Posamezna Številka 1*20 £ Poštnina plafana v gotovini. SlBV. 188. ¥ iWmi v soirolo 3ae 20. ovgusia 1921. Leio XL!X. »SLOVENEC« velja po pošU na vse siranl Jugoslavije In v Ljubljani: za oelo leto naprej . & 240-— za pol leta „ .. „ 120-— za četrt leta „ . . „ 60 — za en inesec „ .. „ 20-— Za Inozemstvo oololetno K 420 -= Sobotna Izdaja: s i a oe.o leto.....K 40 — za Inozemstvo ... ., 55 — i Inserati: Cnostolpna petitvrsta (59 mm široka in 3 mm visoka ali njo prostor) sa enkrat ... po K 6-— poslana Itd. . . po X 9 — Pri več|era naročilu popust. Najmanjši oglas J9/9mm lil5" Izbaja vsak dan izvzemši ponedeljka in iueva po prazniku ob 5. nrl zjutraj. Mesečna prJtoca: Vestnik SKSZ. Uredništvo ja r Kopitarjevi nlloi Stev. S/UL Roaopisl so ne vračajo; nolrankirana pisma se sprejemajo. Dredn. telet. štv. 50. npravn. fitv. 328. Političen list za slovenski narod. Uprava jo v Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št. 319 za oglase, avstr. ln češie 24.797, ogr. 25.511, bosn.-fcero. 7563. Trboveljski in Včerajšnje naše poročilo o trboveljskem škandalu ja vzbudilo v javnosti senzacijo. Pošteni ljudje se prijemajo za glavo in vprašujejo, kako je trboveljski škandal sploh mogoč. To je na dvojen način mogoče: ali jc naša uprava nesposobna spoznati bistvo in pomen takih zadev, ali pa se Trboveljski premogokopni družbi posreči, to upravo v svoje namene zlorabljati. Prvo ni mogoče, ker so člani omenjene preiskovalne komisije v polni meri kot strokovnjaki in možje storili svojo dolžnost in pismeno podali vladi svoje z dokazi podprto mnenje in navodilo, kaj se mora zgoditi. Te ne zadene nikak očitek; za svoje pošteno delo in trud so prejeli v zahvalo zasmeh in ponižanje pred Trboveljsko družbo, ker se je njih izvid enostavno zavrgel in potlačil. Torej je mogoča le druga trditev, da se je posrečilo Trboveljski premogokopni družbi našo upravo v svoje namene zlorabiti. Po uničevalnem izvidu komisije se je obrnila Trboveljska premogokopna družba na gospoda dr. Antula v Belgradu, ki na-čeluje v ministrstvu za gozde in rudnike. Ta gospod je baje sam židovskega poko-lenja in z gosp. Bela Mascom od Trboveljske sta si bila s posredovanjem g. M. Pir-nata kmalu dobra prijatelja. Izvid omenjene komisije je bil uničevalen za Trbovelj-fsko družbo; treba ga je bilo uničiti. S pomočjo dr. Antule se je sestavila p o p o 1 -nomanatihem neka superkomisija, ki se je takorekoč skrivaj podala v Slovenijo ter v dveh dneh pregledala vse trboveljske rudnike ter baje dognala, da je izvid iprve komisije popolnoma nestvaren in po-grešen. Človek bi mislil, da je ta Antulova komisija nastopila z odprtim vizirjem in naznanila svoj prihod prizadetim oblastem v Ljubljani; dalje da je članom prve komisije dokazala njih zmote ali pogreške. Kaj še; tega dr. Antuli ni treba! On je naravnost drugi superkomisiji povedal, kak izvid je hotel imeti, in gospodje, ki prej niso nikdar videli Slovenije, še manj pa trboveljske rudnike in knjige in računovodstvo Trboveljske premogokopne družbe, so v dveh dneh spoznali za pravilno, kar je želel Bela Maso. Ko je ta nova komisija skrivaj opravila svoje delo, je dr. Antula ka-siral izvid prve komisije ter ministru za rudnike in gozde predlagal povišanje cen premogu Trboveljske družbe. To se je zgodilo že meseca aprila tega leta; gospod minister si pa tedaj še ni upal podpisati tega in čakal, da je šla skupščina na počitnice, ker vedel jc, da ga zadene gotovo ostra interpelacija in vihar ogorčenja nepristranskih poslancev. Ko sc je pa politična arena izpraznila, je pomočil pero in dal podpis na odlok, katerega si prej cele tri mesece ni upal podpisati, boječ se jav» nosti. Ta stvar dela vso čast voditeljem Trboveljske premogokopne družbe, katerim sc je na ta način posrečilo, izpodbiti izvid prve komisije in osmešiti vse člane, ki so se trudili skoro dva meseca, da enkrat pošteno razjasnijo položaj pri Trboveljski premogokopni družbi. Ti gospodje so danes kakor takrat vsi prepričani, da je njih izvid pravilen in korekten; nihče ni niti poskusil dokazati jim kako zmoto ali po-tlrešek. Proti vsem običajem in proti vsem principom zdrave uprave se uradno mnenje strokovnih in poučenih državnih organov enostavno zavrže, ker ni všečno gospodi Trboveljske premogokopne družbe. Na drugi strani se pa najdejo v ministrstvih uradniki, ki kaj takega v prid tujcem izpeljejo in delo uglednih državnih organov smešijo. Na ta način bo naša uprava gospodarsko popolnoma propadla; vsak nepristranski uradnik bo videl, da ga objektivno delo le smeši in ponižuje pred metodami, katerih se on kot mož in strokovnjak ne more posluževati. Mi pa zahtevamo od naše i?"--«-1' da posveti v ta najnovejši trboveli lal; če nam mislijo tako gospodar n je dolžnost skrbeti za to, da se f iove in pokaže naj se tudi može, .tiejo državi in državljanom neizmerno s tem, da podpirajo tuje družbe v takih stremljenjih, ki so nam in državi — gmotno in mo-ralično na kvar. Trboveljska družba naj naleti enkrat na močno roko, ki ji da to, kar ji gre, odreče pa vse, kar ji ne pritiče; predvsem jo pa nauči spoštovanja zakonov in uredb, ki sicer veljajo za vsa domača podjetja, za tuja, kapitalistična pa, kakor kaže ta slučaj, nimajo veljave. Tudi Trboveljska družba ne stoji nad zakoni; predolgo nas je že krvavo izžemala in zasmehovala; ako se tu v kratkem ne naredi red, izgubimo zadnje zaupanje v našo upravo, ki sc briga sicer za vsako politično malenkost, za gospodarske zadeve največjega pomena sc pa ne ne potrudi popolnoma nič. Bolezen kralja Aleksandra. Belgrad, 18. avgusta. (Presbiro.] Tekom včerajšnjega dne se stanje bolezni kralja Aleksandra ni poslabšalo niti zbolj-šalo. Belgrad, 19. avg. Presbiro poroča iz Pariza: Včerajšnji buletin o stanju kralja Aleksandra: »Stanje kralja sc ni izpreme-nilo. Temperatura je znašala davi 38, puls 110. Neobhodno je potrebno, da ostane bolnik še nekaj časa v postelji. Prof. dr. Bernard, prof. dr. Pambellao, dr. Per-riand.« Izpraznitev Garanje. Zagreb. 18. avgusta. ..Jutarnji list se danes bavi z vprašanjem evakuacije Bara-nje in zaključuje, da je naša zunanja politika dve leti in pol stala vedno na stališču, da je treba dogovore vršiti točno. Pri tem se opaža zanimiv moment, da angleška komisija vedno izgublja ravnotežje objektivnega opazovalca in da nastopa proti nam in našim interesom. Zdi se, da vodiio Angieži to politiko radi pečujskili premogovnikov, ker bi jih mogli dobiti popolnoma v svoje roke, ako bi pripadli pod Madžarsko. Angleži se trudijo, da bi Baranja pripadla pod Madžarsko samo za to, ker spada Madžarska pod njihovo gospodarsko interesno sfero. Pečuh, 19. avgusta. Po naredbi vlade se je davi ob dveh pričelo izpraznjevanje Pečuha in Baranje, ki se bo končalo jutri zvečer. Veliki župan se poda jutri ob 20. z vsemi svojimi uradniki v Dardu. Naše čete bodo zapustile evakuacijsko področje v ponedeljek pod nadzorstvom ententne komisije. Prebivalstvo je silno razburjeno. Do pet tisoč oseb je zaprosilo našo vlado za dovoljenje, da bi se smelo naseliti v naši državi. Vlada je ukrenila vse potrebno za naselitev. Izmed pečuških rudarjev jih ostane na delu še kakih tisoč, tri tisoč pa se jih bo s posebnim vlakom odpeljalo v Jugoslavijo. Budimpešta, 19. avgusta. Mažarski dopisni urad poroča iz Kapošvara: Feld-maršallajtnant Socs je sprejel danes po angleškem polkovniku v Pečuhu poročilo, da se je izpraznitev evakuacijskega ozemlja po srbskih četah že pričela. Prvi dan vojaških operacij bo 20. avgust. Mažarske čete ne smejo prekoračiti demarkacijske črte pred polnočjo od 20. na 21. avgusta. Vendar pa sme odposlali mažarska vlada že 20. opoldne 50 mož pod vodstvom ene-g ačastnika v Bnjo. Teh 50 mož je namenjenih za stražo tamošnjih vodnih naprav. Mažarski upravni uradniki so danes prevzeli upravo po srbskem vladnem komisarju. Glede razpoloženja prebivalstva v Pečuhu prihajajo pomirljive vesti. General Socs je pismeno naprosil ententne misije v Pečuhu, naj razorožijo teroristične tolpe, katere vodi neki Kainrad. Te tolpe je preteklo noč deloma razorožila že srbska posadka pod poveljstvom polkovnika Geor-gijeviča. Ukrenilo se je vse potrebno, da se ne bodo vršile eventuelne politične demonstracije ali obhodi. Pogrebni ceremonija!. Belgrad, 19. avgusta. Naknadno k včeraj objavljenemu razporedu pogreba Njeg. Veličanstva kralja Petra se opozarja, da morajo vse osebe, ki po tem razporedu prisostvujejo opelu v saborski cerkvi dne 22. t, m, zjutraj ob 7.30, priti ali v fraku s cilindrom, belo kravato, črnimi gumbi na prsih in belimi rokavicami, ali pa v