvi stopnji obsodili na 2 leti zapora, včeraj pa so ga obsodili še na najmanj enoletno delovno kolonijo Sodniki tržaškega prizivnega so-(preds. Zumin, tož. Pascoli, *apts. Mosca) so včeraj obravna-ter I! p3*1 dokaj bedno zgodbo 52-letoega nedeljo trmanna AUegrinija iz Ul. San For-"j ?? 7, ki ga je tržaško kazensko -onteji u* v razsodbi z dne 17. junija Gen* *. saradi podpiranja in izkorišča-:no j Prostitucije obsodilo na 2 leti “?Pora in 120 tisoč lir denarne kaz-začeli ™ ter mu za eno leto prepovedalo itgari “Previjati javne službe. Proti tej slovo* ^sodbj sta vložila priziv tako ob-dsthn« „etl®ev branilec odv. Kostoris kot Sfl prokurator. 0nent* so konkretno dolžili idelavi “Sitve člena 75 zakona Merlin z ru A* 20. februarja 1958, ker je a roli’ PTOmljal 41-letno Nadejo B., svojo -echt»' "^snovalko, na priložnostne se- ionij«' s. klierihi’ z denarjem pa, . . . ® ga je ženska prislužila, hranil f e ^.Preživljal sebe ter družico. J it®0 80 aS6n*’i prišli na sled mo-*emu? Dne 14. junija letos, nekaj I Ka je avtomobilska patru- ^®8aitov letečega oddelka kve-ra sil ^rjkrožila s civilnim vozilom po okrol /^staih ulicah, ko so možje postave 3dprtJ Vittorio Veneto, pred o- z n i'*0 P0®*110 palačo zapazili avto stiavlJ* ford taunus, v katerem sta *T,a’ to so šele pozneje izvedeli, Nadeja B. Ker sta se I k? ^deli osebi precej sumljivi, so ka.6”1- *?a Počakajo. Nekaj minut roral* rj®e-)e je šofer taunusa zavozil r0^.. terezijanskemu mestu in v presledkih ustavljal vozilo. ' je ženska izstopala in vsto- et° , -J?,v vozilo, dokler ni naletela na Pete* Sitnega klienta in se z njim sdan* niia 8 a' ^etkem ko sta se oba me-k a 2a ceno, je šofer taunusa ne-a 8!' so j zavozil okrog hiše. Agenti :ron* j. .*°j doumeli smisel tega kro-lonicl ^.J®-. Moški je očitno imel namen , 1 «G?tiJi svojo »varovanko* pred po-e A- oset ^ vozili in zlonamernimi taun?*11*' Nenadoma pa se je šofer Vntoo Allegrini, zavedel, da mu koncu predlagal sodnemu zboru o-prostitev, ker dejanje ni kaznivo. Sodniki so po krajšem posvetu v celoti sprejeli tožilčev predlog in obsodili AUegrinija še na poravnavo sodnih stroškov. ristifc sledi Policijski avto, čeprav je imel se rečeno, ( Nemudoma je pritisnil na la i “ vu' t ’kot že rečeno, civilno evidenčno ;iair* «Mico. Pedal itT** plin in najprej zavozil na !ntrH tJL » 1terošo, potem pa je krenil Sa ki^ sv. Antona Novega in T* Proti Ul. Rossini. Tu je i pol videti, kako je ženska vsto- str« avt° simca s tržaško regi-i uo- ^®?Jo in šla s svojim klientom vlaS' j.0'1 Ul. Trento. Prizorček, ki se l» Pra^?e je bil P0®101**1 hnl, avtomobilski zasledovalni ' P°'’c'iski avto je sledil tau- tv, pa avtu s™’ Allegrioi ■oiof. sku.’ P°tjo s svojim taunusom :iont večkrat presekati pot policij- 3,11,1 Ave? avtu. kar pa mu ni uspelo. inJ’: n^tom se je končno vendarle po-ad' nat?0 “staviti avto taunus, kmalu ctle teli -11® so v Ul. delle Viole dohi-chnl’ bila v? avto simca, v katerem sta .3 Nadeja B. in priložnostni klient Gdf — ** “ ol Ot> istro Enosmeren promet okoli Borznega trga in nova parkirišča Župan je izdal dekret o spremembi smeri prometa po Borznem trgu, ki je nujna zaradi nove smeri javnih prevoznih sredstev. Odslej bo po trgu promet enosmeren okoli «otoka* za pešce sredi trga, po desni strani za tiste, ki prihajajo s Korza v smeri proti morju in bodo lahko obračali proti levi le okoli »otoka* samega. Poleg tega bo na trgu uveden parkirni prostor pred barom «CC», medtem ko bo prepovedano parkiranje pred lekarno. Enako bo prepovedano parkiranje na odseku med Ul. Roma in Ul. Cassa di Rispar-mio. Župan je odredil tudi, naj se med temi ulicami in preko trga začrtajo novi zebrasti prehodi za pešce. Z drugim dekretom je župan prepovedal parkiranje na cesti med Kontovelom in Prosekom (na obeh straneh) ter naj se začrta zebrasti prehod za pešce na Kontovelu pri hišni št. 100. S tretjim dekretom je župan uvedel nov parkirni prostor za 65 avtomobilov v Ul. D. Rossetti med križiščem z Ul. Mameii in hišno št. 72. Tečaji strokovne ribiške šole Strokovna šola za ribištvo spo roča, da sprejema vpise v razne svoje tečaje. Pouk bo v večernih urah in bo brezplačen, učencem pa bodo dajali tudi 200 lir podpore za vsak dan obiska pouka. Vpisovanje do 31. oktobra v tajništvu šole v Ul. Torre Bianca št. S vsak dan od 10. do 12. in od 18. do 19. ure, razen ob sobotah. aimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiimiM Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Obnovljena občinska urbanistična komisija Občinski svet je na osnovi sporazuma zamenjal tudi niz svojih predstavnikov v drugih krajevnih in javnih ustanovah ter odborih c«-** sta se pravkar pogajala za Nočnine*. *3eii '"im je imel ob trenutku are-Dt. teri? pri sebi debel zvezek, v ka-riart« te n,?* je zapisoval vse evidenčni^ tistih vozil, katerih voz- si* lile* *j° se mu zdeli sumljivi, oziro-Nft, ■ bi lahko ogrožali varnost sv0i tak0! priznala °Pra Pojavnost, vendar pa sta jo I OflO :rK- tf ;in» lij* ;rnl' anc , cevela z besedami, da ju je )^u gnala potreba po zaslužku. Heke ^legrini bolehal zaradi Pa >,,promehie nesreče, Nadeja B. ha' jf-.? temu, da je diplomirala Hi intir. fakultetah, kot je dejala, be -j “ašla nobene poštene služ-pojjljj8 se odločila za ta pradavni f^ajšnji razpravi je Alle-še ,k' je bil v priprtem stanju, teri ®.rat ponovil svojo tezo, po ka-stitu Po^Pirol ali izkoriščal pro-HatnJJe v posebne dobičkonosne radjT0' Pač pa le in izključno za-brin pornari-;kanja najosnovnejših do-Ijenje*® ko*ikor toliko mimo živ- je ^neinu tožilcu dr. Pascoliju se rea|n opravičilo zdelo nadvse ne-kot L 'n matee preveč poetično. s°6nik Sam ^eja'-. ter predlagal orn> naj potrdijo prvostopno bloški te pa nai obsodijo čeln,,„ , še na najmanj enoletno Rra?> koloni j°- šal LVec odv. Kostoris ie sku-stf, . natančno raztolmačiti u-m člen zakona Merlin ter na Poleg niza upravnih ukrepov, ki jih je tržaški občinski odbor bil sprejel s hitrim postopkom pred sejo občinskega sveta, so na predvčerajšnji seji odobrili svetovalci tudi imenovanja nekaterih občinskih predstavnikov v upravne organe krajevnih in drugih javnih u-stanov, kakor tudi člane mestne urbanistične komisije. Imenovanja so bila potrjena s tajnim glasovanjem, V upravni odbor občinske urbanistične komisije je občinski svet imenoval 7 svojih predstavnikov in 6 strokovnjakov za urbanistična vprašanja. Politični predstavniki bodo Rinaldi in De Luca za KD, Pit-toni (PSI), Cesare (PSU), Cuffaro (KPI), Gefther - Wondrich (MSI) in Marchesich (MITLT), strokovnjaki pa arh. Zerial (KD), inž. Ra-gone (PSU), inž. Van Der Ham (PRI), inž. Vladimir Vremec (SS), inž. Costantino Giorgetti (PSIUP) in geom. Riccesi (PLI). Novi predstavnik tržaške občine v pokrajinskem tehničnem odboru pa bo inž. Gialdini (PSU). V upravnem odboru občinske podporne ustanove ECA je tudi prišlo do sprememb, ker sta podala o-stavko na svoji mesti kap. Mislei in Sai. Na njihovi mesti sta bila imenovana demokristjan Leva in socialdemokrat Fobert. Podolmo je bil v nadzornem svetu ustanove za ljudske hiše IACP nadomeščen eden izmed nadzornikov z liberalcem dr. Mandichem. V šolski patronat za Trst so bili za predstavnike občine imenovani učiteljica Fumo (KD), Čorbo (PSU) in Crivellari (PLJ), za predstavnika zdravstvenih oblasti pa prof. Val-nea Nudari. Komunistom je pripadel član u-pravnega odbora strokovnega zavoda za industrijo in obrt, ki ga bo imenoval minister za industrijo na osnovi trojice imen, ki so Libero Tribusson, Mosconi in Zanon. V upravnem svetu tržaškega velesejma bo namesto umrlega inž. Francia predstavljal občino socialdemokrat Carlini, v zavodu »Cacda Burlo* pa namesto dr. Dolharja so cialdemokrat De Gioia. V komisijo za zemljišča po zak. 167 demokristjan De Luca, ki je tudi pododbomik za urbanistiko in član urbanistične komisije. Svetovalec KD Coloni bo v u-pravnem svetu gledališča »Verdi* zamenjal dr. Botterija,- ki je odstopil, na mesto dr. Gliersija, ki je odstopil iz upravnega sveta ustanove »Grego, Ziliotto in dr.» pa socialist Zanini. V upravni svet ustanove »Morpur-go de Nilma* pa je občinski svet imenoval tri predstavnike, ki so Clon (KD), Tagliaferro (PRI), Sa-bersijeva (PSI). Predstavnik občine v upravnem svetu tehničnega zavoda »Volta* pa bo sorialdemokrat prof. Mario Lanza. JANEZ VIPOTNIK NA OBISKU V NOVOGORIŠKI OBČINI Še bolj utrjevati odnose med obmejnimi občinami! To pomeni utrjevati odnose s slovensko narodno skupnostjo v Italiji in z naprednimi silami v deželi Furlaniji-Julijski krajini - Zanimanje matice za Slovence v Italiji - Dva pomembna kulturna dogodka Dvojna splavitev v «Navalgiuliano» V ladjedelnici «Navaigiuliano» v Miljah bodo danes dopoldne splavili dva 200-tonska motoma vlačilca za neapelsko družbo »Rimorchiatori Napoletani*. Gre za plovili »Vivara* in »Monte Faito*, ki merita 31 m v dolžino in 8,60 m v širino in ki sta epremljena s pogonskim strojem vrste MAN z močjo 1910 KS pri 500 obratih na minuto. Stroj bo lov v prosti plovbi. Splavitev je najavljena za 9.30. Včeraj se .ie mudil na obisku v novogoriški občini predsednik republiške konference Socialistične zveze Janez Vipotnik. V pogovoru 3 člani vodstev družbeno političnih organizacij je posvet'l veliko pozornost nadaljnjemu razvijanju in utrjevanju sodelovanja med obmejnimi občinami ter slovensko narodno skupnostjo v Italiji in naprednimi političnimi strankami v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Predstavniki novogoriške občine so uglednega gosta najprej seznanili z dosedanjimi pestrimi oblikami razvijanja obmejnih odnosov zlasti na kulturnem področju ter še številnimi neizkoriščetvmi možnostim, ki bi pa terjale tudi večje razumevanje in pomoč republike. Gre zlasti za materialno podporo kulturnim inštitucijam, ki si zastavljajo širše naloge pri razvijanju ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru. Predsednik Socialistične zveze Slovenije Janez Vipotnik je podčrtal, da razvija Slovenija razne oblike sodelovanja S slovensko narodno skupnostjo v Italiji že dolga leta. Po njegovem mnenju je zdaj, pred obiskom predsednika Tita v Italiji, na obeh straneh meje ugodno vzdušje za še bolj poglobljene napore pri širjenju sodelovanja ter za vključevanje vanj novih elementov, ki so pozitivno razpoloženi do socialističnega razvoja v Jugoslaviji. Slovenija je na primer razvila raznovrstne oblike gospodarskega sodelovanja s številnimi državami v Evropi in tudi na drugih kontinentih. Njeno prebivalstvo vse bolj množično obiskuje na primer obmejne kraje v Italiji, kjer si nabavlja raznovrstno blago. Interes o-beh strani je, da bi znali to pozitivno izkoristiti ter tako dali v obliki skupnih vlaganj in drugih u krepov, ki jih predvidevata zako noda.ji sosednjih držav, raznim ob likam sodelovanja tud' občutneišn gmotno podlago. Predsednik republiške konference Socialistične zveze je v svojem izvajanju opozoril tudi na nekatera odprta vprašanja naše narodne skupnosti v Italiji. Dejal je. da si Slovenija kot matica slovenske nao:o-nalne skupnosti prizadeva, da bi našla ta vprašanja tudi ustrezno mesto v programih političnih strank v sosednji deželi. Določene rezultate naporov v tej smeri ie v nekem smislu tu in tam že čutiti. * » « V novogoriški občini bodo imeli konec tedna dve pomembni kulturni manifestaciji. V soboto popoldne bodo v razstavnem prostoru skupščinske avle v Novi Gorci odprli bogato razstavo grafik in pla stik umetnikov goriških rojakov Ri-ka Debenjaka in Zdenka Kalina. V kulturnem programu bosta ob tej priložnosti sodelovala duo Pahor-Slama iz Trsta ter Gorški oktet Tako bo novogoriško občinstvo i-melo priložnost podrobneie spoznati ustvarjalno pot dveh zrelih umetnikov, ki sodita v sam vrh slovenske likovne ustvarjalnosti. Riko Debenjak, ki se je rodil v