83. številka.
Ljubljana, v sredo 12. aprila.
XXVI. leto, 1893.
Izhaja vsak dan mveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila   plačuje se od četiristopne petit-vrBte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrnt tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoliš frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravni št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Punktacije.
V Ljubljani, 12. aprila.
Neizprosno kakor Shvlock tirjajo nemški liberalci izvrSitev zloglasnih punktacij in čim bolj se jim vlada približuje, tem bolj jim skuša ustrezati tudi v tem oziru, ne raeueč se za silai odpor češkega naroda in ne gledć na to, da sta dva kom-pacisceota, Staročehi in veleposestniki, vsaj za sedaj odrekla svojo pomoč.
Sedaj strašijo punktacije zopet v deželnem zboru češkem in koj v jedni prvih sej so prouzročile viharno debato, katera je končala z odhodom mladočeške stranke. Vlada je deželnemu zboru predložila čvetero predlog gledć razdelitve sodnih okrajev na Češkem. Te predloge je izdelala punktacij-ska komisija pri višjem deželnem sodišči Praškem, katera komisija pa je, kakor je dokazal dr. Herold, nezakonita, ker sede* v njej poleg uradnikov samo še pooblaščenci nemške stranke, dočim so staročeški in veleposestniški pooblaščenci že lani izstopili. Vzlij temu je vlada predložila deželnemu zboru od te komisije v zmislu punktacij predložene elaborate, samo Nemcem na ljubo, dobro vedoč, da ne bo dobiti zanje potrebne večine. Vlada stoji na stališči, da je glede" razdelitve sodnih okrajev vprašati deželni zbor za njega mnenje, da pa nikakor ni vezana ravnati se po izrečenem mnenju in prav zato se je bati, da pridejo te predloge v veljavo, četudi Be bo večina deželnega zbora izrekla neugodno.
Gledć formalnega obravnavanja o teh predlogah unela se je uvodoma omenjena viharna debata, pri kateri so se politične strasti tako razu-nele, da je moral celo stari patrijot Rieger slišati toliko bridkih besed, da so mu solzo zarosile oko. Veleposestniki so nasvetovali, dogovorno s Staročehi, naj se vladni predlogi odkažejo odseku za okrajne in občinske reči, kateri odsek se navadno bavi s komunalnimi vprašanji lokalnega pomena. — Na to je izjavila nemška stranka na usta svojega vodje dr«. Schmevkala, da bi sicer raje imela, ako bi so elaborati izročili posebni punktacijski komisiji, a ker bi to bilo šele reaktivirati, da je zado-
voljna, ako se stvar odkaže odseku za občinske in okrajne reči. Pour V honneur du drapeau je Schmey-kal Se pristavil, da se Nemci nikdar ne bodo odpovedali puuktacijam, ampak vedno in vedno silili, da se izvrše.
V imenu mladočeške stranke nasvetoval je dr. Herold, nuj se vladne predloge odkažejo posebnemu odseku 36 članov. Povdarjal je, da predloge niao brez zveze s punktacijami, čeprav je vlada to modro zamolčala, in ker so kot del punktacij velikega političnega pomena, je ž njimi tndi primerno postopati ter se zoper nje kakor »ploh zoper izvršitev punktacij jasno in slovesno izreči.
Dr. Rieger je priporočal predlog veleposestnikov. Priznal je, da so vladne predloge del punktacij, da so največjega političnega pomena in iz tega je skušal dokazati, da jih je v posvetovanje in poročanje odkazati odseku za okrajne in občinske reči, povdarjajoČ, da se bodo tako Staročehi kakor veleposestniki izrekli zoper nje v zmislu lani storjenega ukrepa, da je nadalnje izvrševanje punktacij zaustaviti, dokler niso izgotovljeni vai elaborati in dokler ni faktično izvedena jezikovna ravnopravnost v vsi deželi. Rieger je govoril deloma tudi pro domo sua in slovesno prisegal, da bi on in njegovi somišljeniki ne bili podpisali Dunajskih punktacij, ako bi bili vedeli, da se hoče ž ojimi ravnopravnost češkega jezika v večinoma nemškib krajih razveljaviti.
Ko je prišlo do glasovanja, obveljal je predlog veleposestnikov, za kateri so glasovali Staročehi, veleposestniki in Nemci, dočim so Mladočehi demonstrativno zapustili dvorano.
Ta velika debati in eksodus mladočeške stranke je vzbudil po vsi monarhiji veliko senzacijo, kajti vsakdor ruti, da se je tu napovedal znova boj tako mej Mladočebi in Staročehi, kakor zoper punktacije, kar je dr. Herold naravnost izrekel.
Vlada pozna razmere na češkem jako dobro in zuano jej je, da ves narod Češki ne gledć na stranke ne mara punktacij. Vzlic temu jih vedno usiljuje in je tako kriva, da se do skrajnosti razburjeno javno mnenje ne umiri. Ker pa vlada ve, da ne kaže punktacijskih predlog nositi v deželni
zbor pod tem imenom, skuša svojo namero doseči po ovinkih. Sedanje predloge je izročila kot samostojne, vzemši jim na ta način vsaj navidezno politični značaj. Njej je torej samo v korist, kar je Bklenil deželni zbor. Mladočehi so zahtevali, naj se predloge odkažejo posebnemu odseku, zahtevali so to zategadelj, da bi se češke stranke v principu jedenkrat za vselej izrekle zoper izvršitev punktacij in ker Staročehi in veleposestniki tega ne marajo storiti, ker svojih podpisov ne marajo iu tudi ne morejo zatajiti, zato bo odklonili mladočeški nasvet in odkazali punktacijske predloge odseku za okrajne in občinske zadeve. Ako se bo ta odnek in po njem dež. zbor tudi izrekel zoper vlndne predloge, zoper nasvetovano delitev nekaterih sodnih okrajev, bo vlada vender to delitev dejanski izvršila, ker njej zadostuje, da je deželni zbor sploh izrekel tako mnenje.
Vse lepe, patrijotične beBede dra. Riegra so bile torej prazne, kajti dokler bo vladi omogočeno izvrševati punktacije zoper voljo Staročehov in veleposestnikov, dotlej bode te zmatrati za njene sokrivce. Staročehi so v zagati in se ne bodo iz nje rešili, dokler se v principu ne odpovedo punkt arijam, to pa je mogoče le na ta način, da se odpovedo mandatom.
Politični razgled.
Notranje <lcželc.
V Ljubljani, 12. aprila. Delegaciji.
Iz začetka je bilo določeno, da se začne zasedanje delegacij sredi meseca maja, ker pa se državni zbor ogerski še vedno bavi z državnim proračunom in ker ni upati, da bi dognal razpravo pred koncem meseca maja, dogovorili sta se avstrijska in ogerska vlada, da bo delegaciji sklicati šele meseca junija. Vkupni državni proračun je v poglavitnih točkah že izgotovljen; čim bo ves urejen, potrdil ga bo vkupni rainiaterski ovet v poBebai seji pod predsedstvom cesarja.
Deželni maršal tlolenjeavstvijskt.
Dosedanji deželni maršal grof Kin«ky dobil je že naslednika. Cesar je za to dostojanstvo imenoval
LISTEK.