narodni noši. Ostali, ki se udeležijo le sprevoda, naj pridejo v črni obleki ali narodni noši. Zagreb, 18. avgusta. Člani vladarske hiše, princezinja Jelena s sinom in princ Arzen ter Pavle so se danes dopoldne peljali skozi Zagreb. Na kolodvoru sta jih pričakovala namestnik Demetrovič in policijski šef dr. Šaban. Cehi pri pogrebu. Belgrad, 18. avgusta. (Presbiro.) Na pogrebu kralja Petra bodo zastopali predsednika češkoslovaške republike in češko-slov, vlade drž. kane. dr. Kari Šamal, min. nar, obrane Tusar, zastopniki obeh zbornic, češkoslovaški poslanik v Belgradu Kaiina, deputacija mesta Prage, zastopniki jugoslovanskega polka, zastopniki češkoslovaškega sokolstva in zastopniki češkoslovaškega tiska. Posebni vlak, s katerim se pripelje okoli 60 oseb, dospe v Belgrad v nedeljo dopoldne. žalna seja zagrebške akademije znanosti. Zagreb, 19. avgusta. Danes dopoldne je imela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti žalno sejo, na kateri je govoril vseučiliščni profesor dr. Tome Mare-čič, ki jc v svojem govoru poudarjal zasluge rajnega kralja za jugoslovenstvo. Seja se je končala s klicem: »Slava kralju!' Nato je bila odposlana kabinetni pisarni sožalna brzojavka. Tudi Hrvatska Matica je imela včeraj žalno sejo, kateri je predsedoval dr. Dragutin Domianič. Na tej seji se je sklenilo poslati dvorni pisarni sožalne brzojavke. Član Matice Živko Bertič pa ho zastopal Matico pri pogrebu. žalovanje na Grškem. Atene, 18. avgusta. Ko se jc zvedelo za smrt kralja Petra I„ je odšel zunanji minister Baltazi takoj v poslaništvo kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da izrazi v imenu grške vlade sožalje. Vlada je o smrti takoj obvestila kralja Konstantina, ki se nahaja na fronti, ter odredila tridnevno žalovanje. Na ministrstvih in ostalih državnih poslopjih so zastave spuščene na pol droga. Grška delegacija, ki bo zastopala grško vlado pri pogrebu kralja Pe-itra, še ni določena, Francosko časopisje o kralju Petru. Pariz, 18. avg. Francosko časopisje izraža enodušno svoje globoko spoštovanje spominu kralja Petra ter se globoko klanja pred njegovim grobom. Listi naglašajo napram velikemu pokojniku svoj dolg in zahvalo ter poudarjajo, da je dobil prvo vojno izobrazbo v Franciji, napram kateri je skozi vse življenje občutil najprisrčnejše prijateljstvo in za katero se je leta 1870. boril ter dobil /.a to priznanje častne legije. Za lem poudarjajo veliko nalogo, ki jo je imel. njegovo junaštvo, umik preko Albanije ter konec njegovega trpljenja po sijajni srbski zmagi, ki je ustvarila ujedinjenje vsega naroda. Figaro piše: Nihče v Franciji ni pozabil junaškega značaja kralja Petra, ki je podal toliko dokazov o svojem junašvu, ki ga je mogla potreti samo starost. — Lliomme Libre piše: Francija bo ohranila večen spomin na zvestega zaveznika, ki se je na čeiu hrabre srbske vojske tako junaško uprl nemškemu navalu. /-Journal piše: Najpriprostejšemu in najiskrenejše- mu človeku je bila dodeljena glavna naloga, da izpolni delo svojega velikega deda Karagjorgjeviča. Kralj Peter se je boril poleg Francije ter je ustvaril vez posebne zahvale, ki veže Francijo s tem velikim starcem. Prva čestitka novemu kralju. Belgrad, 19. avgusta. Bolgarski kralj Boris je prvi čestital kralju Aleksandru k njegovemu zasedenju prestola. Dr. R. Kitajski ?M. Neopaženo in nevidno se vtihotapi bolezen v človeški organizem. Z največjo slastjo se povžijc kozarec vode s pogubo-nosnim bacilom. Ne vidiš ga. Moderni ljudje napravijo na vodnjaku napis: Voda ni pitna. Zato pa vzamemo »moderni« ljudje vse polno druge hrane telesne in duševne brez kritike in pomisleka. To velja i za socialni organizem države, kjer sprejema »suvereno« ljudstvo brez kritike in spoznavanja ukaze absolutistov tako kakor so, brez preudarka, kakšne posledice imajo. Dolžni smo napraviti analizo. Uradni list št. 85 iz I. 1921 razglaša urbi et orbi novo uredbo o izseljevanju, podpisano od ministra za socialno politiko dr. Kukovca. Ako se prečitajo le določbe, človek ne ve, ali jih je kompiliral minister policije ali oni za socialno politiko. Kakor zona nas spreleti pri čitanju teh določil ministra Bacha, in treba je posebej ugotoviti stoletje, v katerem je ta uredba izšla. »Za izseljenika se smatra oni državljan kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se seli v prekomorske dežele zaradi zaslužka ter potuje v tretjem ali temu vslreznem razredu ali podpa-lubju, ki se seli k svojim sorodnikom, kateri so sc prej izselili ob istih pogojih, ali ki ga smatrajo naša oblastva za izseljenika«, tako pravi uredba. Z eno besedo so torej to jugoslovanski reveži, ki iščejo sreče preko morja široke ceste, se vozijo v tretjem razredu, da vsled brezposelnosti doma poskusijo z dolarji rešiti dom iz dolgov in deco gladu. Nato pridejo pogoji za izslavljenje (po uradnem jeziku se še vedno »izdaja«) polnega lista. Da se zadosti vojaški in davčni dolžnosti, je samo ob sebi umljivo. Toda zakaj samo predpis za one, ki gredo za zaslužkom in potujejo v tretjem razredu? Sedaj pa pride »maršruta« za one, ki nimajo drugega kot nebo nad sabo in up preko voda, kateremu sosed posodi ali sorodnik pošlje denar, da gre »tja«, kjer sla, kakor jc Cankar povedal, dve tretjini domovine. Uredba določa: »S prodajo vozovnic tretjega razreda ali podpalubja za parnike se sme baviti le parobrodno podjetje in samo, če ga je za to pooblastil minister za socialno politiko. Inozemska parobrodna podjetja, ki dobijo takšno pooblastitev, morajo plačati državi letno pristojbino 100.000 dinarjev ali 400.000 K. Po § 15 pa mora vsako luje ali domače podjetje položiti pri Narodni banki 500.000 dinarjev ali 2,000.000 K. Po domače rečeno, nobena parobrodna družba sc ne bo ojunačila, prepeljati kakšnega izseljenca. Polni listi veljajo (§ 8) izključno za pot iz domače luke v luko dežele, kamor se seli, ter sme dopolovati v našo državo izključno s potnim listom, veljavnim iz luke one države, ki jo zapušča, za pot v domače luke. Potovanje preko inozemskih (tujih) luk je prepovedano. Z drugimi besedami, samo s parobro-doin, ki založi kavcije 2,000.000 K, kakor-šnih menda ne bo, se bo lahko vozil oni, ki gre za zaslužkom. Zato pa mora oni brodar še plačali pristojbino za vsako vozovnico tretjega razreda, tako da sc po tej uredbi, lahko r. gotovostjo rečemo, niti eden človek ne bo mogel izselili in iti za zaslužkom. In to naj imenujemo socialno politiko! Pač pa oni, ki si uredi premoženjske razmere z 10 % konkurzno kvoto, lahko poltijc s svojo soprogo v drugem razredu ali defravdanl uživat s\oj zaslužek . Socialna politika glede izseljevanja pa<5 nosi drugo srce in lice. Takšne metode, prepoved izseljevanja, umetna povzdiga rojstev z zgodnim zakonom itd., spadajo v zastarel inventar nierkantilističnc dobe (Colbert v 17. stoletju itd.) Že davno so mali ljudje spoznali, da je treba ustvariti produkcijske pogoje, dati kruha, doma odpravljati brezposelnost, dati osebne in politične svobode, ne pa policaje, rešiti agrarno reformo v korist nemaničev itd. itd., potem pa ni treba go-rostasnih predpisov o izseljencih tretjega razreda. Mentaliteta demokratov se vidi iz predležeče uredbe in je strašna v svojih posledicah za ljudstvo, ki tvori državo. Zopet vpostavljen promet. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja, da je bil včeraj z vlaki 507, 503 in 518 zopet vzpostavljen redni promet med postajami Rajhenburg in Krško-Vi-dem. Ovire so odstranili. Tovori za to in preko te proge se zopet sprejemajo. Kriza v fašizmu. Berlin, 19, avgusta. »Vossische Zei-tung« poroča iz Rima, da je vodja fašistov-skih zvez Mussolini podal demisijo in izjavil, da je njegova demisija nepreklicna, ker so fašisti nekaterih provinc odklonili se ravnati po miru, ki so ga pred kratkim s posredovanje Mussolinija podpisali fašisti in socialisti. S tem je izbruhnila dolgo pričakovana kriza v fašizmu. Vprašanje Tihega oceana. London, 19. avg. Ministrski predsednik Lloyd George je izjavil v včerajšnjem govoru v spodnji zbornici, da so pri vprašanju Tihega oceana najbolj zainteresirane Zedinjene države, Japonska in Anglija. (Poslanci vzklikajo: »In Kitajska!