Kanalu ob Soči 1908. leta, se bo predsta- vil z olji, pasteli in grafikami, ki so nastajale v različnih okoliih ter ga predstavljajo kot tenkočutnega opazovalca in samosvojega oblikovalca ljudi in krajine. Zdenko Katin pa izhaja iz solkanske družine, kjer se je rodil 1911. leta. Velik ugled si je pridobil z umerieno o-kroglo plastiko. Razen v kamnu dela tudi v bronu in žgani glini. Oba umetnika uživata tudi med novogoriškim občinstvom velik u-gled, čeprav bo tokrat prva večja razstava njunih del. V nedeljo dopoldne pa bodo v Medani v Goriških Brdih odprli spominsko sobo pesnika domačina Alojza Gradnika, ki so ga pred dvema letoma tam tudi pokopali. Načrt za ureditev sobe na pesnikovi domačiji je izdelal inž. arh. Janez Suhadolc, potrebna sredstva pa so delno prispevali domači, delno občinski svet za kulturo in prosveto v Novi Gorici. V sobi bodo razstavljena številna pesnikova dela ter rokopisi in drugi dokumenti o njegovem življenju in delu. Ob otvoritvi sobe bo govoril o pesnikovem mestu v slovenski literarni u- stvarjalnosti predsednik društva slovenskih pisateljev Ciril Kosmač. V bogatem kulturnem sporedu pa bosta med drugimi nastopila tržaški pevski zbor Jacobus Gallus ter domači oktet in recitatorji. Goriški šahisti uspešni v Piranu SEJA POKRAJINSKEGA SVETA Razprava o ukrepih za okrepitev gospodarstva Debato je sprožil svetovalec PSIUP - Svetovalci večine zavrnili resolucije opozicije - Izvoljene okrajne volilne komisije Preteklo nedeljo je bil v Piranu v Istri ekipni šahovski brzotumir, ki se ga je udeležila tudi ekipa Goriškega šahovskega krožka. Goričani so v ostri konkurenci močnih Primorskih šabisitov dosegli častno drugo mesto skupaj z ekipo iz Idrije. Prvo mesto je dosegla 4-članska ukrepe "in zahteva padec vlade le- Preoej dolga debata o vladnih ukrepih na področju gospodarstva, ki je bila v torek zvečer na seji pokrajinskega sveta v Gorici, ni o-mogočila nadaljevanja debate o programu dedovanja pokrajinske u-prave. PO več kot dvourni debati o programu delovanja pokrajinske uprave o «decreton.u» je predsednik Chientaroili dai na dnevni red četo vrsto drugih ukrepov, ki čakajo nujne rešitve. Debato o gospodarskih ukrepih je povzročil socJalproletarski svetovalec Poletto. V svojem govoru je ožigosal vladne ukrepe. Dejal je, da ti ukrepi nalagajo izključno delavskemu razredu ceno, ki jo je treba plačati za krizo, v kateri se nahaja italijansko gospodarstvo zaradi nezmožnega vladanja levosredinske vlade. Poletto je predlagal resolucijo. M odbija gospodarske ekipa iz Anhovega (Salonit) ki je v 32 igrah dosegla 22 in pol točke; Gorica in Idrija po 20 in pol točke; na četrtem mesto je Postojna (Nanos) z 19 točkami; sledijo Koper, Nova Gorica, Sežana, Piran in Buje. V goriški ekipi so bili igralci; Jerko, Cooeam, Gulot in Caia-brese; vodil jih je Tuliio Bregant. ve sredine. Tudi misocev Coschina je predložil, z drugega zornega kota, slično resolucijo. Liberalec Lugnanl pa je ugotovil polom gospodarske politike levega centra. O problemu so govorili še: Ma rizza (KPI), Član (KD), Sabbadint llllllllllllllllllllimilllllllliirillllllllllllllllllllllllllllMllIilllillliiHlllllllllllllllllllllllllIllIliiiilllUlliliiiiiiiiiii^iiiiiiuilllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIKIIII TRŽIŠKA KRIZA ZAKLJUČENA Jutri bodo končno v Tržiču izvolili župana in odbornike v Ze gotova koalicija KD. PSI . Novo razmerje sil v krščan-skodemokratski stranki . Je v nevarnosti večina levičarjev ? Zelena luč na semaforju občinske palače v Tržiču! Pot je dokončno odprta za sestavo dvostrankarske koalicije med KD in PSI na občini v Tržiču. V nedeljo zjutraj se je sestal odbor tržiške seccije socialistične stranke in odobril sporazum s KD, ki ga je sprejela delegacija PSI, v ponedeljek zvečer se je sestal mestni odbor KD in z večino glasov odobril sporazum s socialisti. Na tem sestanku so izvolili tudi komisijo, ki bo predlagala županskega kandidata in kandidate te stranke za mesta odbornikov. tej priložnosti Je zlasti poudaril pomen sodelovanja italijanskega In jugoslovanskega odporniškega gibanja proti skupnemu sovražniku. Mirko Anderlič je kot pripadnik italijanske vojske prišel v 1942. letu v črno goro, kjer je pripadal 83. fanterijskemu polku. S svojim političnim delom je veliko pripomogel k temu, da se je celotni polk pridružil ob razpadu Italije jugoslovanskim partizanom. Iz njega je potem nastala slavna črnogorska divizija ((Garibaldi«, ki se je Krščanski depiokraciji pripada„ borila najprej v Orni gori in.pozne- .................................. NA SEDEŽU ANPI V VIDMU «Maj 1970 bo ostal zapisan * zlatimi črkami v zgodovini jugoslovanskega športa* JUGOSLOVANSKI KOŠARKARJI SO TEDAJ POSTALI SVETOVNI PRVAKI Celoten potek tekmovanja v črnobelih in barvnih posnetkih, intervjuji, zanimivosti In ozadje prireditve — vse to vam posredujemo V bogato opremljeni knjigi ZLATO NAŠE Prtloien« je GRAMOFONSKA PLOŠČA, n* kateri so posneti vtisi “ovih prvakov s tekmovanja! DRAGOCENO ZA LJUBITELJE ŠPORTA to&ailia kniigatna Trat . Ul. iv. Frančiška 20 • tel. M-792 Javnosti so predstavili ploščo partizanskih pesmi Izvajali so jih naši kraski zbori Pretekli ponedeljek zvečer so na sedežu ANPI v Vidmu v okviru proslav 25. obletnice vstaje predstavili javnosti novo veliko gramofonsko ploščo s partizanskimi pesmimi. Kot smo že pisali so pesmi, ki so na tej plošči, peli združeni pevci kraškdh zborov iz Doberdoba, Dola-Poljan in Ronk pod vodstvom prof. Križmančiča in Pavline Ko-melove iz Gorice. Povabljene goste je pozdravil predsednik pokrajinske zveze borcev videmske pokrajine. Med udeleženci so bili številni ugledni predstavniki kulturnega sveta in med njimi naj omenimo prof. Križmančiča iz Gorice, prof. Tavagnacca, Pezzeja in Morandinija, ki so sodelovali pri izdelavi te plošče. Voditelji ANPI iz Vidna so bili cela štiri leta zavzeti z izvedbo tega dela, ki je v splošno zadovoljstvo prav lepo uspelo. Plošča je lepo izdelana ter ima eleganten videz. Zunanji ovitek prikazuje sliko prof. Guida Tavagnacca, v notranjosti je uvod prof. Morandinija, seznam posnetih pesmi, motivacija za zlato odličje Vidmu, glasba in besedilo pesmi in na koncu so dodane slike, ki prikazujejo partizanske motive. M. Kont Urnik občinskih odbornikov za sprejemanje strank Z goriškega županstva sporočajo vsem tistim, ki želijo obravnavati z občinskimi odborniki občinske u-pravne in druge probleme, da sprejemajo občinski odborniki stranke po naslednjem umiku; Podžupan odbornik za avtobusno službo Sergio Rovis vsak ponedeljek od 10. do 11. ure na županstvu; odbornik za programacijo Femicdo Fantini vsak ponedeljek od 17. do 18. ure na županstvu; odbornik za javna dela Giuseppe Agati ob sredah od 15.30 do 17. ure na občinskem tehničnem uradu; odbornik za zdrav- stvo dr. Tuliio Tomassich ob ponedeljkih ob 12. uri na občinskem zdravstvenem uradu (Ul. Mazzini 7); odbornik za finance Pasquale De Simone ob petkih od 19. do 20. ure na županstvu; odbornik za šolstvo Francesco Moise ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure na županstvu; odbornik za davke Giannino Ciuffarin ob sredah od 17. do 18. ure na županstvu; odbornik za per-af Damjan Paulin ob sobotah od 9. do 10. ure na županstvu. Občni zbor pros ve farjev v Gabrjah Prosvetno društvo «Skala» v Gabrjah vabi vse svoje člane, prijatelje in sodelavce na reden letini občni zbor društva, ki bo v dvorani šolskega poslopja v Gabrjah v torek, 20. t. m. ob 20. uri. Po občnem zboru bodo predvajali kratek, a zanimiv tlim. Pridite v Mm večjem Številu! Priporočamo točnost! Natečaj za službo asistenta v «Lenassiju» Goriško županstvo je razpisalo natečaj za službo treh as;stentov v občinski sirotišnici »O. Lenassi*. Rok za predložitev prošenj zapade ob 12. uri 10. decembra t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila s tem v zvezi dobijo interesenti na oddelku za osebje pri goriški občini. DE2URN1 LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57 — tei. 28-79. V TR2ICU V Tržiču Je ves dan tn ponoči dežurna lekarna CENTRALE, Fitz in Enneri, Trg republike 26, tel. 72341. mesto ..župana. Nekateri menijo, da bo to dosedanji župan Versace, drugi 'govorijo o dosedanjem načelniku svetovalske skupine prof. La Rosi. Jutri bo prva seja občinskega sveta. Socialdemokrati bodo tako ostali na cedilu. Nekateri menijo, da bodo socialdemokrati zahtevali odstop svojih zastopnikov v ostalih upravnih svetih na Goriškem, vendarle se zdi ta možnost neuresničljiva, posebno če vemo, da obstajajo med pristaši PSU t Gorici in Tržiču precejšnja nasprotja. Izvedeli smo tudi, da sporazum med KD in PSI za tržiško občino predvideva enotno r, Ivo, Maurizio, Tito, Roberto, Betto in nekdo drug, za katerega niti ne ve imena. Patra O-svalda, pravi nadalje CaMegari, Lšče policija, ki zatrjuje da »dominikanci so sestavljali skupino, ki se je posvetila nafogi, da pomaga gverilcem in je pomagala mnogim rodol jubom, ki jim je bila policija na sledi, da so pobegnili.* Dominikanec CaMegari nato nadaljuje: »Lahko si zamislite, kako bi bilo, če bi bilo vse to, kar oni pravijo, res. Sicer pa sta bila Ivo in Femando po zasliševanju takšna, da ju ni bilo mogoče prepoznati. In tud; Tito, Maurizio, jaz in Roberto srno bij takšni, da se ne da popisati*. Kljub mučenju pa dominikanci niso izdali in zato »moramo še nadalje gniti v zaporu zaradi namišljene subverzivne dejavnosti. Dejansko smo žrtve verskega preganjanja. Ne moremo molčati nasproti krivicam, ki so osnova temu nasilju, ki vlada narodom, ki umira od pomanjkanja. Zahtevamo, da nas sodišče pokliče na odgovornost, da bj mogli povedati in javno obsoditi nasilje nacistične diktature, ki tudi vlada* — je dobesedno zapisal dominikanec Cal-legari. Ko policiji ni uspelo s prvo serijo mučenj, je z mučenji nadaljevala in eden izmed dominikancev je klonil in podpisal lažno izjavo, ki mu jo je predložila policija. Naslednje jutro je isti pater skušal napravita samomor. Dominikanec CaMegari pravi, da je v tistem zaporu zaprtih 350 političnih jetnikov, da pa je morala med njimi zčio visoka, kajti večinoma gre za zelo mlade Ljudi: 70 odst. jetnikov so mlajši od 23 let. Dominikancev je sedem, katerim moramo dodati še tri druge duhovnike. Kar se tiče zaporov, jih italijanski dominikanec opisuje takole: »Zdi se, da gre za rimske ječe v času Nerona. Gre za podstrešno sobo, dolgo 20 metrov, v kateri nas je 50 jetnikov. Imamo na razpolago en tuš in eno stranišče. Polovica jetnikov mora ležati na tleh. Dajejo nam hrano, ki bi je niti živali ne jedle. Zato se hranimo s tem, kar nam pošljejo sorodniki ali patri iz samostanov. Dvakrat na teden nam dajo 40 minut časa, da gremo na zrak, vendar ni to neko dvorišče, pač pa neka kletka, v kateri smo nagneteni, da se ne moremo niti premakniti. Jetniško življenje je zelo težko. Ta ječa je praktično le — šola za heroje. Zavedamo se, da z našim vztrajanjem v takšnih razmarth dopri-našamo k zgodovini dežele, da pripravljamo razmere, ki bodo privedle do novega sveta, da pripravljamo razmere, ki bodo pomenile nov kakovostni prehod v boljši svet." V celoti vzeto je tudi naše trpljenje — pozitivna izkušnja. V ameriškem Jugu se bodo v sedanjem desetletju zgodile velike stvari*. Kakor smo rekli, je bilo pismo napisano letos maja, to se pravi pred petimi meseca. Komaj sedaj je prispelo v Italijo, na naslovljenca. Kakor pa je znano, so medtem patra Callegarija in njegove sotrpine premestili iz teh zaporov — v norišnico. Ko so namreč jetniki začeli z gladovno stavko in je začel o tem poročati svetovni tisk, so se brazilske oblasti ustrašile in so skupino duhovnikov premestile v umobo'nico, O kriminalnem obnašanju določenih policij v Latinski Ameriki je bilo veliko pisanega in celo pred rimskim parlamentom so o tem