Zadnja noč čuvaja Boštka.
(II u m o ro h k m. Spisal Ivan Motov.)
Bilo je sobotnega večera nekaj dni pred Božičem. V oblakih bo se pretepali menda cigani, kajti snežinke bo padale že tako velike in tako gosto, da je bila pokrita nakrat vbb narava z debelo odejo.
Krog osme ure je Še začelo nekoliko briti, suh sneg se je mel pod nogami čuvaju Pavletu Boštku, vračajočemu ne domov iz goBtilne, kjer si je privezal z brežanko svojo po kašlju zelo mučeno dušo.
„To bo noč danes, Špela, huli! pa hvala Bogu, da je zadnja," reče Boštek svoji ženi postavljajo palico v kot, „napravi mi hitro skodelico lipovega čaja, da me bo grelo; presneto brije zunaj!" —
Kmalu bo je kadil čaj na mizi, Pavle pa ga je zajemal z roženo žlico.
.Presneto je slab, ali nisi mogla vreči nekaj cvetov več v lonček, saj je sama voda, to-le naj me greje celo noč, ta-le oplaka?"
„ Dober je zate, zanaprej Še takega ne boš zaslužil; meniš da se bom jaz sama pobijala zate? Prav lahko bi še čuval par let in uro klical, pa si prelen."
sJemnasta, jaz prelen? ali ne vidiš, Špela,
kako breham noč in dan. Jenja* no s svojim oponašanjem, vse mi že nagaja, če le zakašljam po noči na ulici.'
»Pa stradaj 1"
„1, saj morajo tudi drugi živeti, kar nič ne zavidam te službe Primeju."
„Pa je grdo, da te je izpodrinil!"
»Grdo ali lepo," misli si Pavle, „meni je pa vender po godu, do so me odslovili." „Ti, lejo," pristavi glasno, „ali si stavila desetico na tiste številke, katere sem zložil, ko se mi je sanjalo, da je stari Janček na Skalarjevem kegljišči . . . ."
„Seveda sem jih stavila. No zdaj pa le pojdi."
Pavle vstane izza mize, ovije vrat z volneno ruto, zleze v kožuh, vzame iz kota kratko sulico, zakašlja nekolikrat, poškropi Be mrmrajo: Bog me varuj de nocoj, izmuza bo skozi vrata in štorklja po lesenib stopnjicah. Ženi ni rekel ntkdar: dobro spavaj ali lahko noč. —
Naš trg ni kar si bodi. Ponočni čuvaj kliče nam ure po neizrečeno starem, dva glasa obBegajo-čem napevu in nas varuje s pomočjo sv. Florijana ognja, tatov i. t d. Pa nikar ne mislite, da pri nas Še ni nikoli gorelo, ali da še nikdar niso kje pokradli. Lani se je zgodilo, da so vzeli nekje tatovi celo košaro velikonočne blagoslovljene jestvine. No, pa za to Pavle ni bil odgovoren, kraja se je vršila
v Spodnjem koncu, Pavle pa je stal mej tem pred farno cerkvijo in čakal, da udari v stolpu dve.
Okrog polnoči bo vsuje sneg znova. Boštek je polnoč že po VHfin trgu naznanil — bolj oddaljene Lote je nocoj kar izpustil, kdo bo gazil poldrug čevelj debel sneg in si še kako trganje nakopal na glavo, kaj ne — in dremal po stari navadi na Babjekovih stopnjicah, varen pred snegom in vetrom.
Gori v Kurjih ulicah so delali čevljarji prav pridno, da bi bilo več cvenka ?a praznike. Na sv. Štefana dan bo ples ....
„Glejte no, ali ne gori papirnica?" vsklikne učenec, segajoč na polico po opetnice.
nSaj menda re»," de* prvi pomagač.
.Prav pošteno žari ogenj skozi sneg, jeden naj stopi budit Janezka, ki naj zatrobi ter skliče požarno brambo,' oglasi ne drugi čevljar.
Učenec vesel, da ni treba več delati, skoči urno skozi vrata. — Nekaj minut potem zapoje trobenta. — Z Bogom ! sladko spanje pri tako strašnih glasovih! Mimo Babjekovih stopujic priteče nekdo ter zavpije, da gori papirnica.
Pavle se vzbudi — dobro je čul grozni klic — in zdrsnn urno na ulice.
„JemnaBta, ogenj, pa zadnjo noč! Jaz ga pa niti zapazil nisem! Zdaj pa le bitro na trg, da vsaj tam prvi naznanim nesrečo I"
deželnega in državnega poslanca Leopolda barona Gudenusa. Novi maršal je bit vedno veren prisUš nemških liberalcev, čeprav še ni niti v državnem niti v deželnem zboru še nikdar sinil besede. Kakšen bo kot deželni maršal, ui moči soditi, sicer* pa bodo nemški liberalci i njim le tedaj zadovoljni, ako bo vedel prutisenutom braniti govorjenje, ker teh govorov se liberalni Nemci bolj b-.;e, kakor samega peklenščeka.
Matija rs/.-a lojalnost. Kmalu bo leto dnij tega, kar je nastal znani kotiliikr zaradi razkritja honvedskega spomenika v Budi. Ministerski predsednik Szaparv jt; moral tedaj odstopiti. Pri tisti priliki pokazala se je madjarska lojalnost v taki luči, da je presvetli cesar takoj zapustil Ogersko. Madjarski krogi dobro čutijo, kaka sodba o njih počenjanju je izrečena s tem, da cesar ne pride kakor prej v Budimpešto in radi bi ta " madež izbrisali. M •> t i pa, da bi svojo lojalnont napram svetli Kroni dokazali, stote vedno kaj takega, kar je žaljivo za svetlega vladarja. Deželna hon-vedska kouf renca je sklenila, da se lani preloženo razkritje bomedskega spomenika v Budi vrši letos na dan 21 mata, toraj vdan, ko so revolucionarne čete zavzele Budimsko trdnjavo, in vrh tega se je sklenilo in to ob vihamib eljen-klcib, da je na to slavuost povabiti — Kossutha I
&ov političen škandal.
Pariški listi, na čelu jim „Figaro", pripravljajo nov političen škandal. Izumitelj melinita, Tur-p i u , obsojen je bil o svojem času rudi razžaljenja tedanjega vojnega ministra Freycineta in radi izdajstva domovinskih interesov na pet let v zapor. Izdajstvo domovinskih interesov je storil s tem, da je svoj izum prodal tudi nekaterim drugim velesilam. Turpin je prebil dve leti odmerjene mu kazni, sedaj pa ga ie predsednik republike Carnot nakrat pomilostil, s čimur pa on ni zadovoljen. Turpin zahteva pojtolno rehabilitacijo in pravi, da toliko časa ne bo miroval, dokler ne doseže svoiega prava. „Figaro" priobčil bo njegovo obrambo. Turpin trdi, da se je spri z vojnim ministrom, ker ni dobil obljubljene mu nagrade ter odločno protestira zoper to, da bi bil on izdal ali celo prodal tajooBt svojega izuma nego dokazuje, da je vojno ministerstvo izdalo samo to tajnost Rusiji in drugim velesilam. Bivšega vojnega ministra Freveineta bi ta trditev, da je dokazana, silno kompromitirala. Vsekako se je bati, da nastane velik škandal.