«). Lloyd George odgovori: »Seveda tudi Kitajska«, in nadaljuje: »Te štiri države so zainteresirane na tem, da se doseže sporazum v vprašanju Tihega oceana. Najbolj gotova pot, ki bi pripomogla razorožitveni konferenci do uspeha, bi bil sporazum v vprašanju Tihega oceana. Angleška država ne želi ničesar bolj odkritosrčno, kakor ostati v dosedanjih prijateljskih odnošajih napram Zedinjenim državam in storiti vse mogoče korake, da se odstranijo vse zapreke, ki bi hotele ovirati to prijateljstvo. Kolera v Rusiji se širi. Lvov, 19. avgusta, jlzv.) Tudi v po Poljakih okupirani Volhiniji se je pojavila kolera, ki je zdaj razširjena ob celi meji poljske države. Sovjetski tisk javlja uradno, da so po koleri okužene še gubernije: Soltava, Kijev, Volhinija, Podolija, Smo-lensk in Tver, tako da ta čas kolera vlada že v 24 gubernijah. I lovci George o konferenci dominionov. London, 18, avgusta. V poslanski zbornici je podal Lloyd George poročilo o državni konferenci, katere so se udeležili ministrski predsedniki vseh dominionov in zastopniki Indije, Lloyd George je izjavil, da je prostovoljno sodelovanje, ki so ga ponudili različni dominioni med vojno via- ZlelomešfiiKii vceO. o. Fr. s Cizej. (Piše dr, K. V.) Prekrasna šaleška dolina obhaja prihodnjo nedeljo dne 21. t. m, v Šmartnu pri Velenju izredno lepo svečanost. Zeleni griček z župnijsko cerkvico sv. Martina bode zbral velikanske množice ljudi od blizu in daleč; iz cele Šaleške, Savinjske, Mislinj-ske doline bodo prišli prijatelji, znanci in častilci sivolasega častitljivega mpža, da se z domačimi župljani, ki so nad vse vdani svojemu dušnemu pastirju, zahvalijo Vsemogočnemu za veliko milost, ki jo je i/kazal zlatomašniku veleč. g. Fr. Cizeju. Smelo trdimo, da se ne veselijo samo župljani in prebivalci bližnjih dekanij tega slavja, da ne pošiljajo iskrene pozdrave in častitke le zlatomašnikovi sobratje, častita duhovščina, temveč nebroj prijateljev in znancev v širni Sloveniji se spominja te dni moža, ki je užival in uživa pri vseh ljudeh brez razlike strank, brez razlike stanov največje spoštovanje, katerega častijo povsod, ga ljubijo kakor svojega najboljšega prijatelja in ga čislajo kakor svojega očeta in vsestranskega svetovalca. Domači župljani se pa čutijo nad vse srečne, da zamorejo pri tej redki slovesnosti izkazati svojemu dušnemu pastirju svojo globoko vdanost in odkrito hvaležnost radi velikih zaslug, katere si je g. zlatomašnik pridobil s svojim neumornim in požrtvovalnim delom v župniji, kakor tudi v občini velenjski. Zlatomašnik zasluži, da mu postavimo trajen spomin, Farani in občani so ga že zdavno počastili z največjo častjo, ki jo di materinske zemlje, dokazalo, da britanska država ni le stvor fantazije, temveč dejanska resnica. Srečni smo, da moremo računati na sodelovanje zastopnikov svojih dominionov pri izvedbi državnih zakonov. Lloyd George je nato pojasnil različna vprašanja zunanje in britanske državne politike, s katerimi se je bavila državna konferenca. Glede angleško-jnponske zveze je izjavil Lloyd George, da ni naperjena zoper nikogar, gotovo pa ne zoper Zedinjene države. Anglija hoče živeti z Zedinjenimi državami v istem soglasju kakor z vsemi drugimi državami. Sicer pa bi bilo Angležu težko smatrati Američana za inozemca. Same dobrote. Vipavsko, 17. avgusta. Naše kmete na Vipavskem je posebno hudo zadela naredba, da sme ostati neobdavčenega samo 1 hI vina na osebo in za eno leto, od vsega drugega vina pa mora ubogi vinogradnik plačati — hočeš, nočeš, moraš — 15 lir pri 1 hI. Tu nihče ne vpraša, ali ti bo dotično vino ostalo v kleti, ali te je pridelovanje več stalo kot je vino vredno, ali je dovolj 1 hI vina na osebo. Ne — država potrebuje denarja in ko si že plačal davek od zemlje, plačaj še od tistega pridelka, ki ga sam zaužiješ, ali ti vsled razmer ostane neporabljen v kleti. Naj bi država kje drugje poiskala dohodkov, naj bi znižala število uradnikov, naj bi omejila luksus, ki se širi povsod med njenimi bogataši in oficirstvom, ki se vozi kot v zasmeh po naši deželi, kot prav pravi »Goriška Straža« v zadnji številki. Že itak komaj dihamo pod novimi davki, zato ne bomo nikoli pozabili besed nekega ministra v rimski zbornici: »Edino v'novih pokrajinah bi se še dalo naložiti kaj davkov.« Iz teh besed jasno razvidimo, na kakšen način se bližamo boljšim časom. Na ta način bodo našega človeka gospodarsko uničili, kako naj se potem še vzdrži narodno? Pridelovanje vina je vsak dan dražje, konkurenca laških vin vedno hujša, izvoza ni, danes pa še ta davek na — nič. Same dobrote. Naši ljudje ne vzdihujejo zaman: »Rapallo, Rapallo, kam si nas pripeljalo?« Druga posebna dobrota se še vedno kaže v posebnem načinu postopanja naših orožnikov, ki delajo z nami kot s kakimi oboroženimi mohamedanskimi uporniki v Tripolisu. Zadnji slučaj so Goče pri Vipavi. Fantje so se stepli gredoč s košnje domov. Dva fanta z Goč sta bila poleg, a se pretepa nista udeležila. Vendar so prišli orožniki zvečer in so ju hoteli aretirati. Ljudje so dejali, naj pridejo čez dan ponje, da ju v nočni temi ne bodo pretepali. (Našemu ljudstvu so metode naših orožnikoy že dobro znane.) Res so prišli zjutraj, toda kaj se je zgodilo. Suvali so jih s puškinimi kopiti. Ljudstvo se je ogorčeno uprlo proti temu in orožniki so morali s streljanjem zbežati. Kaj se je potem zgodilo, vemo že iz podobnih slučajev. Vršilo se je obleganje vasi, mnoge aretacije, menda je zaprtih do 25 oseb, ki se jim v zaporih ne godi bogve-kako dobro, to lahko sami izprevidimo. In če bodo morda vsaj malo hitreje zaslišani kot predniki v podobnih slučajih, se morajo zahvaliti le našim poslancem, ki so z uspehom intervenirali za takojšnjo zaslišbo in izpustitev zaprtih ljudi, ker je med njimi brez števila nedolžnih. Dobrot bi lahko našteli še in še, a bodi za enkrat dovolj ! more dati občina, z imenovanjem častnega občana velenjskega. Ta čast pomenja mnogo več, kakor razni križci in odlikovanja, zakaj jasno priča, da je deloval za ljudstvo, da je branil vsepovsod v zastopih težnje trpečih, ki iščejo zaslombe in podpore. Zato storimo tudi mi le svojo dolžnost, če se spominjamo v javnosti njegovega delovanja. G. zlatomašnik se je rodil 24. januarja 1. 1846. na Gomilskem v Savinjski dolini. Obiskoval je gimnazijo v Celju; bil odličen dijak, njegova spričevala, po večini z odliko, pričajo o izredni nadarjenosti in temeljitih vsestranskih študijah. Posvečen je bil po dovršenih bogoslovnih študijah v Mariboru 20. julija leta 1871. Nameščen je bil zaporedoma: od 20, avgusta 1872 do 14. februarja 1878 kot drugi kaplan v Skalah, od 15. februarja 1878 do 20. januarja 1881 v Št. Pavlu pri Preboldu, od 21. januarja 1881 do 30. aprila 1881 ravnotam kot provizor in do 28. februarja 1882 zopet kot kaplan; 1. marca 1882 je prišel za kaplana na Sladko goro, kjer je ostal do 17. maja 1887. Prvi kaplan na Laškem je bil od 18. maja 1887 do 31. maja 1888. Tedaj se ga je lotila huda bolezen, zbolel je na legarju in je živel, dokler ni okreval, v Celju od 1. junija 1888 do 14. septembra 1889 pri očetih kapucinihj 15. septembra 1889 je postal provizor v Jurkloštru in župnik v Jurkloštru 1. januar. 1891, kjer jc ostal do 4. marca 1893. Od 5. marca 1893 jc župnik pri Sv, Martinu pri Velenju in je bil med tem časom od 3. avgusta do 30. novembra 1908 dekanijski administrator. To so suhoparne številke službovanja PoISIScto novice. + Prisega kralja Aleksandra. Predsednik narodne skupščine dr. Ribar je včeraj dospel v Belgrad. Tudi mnogi drugi poslanci so prišli v prestolnico. Zdi se, da se je opustila misel, da bi kralj Aleksander prisegel na ustavo pred posebno delegacijo narodne skupščine v Parizu. Kralj bo prisegel, kadar bo ozdravel in prišel v Belgrad. Dotlej pa bo ministrski svet po ustavi vršil kraljevsko oblast. + Dohod ministrov v Belgrad. Belgrad, 18. avgusta. Danes popoldne sta na brzojavni poziv odpotovala iz Sarajeva v Belgrad muslimanska ministra dr. Meh-ined Spaho, minister za trgovino in industrijo, in dr. Hamzija Karamehmedovič, minister za narodno zdravje. Sedaj se v Belgradu zbrani vsi ministri, razen ministra za konstituanto dr. Marka Trifkoviča, ki se nahaja v kopališču v Nemčiji. Njegov prihod se pričakuje tekom jutrišnjega dne. Muslimanska ministra ter ostali ministri, ki še niso položili prisege zvestobe novemu kralju, bodo zapriseženi na eni izmed prvih sej ministrskega sveta. + Stojan Protic v Zagrebu. »Jutarnji list;: javlja, da je včeraj iz Rogaške Slatine prišel v Zagreb bivši ministrski predsednik Stojan Protič. Včeraj je konferiral z več osebnostmi in odpotuje danes na Plitvička jezera, odkoder se bo vrnil jutri in takoj nadaljeval pot v Belgrad. + Izpraznitev Baranje. Po vesteh iz Pariza je konferenca veleposlanikov sklenila, da pozove belgrajsko vlado, naj takoj izprazni zasedeno ozemlje Madžarske po odredbah trianonske mirovne pogodbe. + Sodba uglednega francoskega lista o naši ustavi. Dr. Mitkovitch objavlja v »Journal des Debats« 17. avgusta 1.1. daljši članek o ustavi kraljevine SHS. Člankar je očividno prijatelj radikalno-demo-kratske koalicije, smatra ustavo za zadosti dobro, da zasigura obstoj in nadaljnji razvoj države in meni, da smemo z njo vsaj za enkrat biti zadovoljni. Kljub temu pa ne prikriva njenih slabih strani, o katerih pravi doslovno: :,V celoti je ta ustava menj demokratična nego sta bili prejšnji ustavi srbskega kraljestva iz leta 1889. in 1903. Prerogative krone so preširoke, centralizem je preveč izražen, svoboda tiska omejena, kontrola parlamenta nad vlado nezadostna, odgovornost ministrov iluzorična.