spregovorili. Toda kdo se bo upal »vmešavati* »v notranje zadeve* »suverenih držav*, ko pa imajo glavno besedo v teh državah agenti in predstavniki severnega velikana — ZDA. Število časopisov se v Italiji krči Zadnja številka «L’eco della stampa* poroča, da se je od L septembra 1969 do danes zmanjšalo število časopisov od 83 na 80. Prenehali so izhajati: »Carlino Sera* v Bologni, »Nazione Sera* v Firencah, »Luna Sera* v Rimu in »Tribuna del Mezzogiomo* v Messdni. V Rimu je začel izhajati nov časopis «L'Umanita», ki je glasilo PSU. REZULTATI MERITEV SKUPINE OCEANOGRAFOV Čez milijone let se bosta Evropa in Afrika združili Nekoč, v davni dobi, se je Sredozemsko morje izsušilo - Geološko je Sicilija zelo sorodna afriški celini MILAN, 14. — V razmerjih geoloških dob se bo Evropa »v kratkem* združila z Afriko v velikansko celino. Seveda ta »v kratkem* prav gotovo ne bo že jutri ali pojutrišnjem v naših, človeških merilih, pač pa šele čez pet morda čez 20 milijonov let, ko na Zemlji življenja v našem današnjem smislu verjetno ne bo več. Do tega bo prišlo zaradi dejstva, da se celine «sprehajajo» ali »premikajo* kot zatrjujejo nekateri znanstveniki, med katerimi je tudi profesorica Maria Bianca Sirom Cita, ki poučuje mikropa-leontologijo na milanski univerzi. Strokomuafcmja je to povedala, ko je razlagala rezultate in smotre geoloških vrtanj, ki so jih pred nedavnim napravili v Sredozemskem morju strokovnjaki — oceanografi. Po mnenju milanske strokovnjakinje stara teorija o premikanju celin in o zbliževanju evropske celine z afriško ni več teorija, pač pa ugotovljeno dejstvo. Prof. Cita in prof. Forese z univerze v Catanii sta se namreč kot edina italijanska znanstvenika udeležila 13. znanstvenega potovanja po morjjih v okviru načrta »Deep Sea Drilling*, ki spada v načrt vrtanj oceanskih sedimentov o okviru programa, ki si ga je napravila ameriška »National Science Foundation* in ki ea finančno podpira sam ameriški kongres. Zadnja »znanstvena plovba* se je začela 13. avgusta letos v Lizboni in se je končala 6. oktobra v istem mestu. Vrtine, ki so jih napravili na dnu Sredozemlja, so omogočile, da so znanstveniki našli usedline in čeri, ki so zelo podobne usedlinam in skalam v raznih evropskih in afriških pogorjih alpskega značaja. Kar zadeva znanstveno področje, je verjetno najbolj zanimivo dejstvo, da so v raznih globinah Sredozemskega morja odkrili istovrstne geološke sestavine, ki dokazujejo, da je bilo področje Sredozemskega morja nekoč pred davno davno dobo, pred kakimi desetimi milijoni let povsem suho, da pa je nato prišlo do neke »geološke katastrofe*, ob kateri je v povsem izsušeno kotlino Sredozemskega morja ponovno vdrla morska voda. Oceanografske meritve so tudi omogočile potrditev stare domneve, da se na področju Sredozemlja »križajo* plasti novejšega izvora s plastmi starejše dobe, to se pravi, da imamo na istem področju različne starostne plasti, ki drsijo druga na drugo ali druga nad drugo. To pa more privesti do velikanskih geoloških premikov, ki u-stvarjajo pogorja, alpske verige. Na področju tako imenovane He- lenske jame so našli apnenčeve sesedke, ki so se pred več kot sto milijoni let znašli na višji legi kot mnogo poznejši sesedki, ki so nastali le pred nekaj milijoni let. Iz tega moremo sklepal, da je tu prišlo nekoč do nekakšne katastrofe, da so globlje plasti »nasedle* nad vrhnjimi plastmi. Poleg tega so meritve dokazale, da je v vzhodnem delu Sredozemlja nastala podmorska gorska veriga, ki jo sestavljajo zelo debele plasti nanaškov, ki jih v Sredozemlje prinašajo vode reke Nila. To pa je po mnenju milanske strokovnjakinje nekakšna embrionalna faza procesa, ki bo, če se l)o nadaljevala skozi milijone let, privedla do formiranja nove gorske verige. Med sedanjo 13. znanstveno odpravo v okviru načrta »Deep Srea Drilling* so znanstveniki napravili 28 vrtin na 15 različnih krajih, začenši v severnem Atlantiku, nato na področju Alborana, nadalje na področju balearskega bazena, na področju »jame* blizu Valence, končno na področju Ti-renskega, Jonskega in Levantin-skega morja. Po prvi obdelavi osnovnih ugotovitev morejo znanstveniki že sedaj zatrditi, da sesedki, ki pripadajo dobi pozne Krete, to se pravi dobi izpred 120 do 90 milijonov let, ter sesedki pozne Jure, ki izhajajo izpred 120 milijonov let, in sicer sesedlo, ki so jih odkrili zahodno od sedanje Portugalske, potrjujejo staro hipotezo, da sta se Iberijski polotok in Afrika ločila od Evrope pred več kot 130 milijoni let, ko je t.u nastala velikanska odprtina v Atlantskem oceanu in ko je prišlo do procesa dokončne ločitve Afrike od naše celine, kar se je pozneje še povečalo Meritve na področju Alborana v zahodnem Sredozemskem morju so privedle do tega, da bo v ne tako daljni geološki bodočnosti, to se pravi v dobi bližnjih petih milijonov let Gibraltarska ožina že strnjena s severno Afriko, medtem ko se bo jugovzhockii del spinske obale in tudi južni del Francije znižal. Južno od A-natolskega polotoka, južno od Grčije ter južno od vzhodne Evrope nasploh pa bo prišlo do zože-nja velikega bazena, zaradi česar se bo Sredozemsko morje tu- I kaj močno »skrčilo*. Kar se tiče Italije, bo ta čez nekaj milijonov let preko otoka Sicilije že »združena* z Afriko. Sicer velja glede tega reči, da je Sicilija in del južne Italije geološko močno blizu ali celo enaka Afriki, Sardinija in Korzika pa se bosta še bolj oddaljevali od provansalske obale in čez kake tri milijone let bosta oba otoka že združena s celinsko Italijo, dočim se bo Tirensko morje krepko zožilo na račun zbližanja obeh polotokov, Apeninskega in Iberij-skega. Pomembno odkritje je tudi odkritje sledov precej močnega vulkanskega delovanja na področju centralnega Tirenskega morja, in sicer med Sardinijo in Neapeljskim zalivom. Gre za sledove izbruhov, ki da se ponavljajo vsakih deset tisoč let in tudi v vmesnih dobah. Pred kakimi desetimi tisoči let je prišlo tu do izredno velikanske vulkanske eksplozije in strokovnjaki računajo, da je možno, da do takšne eksplozije ponovno pride tudi v bodoče. še in še bi mogli navajati podatke in mnenja, rezultate in ugotovitve, do katerih so prišli znanstveniki na tem svojem znanstvenem potovanju po morjih, ko so z vrtanji ugotavljali razne starosti posameznih geoloških sedimentov in iz tega sklepali razna dogajanja v pretekli in polpretekli dobi, seveda v merilih velikih geoloških dob, ko se čas meri v milijonih let. Znanstveniki, o katerih je govor, razpolagajo s svojo ladjo in z vrtalnimi napravami, ki sežejo tudi do 6000 m globoko. Ladja je opremljena z najboljšimi napravami, vrhu tega pa imajo znanstveniki na razpolago velika finančna sredstva, saj je ameriški kongres zagotovil tej skupini znanstvenikov 20 milijonov dolarjev za dobo samih štirih let. V okviru tega programa so samo doslej napravili na raznih področjih kar 134 vrtin in sicer v poprečni meri od 4 do 6 tisoč metrov globoko. de kulture v sovjetskem svetu i Tretje mesto so kritiki podelili angleškemu pisatelju Grahamu Greenu, ki je prejel sedem točk. Na četrtem mestu je s šestimi točkami Francoz Andre Malraui, na petem pa čilski pisatelj Pablo Neruda s petimi točkami. Tri točke so prejeli rusko ameriški pisatelj Vladimir Nabokov, ki ga javnost pozna po romanu »Lolita* in istoimenskem filmu, Nemec Giinther Grass, Amerika-nec Henry Miller, ki ga poznamo po knjigi «Možganska klinika». Dve točki so kritiki podelili Rafaelu Albertiju, Simonu Vestdij-ku, W. H. Audenu in Ignaziu Si-loneju («Prigode ubogega kristjana*). Po eno točko so prejeli Di-no Buzzati, Eugenio Montale, Alberto Moravia, Jean Guitton, George* Poulet, Elisabeta Bagriana, Vladimir Bolem, Jean Genet, El-dridge Cleaver, Robbe Enckell, Claude Simon, Robert Lozvell, Hugh McDiarmid, Gyorgy Lu- (Nadaljevanje na 6. strani) IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Fulvio Monai v Tribbiu Galerija Tribbio posveča letošnjo otvoritveno razstavo znanemu goriškemu slikarju in likovnemu kritiku Fulviu Monaiu. Pravimo goriškemu, čeprav se je Monai rodil v Pulju, ker se je celotno njegovo umetniško ustvarjanje odvijalo v naši deželi. Ko je leta 1945 prvič razstavljal, ga je leto kasneje edino tržaško povojno likovno glasilo, revija «Vernice» že prištevala med svoje v-gledne sodelavce. On se je ob strani starajočega se Silvija Bsn-ca. odlikoval z izredno jasnimi uvodniki v obrambo vsega, kar je pristnega v slikarstvu. Od tega Monai ni nikdar odstopil, čeravno je neizprosni tok časa tudi njegovi predmetnosti trdnih obrisov izlizal ostrino. Ni pa mogel premakniti in prevaliti njegove izraznosti, postaviti jo na glavo, kot je to opravit pri mnogih slikarjih naših dni. Monai je našim očem samo bolj tesno približal svoje pokrajine, da v njih ne moremo več tako jasno razbrati točmsti oblik. Prav zaradi tega pestreje doživljamo njih barvno prelest v vsej njeni bujnosti. Za Monaja torej ni več toliko oblika nosilka značilnosti krajev, pač pa njih barvitost. Da je v tem popolnoma vspe1, dokazuje stalnost njegovega slikarskega izraza, s katerim brez širše resničnosti prikazuje najčistejše barvne redukcije pokrajin v njih bistveni značilnosti barv. Ta odlika izstopa tudi v »Tribbiu* prikazanih novih oljih in pastelih, ki na gosto polnijo stene razstavišča. Njih poimenovanje je kar se da elementarno: Istrsko poletje, Rdeča zemlja, Oktobrski spomin, Grmičevje m podobno. V njih rrevladujejo topli odtenki s črnimi in modrimi poudarki. O teh pokrajinah piše Monai v kata'ogu, da so odkrivanje lepot rodne Istre in to ne toliko po njeni sHkorAtosti, kot pa po bistvenosti ozrnčin in nasprot-stev na ravni priročnega in č'o-veškega. To je izražanje občutij deviškosti in odkritosti istrske narave, ki v vedrosti letnih časov zrcali starožitni mir in nepretrgano živ’jenv> človeka. MILKO BAMBIČ ]— ' I ms llllllllllllflllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlUUIIIliramillllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIlIlllIllllllllllllHH OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zaradi svoje samoljubnosti ne spreminjajte objektivnih dejstev. Popravite storjeno napako. BIK (od 21.4. do 20.5.) Če nimate na razpolago vseh pogojev, ne spuščajte se v neko prenagljeno pustolovščino. Zanimajte se za ideje drugih. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Konstruktivni pogovori v zvezi z vprašanjem. ki vas zanima. Manjši spor s sorodniki. RAK (od 22.6. do 22.7.) Izkoristite bolj svojo domišljijo in ne zavračajte novosti. Sklenili boste novo toplo prijateljstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Opravljajte mimo naprej svoje običajno delo. Vaši najbližji vam bodo hvaležni za to, kar ste zanje storili. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Opravite na kratko z nasprotovanji, ki se porajajo. Storite vse, da si čim-prej pomirite svoje živce. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne bodite prenagljeni v svojem delu. Pazite se pred izbruhi jeze. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V svojem delu bodite bolj občutljivi, če vam je kaj mar za uspeh. Skušajte prikriti svojo pretirano jezljivost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne bodite čez mero zaskrbljeni, čas dela za vas. Pokažite več strogosti v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne vlagajte preveč denarja v tvegane podvige. Odložite na jutri neki u-krep v zvezi z vašim čustvenim razmerjem. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite kritični, vendar ne tako, da bi se zamerili prijateljem. Ne podcenjujte težkoč v čustvenem pogledu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) V svojih poslovnih izjavah bodite bolj jasni in previdni. Vsaj enkrat na teden skušajte preživeti dan brezskrbno. ČETRTEK, 15. OKTOBRA 1970 TRSTA 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Pianist Gamer; 12.10 Otroške sanje in njih pomen; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Simfonična pesnitev; 18.50 Gershwin; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 šport; 20.35 B. Frield: »Zmagovalci*; 22.05 Zabavna glasba. Uspeli motivi; 19,30 Luna park; 20.20 Orkestri; 21.00 Vivaldijevi koncerti; 22.00 Ljudska tribuna; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15 40 Album za mladino; 16.00 Podobe starega Trsta. KOPER 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Mezzosopranistka I. Minghini-Cattaneo; 9.45 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.06 Juke box; 15.15 Plošče; 15.55 Popoldanska oddaja; 17.35 Enotni razred; 17 55 Glasbeni aperitiv; 19.00 Pevec v množici; 21.00 Nove plošče; 21.20 Orkestri lahke glasbe; 21.45 Italijanske nove pesmi; 22.00 Svjato-slav Richter; 22.40 Radijska priredba; 23.05 Italijanske nove pesmi; 23.35 Lahka glasba. III. PROGRAM 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 8.30 Barflčna glasba; 9.00 Literarna oddaja; 9.30 20.000 lir za vaš spored; 10.05 Juke box; 10.30 Orkester Freeman; 10.45 Plošče Rifi; 11.00 Od melodije do melodije; 11.30 Operna glasba; 12.00, 12.45 in 15.30 Glasba po željah; 13.30 Jutrišnji hiti; 14.15 Poje Rossa-no; 16.20 Poje Zdenka Vučkovič; 16.30 Ubaild Vrabec; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 18.00 Operne skladbe; 18.30 Plošče; 19.30 Prenos RL; 22.10 Jazz; 22.35 Večerni motivi. 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Haydnovi kvarteti; 11.55 Klavirske skladbe; 12.20 Sopranistka K. Flagstad; 13.00 Medigra; 14.00 Tenorista C. Dalmores in F. Corelli; 14.30 Plošče resne glasbe; 16.00 Sodobna ital. glasba; 17.26 Strani albuma; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.15 L. Dalla-piccola: »H prigioniero*; 21.40 Resna glasba. Fll ^DIFUZIJA NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Radijski tednik; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.30 8.0t Koncert za začetek; 8.45 Podobe in glasba; 9.20 Arhiv plošče; 9.40 Sodobna ital. glasba; 11.00 Medigra: 12.00 Glasba izven sporeda; 12.30 Portret avtorja: A. Veretti; 13.10 Vivaldi jeva glasba: 13.50 Wagner: »Mojstri pevci niimberški*; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 0 ekonomskih razmerah v Švici Inflacija v Švici ni zaustavljena in se nadaljuje dviganje indeksa življenjskih stroškov. Švicarji, ki gledajo izza ograje svoje blaginje kritično na svoje sosede, pa si lahko še čestitajo, ker je njihova dežela v relativno dobrem gospodarskem stanju. Občutku zadovoljstva je prispevalo tudi zadnje poročilo o zunanjetrgovinski izmenjavi, v katerem se trdi, da se bo, čeprav v manjši meri, nadaljevalo dviganje izmenjave (pričakuje se zmanjšanje za približno 0,5 odstotka v primerjavi z lanskimi 4,7 odstotka). V poročilu se poudarja, da so letos dosegli večjo proizvodnjo brez znatnega zvišanja delovne sile, kar je «očiten dokaz, da se je povečala proizvodnja na posameznega delavca*. Proizvodnja je do sedaj naraščala relativno skromno, in sicer 3 odst., toda pričakuje se izboljšanje. Če se bo to zgodilo, bo to rezultat nedavnega referenduma, s katerim so bili predlogi gibanja, ki se je zavzemalo za zmanjšanje švicarske odvisnosti od tujih delavcev, odbiti z majhno večino. Ker so ideje tega gibanja dobile veliko podporo, so oblasti sklenile zmanjšata število tujih delavcev za 25 odst. To je pripeljalo tudi do prostovoljnega odhajanja nekaterih tujih kvalificiranih delavcev, predvsem Italijanov in Špancev, ki jiih je skrbela gotovost njihovih delovnih mest, 'n so odšli drugam, kjer so možnosti ugodnejše. Omenjeni vladni ukrep pa je povzročil tudi pomanjkanje delovne sile na nekaterih sektorjih, in to tako ostro, da poročenim ženskam in upokojencem ponujajo zelo privlačne pogoje s skrajšanim delovnim časom, Če se bo ta težnja nadaljevala, bi utegnila Švica postati ena maloštevilnih držav z maksimalnim izkoriščanjem izvora delovne sile. Pomanjkanje delovne sile je najbolj prizadelo gradbeno industrijo, ki se bolj naslanja na tuje delavce kakor drugi sektorji. Zato je izvedba številnih načrtov v dokajšnji zakasnitvi, stanje pa slabša tudi zgodnji prihod zime. S takim stanjem v državi so se oblasti začele truditi, da bil obvladale inflacijski pritisk. Zmanjšanje javnih izdatkov, ki so ga kantonalne vlade zahtevale lansko leto, je pripomoglo k iz-ravmnju zveznega proračuna. Hkrati je politika osrednje vlade jasno usmerjena na tiste načrte, ki bodo dolgoročno stimulirali gospodarsko rast in povečanje proizvodnosti. Poleg tega je revalvaciia, ki jo je izvedla Zahodna Nemčija, največji trgovinski partner Švice, še bolj otežkočila boj proti inflacijskemu pritisku. švicarska vlada skuša sedaj dobiti pooblastilo za zamenjavo paritete franka. Meni se, da bodo to pooblastilo držali v rezervi. Revalvadja ne bi sedaj pomagala pri odstranjevanju inflacije in vsak tak korak bi imel neugodne posledice v mednarodnem merilu. f St i mmmim za višjo stopnjo; 9.35 Revija popevk; 10.15 Pri vas doma; 12.10 M. Musorgski: Odlomki iz opere »Hovanščina*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Orkester in zbor Hen-ry Mancini; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 »Pesem iz mladih grl*; 14.30 Trio Silva Štingla; 14.45 »Mehurčki*; 15.30 Glasbeni intemiezzo; 15.40 Koncert zbora Agrupatio Coral; 16.40 Portreti skladateljev zabavne glasbe; 17.10 Operna koncert; 18.15 Popevke za vas; 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 19.00 Lahko noč, o-troci!; 19.15 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni tokovi; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.15 Sodobna bolgarska simfonična glasba: 23.00 V gosteh pri tujih radijskih postajah; 23.30 Nat King Cole in Caterina Valente. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Potrošniška oddaja: 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 »Una coc-carda per il re»; - drama; 22.00 Ljudska tribuna: 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik: 21.15 Rischiatut-to; 22.15 Srečanje s psihoanalizo. JUG. TELEVIZIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola 20.00 Poročila; 9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 16.10 Osnove splošne Izobrazbe; 17.45 Pajkova pojedina; 18.00 Glasbeni Ciciban; 18.15 Obzornik; 18.30 Izbrali smo v Kranju: 19 05 Enkrat v tednu; 19.20 Doktor v hiši — ser. oddaja; 20.35 A. J. Cronin: Primeri dr. Finlaya — nadalj.; 21.25 Kulturne diagonale; 22.10 Veliki orkestri; ob koncu poročila. k o krizi ■ v HolIywoodiF< Pred nekaj meseci smo poroti da je filmska družba * * — _________________Metro wyn Mayer» začela dražbo M S predmetov, ki so jih uporabil) Boi t'1 OU J Ul UfJUl UVT v svetovno znanih filmih, droi’ se je zaključila prejšnji mesi ko je filmska družba MGM fri dala tudi del svojih studiov. 6 ne je je časopisje poročalo tid --tem, da je kriza zajela Hob najv tvood, toda vzporedno s temi Prie mi so prihajale tudi druge o ® Pa c novih filmov, ki so nastali; vi* ZDA toda izven tradicionalnih J® teh skih središč in zato, da bi “krat movali z njimi. Imenovali so f šča. samostojna kinematografija, kj* rmtografija underground, fi’ □. mladih za mlade in ti filmi * bi popolnoma uničili Bollywooi,[ ejs je bil že na robu propada. 1 e 1 Ja jj Hollywood je bil znan kot »nico dišče za proizvodnjo velikih f tu prurzvoanjo vetlKm ■ lo mov, spektakularnih in dragih,' me; da ali je bilo res, da je k? ne(l. zajela Hollywood v celoti ali rinei govo tiste filmske družbe, ki so se takimi filmi, v dobi, ki jih preživela, izpostavile. , • i *Easy Rider» je bil film, W;gos pomenil prelomnico v ameriški igr. filmu, od tedaj so se produc£bre zavedeli, da je nastopila za nova doba, da bo treba prek** s filmi kot so bili »V vrtincu*1 ig 1 »Cleopatra» in začeti z nori*n S1 rf •• n ^114 ...___« Eden izmed voditeljev samostof j^J filmov je mladi režiser Frttt , Coppola. če bomo izvedeli za JJ *; gove izkušnje, si bomo vsaj na * liko lahko predstavljali, kako 1 niar razvija ameriški film. Coppola avtor nekaterih nespektakulof1 B filmov, ki so bili razmeroma ! bo ceni. Po njegovem mnenju Hitovi tvood ni umrl, pač pa postaja: v s dneva v dan bolj napadalen iijj Pili vahnejši. Nedvomno je pretil [ . — pre-, uro knzo zaradi vztrajanja pri SP sin, takulai nih filmih, toda sedaj 1 «p]. razumel, kam se film razvija in'ne začel prilggojevati novi dobi. $obt pola je delal kot scenograf (ter družbi Warner Bros, toda želel p je, da bi postal režiser in da r fime po svoji zamisli; prav z^tui di tega je odpotoval v San Fj* Cisco in želel s sodelavci ustiti 71 viti filmsko družbo, za katero [ J01 ni imet dovolj denarja. Prav daj je začel žeti uspeh film «0^ Rider*. Producenti so prišli J p sklepa, da je treba začeti deh p filme za mlade: mladi želijo ti k< bodno ljubezen — proizvajali filme o svobodni ljubezni, si revolucije — snemali bomo * št me o revoluciji, želijo si enakti bi med rasami — v filmih jim ni prikazovali to enakost. Nikakfti d ga sentimentalizma ni torej $ b, le lov za zaslužkom — v ten1 torej HoUywood rti spremenil• Predstavniki V/amer Bros ! torej prišli k Francisu Coppoli' mu predlagali, da mu financiti M film, ki ga bo mogel izvesti \ svoji zamisli, brez njihovih zahti dali so mu torej prosto pot. Tjjj med tem časom je družba poverila snemanje novih filtit skupini mladih režiserjev in f mi niso imeli uspeha. Predstav ki Warner Bros so zopet o >bisV Coppolo, mu odvzeli pogodbo ostal jim je dolžan 300.000 dol\ jev. Kmalu nato so začeli pred* jati nove filme d la »Easy Ridf ki niso bili dragi, so pa prinoti dobiček. Warner Bros je zahteti od Covpole, da snema nov K po nekem romanu, toda tako *! želijo producenti in zato da. mogel snemati, je Coppola sprtr Hollyux>od se je torej odločil; s bo poveril svoje filme mladini J tudi starim režiserjem z modti\ mi pogledi, da bi snemali K j filme za mlade, toda samo za' j ker so ti trenutno komercialni. j enkrat je film »David in Liti ki ga je snemal z lastnim deti jem samostojm režiser Frank n ry. dobil ponudbe od vseh strti Hollywood, ki se je nekoč PW noma opredelit za spektakularni je po obdobju krize osvojil o novih poceni filmih, ki jih ! seveda hotel do konca izkoristi. Mladi režiserji, ki so velikotil iskreno opredeljeni za novo filmov, ki odražajo našo retti. nost, se morajo naslanjati na h ske družbe, čeprav vedo. da te * bodo niko'i spremenil kamere, to, kar bi morala biti, isto, kar pomeni čopič za ali pero za pisatelja. Starejši režiserji so mnenja, ( O RP.fl ni inhlrrs tnln/li rt n nrlitl. ** so sedaj lahko mladi na vrhu, \ radi poti, ki so jo prehodili sK nedvomno je to res, toda ne Pji le za film. če sedaj lahko ruti pravijo «hočem narediti tak /'vj je zato. ker so nekoč stari deti je zato, ker so nekoč stari deti *želel bi narediti tak film*. Vati pa je, da se zavedamo dej da je lahko vsak film slab ali j ber. naj ga snema mlad ali 5, režiser. Ni le Uollywood kraj,, katerem so proizvajali grde fH1* komercialna dela in neuspehe- . se lahko zgodi povsod. Vedno "j ................ ' M ramo imeti pred očmi obe medalje in se spomniti tudi filme, ki so bili dobri, tjepraV je proizvedel Hollywood. SAN FRANCISCO. 14. - Dtf najstega oktobra 1492 je Krii^ Kolumb odkril Ameriko, v Franciscu pa s imebno prosto^ vsako leto obudijo spomin na v dan. Toda letos se je zgodilo kaj nepredvidenega: ko se je seph Cervetta, ki je nastopal \ vlogi Krištofa Kolumba, hotel jf krcati na obali, da bi povedal ‘r činstvu zgodovinske besede hajam v miru,* je neka Indijank, iz plemena Chippewa vzklikni^ »To je moja zemlja, pojd^1 stran!