^Nemška vojaška pretiloga.
Radovednost, kaj bo iz nemške vojaške predloge, je tolika, da zunima vsaka najmanjša vest. Zadnje dui so lmti jednoglasno Hodili, da je razpust državnega zbora neizogiben. „Nordd. Allg. Ztg.tt opetuje staro pesem, da vlada ne more vzprejeti posredovalnega predloga oaroduoliberalne ntranke ter beleži vest, da misli vodia te stranke, Beoningsen, odložiti svoj mandat. Z druge strani pa se Čuje, da se je vlada končno venderle porazumela b katoliškim centrumom, a ne na podlagi posredovalnega predloga poslanca Sieberja, ampak na podlagi novih pogajanj, vršivših se mej vodjo centruma baronom Hue om in grotom C*privijem. Vlada je baje oblju bila prav žv.datoib koncesij, samo da be izogne prenevarnemu razpustu drž. zbora.
Jieltj ijske rt namere.
V belgijski zbornici se bo najbrž že danes odločila usoda predlogov glede" premembe ustave. Klerikalna vlada si je vedela mej liberalnimi elementi pridobiti toliko podpornikov, da bo skoro gotovo preprečila uvedbo splošnega volilskega prava. Deiavci Že slutijo, kaj jih čaka in ne meneč se več
„Saj mi je smrdelo, pa nisem mogel izvohati ognja, že pol ure mi je smrdelo po smodu," hiti Pavle pripovedovati nekomu, ki ga je došel.
„Tako? Pa menda ne bo hudega," opomni oni ter teče po debelem snegu dalje.
Boštek pa kašlja in sopiha za njim. Okna se odpirajo, tu in tam tudi že vrata, vse povprašuje, kje da gori. Čuvaj pa pripoveduje po celi ulici, kako mu je baš okrog cerkve že celo uro smrdelo, kakor bi gorel papir.
„No, čuješ, stara, Pavle pravi, da mu je smrdelo*, oglaBi se Opel v oknu, „sem dejal, da mora nekaj biti, ker je Kodrov pes tako čudno tulil." —
Ves trg v grozni razburjenosti, „plat" zvona bije! Vse kliče in bega sem ter tje, Mežkova konja vlečeta težko brizgalnico po klancu, biči pokajo po njunih suhih hrbtiščih. — Zraven pa hiti opiraje ne na sulici o drog Pavle ter ponavlja, da mu je smrdelo 2e dve uri.
„Kam pa?" vpraša mimo drveče se ognjegasce in druge radovedueže Krvin, Čegar hiša stoji že zunaj trga.
.Papirnica gori, ali ne vidiš — ali ne vidite?" zavpije vso križem. Tudi Pavle hoče povedati, da mu je Hmrdelo, pa napade ga kašelj.
„Budite pametni, ta žar opazujem že celi večer, to je le svit oken Bkuzi goste snežinke."
za končni izid parlamentarnih obravnav, pripravljajo s ' za odločilni korak. Rudarji v Monsu so skleniti, da je danes začeti splošoi štrajk. Voditelji delavske stranke so sicer sborovaiee, ki so pridi i na dotični shod, rotili in prosili, naj počakajo, dokler zbornica ne odloči, a delavci so tako razburjeni in srditi, da so nedovzetni za vsako pomirljivo besedo. Štrajkanje se je skoro jednoglasno ukrenilo. V Bru-tselju je delavska stranka priredila velikaosk meeting, na katerem je znani socialistični prvak Jean Vol de rs prelil s silo, če se ne uvede splošno volilsko pravo, in naravnost poživljal poslušalce, naj se pripravilo za boj. Delavci so po vsem mestu prepevali revolucionarne pesmi in le malo jo mankalo, da ni prišlo mej njimi in pripravljenimi vojaki do krvavega boja.
Dopisi«
Z Dunaju, 11 aprila. [Izv. .lop. J (Slovenski klub) je imel zadnjo soboto svoj predzadnji večer v tej sezoni pod vodstvom pisatelja g. Navratila. Napovedano predavanje o „spominih na župnika Davorina Trstenjaka" je privabilo obilo starejših in mlajših Slovencev tukajšnjih, dve slovenski goBpć, jednega Hrvata in jednega Čeha. Velespoštovani gospod prof. dr. Janko Pa j k, katerega je pobratimstvo vezalo z rajnkim Trstenjakom, opisal nam je tega znamenitega slovenskega moža po vseh straneh njegovega javnega delovanja in zasebnega življenja. Storil je to v premi kavnem slogu in velezanimivo, ker je za ozadje Trstenja-kove slike narisat tudi dobo, v kateri in h katero je Trstenjak živel ter deloval, — razlikujoč izvirno mej panonsko in noriško kulturo in vsporedujoč Gafa, Trstenjaka, li* ić i in Miklošiča. Kot dodatek prečital je g. prot Pajk še jedno dokaj dolgo pismo, v katerem Trstenjak prisrčno-humoristično popisuje, v kakšui sobici vrejuje svojo „Zoro", in hudomušuo navaja razloge, zakaj beletristični list tiste dui ni spadal v glavno mesto Slovenije, niti v druga slovenska mesta in trge, katere posebe našteva (— v Ljubljano na pr. ne, ker se tu, že I. 1872, delajo samo strank«*, katerih je Slovencem toliko treba, kakor „vran koruzi"; Ribnica bi ž<3 še bila, a tam .vse leto inteligence ni doma" i. t. d), ampak v štajerski St. Jurij. Po tem predavanji, ki je mej slušatelji vzbujalo čedalje večjo pozornost iu nazadnje seveda po dodatku burno veselost, izprego-vorila Bta gg. dr. Majaron in dr. Murko, kista oba po delj časa osebno občevala s slavnim Davo-riuom v Starem trgu. Oba sta potrjevala, kako resnično in pristno sliko j? g. dr. Pajk podal o Trstenjaku. Posebe pa je g. dr. Majaron prečital še dvoje pisem, kateri mu je mej mnogimi drugimi pisal pokojni Trstenjak; posebno iz jednega, v katerem prorokuje, kakšni bode 1887. leto v Hvetovni in domači politiki , smo čuli zopet toliko izvirnega Tratenjakovega humorja, da ni bilo smehu ne konca ne kraja. Gosp. dr. Murko pa je poudarjal, kako je želeti, da bi se priobčil obsežen in popoln Trstenjakov životopis, in pa, da bi so zbrali Trstenjakovi spisi večje vrednosti; za oboje bi bil g. prof. dr. Pajk pravi mož, a „Matica Slovenaka" je pozvana postavit tak literarni spomeuik Trste-n.aku. izdavša  njegov Životopis in   njegova izbraua
„Za vraga, saj imaš prav!"
Sneg je ravno ntkoliko ponehal, videla so se
okna.
Tedaj pa pripelje trobentač čevljarskemu nčencu, ki ga je prišel klicat, tako zaušnico, da se ta kar v sneg zvali. Vse se obrne osramočeno — samo konja sta bila vesela — proti trgu nazaj obirajo potoma se :aj tega, sedaj onega. Največ grenkih in pa debelih je moral slišati in požreti Pavle.