« Člankar tudi izrečno naglasa, da s to ustavo Hrvati in Slovenci nikakor niso zadovoljni in da se je pri ustvarjanju te ustave jasno videlo, da manjka naši državi državnikov s širokim pogledom. Med vlado in ljudstvom ne vlada nobeno medsebojno zaupanje, ker so vladni možje sami navadili ljudstvo, da ne čuti spoštovanja do postave Dr. Mitkovitch, ki ne pozablja omeniti, da se je ustava sklenila samo s 18 glasovi večine, katerih bi vlada ne bila dobila, da ni plačala muslimanom 300 milijonov dinarjev, opominja vlado, naj ostavi režim nepotizma in protekcio-nizma, ki je že stari Srbiji prinesel toliko škode. Sodba člankarja je temveč vredna, ker sicer ni nasproten sedanji večini in se tolaži z bližnjo bodočnostjo, ki prinese po njegovem mnenju pametno evolucijo v smislu ljudskih žeij in potreb. — Kakor se vidi, se v inozemstvu ustava radikal-demokratske stanke presoja veliko bolj trezno in kritično nego bi to naivnim ljudem radi natvezli demokratski listi. zlavomašnikovega. Živo sliko njegovega življenja si zasnujemo, če se zamislimo globlje v človeško življenje in preudarimo, kako obsežna je doba 50 let, koliko veselja pa tudi gorja, koliko skrbi in bridkosti doživi človek v preteku pol stoletja, zlasti če zavzema tako odgovorno mesto dušnega pastirstva in se peča ne le z delom za cerkev, ampak tudi z javnimi zadevami v prid in blagor svojega ljudstva. Vsi prijatelji in znanci vidimo v zlatomašniku, ki opravlja župnijo že skoro 30 let, le najlepše čednosti, ki ga povzdigujejo in slavijo. Častimo ga kot vzornega duhovnika, ki je kot dušni pastir storil svojo dolžnost v slavo Bogu in cerkvi, Spoštujemo ga kot vzor moža, ki je imel vedno dobro srce za trpeče ljudstvo. Ubožci ga' priznavajo za velikega dobrotnika, ki je imel vedno odprte roke, da bi olajšal njih bedo. Občudujemo ga kot moža velikega in trdnega značaja, ki je bil vedno dosleden svojim načelom in neupogljiv, čc je šlo za pravice slov. naroda in če se je bilo treba boriti za pravice slov. jezika. Svojim prijateljem in znancem je bil vedno odkritosrčen, zato priljubljen povsod. Vsaka vesela družba ga je imela rada v svoji sredini, zakaj on je s svojo pri-kupljivostjo vsikdar povečal veselje in družabno življenje. Ni nam treba še vsestranski popisovati njegovega javnega delovanja v Šaleški dolini, ker vemo, da je bil zlatomašnik, odkar je prišel v svojo župnijo, vedno v ospredju, naj si bode v okrajnem zastopu ali v občini. Brez njegovega modrega na-1 sveta sc ni v teh zastopih v teku 30 let +, Podle insinuacije. V času, ko je vsled kraljeve smrti in odsotnosti novega kralja politični položaj v naši državi tak, da se je treba skrbno ogibati vsakršnim notranjim težavam — kakor je to dobro poudaril tudi »Obzor' — se demokratsko časopisje ne pomišlja, da hujska dalje proti slovenski in hrvatski ljudski stranki in jo dolži zveze s sovražniki naše države v inozemstvu. Te dni se je vršil v Gradcu nekak mednarodni katoliški kongres, za katerega jugoslovanski katoliški krogi niso izvedeli preje nego se je vršil in o katerem smo prinesli dve kratki notici, povzeti iz inozemskega časopisja. Sicer pa se tega shoda ni udeležil noben jugoslovanski katoliški politik ali kulturni delavec, kateri bi imel kakšen mandat ali pravico kogarkoli zastopati. Dokler se mentaliteta tistih avstrijskih krogov, ki so ta shod aranžirali, korenito ne izpremeni, nimajo Jugoslovanski katoličani sploh nobenega povoda se takih akcij udeleževati. Dasi je to moralo biti vsakemu poštenemu človeku a priori jasno, se »Riječ« od 19. t. m. ne sramuje klevetati »klerikalno« časo-zicijo kakor da je z graškim mednarodnim kat. shodom v zvezi, čeprav ne navaja niti enega dokaza. Pač pa citira neki članek »Reichspošte ;, katere mi že pol leta nismo videli, ker je v naši državi prepovedana. Čudno ,da demokratska uredništva dobivajo list, katerega je prepovedano ne samo čitati, nego sploh sprejemati in hraniti. Sicer pa nas to veliko ne zanima, pribiti se pa mora način take politične borbe, kakor si jo dovoljujejo listi »državotvorne« stranke ob smrtnem odru kralja, menda v svrho »konsolidacije« države. + Slaba vest samostojnežev. Poslanec Kušar je na Št. Vidskem »taboru« samostojnežev zagovarjal »klub samostojnih seljaka«, da nima nič krivde na tem, da je vlada kupila mohamedance na račun davkoplačevalcev za 1,200,000.000 kron, ker da so samostojneži vstopili v vlado, ko je bila ta kupčija že sklenjena! Kako naivno! Samostojneži so se za vstop v vlado pogajali isto asno kakor mohame-danci in bi morali vstop v tako vlado odkloniti. Nasprotno! Vlada ni kupila samo muslimanov, ampak tudi samostojneže. —1 Zakaj ni povedal g. Kušar, koliko in kaj da so dobili pri tej kupčiji? -f Lažeš kakor »Kmetijski list«, bodo ljudje kmalu začeli očitati notoričnim lažnivcem. Ni je namreč številke »Kmetijskega lista«, v kateri ne bi bilo kake laži in farbanja. Zadnja številka je objavila celo laž, da je dr. Korošec podpisal davke, ki nam jih nalaga sedanja vlada, da je on svoj čas naročil v Ameriki slab fižol. Samostojneže opozorimo, da vzamejo v roke »Uradni list« j. dne 2. avgusta 1921, prelistajo začasni zakon o proračunskih dvanafstinah in pogledajo na podpise ministrov, med katerih imeni se bliščita dr. Kukovec in Pucelj. -f- Zopet prepovedani listi! Ministrstvo za notranje stvari je s sklepom od 14. avgusta t. 1. prepovedala v naši državi razširjanje listov »Tribuna Sanatulul« in lista »A Nap«, ki izhaja v Temešvaru, ker pi« šeta proti interesom naše države, + Silno poceni reklamo za čisto Italijanske namene v Albaniji si je privoščil »II Piccolo della Sera«. Priobčil je intervju z nekim »znanim in vplivnim Albancem«, čigar ime seveda previdno zamolči, ki ae pa koncem intervjuva pokaže kot sila slab Albanec, zato pa kot temnavdušenejši skoro ničesar ukrepalo. Poslušali so povsod radi njegove modre nasvete, ker so poznali njegovo nesebično delo za splošni blagor. Bil je po pravici v Šaleški dolini politični vodja Slovenske ljudske stranke, oziroma Slov. kmečke zveze. Za stranko je mnogo žrtvoval materielno in z lastnim delom, V zadregi smo, ali naj višje cenimo zla-tomašnikovo spretno gospodarstvo ali njegovo postrežljivost in neizmerno gostoljubnost, Zlasti je znan zlatomašnik daleč na okrog kot izvrsten sadjerejec in kot izbo-ren kletar, kar je posebno povzdignilo njegovo gospodarstvo. Živinoreja je donašala glavni dohodek za kritje raznih stroškov. Če prideš v župnišče v Šmartnu, se ti dozdeva, da si prišel med ljudi, kakor ti jih slika v živih podobah starodavna bajka. Zlatomašnik in njegova sestra Pepca živita kakor Filemon in Bavcis: Molita Boga, delata vedno lepo sporazumno, stara Pepca lepo streže bolehnemu zlatomašniku, največja sreča vlada med njima. V nedeljo, ko bode pel veleč, zlatomašnik zlato mašo, se bode z njim zahvalilo Vsemogočnemu Bogu tisoče in tisoče vernikov za milost, ki jo je skazal njemu. Vročo molitev bodo molili vsi častilci, prijatelji in znanci zlatomašnikovi, da ga ljubi Bog šc ohrani krepkega in ga pusti še nadalje uživati nekaljeno srečo, Zlatomašniku pa kličemo polni radosti in veselja vsi, ki ne moremo prisostvovati tej lepi svečanosti: Bog Te blagoslovi in ohrani mnoga leta, da bodeš zamogel v nekaljeni sreči še dalj časa uživati sadove svojega dela. italofil. Da taka plačana kreatura poje slavospeve Italiji in da proslavlja, da je Italija ugrabila Albaniji otok Saseno, je naravno, saj jc plačan za svoje izdajstvo. Vseeno pa jc več ko smešno, če ponatis-kuje »Piccolo della Sera« neumno laž, da niso Arnavti bojeviti in da so najmiroljubnejši ljudje. Ti junaki zasede, ti profesionalni roparji dožive, da jih hvali laški dnevnik kot miroljubne ljudi! V skladu s to trditvijo so tudi druge trditve »Albanca«, od katerih zasluži omembo le šc ona, ki odkriva laške namene. Italijanski Albanec pravi namreč, da so Albanci radi tega za italijanske pravice ob morski obali Albanije, ker imajo tako Italijani možnost, da pritisnejo na .Jugoslavijo. Tako je naiven Albanec izblebetal 1 "ke namene in povedal jasno in odkrito, da nima Italija v Albaniji nobenih življenskih interesov, ampak le napadalne namene proti Jugoslaviji. To jc sicer že davno znano, toda sedaj jc naravnost, dokumentirano. + Irsko vprašanje se je zelo nevarno zasukalo. Kakor objavlja Lloyd George ,ie Anglija ponudila Irski statut, kakor ga imajo dominioni, popolno zakonodajno in finančno avtonomijo, lastno armado, orožništvo in policijo. Stavlja pa sledeče pogoje: 1. Kontrolo nad irskimi vodami ima izključno kr. britanska vojna mornarica. 