* Istočasno je skupinica dijancev v svojih značilnih obit čilih hotela k *novim prišlecem* toda policija jih je ustavila, \ bi ne demonstrirali proti belem’ človeku, ki jih je *odkril* M* 1492. Indijanci so namreč ie >r dem let sodelovali pri tej kom1 jo bojkotiral moraciji, letos pa so KOŠARKA TEDENSKI PREGLED! ^Federacija s pretiranimi vpisninami zavira razvoj košarkarskega športa poroča tro G* ■ bo t* oorablf , drtfi 1 me# ;m pfi' ov. 6 o tudi Borovi Borovci se letos ne bodo udeležili mladinskega prvenstva košarkarji so II n • „ *woai mi jr »u /.dAlJULTllI 1 "ajvažnejši del svoje pestre pred ;wH ?rVjnstvene dobe. Od konca julija e ? n f3 00 ^vomeškega turnirja so «pla-odigrali skupno 21 tekem. Od M ^ l j1 ,s° bdi desetkrat uspešni, enajst-'i so i šča 80 mora'’ poraženi z igri- ?’ p NOVO MESTO 'Umi » Je imel svoj zadnji zahtev-uxwd,| J®1 nastop v Novem mestu, kjer j® ie udeležil mednarodnega turnir-fcot ** ni V °^varu manifestacij za 25-let-'ikih I rf*1 osv°boditve. Na tem turnirju nnih : *" nastopile naslednje ekipe: Novo jfU !TSt0' ža>ec, Laško in Bor. Tre-i ali' mrja. Maria smo vprašali za so st 0 tem gostovanju. jih ‘Kljub zadnjemu mestu,» je od ''orU Borov trener, «ki smo ga zali i !Zt’ mislim, da smo lahko s tem zadovoljni. Moštvo je vTriucfll?..1'8*0 z zel° pomlajeno postavo in za ffurr Ve^*ne standardnih igralcev. preidi ^ v prvenstvu gp k,, i^hva ■>- incu>' ’dil ’ Prvensivu se bo lahko zgo i, da bo ekipa okrnjena. Zato zaključili Ulici della Valle. KAJ S TO FEDERACIJO? Kmalu se bodo začela prvenstva mladincev in naraščajnikov. Letos pa se borovci ne bodo mogli udeležiti mladinskega prventsva, ker bi letošnja razporeditev ekip v tem prvenstvu zahtevala veliko finančno breme (pol milijona lir). Zato so se Borovi predstavniki odločili, da bodo vpisali svoje moštvo le v prvenstvo «kadetov». Tudi ostala tržaška društa so se pritožila pri federaciji, kar pa ni zaleglo. In tako bo prvenstvo mladincev le stvar bogatejših društev, kar seveda ne koristi košarki. NARAŠČAJNIKI K sreči je naraščajniško prvenstvo še skoraj mestnega značaja in tako so stroški s tem prvenstvom še razmeroma majhni. Letošnjega naraščajniškega prvenstva se bosta udeležili dve slovenski ekipi, Polet in Bor. Prav v nedeljo sta se obe peterki pomerili med seboj v prijateljskem srečanju in Openci so ponovno pokazali svojo premoč. Po-letovei so namreč premagali naraščajnike Bora z izidom 53:27. ŠD Polet bo v nedeljo popoldne na Opčinah priredilo «mali* turnir, katerega se bodo udeležile naslednje naraščajniške ekipe: Italsider, Servolana, Bor in Polet. Turnir bo nedvomno zanimiv, saj se bomo lahko prepričali o formi teh ekip pred bližnjim prvenstvom. Zanimivo bo slediti poletoveem, ki se mislijo letos v naraščajniškem prvenstvu visoko uvrstiti, kajti zanj so se temeljito in vestno pripravili. MINIBASKET Medtem ko se mali igralci mini-basketa Poleta pripravljajo za bodoča srečanja, pa je pri Boru še vse mrtvo. Trenutno ni bilo na razpolago trenerjev, ki bi se lotili tega izredno koristnega posla — dela z mladino. Vse kaže, da so pri Boru končno rešili to kočjivo vprašanje in da bodo lahko najmlajši začeli s treningi že prihodnji teden. Ker je zanimanje za miniba-sket precejšnje, bodo morali verjetno ustanoviti dve ekipi: eno iz lanskih igralcev, ki bodo nastopili v prvenstvu za «poletni pokal*, drugo pa iz začetnikov. KOŠARKA DRUGOD Le nekaj dni nas loči od začetka prvenstva 1. italijanske košarkarske lige za katero vlada veliko Ohe~*Ur* ®°r * Jesenice (člani) I zanimanje. .Vse ekipe se za letošnje tekmi bosta v telovadnici v | prvenstvo skrbno pripravljajo, če n<7t^Driwa v Novem mestu edinstvena nostoj1 i' ^nost, da poskusimo tudi s ta Frat! *° Postavo.* za *~®admci so zadovoljili?* oj ^ Slavnem so, čeprav vsem Icdco izkušenosti.* I m* iv TRI SREČANJA ma j boItaSf? °Jlge'Rki j rovi v. .0 1. novembra, bodo Bo-v n* igrali še tri tekme. Že •n in; pni 17. oktobra, bodo nasto-pr«*1 protiPr0ti J710™' postavi Jesenic, tj. ri ^sC^štvu- ki nastoPa v prvi edaj I tnta„nskl rePubli.ški ligi. žal bodo ja in1 no J* tokrat igrali z okmje-bi. ^ obv(^OS^aY0’ k^jt' zaradi službenih raj ^ta« ,,nosti bo manjkal močni cen-želel: ^Aleksander Sirk. in ^prot'r°y°* 80 mesecem igrali w tuiih ,,esen’cato in so zgubili na 0 (65-fii|ek 'e s 4 točkami razlike .“idoJ-v Takrat so naši povsem za-. ° I bm J . Jeseničani sestavljajo do-raVfii zel« k' skrbno brani in je *. , ga Ucmkovito v napadu. Poleg te- ls jfi kan i .v vrstah Jesenic pravi veli-!jo ima 2.13 m in je trn za vsa- Ji P ainDo. 1 ®ansko tekmo se bosta pojmo J* štev 'JPkdinsld postavi obeh dru-makit botp« Borovci so že premagali so-n no n!,,n,asprotnike. čeprav z majh-■/jkr& do ha7lko- To dopušča upe, da bo-?j ^bodo-1 -v 50b°t° zaigrali tako, da tein1 g*®li ponoven uspeh. etiil- J***d sobotnih tekem: ros i ob ig Ur‘ S°r - Jesenice (mlad.) vm r"> ' !CtfS prav kaže, da bo tudi tokrat Ignis iz Vareseja skoraj nepremagljiv. ■ Ignis je namreč osvojil prvo mesto tudi na turnirju za pokal Lombardije. Igralci iz Vareseja so v finalni tekmi premagali Forst iz Cantuja s 67:65. Tretji je bil Sim-menthal, ki je z visoko razliko odpravil El Dorado. ■ Letos se je prvič zgodilo, da je neka ekipa malo pred prvenstvom ostala brez tujega igralca. Norda iz Bologne si je šele v ponedeljek zagotovila močnega ameriškega košarkarja Cooka. Cook bi moral prestopiti v vrste NBA (profesionalno zvezo) in se je raje odločil za italijansko izkušnjo, saj bo — po njegovem mnenju — lahko bolje izpilil svojo tehniko pred dokončnim prestopom med profesionalce. Libertas Livorno pa je še vedno brez «Američana». ■ Don Bosco iz Trsta, ki je lani izpadel iz C lige, in bi moral letos nastopiti, skupno z Borom v D Mgi, se je odpovedal temu prvenstvu. Nadomestil ga je Robur iz Ravenne. b. I. NOGOMET EVROPSKI POKAL NARODOV Jugoslavija premagala Luksemburg z 2:0 V tekmovanju za evropski pokal narodov je sinoči v Luksemburgu Jugoslavija premagala reprezentanco Luksemburga z razmeroma nizkim izidom 2:0 (1:0). Jugoslovani so predvajali sicer zelo napadalno igro in so imeli vrsto priložnosti za dosego gola. Pri tem pa so bili precej nespretni, saj so le dvakrat zadeli mrežo. O-bakrat je bil uspešen Bukal, in sicer v 44. minuti 1. polčasa z ne- WKFM5WOB ’ tedenski pregled V nedeljo se je zatelo prvenstvo tretje nogometne amaterske lige V drugem kolu 1. lige je Vesna prinesla domov obe točki - Primorje remiziralo na domačem igrišču VESNA Vesna se je v drugem kolu prven ubranljivim strelom v levi zgornji j stva tretje amaterske nogometne kot vrat, ter v 18. minuti 2. polčasa z ostrim nizkim strelom iz gneče, z leve strani. • « • V tekmovanju za evropski pokal narodov so včeraj dosegli še naslednje izide: Danska — Portugalska 0:1 Irska — Švedska i;i Poljska — Albanija 3;0 SREDNJEEVROPSKI POKAL Čelik-Catania 3:0 Član prve jugoslovanske nogometne lige Čelik iz Zenice je danes pred 2500 gledalci v prvi tekmi za srednjeevropski pokal zasluženo premagal italijansko moštvo Catanio s 3:0 (2:0). Gole za domačine so da-. li Mujkič iz 11-melrovke, Renič in l Micič. lige vrnila iz Gradiške z obema točkama. Na tujem igrišču so Križani premagali Torriano. Niso pa povsem zadovoljili, predvsem v za četku je bilo opaziti v njihovih vrstah precej živčnosti, šele ko je Torriana prešla v vodstvo, je kriška enajsterica organizirala svoje vrste in odločno odgovorila. To je obrodilo pozitivne sadove, saj so Križani osem minut kasneje izena čili. Čeprav so bili zadovoljni že z neodločenim izidom, se niso zaprli v obrambo in nekaj minut pred koncem so dosegli zmagoviti gol, ki je dal Vesni 6be dragoceni točki. PRIMORJE V drugi amaterski ligi se je Primorje moralo zadovoljiti z eno točko, kar je, če upoštevamo dejstvo, da so igrali Prosečani na domačem igrišču, kar mršav izkupiček, druge strani pa je treha gledati ..................m.,,,„„„„„„„„............................................................................................................................. IU> TEDENSKI KOMENTAR Naše šesterke sredi priprav na začetek ligaških tekmovanj Na memorialu M. Fileja v Gorici bo odbojka osrednja panoga rtj V NOGOMETNI TRENING TEKMI m inl Ista4 )bisW Ibo doli rrefi incS' > it v Sest golov «azzurrov» Po dva gola sta dala Riva in Bonin-segna, po enega Domenghini in Furino iv^^AMO, 14. — Italijanska dr-t v n°gometna reprezentanca je ko * i .....■. čil' i steri ®ala danes mladinsko enaj- Po« Ata,ante s 6:0 (2:0). odet] »stava PriuT,gamu v okviru priprav za ,prt1 Hujsko sobotno tekmo s Švico Vd Piva gk'n‘> Juliano, Gori, Rivera, jft/ U, p,,'7 Drugi polčas: Zoff; Polet-k H Ari0* ^u''an°. Niccolai, Ce-strO* be Sist^St^’* ^azz0'a' Boninsegna, ipopi ^n.)6: *° dosegli: Domenghini (24. jrtio? P°lčaSun Riva (25. min.) v prvem M (7. iuj *. v drugem pa Boninsegna fib I (30. 'L Furino (18. min.), Riva ris« Pred i, 'n Boninsegna (40. min.). ko#J care„_. ‘L000 gledalci je sodil Val-vt šest 'e% c») c, . ?v (in en zadetek vratni-lV) lt«lija!a,lzkuPi«ek tekme, v kateri te : ni?a rePrezentanca ni poka- di! 1 kak s P°sel>nega. Pokazala pa JL) fkipe namene ima s sestavo ^ , k°nUsa* ,, ekm° v Bernu tehnični f valcareggi. Vseh kart si- ***** 4 mlf, M det jaf cer ni odkril, ker je postavil v vsakem polčasu drugačno enajsterico na igrišče, jasno pa je, da bo postava cazzurrov* v Bernu skoraj gotovo zelo podobna tisti, ki je igrala danes v prvem polčasu. Po treningu Valcareggi ni hotel izdati postave ekipe za sobotni nastop. Izjavil je, da bo dokončna odločitev padla po treningu, ki ga bo moštvo opravilo v petek v Švici. Valcareggi je tudi dejal, da ga je današnji trening zadovoljil. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se bo tudi letos na nadljevala PREDSMUČARSKA TELOVADBA za najmlajše pod vodstvom profesorja Franka Drastča. Telovadba, ki bo dvakrat tedensko od 15.30 pa do 16.30 v dvorani PD Cankar, v Ul, Montecchi 6, IV. nadstr., se bo pričela v petek, 16. oktobra. V minulem tednu .je odbojkarska dejavnost slonela le na predprven-stvenem turnirju CRDA, na katerem nastopajo vse slovenske moške šesterke. Najuspešnejši je seveda Bor, kateremu pa ne sledi daleč zgonišk) Kras. Prav zadnja tekma je pokazala, da Zgontoani počasi a stalno »rastejo* in bodo kmalu postali trd oreh za «pla 'o» šesterko. Bor ni na tem turnirju nastopil nikoli, popoln. Poleg Orla in Klavdija Veljaka so se tudi ostali nekako «vrst:li». Orel ni nastopil zaradi bolezni, medtem ko ie Klavdij Veljak še vedno odsoten zaradi zna ne afere o prestopu k prvoligašu Are - Linea Tričfetlha Pallavolo. »Plavi* so do sedaj s svojimi na-adovo igro in skušajo vpeljati zelo mo-1 venstva skoraj vsak dan prihajajo ri Orno nriiomn fnl/i/inA X * T L -L.11___ \T i • ... stopi le delno zadovoljili. Treninge so začeli razmeroma ' pozno in to se jim pozna. Za sedaj je njihova najslabša točka blok in delno o-bramba na igrišču. Vse pa je pogojeno z nekoliko pretirano statičnostjo. Borovci bodo v teh tednih, ki jih še loči .jo od začetka prvenstva krepko poprijeti in skušati tudi s pomočjo prvih prvenstvenih tekem počasi priti v formo, ki je označevala lanske nastope. Pozitivne strani Borove ekipe pa zasledimo v napadu, kjer je Sergij Veljak skoraj neustavlvv. Tudi Plesničar dobro zamahne, ko ne tolče z mesta. Tudi ostali so v napadu pozitivni. Presenečenje pa je predstavljal nastop Uršiča proti Liber-tasu, zlasti v obrambi, kjer je v zadnjih dveh setih lovil prave »bombe* Germanija in tako onemogočil najboljšega nasprotnega tolkača. Tudi Starc je kot tolkač odkritje. Njegove dolge tolčene žoge so vedno »ranile* Libertasovo obrambo. Prvi nastop Borove šesterke v prvenstvu B lige bo gostovanje. »Plavi* se bodo morali podati v Ra-venno, kjer bodo pomerili svoje moči z lanskim prvoligašem Por-tuali. Naslednjo soboto pa jih bomo videli v Trstu, ko bodo gostili