Ves pobit iu jezen sam na se", je legel okrog petih zjutraj v postelj . . .
Drugo jutro so ga v cerkev i u iz cerkve grede* zbadali ljudje, zakaj da jih je Bpravil v tak strah, rokodelski -vajenci pa bo hiteli mimo njega ter mu klicali: „Pavie, ali vam danes še smrdi po sinodu?!"
Oa pa je hitel — pred loterijo.
»Kaj ? Vse tri ? Jemnasta! Dvesto goldinarjev 1" vsklikne, sapa mu poide, oči se mu izbulijo, toliko da ga ni zadelo! Zasmehovalcem pa je zavezala pri tej priči — zavist zlobne jezike.
„Prav imaš, Pavle, da si pustil to službo, kdo bo premiral cele noči za tiste groše! Na pij, saj imava denar! Zdaj bom spekla lahko prav dobro potičico za praznike. Jutri pa kupim še maBtoega kopunčka — da bi le ti ne kašljal tako hudo!"
„Jenjaj no, bo že bolje! Ali bova Še pol litra brežanke, Špela?"
dela. Gosp. prof. dr. Pajk je odgovoril, da bi se ne branil takega truda, in glede Životopisa je še razodel, da je bil Trstenjak na njegovo prošnjo sam o sebi napisal kratek životopis in ga dal govorniku, da ga sme priobčiti po njegovi smrti. — Tako*je imel klub v svojem oficijelnom delu mnogo plemenite in v s pod budne zabave. Gosp. prot. Pajk je zaslužil zalivalo, katera se mu je v vseh nas imenu izrekla. Želimo le, da bi tudi misel gleda Trate njakovega spomenika, padla na rodovitna tla! — Zabavni del je nam pa to pot doncHol tudi mnogo vesele, družabne zabave. Nekak svt ž duh z govori in petjem je držal družbo dolgo vkupe. Neumorni g. Pukl nam je tudi naznanil, da je prvi petd«setak Dunajskih Slovencev za Preširnov spomeuik tjklenjen>, pa da so nabira za drugi petdesetak. Tako je prav, tako deluj še naprej slovenski klub na Duuajil
Iz Ljiiblfuiic, 10. aprila. [It?. dop.] (Uradniški društvi.) Kranjski odsek 1 občnega uradniškega drušlva Avstro-O^erske in pa tukajšnje hranilno in posojilno uradniško društvo imeli sta svoja let šnja redna občna zbora preteklo nedeljo dopolu-dne v dvoruui pivarue gosp. Hafnerja na Sv. Petra cesti v Ljubljair. Zborovanja udeležilo se je 38 društvenikov pod predsedstvom g. profesorja Augusti na Westra, načelnikovega namestnika v odboru kranjskega odseka omenjenega društva.
Predseduik pozdravi zborovale« ter se spominja tekom lanskega leta umri.h druUvenikov. V znak sočutja ustanejo zborovalci raz sedeže. Predsednik poroča potem o znamenitih dogodkih, o napredku in ob uspehih društvenega delovanja v letu 1892 in sploh o njegovem stanju koncem istega leta. Društvo je uapredovalo tudi v tem letu v vseb svojih strokah. Glede" zuvarovunju za življenju sklenilo je v 1892. letu 5730 novih pogodeb v znesku 5G42.000 gld kapitala in G7.000 gld. letne rente ter koncem istega leta imelo skupaj okroglo 6G 000 veljavnih pogodeb za 65 milijonov gld. kapitala iu 416 000 gld. letne rente. Zavarovalnina znašala je v letu 1892. okroglo 2,180.000 gld. in rezervni zaklad 12l/a milij.gld. Tekom leta 1802. izplačalo je društvo okroglo 900.000 gld. zavaro/anega kapitala.
Uradniško društvo štelo je v letu 1892. 82 podružnic in mej temi 72 konzorcij, to je zadrug z namenom prejemati hranilne uloge ter dajati zadružnikom posojila. Teh zadružnikov bilo je koncem leta 1892. okolu 31.700 z uplaĆsnimi ulogami 8 mil. 850 000 gld. in s posojili 10 mil. 700 000 gld. Tekom istega leta dalo je društvo svojim članom 28.033 gld. podpor in doneskov za šolske potrebe in učila. Bavilo se je tudi mnogo z vprašanjem, kako ueiauoviti peuz'jski zaklad za privatne uradnike ter po svoji podruioici na Duuaji uložilo v to svrho peticijo na vlado in državni zbor.
Kranjska skupina uradniškega društva štela je koncem 1892. leta 407 članov in imela uknjiženih 430 pogodeb zavarovanega kapitala 451.339 gld. in letne rente 487 gld. 40 kr. V letu 1892. izplačalo se je iz G pogodeb G5O0 gld. zavarovanega kapitala in 240 gld. podpor.
Zbor je vzel predsi dnikovo iu odborovo poročilo za letu 1892 na znanje, je odobril ter izrekel svojemu predsedniku in pa odboruvemu načelniku gosp. c kr. deželnemu šolskemu nadzorniku v p. Jakobu Siji j le j u za njiju trudapoluo delo toplo zahvalo.
Pri nadomeBtni volitvi v lokalni odbor bo bili voljeni gg.: GotzBertram, c. kr računski asistent; Krem in g er Fran, c. kr. realke profesor; Lukeš Viijem, koutrolur pri c. kr. deželni plafciluici; S vete k Auton, c. kr. rač.uuski svetnik in Zamida Matija, deželni svetnik. Za namestnike gg.: dr. Fer-jančič Audrej, c. kj. drž. pravilnika namestnik in državni poslanec; Tomaž i č Ferdo, c. kr. poštni kontrolor, in Caf Konrad, c. kr. v šji geoineter.
Takoj po tem začelo se je zborovanje tukajšnjega hranilnega iu posojilnega uradniškega društva, katerega se je udeležilo 37 zadružnikov. Zboru je predsedoval načelnik odbora tega društva, gosp. Vi-libald B r eg a r, c. kr. računski revideut. Spominjajo se v svojem nagovoru 1. 1892. umrlih društvenikov, pozove zborovalce, da ustanejo v zuak sožalja raz sedeže. Potem poroča o delovanju zadruge v mino-lem letu in o poslovanju konzorcijaluega odbora sploh. Iz tega in iz letnega poročila tega društva posneti je, da je zadruga štela koncem 1892. leta 197 udov z plačanimi ulogami 13.705 gld. 17 kr. Tekom istega leta izstopilo je 25 zadružuikov, katerim se je izplačalo ulog 2 241 gld. 15 kr., a pristopilo je 13 novih udov, ki so uložili 1.108 gld.