2. Število irske armade mora biti proporcionirano številu angleške. 3. Komunikacije na kopnem in v zraku v svrho obrambo Anglije morajo biti slednji vedno na razpolago. 4. Irska bo prispevala k armad ij namenjeni za obrambo cele države. 5. Niti Anglija niti Irska ne smeta uvajati prohibitivnih tarifov na blago. 6. Irska prispeva k poravnavi skupnega državnega dolga. 7. Vprašanje Ulstra Anglijo nič ne briga. — Irski sinfajnovski parlament pa ee je postavil na nepomirljivo stališče in zahteva neomejeno odvisnost. >Times« piše: >Ako irski parlament angleške ponudbe končno odkloni, pomeni to začetek borbe, kakršne še ni videla naša zgodovina.« Angleške grožnje Ircem. Kabinet ise je 18. t. m. dopoldne sestal k seji, da se posvetuje o irskem vprašanju. »Evening Standard« doznava, da ne namerava vlada niti, ako pride do preloma pogajanj z Irsko, ukiniti premirje. Ako bodo sinfaj-novci nasilno nastopali, bo vlada pozvala odgovorne sinfajnovske oblasti, naj to preprečijo. Ako se izkaže, da so potrebne vojaške odredbe, bodo te ostrejše kakor so bile doslej, in bodo združene s pomorsko blokado. + »Zveza'.'anglosaksonskih narodov«. Konferenca britanskih dominionov v Londonu je zaključena. Nekateri angleški krogi so mislili, da bo ta konferenca pripravila tla za ustavo, ki naj bi s temeljnimi zakoni vezala medseboj vse bivše angleške kolonije z Anglijo. Do tega pa ni prišlo; nasprotno, dominioni so po svojih zastopnikih izjavili, da jim ustave sploh ni treba in da celo za slučaj skupne obrambe ni treba drugih vezi kakor skupnost krvi in gospodarskih interesov. Dominioni so zoper vsako konstitucionalno federacijo in so za svobodno zvezo anglosaksonskih narodov. + čičerin, sovjetski komisar za zunanje zadeve, je podal zelo zanimivo izjavo, katero priobčujeta v pariški »Hu-manite« francoska komunista Monzet in Julien, ki sta se pravkar vrnila iz Rusije, čičerin pripoveduje, kako se sovjetska vlada že počenši spomladi 1918. leta trudi, da pridobi evropski velekapital, da za ceno ugodnih koncesij pomaga vpostaviti narodno produkcijo na Ruskem. Najprej se je obrnila sovjetska vlada na norveškega bankirja Hannewika, ki ima zveze s kapitalističnimi »mastodonti«, Angležem lordom Rhondda in z Amerikanceina Robertom Dollarjcm in Morganom, Obenem je sovjet vprašal Nemca Stinnesa in kolo-nela Robinsa, ne bi li hoteli investirati nemški in ameriški kapital v Rusiji, za kar smo jim obljubili tako visoke profite, da so sami izjavili, da bi mogli biti z njimi zadovoljni. Ker ni bilo pravega uspeha, je Krasin odšel v Anglijo, Z rezultati njegove misije Čičerin ni posebno zadovoljen, Čeprav so Angleži že začeli zlasti z eks-ploatacijo arhangclskih lesnih bogastev. Čičerin ne razume, zakaj se angleški vele kapital boji delati z Rusijo »kšefte«; sicer Rusija upa, da sc bo evropski velekapita lizem razsul, toda to je stvar bodočnosti, zaradi katere si Angležem ni treba delati za enkrat prevelikih skrbi; denarja bi v Rusiji dovolj zaslužili, dokler izbruhne «svetovna revolucija«. Najbolj pa želi Čičerin, da se začno trgovinski odnošaji s Francijo. »Ako francoska vlada spremeni svojo politiko napram nam, bomo z odprtimi rokami sprejeli vsakega francoskega trgovca in ind.ustrialca, ki nam bo sta vil resne ponudbe.« -j- Krvava žetev v Ukrajini. Iz Lvova se nam poroča: Boljševiki so koncentrirali 20 konjeniških divizij v Ukrajini, da prisi lijo kmete k oddavanju žita. V isto svrho je mobiliziran ves železniški material in pojačeno nadzorstvo nad progami. Vendar sc dogajajo večkrat uspešni napadi ukra- jinskih vstašev, ki polovijo transporte in minirajo mostove. Bukrejcv, vojaški diktator v Ukrajini, je izdal povelja, po katerem se imajo vse vasi v okrogu desetih vrst okoli mesta vstaje pokončati in po 25 uglednih prebivalcev ustreliti. Vstaja se hitro širi in se je že vnela tudi v okraju Vinica. V postaji Kazjktyn je došlo do poraza nekega oddelka Čcrezvyčajke, ki so ga pobili delavci na transportu soli. Sovjetska vlada kani prodati ukrajinski ječmen in mesto njega uvoziti žito; »Izvestija« pišejo: »Če se nam posreči izvoziti preko Odese 60 milijonov pudov ukrajinskega ječmena, bi zato lahko uvozili preko Petrograda 45 milijonov pudov žita.« ■"+ »Narodni svet« v Moskvi. Iz Re-vala se poroča: V Moskvi se baje organizira »Narodni svet« kakih 300 pristašev vseh strank (tudi oktobristov) skoro nemoteno; zelo verjetno je, da bodo svojčas prevzeli vlast od sovjetov. I člani sovjetske vlade so v tem Narodnem svetu. Tuji podaniki bežijo iz Moskve; dočakuje se prevrat. Iz gubernije Stavropol odhajajo nemški kolonisti. V skrajnem obupu prodajajo kmetje in potujejo proti jugu; zamenjava se navadna celo posestvo za konja z vozom. Gotovega cilja ni. — »Ekonomi-českaja Žizn« javlja, da stane pridelovanje 1 grama zlata v Uralu dvainpolkrat toliko v odgovarjajoči zlati valuti. -j- Nemška moralna ofenziva. Na Nemškem so se začeli zbirati najboljši duhovi, da z odločnim nastopom razbijejo »moralično defenzivo« nasprotnikov nemškega naroda. Ustanoviti hočejo zaseben zavod za zunanje stvari« z lastno poročevalsko službo. To tiskovno podjetje naj skrbi za to, da se vsemu svetu jasno dokaže sokrivda entente na svetovni vojni in njenih nepotrebnih grozotah; pobija naj napačne vesti o Nemčiji in razširja absolutno zanesljiva in resnična poročila o vseh stvareh, ki tičejo Nemčije in nemškega naroda. Okoli tega zavoda se morajo združiti vsi najboljši nemški duhovi, možje, ki tudi v inozemstvu vživajo brezpogojno zaupanje in spoštovanje. Narod mora žrtvovati gmotna sredstva za zavod, a najboljši njegovi sinovi duševne moči in čas. Tako piše princ Maks Badenski v av-gustovem zvezku »Deutsche Revue«. + Agrarna vstaja v Grčiji. V Tesaliji se je začelo resno agrarno gibanje. Liberalna stranka je svojčas izdelala zakonski načrt o razlastitvi veleposestev, takozva-nih čiflikov, ki pa ni prišel v razpravo. Ker nova Konstantinova vlada ne kaže resne volje ,da zadovolji prebivalstvo, ki je sicer zelo rojalistično, so kmetje zdaj posegli po samopomoči. Ko so prišli orožniki, da rekvirirajo od kolonov desetino od žetve, ki pripada veleposestnikom, so jih kmetje sprejeli s kamenjem in streli. Vlada je poslala v Tesalijo vojaška ojače-nja. — -f Stalno mednarodno sodišče. Tiskovni urad zveze narodov javlja, da je obstoj stalnega mednarodnega sodišča zagotovljen, ker se je izjavilo zanj 24 držav. — Povodom smrti Nj. kraljev. Veličanstva kralja Petra I. je deputacija vodstva SLS izrazila g. kraljevemu namestniku Ivanu Hribarju sožalje s prošnjo, da blagovoli to sporočiti na najvišje mesto. — Za spomenik kralju Petru, Splitski občinski odbor je sklenil, da jutri predloži izredni seji občinskega sveta predlog, da se določi 100.000 kron za spomenik kralju Petru. — Železniška nesreča. Ravnateljstvo južne železnice poroča: Dne 18. t. m. ob 5. uri popoldne je na prosti progi pri km 33.5-9 v neposredni bližini in sicer zahodno postaje Videm-Krško skočil s tira br-zovlak, prihajajoč iz Dunaja, št. 507 s ten-derjem in vsemi vozovi. Mrtev ali ranjen ni nihče. Pomožni vlaki so došli iz Zagreba, Zidanega mosta in Maribora. Promet bo 19. t. m. popoldne zopet vzpostavljen. Komisija, ki naj preišče vzroke iztirjenja, je na licu mesta. Začasno se ne da niča-sar konkretnega domnevati, ker je bila proga na 250 metrov daljave raztrgana in so sledovi izbrisani, ter se tudi ne da več ugotoviti, ali so posamezne pokvare vzrok ali že posledice iztirjenja. — Tako se glasi uradno poročilo južne železnice, ki je v mnogih ozirih velezanimivo. Da se dogajajo na železnicah nesreče, da vlaki trčijo itd., to sicer ni nekaj vsakdanjega, ampak zgodi se. Redkokdaj, ali pa nikoli se še menda ni zgodilo, da bi bil skočil iz tira cel vlak! Navada je ,da skoči iz tira stroj in potegne za seboj nekaj vagonov in slike takih iztirjenj so splošno znane. Toda tender z vsemi vozovi? Ravno tako je zanimiv podatek, da je bila proga raztrgana na