La Torre iz Reggio Emilie. Drugi tržaški ligaš. Libertas, bo prvo tekmo tudi odigral na tujem. Tržačani bodo igrali v Padovi, proti morda najmočnejši šesterki ta skupine Petrarca. Naslednji njihov nastop pa bo doma proti Portuali iz Ravenne. Tudi za zgoniški Kras se vedno | bolj približuje začetek prvenstva. derne prijeme. Hitro tolčene žoge so njihovo glavno orožje, ki pa je zelo nevarno, in to ne le za na sprotnika ampak tudi za Kras. Ta igra je namreč odvisna od razor loženja igralcev in se vedno ne ob nese. Na vsak način pa je poskus zelo zanimiv in če bo Krasu uspelo uveljaviti to igro tudi v prvenstvu, potem ga bomo gotovo zasledili na višjih mestih lestvice. To trditev potrjujejo tud' zadnji nastopi Krasove vrste. Premagala je drugoligaša Libertas in to dvakrat, kljubovala skoraj enakovrednemu Boru, spodrsnilo pa ji .je s CRDA, ki ni niti od daleč' tako 'dobra ekipa. Do za četka prvenstva pa je še dovolj ča: sa, ida bodo zgoniški predstavniki svojo fgro izpilili,' kajti te naše ugotovitve so odraz trenutnega stanja, ki pa je le prehodno. Ostale slovenske ekipe, ki nasto pajo na tem turnirju so tudi pozitivno igrale. Posebno openski Polet, ki je do zadnjega kljuboval šesterki CRDA in je šele v petem setu prepustil zmago nasprotrvku. • • • V Gorici se bo začel 9. memo rial M. Filej, na katerem bo na sporedu tudi odbojka, ki bo prav gotovo ena glavnih panog tega tekmovanja. Ta turnir bo pa prav gotovo pokazal, 6e je slovenska goriška od bojka res tako napredovala, kot smo to opazili na tumiriu Poleta, ko so obsoški predstavniki odnesli levji delež zmag. * * * V soboto in nedeljo bo na Reki mednarodni ženski turnir, katerega se bo udeležila tudi ženska šester-ka Casagrandeja iž Sacileja, za katero nastopa tudi Norči Zavadlal. Furlanska ekipa, ki si je prejšnje leto priborila vstop v A ligo, se sedaj vestno pripravlja na bližnji začetek prvenstva, ki bo teklo od i. novembra dalje. f. v. T[L O VADB A SP v GIMNASTIKI Reprezentance prihajajo Reprezentance ki se bodo udele- \JS- VCIMli*U. | ^ .»UIV.C IVI OC UVJUU U »Rdeči* so zelo izpopolnili svojo | žile svetovnega gimnastičnega v Ljubljano. Nekaj se jih že več dni pripravlja na to pomembno prireditev; v tem tednu bi morali prispeti še Izraelci, Kanadčani in Francozi, za začetek prihodnjega tedna pa je najavilo svoj prihod kar 15 reprezentanc. Tako bo že več dni pred začetkom svetovnega prvenstva zbrana v Ljubljani večina moštev. Iz jugoslovanskega tabora javljajo, da je prišlo pri treningu do poškodbe v ženski vrsti. Nevenka Pu-škarevič si je namreč med vajo v parterju poškodovala desni laket in roko so ji morali dati v mavec. Čez nekaj dni pa bo verjetno lahko zopet nadaljevala s treningom, seveda če poškodba ne bo pustila posledic. V zaostali tekmi B lige Monza-Cesena 1:0 MONZA, 14. — V zaostali tekmi italijanske nogometne B lige je na domačem igrišču Monza premagala Ceseno 1:0 (0:0). Gol je dosegel v 41. min. drugega polčasa Lanzetti. Lestvica po 4. kolu: Atalanta, Bari, Brescia, Catanza-ro, Mantova in Novara 6 točk; Como, Livorno in Ternana 5 točk; Ta-ranto 4 točke; Casertana, Massese, Modena, Monza, Palermo in Piša S točke; Cesena, Perugia in Reggina 2 točki; Arezzo 1 točko. RIM, 14. — Danes se je sestal v Rimu zvezni svet italijanske ženske nogometne zveze, ki je ob koncu zasedanja objavil sporočilo, s katerim zahteva od italijanske nogometne zveze FIGC, da jo včlani. tudi na to, da so ndeče-rumeni igrali praktično kar 40 minut v desetih, zaradi poškodbe Fontanota, ki je bil od prvih minut drugega polčasa neuporaben. Prosečanom manjka še kondicija, ki jo bo treba prav kmalu doseči, če upoštevamo velikost novega nogometnega igrišča na Proseku, ki je mnogo večje od nabre-žinskega, kjer je Primorje do sedaj igralo. 1. amaterska liga IZIDI 11. X. 1970 Vesna - Torriana Pieris - "Percoto *Pro Fhmucello - Libertas Pro Romans - "Palmanova ‘Fortitudo - Aquileia "Arsenale - Manzanese Mariano - *Audax S. Giovanni' "Cremcaffe LESTVICA 2:1 4:1 1:1 1:0 0:0 1:1 1:0 4:0 Pro Romans 2 2 0 0 4 0 4 Aqufleia 2 1 1 0 2 0 3 Mariano 2 110 10 3 Arsenale 2 110 2 13 Fortitudo 2 110 2 13 Pieris 2 1 1 0 5 2 3 Manzanese 2 1 1 0 3 2 3 Audax 2101222 S. Giovanni 2 10 15 2 2 Vesna 2 10 13 3 2 Libertas 2 0 1112 1 Palmanova 2 0 1112 1 Percoto 2 0 1114 1 Fiumicello 2 0 1 1 2 3 1 Torriana 2 0 0 2 1 4 0 Cremcaffč 2 0 0 2 0 7 0 PRIHODNJE KOLO: Libertas -Palmanova: Manzanese - Percoto; Pro Romans - Mariano; Aquileia -Audax; S. Giovanni - Torriana; Vesna - Pro Fiumicello; Fortitudo -Pieris; Cremcaffe - Arsenale. 2. amaterska liga IZIDI 11. X. 1970 ‘CRDA - Giarizzole 0:0 •Muggesana - Rosandra 1:1 •Primorje - S. Marco 1:1 *S. Canzian - Itala 0:0 *S. Anna - Is. Turriaco 1:1 •Aurisina - Fogliano 2:2 •Ronchi - Pro Farra 1:0 Na lestvici vodi Ronchi z 2 točkama, Fogliano, Giarizzole, Isonzo Turjak, Itala, Rosandra, S. Marco, Aurisina, CRDA, Muggesana, Primorje, S. Anna, S. Canzian; imajo po eno točko, Pro Farra pa je edina ekipa, ki v prvem kolu Ki osvb jila niti točke. PRIHODNJE KOLO: Giarizzole - Muggesana; Rosandra.- Ronchi; I-sonzo Turriaco - S. Canzian; Pro Farra - S. Anna; Fogliano - Primorje; Itala - CRDA; S. Marco -Aurisina. 3. AMATERSKA LIGA Prvenstvo tretje amaterske lige se začne prihodnjo nedeljo, 18. oktobra. Prejšnja nedelja pa je nudila enajstericam, ki se bodo letos borile v tej ligi, zadnjo priložnost, da se pomerijo v prijateljskih tekmah. To je v glavnem služilo trenerjem, ki so lahko ugotovili, kateri nogometaši so v boljši formi in kakšna je kondicija moštev. Na splošno je pripravljenost na bližnje prvenstvo kar zadovoljiva, čeprav ne popolna. Ta teden ne moremo mimo dveh dogodkov, ki neposredno zadevata naš nogomet. Bazoviška Zarja je otvorila novo nogometno igrišče, štandreška Juventina pa je imela v gosteh ekipo Audax Conteo iz Firenc. Prijateljsko srečanje je bilo napeto in zanimivo. Zmaga je šla domačinom, ki so pokazali solidno obrambo in prodoren napad. B. R. ATLETIKA BUKAREŠTA, 14. - 24-letna Valerija Bufanu je izboljšala romunski rekord v teku na 100 m z ovirami s časom 12”9, kar je za dve desetinki sekunde slabše od svetovnega rekorda Balzerjeve in Suk-niewiczeve. KOŠARKA Drevi v Gorici Spliigen-Lokomotiva V veliki dvorani UGG bo danes zvečer z začetkom ob 21. uri prijateljska tekma v odbojki med domačo ekipo Splugen in Lokomotivo iz Zagreba. Srečanje ima namen preizkusiti prenovljeno ekipo gori.ških odbojkarjev s katero bo tokrat verjetno nastopil tudi Desio Flebus, ki ima desnico še v mavcu pa je kljub temu intenzivno treniral v zadnjih dneh. Tudi košarkarji iz Zagreba bodo nastopili s pomlajeno ekipo. Sicer pa so že večkrat nastopili ob raznih prilikah v Gorici in vlada za nocojšnji nastop med goriškimi športniki precejšnje zanimanje. TENIS NEW YORK, 14. — Rod Laver je v svoji letošnji ne prav briljantni sezoni zmagal do sedaj 180.000 dolarjev, kar je približno 100.000.000 lir. To dokazuje še enkrat, da je avstralski levičar najmočnejši teniški igralec na svetu. Laver bo nastopil letos v Italiji in sicer v Milanu, Turinu, Bologni in Rimu. Na nedeljsko otvoritveno nogometno tekmo na novem igrišču v Bazovici so se Bazovci z gosti podali v povorki V NEDELJO, DNE 18. OKTOBRA 1970 BO OB 11. URI OTVORITEV NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA NA PROSEKU SLEDILA BO PRIJATELJSKA OTVORITVENA TEKMA. ODBOR PRIMORJA VABI VSE SVOJE ČLANE, PRISTAŠE IN LJUBITELJE ŠPORTA, DA SE UDELEŽE OTVORITVENE SVEČANOSTI. Igrišče je blagoslovil domači župnik g. Marjan Živec Pred igriščem so Bazovci postavili lep slavolok K svečanemu razpoloženju so prispevali tudi mlajši Bazovci, ki so spustili v zrak balončke MLADEN OLJAČA: 100. K OZARA Prevedel: Severin Šali ., ua tStab bataljona bo v Stojnidih,« Je žarko rekel s konja, im/ J® bU videti še višji, postavnejši in močnejši, L« vojskovodja „(t ^ dni so počivali po vaseh: spali so, sušili obleko, H Wto"i noSe, previjali rane, se brili, obirali uši, sekali meso, t* baj b? sir, pui žganje in tolažili ženske, ki so Jih obletavale P n 8 s°lzami, potem pa z nasmehi. I 1 se Je obril tudi Lazar in bilo mu je, da se Je Je rii^^sa bremena. Obiskal je pogorišče domače hiše, ki oeioTw° Po zažganih smeteh ln lugu. Na dvorišču Je zgorela k) va’ Plamen pa Je bil tolikšen, da Je zajel tudi leseno Para?0 P® Jablane ln slive, katerih osmojene veje so žalostno \itt Pog 0 neb ' kot štrclji pohabljenčevih rok. Dušil ga Je duh tir Vejaj ^ trpek, kislast in težak, čeprav ga je že davno raz P lzmi' dež. Vzdihnil Je in se odmajal, misleč na mašče r U t. j _>a • in m ianruH no hnHc vraA «»»■■■»»! 11 'v Povl0®* K | kl> ki so po preboju že začeli obnavljati porušene oqr kuriti na ugaslih ognjiščih. Korakal Je, bridek in enel. s suhim grlom in solznimi očmi, s čvrsto in čedalje V uez. vzainnn je »u k j—> v * ker je bridko slutil, da se njegovi ne bodo več vrnili 'Vrotare' Ce bi bili še živi, bi že zdavnaj prišli, kot drugi prisotnejšo mislijo: da bo grozno maščeval hdšo ln svoje, če se ne vrnejo. Potem se mu Je pogosto sanjalo o ženi in otrocih. Zmeraj ga je prevzelo takšno veselje, da se je takoj prebudil, skočil lz sna m vzklikal od sreče, dokler se ni zmeraj znova prepričal, kako je prevaran. Spet Je vzdihoval in dušil bolečino; ni mogel spati, ampak se je buden mučil in trpel. V teh dnevih obupa je vse pogosteje mislil na Ljeposavo, ki se mu je motala pred očmi kot zadnja tolažba in upanje. Ce se mojim, kar bog ne daj, kaj zgodi, potlej ne bom imel nikogar drugega več kot Djurdja in to žensko. Iskal je njen pogled in ga srečaval, in njen pogled je bil zmeraj nasmejan kot pozdrav sonca. Toda morala sta tajiti svojo skrivnost, morala sta paziti na vsak gib in na vsako besedo pred drugimi. Za snidenja sta se dogovarjala na skrivaj, podnevi. Shajala sta se ponočd, ko so drugi spali v gozdiču in v stajah, v senu in na listju. Skrita pred tujimi očmi, se je spretno znala izmuzniti iz četnega taborišča, Lazar pa je prežal na priložnost, da Je šel za njo in Jo našel v goščavi, Ce se to zve, j oj mene z menoj; kaj bodo rekli ljudje? se je vprašal vselej, ko se je vračal iz gošče. Zdelo se mu je, da nikoli več ne bo šel pod tisti široki in rogovilasti hrast med praprotjo, kjer ga je Ljeposava čakala, toda prihodnji večer Je spet vse pozabil ln znova izginil v noč. Ko so prišli v Pastlrevo, Je od vzhoda začela grmeti artilerija. Granate so pokale po gozdu, bregu in jarkih. Od Krive Rijeke, Citluka in Pobrdjana se je bližala vojska in čistila področje. Izvidniki so sporočili, da se goste vrste pehote bližajo strigovašldm hostam, toda gredo počasi; vse kaže, da temeljito preiskujejo vasi. Cez dan, ko so poležavali na Jasi, pod bukvami, Je prišla ženska s torbo na rami. Iskala Je malega, ln ko ga Je našla in poljubila, mu je s solznimi očmi dala torbo. Mali je odprl torbo in vzel iz nje pito, sir, pečeno pdšče, steklenico žganja ln orehe. «Za božjo voljo te prosim. Lazar, pazi na smrkolina,« je rekla Stana komandirju. «Zelen je in prismojen, lahko Izgubi glavo. Kot boga te prosim, varuj ga, ne pusti mu, da bi streljal ujetnike ali jemal obleko z mrtvecev, kajti greh je ropati mrliče... Ti, bučman,« se je Stana obrnila k sinu, «pa pazi, kod hodiš in kako hodiš. Ne tekaj prvi, pa tudi zadnji ne bodi. Pojdi lepo v sredini, z večino. V vsaki stvari ubogaj strica, in če boš v nadlogi, se ga primi za rokav in ga nikar ne izpusti: pojdi za njim in se ga drži, potlej pa kakor bo bog dal...» «Kaj pa če mene svinčenka podre?« je rekel Lazar. «Sam bog varuj, Lazar,« je Stana razprostrla roke. Ker ni vedela, kaj bi še rekla, je vzela iz torbe darove za borce. Polem Je umolknila in molče gledala sina, kot da ga zadnjič vidi in kot da se za zmeraj poslavlja od njega. Po očeh, po solzah, ki jih je zadrževala in tajila, po bridkobnem obrazu, po gubah na čelu in bolestnem krču okrog ust je bilo videti! kaj preživlja. Dolgo je stala in molčala, kot da čaka nekoga, ki ne bo prišel, potem pa je vzhnila in rekla potiho: «Itd moram, čas je... Zbogom, otroci...