40  kr.   Posojila   znašala  so   koncem   1892. leta 21.758.-gld 94 kr. Tekom istega leta sa je nanovo posodilo 9.432 gld.  a  povrnilo 9 203 gld. 62 kr. z^ube Di imela zadruga  noben«.   Cisti dobitek je znašal koncem 1892. leta 876 gld. 91'/akr., iz katerega je v smislu zborovega sklepa 649 gld 931/, kr. izplačati na uloge, 126 gld. 93 kr. pa porabiti za razne  društven«   potrebe. Odstotek na uloge znaša 5°/0, rezervni  zaklad pa je narasel na  1.970 gld. 02 kr.   Letno poročilo in račun se odobrita in na predlog pregledovalnega  Bveta se   da načelništvu absolutorij. Nadalje sklene zbor, da se v bodoče od vseh  danih posojil zahteva samo 6°/o obresti, ki se plačujejo  mesečno pro rata tem-poris et quauti razven ouih, ki odpadajo na menična posojila iu se plačajo takoj za menično dobo. Poleg tega podelil je zbor uačelništvu pravico v posebnih in izvanrednih slučajih, kakor pri podeljenju varščin (kavcij) dčbo za povrnitev posojila razširiti tudi čez dosedaj veljavni maksimum petih let, vender pa ne dalje, kakor do deset let.   Zbor izreče načelnikoma konzorcijaloena predatojoištva in pa nadzorovalnega sveta gospodoma Vil. Bregarju in dru. Jos. Ne-jed lij u za  njiju  požrtvovalnost v korist društva toplo zahvalo iu potem izvrši nadomestne volitve za leto 1893  Voljeni so bili v predsto^niStvo gg. K r e-minger Fran, c. kr. realke  profesor, Pf cifer Josip,  deželni  tajnik  in "VVeBter Avguštiu, c. kr. gimnaz. profesor; za namestnike gg.: Got z Ber-tram, c. kr. račuuaki  asistent, Tomažič Ferdo, c. kr. poštni kontrolor in  Cuf Konrad, c. kr. višji geometer; potem v nadzoru valni svet g. dr. Nejedli Josip, c kr. Kimnaz. profesor v p in namesturka gg,: dr. J a n Ivan, c. kr. finančne  prokuraturu koncipist io S mole j Jakob, c. kr. dežrlui šolski nadzornik v pokoji.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, 11. apiila.
Predseduje gospod župan G ras se 11 i. Nav-zočnih j« dvajset občinskih svetovalcev. Overova teijcma zapisnika imenuje župan obe. svetniua Go-golo i M urnika. Župan jav=, da iti ravnateljstvo mestne hranilnice naznanilo, da je izvoljen načelnikom ujnavnega ud bora mestue hranilnico gospod podžujiau Vaso Pet rit ić.
Obč. svet. dr. vitez Blei vveis-Trsteniški poroča o vodstva mestne dekliške šolo prošuji ca nakup harmonija in nasvetuje. da se za ta nakup postavi v proračun prihodnjega leta svota 120 gld., čemur zbor pritrdi
Obč. svet. Seuokovič poroča o raznih računskih sklepih za šole l 1892, o I. meBtno šole učilski razstavi in o ravnateljstva ces kralj, višje realke računih o porabi dotacij v približnem znesku 1400 gld Ker se je proračun prekoračil za preko 20 gld., nasvet uje, nuj ae |irenese na račun prihodnjega leta, kar občinski s., t odobri.
Obč. svet. Valentinčič poroča za klavuično ravnateljstvo o premeuibah § 11 tižne^a reda in o prepovedi, prodajati prašiče zunaj sejmišča. Poročevalec nasvetuje za odnek, naj se § 11. tržne po-Btave s 4. maja 1888. tako premeni, da je prepovedana vsii:<a prodaja pred 7. uro zjutraj, uuj bo kadar koli, § 12. t-K« tržnega reda pa naj se tako premeni, da ni dovodno prodajati prašiče zunaj mestnega sejmifčn, Poročevalec Valentinčič naglasa, da «e prašiči še. strti r000 prodajajo na privatnem (Pre-dovičevm) svetu, kar nikakor ne gre. Klavuično ravnateljstvo ima dolžnost, da odkažo primeren svet na mestnem nejinišču m eez'da tudi potrebito lopo. Mestni magistrat naj to st»ar v kratkem preuči iu predloži dotične predloge, skleneno premembo tržnega reda pa nai predloži c. kr. vladi v potrdilo.
Obč. svtt Štrukelj nasvetuje, naj bi imeli hlapci v klavnici posebne kapice, da bi je lahko vsakdo, pesebno tisti, ki Imata v mestni klavuici opraviti, lalko spoznal. Prostori na mestnem živinskem sejmišču naj se ločijo in se označijo s tablicami tako, da bode v»ak kupovalec znal, kje dobi pitanega vola, kje plemenskega vola in kje kravo. Tudi naj se živinski hlevi razširijo, kar ue bode prouzročilo velikih troAkov, pač pa bo v veliko ko rist občinstvu t»ko knkor mesarski obrti. Pri glasovanju vzprejmo so val predlogi klavničnega odseka iu isto tako predlogi obč. svet. Struke I j a. (Koneo prih.)
Domače stvari.
— (Podla deuuueijaciju.) Sinočni »Slovenec* piše, objavljajoč refiitev ničnostne pritožbe v znani tiskovni pravdi Klun contra „Pavliha", doslovno: „Imena „praktičnih" službujočih ju-riBtov v Ljubljani io na deželi, kateri bo prav strastno zagovarjali nasjirotno stališče s prav posebno interesantnimi opazkami glede nekaterih merodajuih oBeb, so na razpolaganje v našem uiedništvu." —
Mi za ta izbruh nizke politične strasti, naj prihaja potem od uredništva „SlovenČevega", ali pa od g. kanonika Kluna Batnega, nimamo druge besede, nego iz dna duše prihajajoči: Foj! Sicer pa živelo ultra-katoliško poštenje !
— (Društvo „Pravnik" v Ljubljani.) Kakor znano, prepovedalo je c. kr. okrajno glavarstvo v Celji lani društvu .Pravniku" zborovanje, katero je nameravalo prirediti dne 18. septembra p- 1. v Laškem trgu. To prepoved je c kr. namest-uištvo v Gradcu potrdilo. Ministerstvo za notranje zadeve ugodilo je pa, kakor se je to naznanilo društvu z odlokom c kr. okrajnega gluvarstva v Celji, ki se je te dni uročil, rekurzu proti namest-niŠki naredbi in razveljavilo prepoved. Ministerska odločba poudarja, da ne prepoveduje nobena določba zakona z dne 15. novembra 1867, št. 134. drž. zak. društvu, da bi ne smelo zborovati tudi izven svojega pravega sedeža.
— (Kes p o s t a I i c a e.) Potrebno se nam zdi opozoriti na to, da c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu oficijelna razglasila, namenjena občioBtvu, priobčuje v našem uradnem listu dosledno izključno le v nemškem jeziku. Včerajšnja številka tega lista ima n. pr. tri taka rnzgla-ila. — Hvaležni bi bil) »Slovencu", ako bi Tržaško gospodo, katero je pred par meseci b tako čudno gorečnostjo branil, opozoril na ta nedostatek, nasprotujoč vsem zakonitim določilom. Morda bi blagovolit posredovati pri prometnih zavodih toli uplivni gosjmd kauonik Klun?
— (Častnim občanom) je izvolil občinski odbor Slapeuiki pri Vipavi g. dra. Andreja Fer-jančiča, državuega poslauca i namestnika drŽav-nega pravdnika v Ljubljani
— (nJour-fixe" Ljubljanskega „Sokola") bode — kakor smo že naznanili — jutri četrtek 13. t. m. v vrtnem salonu „pri Fer-lincu". Poleg društvenega tamburaške^a zbora sodeluje iz prijaznosti tudi pevsko društvo „Ljubljana". S ten „jour-tixora" zaključi društvo dobo zimskih zabav.