daljavo 250 metrov. To je zelo nenavadna dolžina! To so okolnosti, ki dajo misliti in zato je izključeno, da bi krivda za to nesrečo zadela južno železnico, kakor nekateri brez vsake stvarne podlage domnevajo. Mogoče se bo preiskovalni komisiji le posrečilo, da dožene kaj natančnejšega! — Orieut-ckspres je včeraj zjutraj vsled nesreče pri postaji Videm-Krško vozil po dolenjski progi. Četrt ure za njim — ob tri četrt na 8. uro zjutraj — je tudi po dolenjski progi vozil dvorni vlak. — Beseda za bedno duhovščino. K našemu članku ped tem naslovom z dne 11. t. m. nam piše duhovnik iz Štajerske: Jaz vzamem svoj slučaj: Moja župnija šteje okoli 1600 duš in sc šteje zaradi krajevnih razmer med večje kraje. Glasom izjave poverjeništva za uk in bogočastje z dne 14. septembra 1920, št. 3386, se meni nakazuje na kongruinem dopolnilu mesečnih 261 K 28 v. in na starostnih dokladah mesečnih 133 K 33 v., v skupnem znesku 394 kron 61 v. V teh mesečnih kroncah je pa zadržana ali zapopadena tudi kaplanska hrana, za katero dobim, čujte in strmite, dnevno 3 K 65 v,, reci in piši tri krone 65 vinarjev. To je res škandalozno! Z mesečnimi 394 K 61 v. naj sebe, kaplana, hišno, enega hlapca, eno deklo, pastirja in lepo število dninarjev redim oziroma plačam. Ali stvar ima šc drago interesantno plat. Postava z dne 19. septembra 1898 drž. zak. št. 176 in 16. septembra 1898 drž, zak, št, 205, § 10, se glasi (slovenskega teksta nimam): »Veranderungen in der Substanz des Pfrundenvermogens, beziehungsv/eise des Lokaleinkommens, welche auf die Kongruaerganzung aus dem Re-ligionsfonde EinsluG haben, sind von dem bctreffenden Scelsorgsgeistlichen mit mo-glichster Beschleunigung — im Wegc des Ordinariates der Landesstelle anzuzeigen.« Kakor hitro je bilo ustavljeno izplačilo obresti avstrijskih obligacij, je nastopil gori citirani slučaj: bistveno so se spremenili dohodki duhovnikov. Jaz n. pr. in moj kaplan ne dobiva več obresti od rešene bernje — in vendar nam država ne nakaže primernega plačilnega dopolnila. Za mene znašajo te obresti letnih 501 K 74 vin. in za kaplana 512 K 48 v. Za marsikaterega je to kaka bagatela — ali za nas pomeni to že znatno vsoto. Kar se tiče dopisov z uradi in uradnih ex offo matičnih izvlečkov, jih pišem jaz kar na dotični uradni dopis — pa tudi velja. — Gg. veroučiteljem v vednost. Mnogi gospodje veroučitelji se pritožujejo, da se jim ne izplača nagrada za poučevanje ve-ronauka. Bržkone niso naznanili višjemu šolskemu svetu svojih ur. Nagrada se izplačuje v polletnih obrokih (šteje se polletje po navadnem letu, ne po šolskem), tedenska ura po 70 K na leto (v mestih po 80 K) v smislu naredbe pokrajinske vlade z dne 14. februarja 1919, § 9, Za vsako polletje mora sporočiti pristojni župni urad za svoje duhovnike, na kateri šoli in koliko tedenskih ur verouka poučujejo, kar mora potrditi tudi šolsko vodstvo. To naznanilo se pošlje višjemu šolskemu svetu, knjigovodski oddelek. Tisti, ki so to doslej zamudili, naj naznanijo tudi za nazaj in se jim bo tudi vsa zaostala nagrada izplačala. Navesti se mora v naznanilu, za katero polletje se je nagrada nazadnje izplačala. Razen tega je važna tudi odredba višjega šolskega sveta z dne 23. nov. 1920, štev. 11.623, ki določa sledeče: Počenši s 1, decembrom 1920 se bo izplačevala onim veroučiteljem, ki poučujejo bodisi na eni ali na več ljudskih šolah, kjer ni sistemizi-rano stalno katehetsko mesto, z ekshorto vred 20 tedenskih ur verouka, plača letnih 1600 dinarjev, na meščanskih šolah z me-ščanskošolsko doklado v smislu § 5 navedene naredbe in primerno draginjsko doklado, To velja za one veroučitelje, ki nimajo katehetskega izpita. Oni pa, ki imajo izpit, bodo pa na takih šolah, kjer ni siste-miziranega katehetskega mesta, prejemali letno 2400 dinarjev s primerno doklado. — Bridka resnica pa je, da se izplačevanje vseh teh raznih nagrad in plač kljub pravočasnim sporočilom zelo zavlačuje. Višji šolski svet opozarjamo na dejstvo, da so duhovniki marsikje glede dohodkov največ navezani ravno na nagrade za verouk in če se jim še te zadržujejo, pridejo v neljube gmotne težave. — Duh. društvo »Vzajemnost«. — Županstvo na Krki smatra zdaj po sprejeti ustavi izjavo za revizijo ustave in za avtonomijo Slovenije za protizakonito, za protidržavno izjavo. Zato je samo-stojnež Borštnik pri seji svoje kimavce komandiral, da so se morali takoj odstraniti, ko je prišel ta predlog na vrsto, da so s tem naredili sejo nesklepčno. Ko so naši zahtevali po § 42 o tem drugo sejo, jo županstvo poslalo odlok, da je župan po § 54 dolžan take protidržavno predloge zabraniti in da zato ne bo sklical seje. Upamo, da bo litijsko glavarstvo po navodilu kr. namestnika drugačnih misli! — Slovenske paralelke se vendar otvorijo v Gorici in sicer za prvi in drugi razred na ljudskih šolah v Kapucinski ulici, v ulici Mamela in pri Sv. Križu. Za 470 otrok je pač 6 razredov veliko, veliko premalo. Kakor moremo konstatirati, da jc vse to še veliko, veliko premalo, tako pa priznamo tudi odkrito, da nas veseli, da je vsaj narejen začetek. — Konferenca inšpektorjev dela. Te dni se bo začela na Brodu na Savi konferenca vseh inšpektorjev dela v naši državi. Razpravljali bodo razna vprašanja, !odjetnik in posestnik, Glince 207; Ferant \nton, vrtnar, Ambrožev trg 3; Jaklič ^udvik, mizarski mojster, Hranilnična cesta 12; Ciuha Josip, trgovec, Stari trg 1; Zorma.n Franc, posestnik in trgovski uslužbenec, Vodmat 10, vsi v Ljubljani, — Sprejem invalidov v pouk na raznih šolah v Sloveniji. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo invalidski odsek bo sprejel v svojo oskrbo večje število siromašnih invalidov, ki bi želeli obiskovati razne šole v Sloveniji, V poštev bi prišle v prvi vrsti te-le šole: Tehniška srednja šola (poprej Obrtna šola) v Ljubljani, Drž. trgovska šola v Ljubljani, Vinarska in sadjarska šola v Mariboru, Rudarska šola v Celju, Meščanska šola v Celju, Orglarski šoli v Ljubljani in Celju, itd. Invalidi, ki bi želeli obiskovati omenjene šole in so zato fizično in po predizo-brazbi sposobni, naj pošljejo tozadevne prošnje z vsemi potrebnimi prilogami in izvidom nadpregleda .»Pokrajinski upravi za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo«, invalidski odsejk takoj, najpozneje pa do 1. septembra t. 1. — Invalidi, ki žele obiskovati Tehniško srednjo šolo v Ljubljani, se opozarjajo na razglas ravnateljstva omenjene šole v Ur. 1- št, 93 od 8. avgusta t. 1. — Pogoji za sprejem u.čcncev v Vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru so objavljeni v listu »Kmetovalec« št, 13 od 15. julija t. 1. — Za sprejem v Rudarsko šolo v Celju se zahteva fizična sposobnost za vsako delo pod zemljo in da je dotičnik bil zaposlen kr>t rudar 4 leta. Vsi invalidi, ki bodo sprejeli v omenjene šole, bodo za ves čas pouka v oskrbi in validskega odseka in sicer: invalidi v šolah v Ljubljani ali Celju bodo v staležu invalidskih domov v Ljubljani ali Celju; invalidom v drugih šolah pa se bo izplačeval vsakokratni menažni relutum kot podpora za oskrbo, če niso v. oskrbi ta-mošnjih šol oziroma zavodov, katere stroške krije invalidski odsek, — Ker so pa sredstva, s katerimi razpolaga invalidski odsek zelo skromna, se bodo sprejeli v brezplačno oskrbo za časa šolanja le invalidi z najmanj 50% delanezmožnosti, ki so sami kakor tudi njihovi stariši brez vsakih sredstev, kar morajo dokazati z ubožnim spričevalom. — Srbi v Sloveniji. Nedavno je napravilo izlet v Slovenijo nekaj dijakov realne gimnazije v Rumi pod vodstvom prof. Zelenita. S pomočjo Slovenskega planinskega društva so tekom malo dni prepotovali vse znamenite predele Slovenije in si ogledali vsa večja mesta ter se preko Zagreba srečno vrnili domov. Ob tej priliki poroča novosadska »Zastava«: »Dijaki ne morejo prehvaliti naravnih lepot Slovenije, pa tudi gostoljubja in pomoči, ki so je bili povsodi v Sloveniji deležni.« Potem poroča »Zastava« podrobneje o izletu in dodaja: »Ne glede na vžitek, ki ga nudijo izleti v lepe kraje, je treba naglasiti posebno eno korist: ljubezen in zavest za edinstvenost našega naroda in naše države. Vsega tega ne moremo pričakovati, dokler se ne spoznamo med seboj.« Kadar se v Južni Srbiji — zaključuje list — ki je istotako leps* izvrše pogoji, ki bodo omogočali njih obisE (prenočišča, vodniki itd.), bodo Srbi Slovencem vrnili njihovo gostoljubje; dotlej pa tisti, ki so videli divni Triglav in okolico, ne bodo pozabili Gregorčičevih besed: Nazaj, nazaj — v planinski raj!