« (, zakaj jima ni prej dovolila odhoda TEL AVIV, 14. — Alžirska funkcionarja, ki sta bila od 15. avgusta v izraelskih zaporih, sta danes končno zapustila Izrael z letalom. O njiju je bil govor, ko so palestinski gverilci LFOP ugrabili štiri letala in potnike ter so poleg ostalega zahtevali, naj Izrael izpusti tudi alžirska funkcionarja. Izraelske oblasti so tedaj obljubile izpustitev, do katere pa je prišlo šele danes. Z uradnim poročilom je vlada sporočila, da sta Khatib Djelloul tn Ali Belaziz odpotovala z letalom družbe »BOAC* ob 14.45 (po krajevnem času). »Njuno zasliševanje se je zaključilo šele danes,* nadaljuje poročilo, zaključuje se pa, »njun prihod v Izrael je bil sumljiv. Djelloul je tajnik predsedstva alžirske republike, Belaziz pa je funkcionar državne varnostne službe. Oba sta iz države, ki je v vojnem razmerju z Izraelom. Sicer so ju lahko obiskali predstavniki mednarodnega Rdečega križa ...» Ponovni atentat v Severni Irski DUBLIN, 14. — Severnoirska po licija je sporočila, da je ponovno eksplodirala bomba na neki železniški progi pri Dublinu. Eksplozija je povzročila smrt enega človeka, drugi pa je precej hudo ranjen. Sklepajo, da je bomba eksplodirala predčasno, ko sta bila atentatorja še v bližini. PALERMO, 14. — Nobene vesti še ni o časnikarju Mauru de Mau-ru, ki je izginil pred 26 dnevi. Policija in karabinjerji nadaljujejo s preiskavo, družina pa že obupuje ŽIVLJENJE DVEH TALCEV V KANADI ŠE VEDNO NA NITKI Nesprejemljive za «Fronto» zahteve Bourassove vlade Francoski uporniki pristajajo na ^protokol o soglasju» med kanadsko vlado in Alžirijo MONTREAL, 14. — Pogajanja v quebaškem glavnem mestu med predstavnikom «Quebeške osvobodilne fronte« in deželno vlado za osvoboditev angleškega diplomata Jamesa Orossa in quebeškega ml nistra za delo Pierreja Laporteja so prizadeti stranki prekinili za nedoločen čas. Odv. Lemiux, ki zastopa »Fronto« je izjavil, da ga je ta pooblastila, da se sporazume z nasprotno stranko le glede praktičnega izvajanja zahtev, ki jih je ((Fronta« postavila in ne da bi se pogajal z vlado. Deželna vlada je namreč zahtevala, kot je to pojasnil predsednik Bourassa, da mora «Fronta» nuditi, kot pogoj za nadaljevanje pogajanj, določena jamstva o osebni varnosti obeh talcev. Lemietuc je pristavil ,da bo lahko nadaljeval pogajanja šele, ko bo prejel nova navodila uporniške francoske organizacije. Quebeška fronta za neodvisnost je objavila pozneje svoje 9. sporočilo, ki ga je sprejela radijska postaja «CKLM». Francoski uporniki prosijo v tem sporočilu, da je obveza osvoboditve obeh talcev edino jamstvo, ki ga Fronta lahko nudi quebeški vladi. To obvezo bo ((Fronta« izpolnila, ko bodo politični zaporniki na varnem. Iz oddaje radijske postaje CKAC, ki je objavila sporočilo je razvidno, da se «Quebeška fronta za neodvisnost« strinja z zadnjim predlogom odv. Lemieuxa, ki predvideva nekakšen ((protokol o soglasju« med kanadsko in alžirsko vlado. Kot je znano je ((Osvobodilna fronta« zahtevala, naj kanadska vlada omogoči izselitev priprtih političnih jetnikov francoske narodnosti v Alžirijo (oziroma na Kubo). Po tem protokolu naj bi alžirska vlada zadržala kanadske politične jetnike in odkupnino do osvoboditve obeh talcev. Sporočalo «Quebeške osvobodilne fronte« je datirano s 14. oktobrom ter je bilo izročeno ob 5. zjutraj po krajevnem času. V njem se tudi dvomi o dobri veri oblasti, ker te niso prekinile policijskih preiskav, kot je «Froota» zahtevala. «Naša aretacija — je rečeno v sporočilu — bi pomenila istočasno justifikacijo Grossa in Laporteja«. Na drugi strani pa »Fronta oh- MMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiittiiiiiiitumiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiimiiimiiiimiiin S PROCESA PROTI «SATANU» navija svoj mandat odv. Lemieimi ter ga polno pooblašča za nadalje^ vanje pogajanj. Nadalje ga poziva, naj javno pojasni na javni tiskovni konferenci stanje po zaključku prihodnjih pogovorov s predstavnikom deželne vlade odv. Demersom. Na kraju je treba še omeniti možnost, če ne celo verjetnost, da bo «Quebeška osvobodilna fronta« začela izvajati teroristične akcije izven Quebeoka, toda vedno v okviru kanadske države. Zadevno sporočilo je objavila delegacija ((Fronte« v Parizu. V sporočilu se omenjajo tudi bodoče meje neodvisne francoske države v Kanadi. Poleg Quebecka bi morale pripasti tej novi državni tvorbi tudi naslednje pokrajine: Labrador, določani predeli New Brunswicka, Ontaria, Velikega severa ter obalni otoki v Hudsonovem zalivu. Mansona in njegove «sužnje» dolžijo tudi umora G. Hinmana Zanimive izjave dekleta, ki je bilo z Atkinsovo v celici LOS ANGELES, 14. — Na procesu proti »Satanu* tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov in pričevanj o Mansonovi krivdi in krivdi njegovih «9uženj». Že drugi dan je na dnevnem redu zasliševanje 37-letne Virginie Graham Castro, ki je bila nekaj časa v celici s Susan Atkinso-vo. Grahamova je pripovedovala o izkušnjah, ki jih je Atkinsova doživela in o katerih je v trenutkih »otožnosti* marsikaj zaupala dekletu, s katerim je dejansko živela. Sodniki so bili skoraj prepričani, da bo Grahamova ponavljala opis dogodkov, o katerih je že obširno poročal tisk. Grahamova pa je poznala mnogo podrobnosti, o katerih v sodni dvorani sploh ni bil govor. Iz pripovedovanja Grahamove je bilo tudi jasno, da je Attemsova že ob samem obujanju spominov na pokol v vili Polansky in na umor zakoncev Labianca uživala. »Ko se je spovedala,* je izjavila Grahamo-va, »je vsa žarela. Skoraj bi rekla, da je podoživljala občutke, ki jih je doživela, ko je morila, tako je bila razburjena in obenem raznežena.* Grahamova je dalje povedala, da je Atkinsova nameravala umoriti tudi nekaj drugih znanih filmskih igralcev, kot so Elizabeth Taylor, njen mož Richard Burton, Frank Sinatra, Tom Jones in Steve McQueen. Ko je sodnik vprašal dekle, zakaj o tem ni poročala policiji, je izjavila, da se je bala. »Prepričana sem bila, da bi mi ne verjeli, kakor sem tudi mislila, da se je Atkinsova samo bahala,* je nadaljevala, »šele kasneje sem se prepričala, da je vse res doživela.* Grahamovi je sledila Ronnie Ho-ward, ki je tudi preživela nekaj mesecev .z Atkinsovo, ko sta bili v istem zaporu in celici. Potrdila je izjave Grahamove glede umora Sharon Tate, poznala pa je še mnogo drugih podrobnosti. »Vsakokrat, ko je Tateova zavpila, jo je Atkinsova spet zabodla,* je pripovedovala Howardova, »nadaljevala je tako, dokler Sharon Tate ni utihnila. „Sadie” je nameravala mrtvi Tateovi vzeti otroka, ki še ni bil rojen, vendar se ji ni zljubilo rezati trupla.* Howardova je še o-pisala občutke, o katerih ji je Atkinsova pripovedovala. »Ko sem zabadala nosečo žensko,* je baje izjavila Atkinsova, »se mi je zdelo, da sem brez teže in plavam v zraku. Lepše je kot občevati z moškim, več sem spolno uživala in dosegla viške, o katerih se mi ni nikoli sanjalo.* Tudi Howardova je potrdila, da je Atkinsova že ob samem pripovedovanju bila zelo vznemirjena in je tudi vživala, še posebno ko je opisovala najbolj pretresljive dogodke. Precej sta se dekleti pogovarjali tudi o uživanju mamil. »Sadie je doživela vse, kar se lahko v življenju preizkusi m doživi,* je zaključila Hovvardova, »sama je bila o tem prepričana. Rekla mi je, da bi je nič na svetu ne moglo vznemiriti ali presenetiti, pač pa, da bi lahko kadarkoli presenetila mene.* V sodni dvorani zadnje dni ni obtožencev. Tako Mansonu kot dekletom je sodnik prepovedal vstop dvorano zaradi neredov, ki so jih zadnje čase povzročili. Zadnje dni pa so Manson, Van Heutenova in Krenvvinklova v Santi Moniki. Predstaviti so se namreč morali tamkajšnjemu sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi umora glasbenika Garyja Hinmana. Profesorica in študent skušala oropati kinodvorano SANTIAGO DE CIHLE, 14. — Mlada univerzitetna profesorica glasbe in študent pedagogike sta skušala oropati blagajno kinematografske dvorane, poskus pa jima je spodletel. Profesorica 24-letna Gina Canepa Hurtado in študent 22-letni Juan Martinez Ortega sta okrog polnoči stopila pred uradnika Barbo Alva-reza in mu ukazala, naj jima izroči ves denar, ki je v blagajni. Mladenič jima je odvrnil, da so ves denar že odpeljali v centralno blagajno. Profesorica in študent sta se tedaj spustila v tek, skočila v avto in naglo izginila, sicer ne tako naglo, da bi uradnik ne mogel videti avtomobilske tablice in si na pisati številke. V nekaj urah je policija oba iztaknila in ju aretirala. Mladenič je bil star znanec policije, ker so ga že večkrat aretirali ali priprli zaradi neredov mestu. Član je neke ekstremistične organizacije. Po daljšem zasliševanju sta poskus ropa priznala. Izjavila sta, da sta skušala na ta način zbrati sredstva za skupino ljudi, ki zaradi revščine nima do ma in se je morala zateči na uni verzo. PRAGA, 14. — Od 22. do 25. oktobra bo v Pragi 7. mednarodni festival jazz glasbe, na katerem bodo sodelovali najbolj zlani jazz-soli-sti in ansambli iz Evrope in drugih dežel. Kakor vsako leto bo ta festival skušal prikazati čimveč struj sodobne jazz-glasbe. Med najbolj -glednimi gosti bodo letos poleg slavnega trobentača Dizzyja Gallespiea, Klaus Dolfinger, Chris Barber in znani Buddy Riche. Med orkestri naj bi omenili «Big Band* Kennyja Clarka in Francyja Bolanda, ki bo že tretjič nastopala na praškem festivalu. Damsovo so policijske oblasti iskale že več mesecev, ker je bila na seznamu najnevarnejših ljudi za katere je FBI izdal tiralico. SodišCe je zahtevalo za Črnsko borko za svobodo 250.000 dolarjev kavcije za izpustitev na zaCasno svobodo. Pojutrišnjem bo prišlo do prve obravnave na kateri bodo preučevali nekatere obtožbe proti ženski. Policija je iskala Dawisovo v zvezi s streljanjem do katerega je prišlo lani na nekem sodišču v Kalifornija. Dva zapornika, ki so ju pripeljali pred sodnika, sta nenadoma potegnila pištolo izza pasu ter začela streljati. Oblasti so obtožile prav Dawisovo, da jima je preskrbela orožje. Zapornika sta petem zgrabila sodnika ter skušala zbežati. Pri spopadu s policaji so bili ubiti sodnik in dva policijska agenta. Referendum milanskega lista (Nadaljevanje s 4. strani) Sodelovanje med ZDA in SZ na vesoljskem področju WASHINGTON, 14. - Pomočnik upravitelja ustanove NASA Arnold Frutkin je včeraj na svoji tiskovni konferenci izjavil, da bodo pogovori med ameriškimi in sovjetskimi vesoljskimi strokovnjaki, ki bodo 26. in 27. oktobra letos v Moskvi, utegnili pripeljati v bodočnosti do sodelovanja med obema deželama pri človeških vesoljskih poletih. Ameriški vesoljski predstavnik pa je menil, da je še prezgodaj trditi, da bi Sovjetska zveza in ZDA lahko sodelovali na področjih, Kot so sistemi vesoljskega reševanja, obiskov sovjetskih in ameriških vesoljcev na vesoljskih postajah, koordiniranje odprav na Luno in druge planete. Ponedeljkovo sporočilo, da bi prišlo 26. in 27. oktobra do srečanja vesoljskih tehnikov v Moskvi, je porodilo številne domneve po katerih naj bi SZ in ZDA nameravala izdelati v bližnji bodočnosti program skupnih vesoljskih odprav. Frutkin pa je pojasnil, da bodo imeli moskovski razgovori izključno tehničen značaj. Predvsem bo šlo za u-gotavljanje, če bi vrata, sistemi za povezavo in razni drugi elementi ameriških in sovjetskih ladij, bili lahko zgrajeni na tak način, da bi utegnilo priti do spajanja vseh ladij ter izmenjave posadk v vesolju. Vendar pa je omenil, da je potrebna velika potrpežljivost in da ni mogoče pričakovati takojšnjih rezultatov na področju vesoljskega