— (Slovensko gledališče) Naprošeni smo popraviti naše ponedeljsko poročilo o g G-rbi-čevi bentfiei v toliko, da jo beueheijantu poklonjeni šopek bil od ženskega pevskega zbora „Dram. društva". S temi vrsticami ustregli smo želji darovalk.
— (Deželno pomočno društvo rude-.čega križa) ima občoi zbor dne 14. aprila 1893 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani z nastopnim dnevnim redom: Naznanila prvosedstvu, gospodur-stveno poročilo in račuu za 189L', leto in volitev jednega odbornika. Zbor je sklepčen, ako je 30 članov nav/oeti h.
— (Glas iz občinstva.) Prijatelj našemu lista nam piše: Smrt izravna vse stanovske razlike, tako je pogostoma slišati in Čitati in to |e siromaku, kateri ui od življenja ime) drugega nič, kakor name bridkosti, velika tolažba. Ta rek je Bicer resničen, ali človeška giz lavost se mu upira in jo zato izumila lepe pogrebe, pri katerih se razlike mej stanovi čestokrat bolje pokažejo, kakor v Življenji. Kdor more, naj plača za lep • pogrebe, to t:;i le diči, ali pri pogrebnih društvih, pri katerih imajo člani ne glede na stan jednake dolžnosti, morali bi imeti tudi jeduake pravice. Ta princip velja tudi pri Marijini bratovščini, a samo na — paphji, dejanski ne. Nosilci in svetilci so pri pogrebih umrlih siromašnih Članov te bratovščine navadno Blabo oblečeni, do-čim dobe pri pogrebih imovitejših članov jn;av čedno obleko, rukavice itd. Tu se dela neka razlika, ki je povsem neopravičeua; vsi člani plačujejo jeduake doneske, torej nsi se tudi vsem jednak pogreb preskrbi.
— (Vz preje m učencev v c. kr. kadetsko šolo za deželno bi a m bo na Dunaj i.) Omenjena šola bode imela počeuši s šolskim letom 1893/94 tri letne tečaje. Vsprejelo se bode v prvi io drugi tečaj po 60, v tret|i pa 20 učencev. Za prvi tečaj učenci morajo biti stari 15 —18 let, za drugi 17—20, za tretji 18—20 let. Gledć podrobnoj ih pogojev za vsprejem opozarjamo na natančno oznanilo, ki se nahaja v št. 79. uradnega liHta nLaib. Ztg." z dno 7. t. m.
— (Gozdni požar.) V „Križnigori* pri Ložu nastal je požar, ki se je vsted velike suše iu vetra hitro razširil in prouzročil nad 100 gld. škode. Po več nego tri ure trajajočem napornem delu posrečilo se je prihitelim Ložanom udušiti ogenj. Zaznal je neki desetletni deček.
— (Osobne vesti.) Kardinal knezonadškof Dunajski dr. Anton Gruacha bival je nekaj dni v Gorici kot, gost tamošnjega knezonadškofa dr. Zorna.  Predvčerajšnjim odpeljal se je v Km.
— (Dvoboj.) Neki dr. Ceconi, zdravniški asistent v Padovi, HreČd je te dni državnega poslanca grofi Alfreda C o r o n i n i j a na nekem trgu v Gorici iu se z labonsko uearamnostjo brez uzroka zaletel vanj tako, da ga je skoro podrl. Ko ga je grof C! treniti: s primeruimi besedami grajal, napadel ga je Ceconi » palico in nastal je pravi pravcati pretep. Posledica tega jo bil dvoboj na sablje, kateri se je vršil predvčeruj v vili Ceconi, ležeči na Solkanski cesti, iu pri katerem je bil pobalinski uapa-daltc za svojo nesramnost dobro izplačan, kajti runjen je bil na glavi in to zelo hudo.
— (Nesreča.) Na angleškem parobrodu „Vindobala" v Trstu snažilo je šest mladih dečakov včeraj zjutraj parni kot .'I. Nevedne tega odprl jo nekdo ventil in izpustil par v kotel. Dečaki bili so vsled tega nesrečnega čina teško poškodovani. Šestnajstletni lf. Ferluga in 18letui Selemba bodeta teško okrevala, 15!el.ni Padovau iu 14letni Zenko-vicb pa sta tudi hudo ranjena. Ponesrečene prevedli so v mestno bolnico. Mornarja, ki je zakrivil nesrečo, bo zaprli.
— (Lega naziouale v Dalmaciji) Italijani se Se vedno nečejo sprijazniti z mislijo, da Dalmacija ni polje za njihove rasriarođujoce namene i u da to ui italijanska zemlja Skušajo torej nadalje pokladati tatu kukavična jsjea. Poleg že obstoječe podružnice ,Lige nuziooale" v Zadru, osnovala Be je zda| nova podružnica v Sidjetu. Preverjeni smo, da se bodo Spletski Hrvatje vedeli ubraniti dostojno temu nebodijjatreba.
— (Hrvatsko narodno gledališče v Spletu) Družba narodnega gledališča Zagrebškega bode v mesecu niaiu dala 20 predstav v novem g'edališču v Spletu. Predstavljalo se bode 8 izvirnih hrvatskih komadov, 1 ruski, 4 Shakespearovi, 6 francoskih in 1 nemški.
— (Za dom d r. A n t o S ta r č e v i ć a — hrvatski narodni dom) v Zagrebu darovala tda baron Dragan V r a u i c z a n y in njegova soproga baronica Joka Vran czanv vsoto 1000 goldinarjev.
Razne vesli.
* (Skrivnosten napad.) Neki bivši ko-čijaž Seewald, znan kot malopriden človek, napadel je te oni ponoči na Duiiaji dve osobi z nožem in jedno nevarno ranil. U.eh so ga a mož tuji, čeprav ro ga priče sjioznale. To je sicer povsem uavadna dogodba, značilna je pa po tem, kar glede nje trdi prutisemitski list „Deutschea Volksblatt". Ta časopis, znan po sovraštvu, s katerim ga preganjajo uemški liberalci i ti židi, trdi naravnost, da je bil Setvvald podkupljen, da umori dra. Luegerja in se je ponoči le zmutd ter nekoga drugega sunil. Res-uičuodt te trditve še ni dokazana, kakor tudi ne nje neresničnost.
* (Regulacija »železnih vrat".) Dela pri uravnavi Dunavske sott'Bke pri .železnih vratih" napredujejo prav dobro, posebno odkar je nižje stanje vode zopet bolj ugodno. Za razstreljevanje skal pod vodo ho rabi zdaj sedem Btroiev, ki vsak dan razatreljajo vsak po 50 kub. metrov skalovja, skupaj torej vdak dan 350 kub. metrov.
* (Oče i u hči.) „Lt Lete humaine" vzkliknili smo nehote, čttajoC, kar je 24letua delavku Marija Svoboda na Dunnji ovadila sodišču. Naziiauila je, da živi že več kakor Šent let v divjem zakonu a svojim — očetom, 54letnim delavcem Janez .mi Svobodo. Posledica te zveze je bil otrok, rodivši se pred par leti, katerega pa je živinski oče kmalu po rojstvu zadušil. Sodišče je te dve pešisti v človeški podobi takoj spravilo pod ključ.
* (Potres,) ki se je čutil v soboto po Hrvatski, Slavoniji, južni Ogerski in Srbiji, bil je zlasti onkrai Dunava zelo močan in je naredil veliko več škode, kakor Be je začetkoma poročalo. V Belem Gradu je trajal potres 15 sekund iu ker je bil valovit, je prouzročil jako mnogo škode. Vasi Po-pović in Solajmac sta popolnoma zrušeni, v Livadici in v Ćupriji p,ičila je ponekod Kemija, iz razpokline pa se je pocedila neka svinčenosiva, zelo gosta tekočina. V Jagod i;i podrl jh potres skoro vbo zidane hiše, celo najtrdnejšo, okrajno sodišče. Sodnik se je tedaj mudil v sodišču in je bd zasut ter ubit. Po-ftkodovaucev je jako mnogo, a tudi ubitih je bilo mnogo ljudij, zlaati oti6k.
* (Ponesrečeni romarji.) Tristo makih romanov, ki so prišli iz Odese v Palestino, hotelo je peš iz Nazareta v Jeruzalem. Pri mestu Hablus zasačil jih je v noči hud mraz in jih je zmrznilo 16, mnogim pa so odmrznite nogo ali roke. D/osto prišlo jih jo čisto otrpneuih v ttarnleh. Turški vojaki preiskujejo okolico, ker se je bati, da je Šo več teh nesrečnežev našlo smrt.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj  12. aprila.   Uradni list prijavlja imenovanje okrajnega sodnika "Wengerja v Gornjem Gradu svetniškim tajnikom pri dežel nem sodišči v Ljubljani.
Dunaj 11. aprila. Cesar vzprejel danes Stambulova v avdijenci, kar vzbuja v diplomatičkih krogih nepopisno senzacijo.
Dunaj 12. aprila. Koburžan in mati njegova princezinja Klementina sta se ob 7. uri zjutraj z brzovlakom južne železnice odpeljala v Italijo, Stambulov in Grekov sta ostala na Dunaji, ter bila danes povabljena na dejeuner pri angleškem poslaniku Pagetu. Nuncij Galnnberti se odpeljal v Budimpešto, da obišče primasa Vaszanja
Dunaj 11. aprila. V Kudryncih umrle doslej štiri osobe za kolero.
Trst 11. aprila. Nocojšnji uradni list pri obsuje dekret, s katerim se je na pod agi § 32. mestnega statuta Tržaškega razpustil občinski svet. Razlogi za razpust niso navedeni. Opoludne dostavil se je županu dotični dekret. Nove volitve so določene na dan 8. maja.
Loriol 11. aprila. Vtem arondiscmeiitu obolelo doslej za kolero 18 osob, umrlo pa 6.
London 12. aprila. V preinogokopu GrdaUvesteru nastala eksplozija, od 300 delavcev spravili doslej na dan 70 osob, mej njimi pet mrličev.
Poslano«
Slavno uredništvo!
V štev. 79 Vašega cenjenega lista z dne 7. aprila t. 1. razglasil se je na moj popravek neki obrazec dopisa dne 4. decembra 1892 od posestni kov ladij-plitvic-prevažanja na Bleškem lezeru v tem smislu, da bi ga bil jaz županstvu na Bledu poslal ali po svojem oskrbniku dal izvršiti
Izrekam tukaj očitno, da Hem od tega pisma zvedel še le po „Slovenskem Narodu", da ga pa jaz nisem poslal, niti poslati naročil, ter da bom z Vašim blagovoljnim dovoljenjem preverjen, da predalov svojega lista re-mici ne boste zapirali, v prihodnjo soboto izhajajoči številki Vašega cenjenega lista celo stvar popolnoma pojasnil.*)
Na Dunaju 10 aprila 1803.
Z odličnim spoštovanjem
Adolf Muhr.
*) Pričakujemo pojasnila g. Muhr-a, kajti, kakor nikomur, tako tudi njciuu v tej rubriki ne branimo opra-vićonja. Opom. uredništva.
Bratje Sokoli!
Vspored:
Jutri dne 13. aprila 1893. leta je običajni
JOUR-FIXE".
Lokal :
Stekleni salon v Ferlinčevi gostilni „Pri Zvezdi".
Petje, tamburanje in prosta zabava.
Začetek: ob ti. uri zvečer.
Prijatelji  „Sokola"  dobro došli!   Vse brate Sokole pa vabiva, da se čim uajmno^obrojne:e udeležb tega večera,  da se utrdi in ukrepi mej nami družabno življenje in pospešuie bratsko občevanje. Na zdar!
Brat A. Milavec in brat Fr. Šifrer
reditelja.
Tujci:
11. itprila.
Pri Malleit MoHchmann, Dr. Flicker, Weiss, Minit*, Rperling, Prieser i Dunaja. — Emptiard iz Budimpešte. — /. -.c.'.i iz Brna.
Pri Slonu: Pr(iwer. Hellerberg, Roth, Gruner, Kohnberger z Dunaja. — LsOfVel iz Velike Kuniže. — VVachtl iz Plzna. — Leder iz Gradca. — Jan 3 a iz Za-groba. — Tomic iz Trebnjega.
Meteorologično poročilo.
Čas upa- L StanJf zovanja barometra
Temperatura
Vetrovi
Nebo
Mo-krina v mm.
?~ 7. zjutraj g-1 2. popol. pj   9. zvečer
738 7 mm. 736'2 mm 73U-7 mm.
0 8° C 13-80C 7-0» C
brez v. jasno si. vzhj jasno si. v/.h, jasno
000 mm
Sreiluja temperatura 7 2 , za 1'8U pod normalom.
doc 12. aprila t. 1
včeraj
. . . gld. 98-86 ... . 98-70 ...     . 117-30
— gld.
danes 99-10 98 80 i 11735 , 97-, 98*-— , 808*70 , ' Ufr85
971 , 5-78 , 59-87«/, gld. — kr.
» m
■ W n
n i»
■ fo m
: g :
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata fanta .....
4°/0 kronska renta   ...     n     97'— —
Akcije narodne banke  .   .     „   988*— — ,
Kreditne akcije    ....     „   355*40 — .
Lordon....... „   12216 — ,
Srebro....... _     —'— — ,
Napol......... 9-70'/t — i
C. kr. cekini..... „      6"77 — ,
Nemške marke     ....     „     5980 — , 4°/0 državne srečke iz 1. 1854   .   250 gld. 148 Državne srečke iz 1. 1864    .   .   100    „ 198
Ogerska zlata renta 4°/0...... 115
Ogerska papirna renta 5°/0..... —
Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 130 Zemlj. obč. avstr. 41/,0/0 zlati zast. listi . 120
Kreditne srečke......100 gld. 201
Hndolfove srečke.....10    „ —
Akcije anglo-avst. banke , . . 200 , 155 Tramway-drmU. velj. 170 gld. a. v. .   .   . 274
Zahvala.