sodelovanja med obema državama. Pristavil je še, da bo predsednik Sovjetske akademije za znanost Mstislav Keldiš obiskal ZDA začetkom prihodnjega leta. V Washingtonu se bo pogovarjal tudi z začasnim u-praviteljem ustanove NASA George jem Lovvom. Odstopil argentinski notranji minister BUENOS AIRES, 14. - General Eduardo Mc Loughlin je odstopil s položaja argentinskega notranjega ministra. Na njegovo mesto je prišel začasno zunanji minister Luis Maria De Pablo Pardo. Vest menda potrjuje glasove, ki so se začeli širiti že pred časom v Buenos Airesu in po katerih naj bi prišlo v preteklosti do precej hudih sporov med Mc Loughlinom in predsednikom republike Livingstonom glede sedanjega razvoja vprašanja posvetovanja z voditelji raznih političnih strank. kacz, Miroslav Krleža, Michel Bu-tor, Georges Simenon, Jaroslav; lio Cortezah, Andrej Voznesenskg, lwaszkiewicz, Teodor Pamicki, Ju-Max Frisch, Friedrich Durren-matt, Gytda llljjes, Ernesta Saba-to, Carlos Drummond, De Andra-de, Ragmond Queneau, Charles de Ganile, Ezra Pound, Martin Luiz Guzman, Mario Vargas Llo-sa, Octavio Paz, Anthong Pomeli, Eudora Welty, Taha Heucine, Leopold Senghor, Wole Sognika, Louis Aragon, Yukio Mishima, Mihail Naimeh, Twfik Ala-Hakim, Milovan Djilas, Morris West, Geor-ghes Chehade, Robert Graves, J.B. Priestleg in Eberhard Bethge. PO PODELITVI NOBELOVE NAGRADE A. SOLŽENlCtfj Zmeren ton komentarji «Literaturnaje Gazete Oster napad na ruske emigrantske kroge na Zah^ MOSKVA, 14. — Danes je izšla nova številka sovjetskega tednika «Literatumaja gazeta*, ki posveča obširnejši članek vprašanju dodelitve Nobelove nagrade za književnost sovjetskemu pisatelju Aleksandru Solženicinu. «S tem, da je dodelina nagrado Aleksandru Sol-ženičinu — pravi konmentator iLiteraturnaje gazete* — se je stockholmski odbor pustil zaplesti v sramotno igro». To je že drugi komentar v sovjetskih listih po sklepu posebnega odbora Švedske akademije za znanost in umetnost. Tednik Zveze sovjetskih pisateljev objavlja najprej kratko sporočilo, ki je že bilo obnovljeno prejšnje dni v listih «Izvestja», «Pravda* in v drugih dnevnikih. V sporočilu je bilo omenjeno, da so Solženicina izključili iz Zveze pisateljev pred letom dni. Nadalje se je trdilo, da izkoriščajo v tujini Solženicinova dela za protisovjetsko propagando in da se je sklep, da se mu dodeli Nobelovo nagrado, porodil «tz špekulacij političnega značaja». V zapadnih krogih so pričakovali, da bo komentar rLiteraturnaje gazete* zelo oster, toda ta pričakovanja s niso v bistvu izpolnila. To poudarjajo danes vsi zahodni komentatorji, in pristavljajo, da je pisanje sovjetskega tednika tizred-no umerjeno, če že ne po svojem tonu, vsaj v izbiri argumentov*. it imenu francoskega združenja ** et progres* in ki se je tudi z®1'1 mala za Solženicinovo kandidat za Nobelovo nagrado. tTherese sguin — piše «Literaturnaja > zeta* — je prišla nedavno v ,. vjetsko zvezo, upajmo zadnjič, * je v naši domovini opravljala SIČ Ijive posle*. Med drugim se je -je ukvarjala s tihotapstvom rtw ikon. «Literatumaja gazeta* je do* objavila tudi protestno izjavo * dega sovjetskega pisatelja mira Vojnoviča zaradi ponatis, tujini nekega njegovega še končanega romana. Gre za Ijenje in neverjetne pustolovk vojaka Totankina*, ki ga je P0* tisnila revija tGrani*, glasilo f skih belih emograntov. ..............umnimi...............................................................................^ TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA DEŽELNEGA SVETA V razpravi o zakonu d gospodarstvu na prvem mestu družba Navalgiuliano Liberalec Trauner in Cuffaro zahtevala prekinitev razprave o zakonu - Pittoni (PSI) delno zagovarjal delovanje družbe Friulia Oboroženi agenti stražijo jajce MELBOURNE. 14. - Oboroženi agenti stražijo dan in noč jajce, ki je v narodnem parku v Halesvillu (pribižno 64 kilometrov od Melbourna) in iz katerega bi se moral čez nekaj dni roditi mladič zelo redke vrste avstralskega žerjava. Oblasti so odločile, da morajo oboroženi stražniki neprenehoma biti ob jajcu, ker so lani v istem parku u-ltradli dve jajci istega ptiča, ki so jih nato prodali v ZDA. Zvrst tega žerjava je pa tako redka, da bi brez posebnih ukrepov morda že v dveh letih izumrla. Ti žerjavi imajo zelo dolg in oster kljun, s katerim napadejo vsakogar, ki se približa. 250.000 dolarjev kavcije za črnsko oporečnico NEW YORK, 14. — Črnka Angela Dawis. Id 00 Jo včeraj aretirale ameriške policijske oblasti, je prišla danes pred newyorško sodišče. Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o deželnih posegih v prid gospodarstvu. Spregovorili so svetovalci Cooianni ( KD), Trauner (PLI), Dal Mas (PSU). Pittoni (PSI) in Cuffaro (KPI). Svetovalec Cocianni je priznal, da je bila deželna gospodarska politika tu pa tam drobnjakarska, kar velja tudi za družbo »Friulia*. Ker pa si .je pridobila deželna uprava precej izkušenj, bi se lahko stvar popravila. Rekel je. da bi lahko izboljšali poslovanje družbe »Friulia* z obnov tvi.jo njenega vodstva. Na vsak način ie treba osredotočiti vse napore v pobude, ki bodo 0-mogočile visoko storilnost in s tem všie dohodke, s čimer se bo zapo slilo več kvalificirane delovne sile. To pomeni tudi višje plače. Na ta način bodo z javnim posegom bol.) odločilno vplivali na socialni in gospodarski razvoj ter na izročitev brezposelnosti. Svetovalec ie omenil tudi onesnaženje voda in zraka zaradi industrije ter rekel, »da bi lahko dežela mnogo storila v borbi proti temu onesnaženju s tem, da bi sprejela odločne ukrepe proti tistim podjetjem, ki ne poskrbijo zn ustrezne naprave. Teh podjetij naj bi namreč ne smeli podprati z javnim denarjem. Zelo kritično je spregovoril o zakonskem osnutku liberalec Trauner, ki je omenil pomanjkljivosti tega zakona. Že v začetku so bili napačno postavljeni odnosi med deželo in družbo »Friulia*. kar ima za posledico, da ie ta družba sedaj deželi v hudo breme. Nameni te družbe so se namreč izjalovili, a glavni vzrok tega tiči v tem, da se je izjalovilo gospodarsko na črtovanje. Kakor ie dežela razblinila in razdrobila svo.ie posege pri gospodarstvu, tako ie storila tudi finančna družba »Friulia*. Družba sploh ni dajala podjetjem tehnične in upravne pomoči, marveč jih je samo finančno podpirala. Glavni smoter družbe »Friulia* je bil pospeševati gospodarski razvoi dežele, a v tem sploh ni dosegla no benega uspeha. Sedal nastaja vpra šanje, kakšno politiko nai bi vodila finančna družba. Svetovalec se je dotaknil tudi vprašanja položaja v ladiedeltvci Navalgiuliano, ki le požrla že toliko javnega denarja. Rekel je, da gre za zelo resna vprašanja. Govorilo se je, da je bila finančna družba prisiljena podpreti ladjedelnico Navalgiuliano. prisiUti pa ie ni mogel nihče drug kot deželna uprava. Če-je tako, naj prevzame dežela vso odgovornost za to, kaiti ravnanje finančne družbe ni bilo v skladu z njenim statutom in niti z zakonom o njeni ustanovitvi. Na koncu ie svetovalec zahteval, da se začasno prekine razprava o zakonskem osnutku in naj se izvede preiskava o delovanju družbe, t. j., kam je izginilo 9 milijard, ki so ji b’le nakazane. To je še tol;ko boli u-pravičeno, ker ti hočejo sedai dati novih 6 milijard. Tretji je spregovoril v razpravi socialdemokrat Dal Mas. ki ie o menil tudi položaj v ladjedelnici Navalgiuliano in ie rekel, da delavci niso krivi, če ie zabredla v tako hudo stisko. Vzrok za razmere v ladjedelnici je treba *'skati v pomanjkljivem tehničnem in upravnem vodstvu. Svetovalec pa ie pohvalil delovanje družbe »Friulia - Lis*. Svetovalec Pittoni (PSI) ie v svojem govoru priznal pomanjkljivo sti družbe »Friulia*, je pa dejal, da nima dežela drugega inštru menta za pospeševanje gospodarstva v deželi. Gospodarski napredek pa ter ja sredstva, ki v h je treba zagotoviti preko deželne finančne družbe. Seveda mora družba predvsem skrbeti za pospeševa nje proizvodnje in povečanje zaposlitve in ne za podpiranje velikih zasebnih kapitalov. Na vsak način ni mogoče trditi, da ie bilo vse delovanje družbe »Friulia* zgrešeno Pri tem je Pittoni tudi nekoliko polemiziral s svojim kolegom socialdemokratom Dal Masom, ki je govoril pred njim in rekel, da se mu zdi čudno, da Dal Mas kritizira za deve, za katere odgovarja tudi nje gov strankarski somišljenik odbornik Dulci. Nihče pa ne zanika, da so tudi senčne plati družbe »Friu lia», ki jih bo treba pojasniti. Ve deti pa .je treba, da družba »Friu lia* ne more opravljati tako obširnih nalog kot IRI, kajti deželna bilanca ni tako obsežna, da bi lah ko nakazoval* ogromne vsote za industrijski razvoj posameznih podjetij. Zato je družba »Friulia* udeležena s svojimi delnicami v raznih podjetjih v manjši meri, tako da nima v njih večine delnic. Pittoni je tudi dejal, da so se vsi strinjali s tem, da ie treba ohra niti ladjedelnico Navalgiuliano in s tem zaposlitev stotin delavcev. To so zahtevali tudi sindikati. Če bi bili namreč takrat zaprli ladjedelnico, bi bil to namreč hud udarec milj* skemu gospodarstvu. Zadnji ie zelo kritično spregovoril komunist inž. Cuffaro. Rekel ie, da se tudi razni svetovalci večine ne strinjajo z zakonskim osnutkom, zla sti pa ne s poslovanjem družbe »Friulia*. Celo odbornik Dulci pravi, da jo je treba preurediti. Glede tega je tudi med večino mnogo dvomov. Pri tem je Cuffaro omenil n. pr. demokristjana Ginaldija, ki je dejal, da se sploh ne strinja z zakonom, o katerem se sedai razpravlja, ter da bo glasoval zanj le iz d:scipinskih razlogov. Ko so go- vorili o potrebi tega zakona, ' dejali, da je treba prebroditi , časne težave. Ta utemeljitev P* točna. Zatem se je lotil govornik krij deželne gospodarske politike. tj je, da konjunktura pri tem " ne pride v poštev in da gre le! slabo vodenje podjetij oziroma popolno izjalovitev deželnega J spodarskega načrtovanja. Predff bi namreč morala dežela pov*' svojo dejavnost z IRI in rešitL katera osnovna vprašanja gosp®") skega zastoja. Toda doslej ie -ed'ni stik dežele z IRI v tem', je pristala na okrnitev ladiedri* v Trstu, to je na zelo zgrešen®/ biro, saj se je pokazalo, da n ari' potreba po ladjah. Glede družbe »Friulia* je da je posegla na nešteta peeri; a da je v glavnem podpirala » nopole. Nekdo je upravičeno da je delala na tem. da pori*®/ bolj bogati tisti, ki so že bo* medtem ko b; morala obratno ' preti javno pobudo. Pri tem 54 tudi vprašal, koliko novih del®'’ mest so ustvarili s pomočjo J spevkov dežele. Kar se tiče , iedelnice Navalgiuliano, gre **, nega izmed najbolj zapletenih l eiu*’ a SfHjJ zač* merov ravnanja družbe Komunisti so že takoi v dejali, da je bila rešitev za njeno ladjedelnico s podpira®! zasebnega kapitala zgrešena. 5 niso jih poslušali. Družba je nakazala ladjedelnici 800 ” jonov lir, ki so se razbliniU* | mu je ta družba se zasebna-^ je pa vendar v njej sto odsW% delnic v javnih rokah. V »J delnici mora imeti večino javna uprava, ker ni več m®*, metati proč denarja. Govori sL cer, da so ladjedelnico rešili.JJ tega mnenja niso niti delavci, *v nji ladjedelnici Felszegi in San sto sta skupno zaposlovali » leta 649 delavcev in uradnikov, ^ jedelnica Navalgiuliano, ki i®» stala s spojitvijo teh dveh delnic, pa jih zaposlu je samo * j Med razpravo o zakonske«*1« nutku so komunistični svetuj predložili dve resoluciji. S prri, zahtevali poseg dežele, da gotovi razvoj ladjedelnice »N* giuliano*, z drugo pa razisk**« delovanju družbe »Friulia* in 'j kinitev razprave o zakonu G želnih posegih v prid gospoda*^ Poleg tega so predložili tud* j konski predlog za ustanovitev« želne ustanove za industrijski r voj. J Danes bo spregovoril v razPp še demokristjan Metus. nakaf sta sledila odgovor poročeval®L pristojnega odbornika. Zatem S začeli razpravljati o resolu®^ popravkih in posameznih členih kuna. . |