Vsem onim, ki bo mi izkazali svoje sočutje povodom smrti mojo drage soproge
Josipine Košak
in kateri so nepozabni pokojnici žudnjo Čast izkazovali, zlasti gg. Ljubljanskim pevcem za krasue žalostiuke, izrekam svojo t najtoplejšo zahvalo.
V Stranski vasi, dne 11. aprila 1893. (383) Fran Košak.
Jodeii „laiidaiicr", & kočtfjaška l»li;t<-<ona. 3 Je<litoii|»reži»l vozovi v jako dobrem stanu, 2 para It on J,
jeden par petleten, 16Vi pestij visok, drugi par šestleten,  16 pestij visok. (350—3) Rimska cesta štev. 20.
! Mošt!
(382-1)
proizvaja so najbolje, najlaglje in najceueje
z uporabo mojo ziueul (t'ompoHltuiu) ; ista Btano v.a :ioo litrov a fratico poftiljatvijo proti povzetju -i t;-1«I - "7."» lit-, in ju najadra-ve|Ha, oHvežujoča pijača, za katero trpež-nost se jairči 10 let. — Dobiva se le pri
Jos. ftberbacher-ji, Wildon, Štajersko,
Pomoćni uradnik
z dobrimi spričevali ter zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, Idče alaibe v notarski ali odvetniški pisarni, katero službo bi mogel takoj nastopiti. — Pobližje izve se v upravnistvu „Slov. Naroda". (381-1)
Vzprejmc so takoj
(372-2,
spreten vrtnar
pri gražsčini Ribniški.
CJr. glavno ravnatelj sivo avstr. drl. železnic.
IzyocI iz voznega reda
veljavnega od 1. olctolora. 18S2.
Nastopno omenjeni prihajalni in odhajalni časi označeni so v srednjeevropskem časa.
Odhod iz Izubijane (juž. kol).
Ob 0. url 38 min. zjutraj osebni vlak na Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 11. url 55 min. predpoludne osebni vlak na Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfesto, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 21 min. popoludne osebni vlak na Trbiž, Beljak, Celovec, Solnograd, Inomost, Pariz, Lino, Iscbl, Badejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Franeove vare, Prago, Karlove vare, Draždane, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob 7. url IO min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Draždanj, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Eger, Marijinib varov, Plznja, Budejevio, Solnogrnda, Linca, Iscblja, Ljubna, Celovcu, Franzons-feste, Trbiža.
Ob 4. ari 55 min. popoluduu osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfesto, Pontabljs, Tibiža.
Ob 0. uri 27 min. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbua, Beljaka, Celovca, Pontablj«, Trbiža.
Odhod lz Ljubljane (drž. kol).
Ob 7. nri 15 min. zjutraj v Kamnik. „   2.    „   IO    „     popoludne v Kamnik, i,  7.    „  OO   „    zvečer v Kamnik.
Prihod v Ljubljano (drž. kol.)
Ob   0. ari 35 min. zjutraj iz Kamniku. „   11.   „   06   ,,     dopolnilno iz Kamnika. „   6.   „   20   „    zvečer iz Kamnika.
Srednje-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minute naprej. (12—77)
Največje skladišče
raznega semena
n. pr.: nemške. Ntajernke, incarual. turško in travnlftke detelje, raznih vrst |»e.«*-iiejga semena, sploSno znano kot najboljša krmu za sivino; travaaega Nememi za nuIih, mokre, peščene in plinovite travnike; velika izbera no-mena za Malafo, kumare, peter AH j, se-lerljo, Nlatlkl grah, fižol in vse drug" vrste Nemeiia za zelenjavi. ProBeč nmogobrojnega pose ta (151—12)
Peter Lassnik.
le najboljše kakovosti priporoča v veliki izbori in po nizkih cenah
L. Mikusch,
tovarna solnčnikov in dežnikov 33i_5) v Ljubljani,
>I«-!«4l ni 1titev. ir>.
Učenca
ki Je *aaj 15 let star, krepak in marljiv, v sprejme takoj Au<on Obreza, tapetnik v Ljubljani, Selenhurgovo ulico Št. 4. (342 — 6
■K S nSTB *1 "il>*'l« -^»1 Juli«', kakor tudi moHiii ™ ™*^ 4rT1 ekHt i-1ilc t v posameznih kotoh po H kr. ESBpfiBSS  Bta svežo dofila pri II. L. VVeneel-u.
AGGB
2ST a j v e č j a   I z; "b o r a-
vsake vrsto
izprehodnih palic
•v
o
«  •      m^ ■------------- ■------ g* o
S       f kakor tudi »S *
«, 2 finili rezl>arij i% Kesa iu iilctcniii * S
--- ...    ; g
ti
F. Stainpfelu v Ljubljani
£ na  Kosigreenem.  trg'-o. (Toiili&lle)
(370—k2) (Hoi'cvNka .lomuen obrt.)
NB Naj se na znanje vzeti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikako (ilijalko, in prosimo najuljudueje, naj se kupci blagovolijo potruditi direktno do nas samo
Kongresni trg (Tonhallet.
Dražestni uzorci privatnim naročiteljem zastonj in franko.
Enjige z nzorci begate vsebine, kakersuih šo ni bilo, za krojače nutVankovauo.
Jaz no dajem odpusta 2'/, ali 8*/i j'1'1 ",l metru in tudi krojačem nlkaklh daril, kakor ie to godi od strani konkurencije na troske poslednjo roko, nego iiuaui samo ctalr.o in odločeno cene, da zamore vsak privatni narjčitolj dobro in po ceni kupovati. Zatorej prosim, da bi da vnak predložiti samo moje knjige z uzorci. Tudi svarim pred pismi konkurencijo, v kojih so ob o t.i dvojni odpust od cene.
Tkanine za obleke.
IVruvien in rionking za visoko duhovništvo, tkanine, kakor so predpisane za c. kr. uradniške uniforme, tudi za voteranoe, požarne braneč, telovadec, livreje, Hukou za biljard in igralne mize, prevleke za vozove, lod.cn, tudi nepremočljiv, za lovske suknje tkanine, M so dajo prati, potni paldl od gld. 4—14 itd.
Kdor žoli kupovati hvalevredno, pošteno, trpežno, cisto volneno suknenino in ne cenenih cunj, ki komaj toliko stanejo, kot Isnaift plačilo krojaču, obrne naj ne na tvrdko
lan« %%tikar of sky v Brnu
Največja tovarniška zalogu suknene robe v vrednosti 1/3 milijona goldinarjev.
Da predočujem velikost in zmožnost, razkladati mi je, da je v moji roki zje-dinjen največji izvoz Bukna v Evropi, proizvajanje „kumragarna", pripadajoče opreme za krojače in velika knjigoveznica zgolj v lastue svrhe. Da se o vsem navedeu«m prepričate, pozivljem p. n. občinstvo, komur je prilika dtna. da si ogled t velikanske prostore mojo prodajalnioe. v koji posluje 150 ljudij. — Pošilja se lo proti poštnemu povzetja. — Dopisovanje v uetu&keiu, češkem, ogerskem, ;m,I j tkuin, italijaimkaui, iVan-eiiikem iu anglefikeiu jeziku. ^ 188 —17)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina iu tisk „Narodnu Tiskarne11.
985^