« — Zdravstveni teden v Mariboru. V Mariboru se je vršil zdravstveni teden. Predavali so zdravniki-špecialisti o svojih strokah. Predavanja so bila zelo obiskana. Posebej so se vršila predavanja za delavce. Taka predavanja so izredne važnosti za hi-gijeno med delavci in je le priporočati, da jih prirejajo v vseh delavskih centrih. Mariborski zdravstveni teden je bil zaključen v soboto ob 9. zvečer s predavanjem o ljudski prehrani. Mariborski listi trdijo, da je uspeh zdravstvenega tedna zelo zadovoljiv. — Šahovski turnir v Celju. Dne 15. avgusta se je pričel v Celju prvi jugoslovanski šahovski turnir. Prejšnji dan se je vršil kongres Saveza jug. šuhovskih društev. Na turnirju igra tudi dr. Erdej iz Spmbora, ki je znan tudi v Budimpešti kot dober šahist. — Zveza srbskih poljedelskih zadrug bo imela 15. in 16. septembra zborovanje v Velikem Bečkereku. Dva dni prej bo tam kongres vojvodinskih zadrugarjev, na katerem se bo izvršilo ujedinjenje z poljedelskimi zadrugami v Srbiji, — Golob-rešitelj. Poštni golob raziskovalca Edmunda Hallerja, ki je z znanstvenega potovanja v yellewstonski park ni vrnil, je po dvat.isoč milj dolgem letu popolnoma utrujen priletel v Newyork, kjer so ga ujeli. Raziskovalec naznanja tako svoje bivališče in prosi za pomoč. Pomožna ekspedicija jc že odšla. — Skrivnost Kitchenerove smrti. Ta-jinstvena smrt angleškega vojnega ministra, lorda Kitchenerja (5. junija 1916 na potu v Arhangelsk), je še vedno predmet raznih komentarjev. Po eni verziji se Kit-chener rešen s potopljene ladje, nahaja dandanes kot ujetnik v Nemčiji. Po drugi verziji, ki jo prinaša zelo dobro razširjeni angleški list, je umrl Kitchener kot žrtva nemške špijonaže, Kot poroča ta list, je tisti čas živela v Londonu neka Nemka, po imenu Becker, ki se je skrivala pod imenom žene nekega angleškega oficirja, padlega v Dardanelah, in tako vršila špijo-nažo za Nemčijo. V njene mreže se je vjel mlad oficir Kitchenerjevega štaba, ki ji je povedal, da namerava Kitchener v kratkem odpotovati v Arhangelsk. Nemka je to vest takoj brzojavila v Berlin in Nemci so nastavili mine, da je bila ladja potopljena, Z ladjo vred je utonil tudi oni mladi oficir. — Generalni ravnatelj Rdečega križa general sir David Henderson je umrl v Ženevi. — Soproga predsednika Pilsudskega je v Krakovem umrla v garnizijski bolnici za srčno kapjo. — Spodnji Brnik pri Cerkljah. Dne 18. t. m. je tukaj umrla Barbara Šlefanič, sestričina našega duhovnika, mnogoletna skrbna in zvesta gospodinja in kuharica, v 62. letu svojega življenja. Naj počiva v miru! — Dragi nauki. Dunajska trgovska akademija je zvišala za prihodnje šolsko leto šolnino za inozeincc na 17.000 kron. Razne fakultete na univerzi so zvišale pristojbine za izpile na petkratni dosedanji znesek. Tako bo stal doktorat iz medicine 18.000 kron, iz prava ali državnih ved 16.000 kron; državni izpili na tehniki so po 2000 in 4000 kron. — Posledice noža. France Brenčič iz Ravnika je 19. junija letos z nožem ranil v Gorenji vasi Antona Lapajneta. Obsojen jc bil za to na 4 mesece težke ječe. — Ker je ukradel svojemu gospodarju Janezu Šavniku v Kranju večjo množino blaga, je bil 8. aprila 1904 v Naklem rojeni Janez Bonle obsojen v Ljubljani na šest tednov ječe, — Izgubljeno. l)ue 18. avgusta dopoldne od 11. do pol 1 .ure popoldne sta se izgubila na glavni cesti od Brezij skozi Radovljico, Lesce, Bled do hotela Petruna dva pleta, eden črn, volnen, pleten, drugi pa svilen, črn. Pošten najditelj ss prosi, da odda oba pri gosji. Iv. Bole, organistu na Brezja!). — Ranžaljenje preglednika voznih listkov. France Galjot iz Sp. Bernika se je vozil po kamniški železnici Ko .u; pregledoval preglednik vozne listke, mu je Galjot rekel: »Baraba, ali misliš, da se zastonj vozim? Tu imaš karto!/ Ko so mu drugi rekli, naj bo tiho, je Galjot rekel: »Ne bom tiho, baraba je k Deželno sodišče v Ljubljani je Galjota obsodilo na 14 dni zapora. — »Tolar so pili« fantje dne 27. majnika letos na Zgornjem Igu. Pri tolarju (odkupnina za nevesto) so spili 54 litrov vina. Fantov je bilo zraven 10, deklet pa 5. Po polnoči sta še spo-rckla fanta France Tancilc in France Maček. Tan-cek je Mačku zlomil rebro. Obsojen je bil pri deželnem sodišču na G tednov navadne ječe in mora plačati Mačku 780 kron. — Za dr. Lovro Pogačnikovo ploščo so darovali: Rodbina Žvanova iz Kamne gorice in Posojilnica na Blokah po 100 K, Kmet. društvo v Gorjah, Dr. Demšar iz Ljubljane in A. Koritnik, Št. Vid, po 40 K; M. Drolc, Boh. Bela: 30 K. — Iskrena hvala! — Pripravljalni odbor. Uubltans»§c$ fMi^m, lj O priliki smrti našega kralja je mestni magistrat ljubljanski še isti večer, ko se je za smrt zaznalo, poslal v imenu občinske uprave glavnega mesta Ljubljane sožalno brzojavko kabinetni pisarni' Njeg. Veličanstva kralja v Belgradu. lj Mestna občina Ljubljana bo pri pogrebu Njeg. Veličanstva kralja zastopana po dr. Miljutinu Zamiku kot t. č, vodji občinske uprave, dalje po občinskih odbornikih gg. Josipu Turku za JDS, Josipu Pir-cu za SLS in Antonu Pesku za NSS. Vodstvo uradnih poslov na magistratu je za čas dr. Zarnikove odsotnosti prevzel g, mag. svetnik Jančigaj. lj Župansko vprašanje v Ljubljani. Ali bodo popred nadomestne volitve — ali se bo volil župan le od 42 obč. svetovalcev? — S tem vprašanjem si sedaj belijo glave razni merodajni in nemerodajni faktorji. Med zadnjimi so prvi jedeesarski mladinski prvaki, ki zahtevajo, da se izvedejo volitve župana takoi, ne da bi čakali na izid nadomestnih volitev za razveljavljeno mandate komunističnih občinskih svetovalcev. Kakor znano, so te volitve določene na dan 20. septembra t. 1. Od 26. aprila do danes se liberalnim žerjavom ni prav nič mudilo, da bi bili dali Ljubljani postavno zastopstvo. Ali ni sumljivo, da sedaj naenkrat zahtevajo takojšno volitev župana? Res je, da »vlada« na magistratu : županov namestnik« in se protipostavno prejema in izdaja denar, — protipostavno: ker proračun ni niti sklenjen, še manj pa odobren; a to se dela že od 1. julija nadalje. Vzroki bodo torej drugi, za katere pač dobro ve dr. Žerjav, ki je Veliki mojster v intrigah in ki računi tudi sedaj vsaj na političen profit. — Pravilno stališče in v duhu volilnega reda je to: V prvi vrsti nadomestne volitve, potem volitev župana! Vseh občinskih svetovalcev je 48, a po § 45. obč. volivnega reda morajo biti pri volitvi župana navzoči vsi odborniki (obč. svetovalci). — Stavimo, kar kdo hoče, da bi se liberalci zopet pritožili, če bi volilo župana le 42 svetnikov, in s tem rešitev še bolj zavlekli. — Če se danes na magistratu gospodari, kakor volk mesari — bodo že dobili občani priliko, posvetiti v to gospodarstvo tudi kasneje. lj Dvorni vlak se jc včeraj zjutraj pripeljal iz Pariza. Peljali so se ž njim kne-ginja Jelena in princa Arzen in Pavel. Proga in glavni kolod or sta bila zastražena. Na glavnem kolodvoru je bil namestnik pokrajinske uprave z več višjimi uradniki in genai" litete. Oficielnega sprejema ni bilo. Z dvornega vlaka ni izstopil nihče. Vsled železniške nesreče pri Rajhenburgu se je odpeljal dvorni vlak po dolenjski zelenici preko Karlovca v Zagreb, odtam pa v Belgrad. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo v nedeljo, 21. t. m., v društvenih prostorih žalno sejo, h kateri tem potom vabimo vse odbornike, Seja bo ob enajsti uri dopoldne. lj Pevska zveza bo imela sejo v ponedeljek dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer. lj »Ljubljana« bo imela sejo v ponedeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer. lj Prosveta za župnijo Sv, Nikolaja in šolski okraj ima v pondeljek dne 22, avgusta na Rožniku sv. mašo ob 6. uri. Vabimo vse člane in prijatelje prosvete, da se je mnogobro.jno udeleže. lj Župnik Nikolaj Stazinski oproščen. Ljubljansko deželno sodišče je včeraj pod predsedstvom g. svetnika dr. Modica zaključilo razpravo proti g. župniku Nikolaju Stazinskemu ,ki je bil, kakor smo svojčas poročali, vsled ovadbe odvetnika dr. Klopca obtožen po § 103 srbske kriminalne postave, ker je 1. junija letos v Kozakovi gostilni ostro kritikoval odredbo, s katero je bil razveljavljen železni drobiž. Sporekel se je tudi z dr. Klepcem, kateremu se je precej opravičil, ta je pa rekel, da ne bo vložil proti njemu tožbe, če plača 500 kron za Sokola. Pri razpravi je dr. Kle-pec umaknil tožbo proti g. župniku Stazinskemu, kateri se je obvezal, da bo plačal -Jugoslovanski Matici« 100 kron. Sodišče je g. župnika Stazinskega oprostilo, ker ni prekoračil meje dovoljene kritike. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Wcrnig, strojevodja v pok., 62 let, — Josipina Ga-berc, hči poštnega sluge, 3 leta. — Josip Nemanič, posestnikov sin, 19 let. — Ludvik Artač, sin šivilje, 7 dni. — Ivana Brejc, delavka, 44 let. — Marija Jerman, dnina-rica, 55 let. — Josip Drašler, rejenec, poldrugo leto. — Minka Zanoškar, hči kolar-skega mojstra, 6 let. — Cecilija Gazvoda, delavka, 56 let. lj Pogreša se služkinja Ana Petko. rojena leta 1901 v Motanju v mariborski okolici. Služila je pri gospodu Vojtehu Poschlu na Gosposvetski cesti št. 7. Dne 15. avgusta je odšla od doma in se se ni vrnila. Kdor kaj o njej ve, naj to naznani policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani. lj Nedostatek. S parnim valjarjem se zdaj utrjuje Bleiweisova cesia. Prometu z vozovi je ta cesta zaprla od Dunajske do Gosposvetske ceste. Ponoči pa zaprti del Bleivveisove ceste ui razsvetljen,^ kakor to predpisujejo postavna določila in je včeraj ponoči neki šofer šele zadnji trenutek zapazil pregrajo, v katero bi bil sicer zavozil. Mislimo, da obstojajo predpisi cestnega policijskega reda tudi za ljubljanski mestni stavbni urad. lj »Inšpekcija rada- (prej obrtno nadzorni-štvo) v Ljubljani se je preselila iz Št. Jakobskega trga v evangelijsko župniščo na Gosposvetski cesti štev. 9. lj Izgubljena očala. Dne 19. t. m. ob tri četrt na 12. uro opoldne je v \Volfovi ulici nasproti >Zvezno tiskarne: nek vt/.uik izbil mimo idoče-mu gospodu z bičem očala. Očal ni bilo najti ue na cesti ne na vozu. Očaal so bifokalna, brušena na dve leči in ne morejo nikomur drugem uslu-žili. Kdor jih je morda našel ali pobral, se naproša, da jih proti nagradi odela na Kongresnem trgu št. 15, II. nadstropje. lj Dvakrat kaznovana je bila že letos zaradi tatvine Banačanka Emilija Polič. Dne 19. avgusta se je zopet zagovarjala pred sodiščem, ker je svoji gospodinji gospe.j Golobic ukradla obleko. Obsojena jc bila na 7 mesecev težke ječe in pride po prestani kazni pod policijsko nadzorstvo. I.j Po smrti 2 letnega Shivčka. Dne 22. junija je utonil v Ljubljanici »2 letni Slavko Šlembov, ki se. je zvalil po Ljubljaničnem bregu na Prulah, ko je šla mati po solato na vrt! Deželno sodišče je obsodilo mater ponesrečenega Slavkota na 1 teden strogega zapora, poostrenega s postom in trdim ležiščem. lj Mlad pes volčje pasme, ki sliši ua ime •i-Jež , se je zatekel. Kdor kaj ve. naj poroča na naslov: dr. K., Bethovuova ulica 9, I. nadstr. Zadružni ^estnilk. g Krediti za poljedelske zadruge. Glavna zadružna zveza jc povodom vprašanja poljedelskih kreditov imela posebno konferenco, na kateri se je sprejela resolucija, ki zahteva, da se poljedelskim zadrugam preskrbijo prednostni krediti. Resolucija se je takoj poslala poljedelskemu ministru Puclju. Minister Puceij jo obljubil, da se bo uredba o poljedelskih kreditih revidirala, in sicer tako, da se bodo poljedelski krediti razdeliti v dve skupini, na kredite za organizirane kmetovalce in na kredite za neorganizirane kmetovalce. Od celokupnega kredita se bo določilo 25 odstotkov onim poljedelcem, ki so imeli škodo vsled poplav ali požara. Zadružni krediti se bodo dajali naravnost preko uprave fondov. Izvolil se je poseben odsek za definitivno rešitev, v katerega so bili imenovani zastopniki poljedelskega ministrstva in zadružne zveze. Rešitev bo izšla v najkrajšem času. KafoliSfel vsssfnife, c Romarski shodi na Krki na Dolenjskem. Shodi so zdaj vselej po Vel. šmarnu, prve tri nedelje po vrsti: prvo nedeljo nem. Kočevarji, drugo Gorenjci, tretjo Dolenjci iz okolice. — Iz Ljubljane se pride peš v 7 urah, z vlakom gredo romarji navadno ob tričetrt na eno iz Ljubljane do Stične, odkoder je poldrugo uro peš do Krke, in ravno toliko imajo tudi Kočevarji s postaje Do-brepolje. Tudi v nedeljo zjutraj s polsedmim vlakom iz Ljubljane bi v naglici še opravil božjo pot. Nazaj pride vlak v Ljubljano ob dveh pop. in ob osmih zvečer. Kdor utegne, naj pride rajši na delavnik v teh 14 dneh med romarskimi shodi. Orlovski Bratje! Dne 15. avgusta je umrl na Suhi pri Kranju Jože Žibert, član dijaškega Orla v Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je vnet in neumoren delavec v orlovski organizaciji, zato se priporoča vsem br. Orlom v pobožno molitev. DifaSki vsstnife. d Razorašein! Na dan Vel. Šmarna je umrl na Suhi pri Kranju abiturijent Jože Žibert. Na njegovo lastno prošnjo se priporoča vsem tovarišem v molitev in blag spomin. TurlsSIka in šport. Kojske dirke, določene na 20. in 21. t. m., .se vsled smrti Nj. Vel. kralja odpovedo. pr Ustava kraljevino Srbov, Hrvatov in Slo-venrev. Zbirka zakonov, snopič I. V Ljubljani, 1921. Založila Tiskovna zadruga. Cena K 12.—, po pošti t K več. — Pravkar je izšla »Vidovdanska ustava , katera se naroči pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica G. pr »('as«-. Pravkar se je dotiskal zvezek 5. in G. tekočega letnika rasa., ki ima naslednjo zanimivo vsebino: 1. Itazprave: Teosofizem. D. Fr. Kovačič — Maribor. — Pravni razlog v splošni s pravni teoriji. Dr. jur. Martin Malnerič — Ljubljana. — Odnošaj Crkve i države u kodeksu kan. prava. Dr. theoL et jur. Fra Ante Crnica. 0. F. M. — Makarska u Dalmaciji. — II. iz našega kulturnega življenja: Znanost in vera. Prof. dr. AleS Ušeničnik: 1. Tradicionalna teorija o znanosti in veri. 2. Kritika dr. Vebrove teorije. — 11. VVendel o Jugoslaviji: Aus dem siidslavischen Risorgimen-to. Von llerni, VVendel (J. Dolenec). — Umetnost Poezija. Leposlovje. — Domoznanstvo: Dokumenti o jadranskem vprašanju (Dr. Val. Rožič). — Zdravstvo in pravoslovje: Psihične motnje na al-Uoholski podlagi s posebnim ozirom na forum. Spisal Ivan Robida (Dr. —n). — 111. Doneski iz kulturnega dela: Cerkev in vprašanje akomodacije (—b—). — Teološki študij (—ič). — Vliuropa orientale (—b—). — Dijaški glasovi o dijaštvu (—b—). — Naročnikom sčasar in članom »L. D.< — Listnica uredništva. — Zvezek se bo tekom prihodnjega tednu naročnikom razposlal. Z njim se tekoči letnik zaključuje. — Prihodnji letnik prične s svojo prvo številko v oktobru. pr II. redni občni zbor slov. pev. društva »Krakovo-Trnovo« se vrši dne 4. septembra t. 1. ob 10. liri dopoldne v gostilniških prostorih gospodične Julije Smole v Koleziji z običajnim dnevnim redom. Tem potom se vsi društveni člani vabijo, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. pr V Kijevu je umrl znameniti ukrajinski znanstvenik M. Pčtriv v 82. letu; bil je univ, profesor in član ukrajinske akademije znanosti; spisal je izborno zgodovino ukrajinske literature. Ljubljanski veliki semenj »Ljubljanski veliki semenj« od 3. do 12. septembra 1921 ne bo podal le lepega celokupnega pregleda vzorcev razstavljenega blaga, ki si ga kupci morejo nabaviti v Sloveniji, temveč je dana na njem prilika za izložbo in pregled cele države. Veliko zanimanje inozemskih trgovcev in industrijskih krogov za potek gospodarskega življenja pri nas je dovedlo do velike udeležbe inozemcev na tem semnju. »Ljubljanski veliki semenj« bo v vsakem oziru dovršena in popolna prireditev. Sejmski prostori obsegajo nad 30 zgradb in paviljonov, ki so razdeljeni v nastopne oddelke: Papirna industrija, grafika in pisalne potrebščine, pohištvo in glasbeni instrumenti, majolika, fajance, pletarstvo, metlarstvo in mala lesna industrija, vrvar-ski izdelki, slamniki in klobuki, obleka, zlatnina in urarstvo, strojna industrija, že- leznina in železninski ter pločevinski izdelki, lesna in gradbena industrija, poljedelski proizvodi, hranila in pijače, kmetijske potrebščine vsake vrste, usnjarska industrija, kosmetika in zdravstvene potrebščine, tekstilno blago, perilo in modno blago. Trgovinski oddelek bo nudil celokupen pregled domače trgovine s tuzem-stvom ter inozemskih industrijskih proizvodov, ki se uvažajo knam. Urad »Ljubljanskega Velikega semnja« izda povodom semnja oficijelen sejmski katalog, ki bo obsegal vse podatke o razstavljajočih tvrdkah in bo izboren pripomoček za trgovske stike s tu- in inozemstvom. V katalogu bodo razvrščeno firme v tri oddelke in sicer bo pn i oddelek obsegal seznam razstaviteljev po zaporednih številkah paviljonov, drugi oddelek bo obsegal abecedni seznam razstaviteljev z navedbo paviljona in številke, ki jo imajo v paviljonu. V tretjem oddelku pa bo abecedni seznam kategorij izdelkov, ki jih razstavljajoče firme razpečavajo. Kakor samo po sebi umevno, bo katalogu pride-jan vodnik po sejmišču in najnovejši načrt Ljubljane. Obsegal bo tudi velik reklamni del. Tiskan bo v vseh jugoslovanskih narečjih, tako, da bo že s tem otvoril najboljšo reklamo za tvrdke, ki bodo vanj uvrstile svoje oglase. BORZA. Zagreb, 19. avg. (Izv.) Devize: Pešta 4(i—M, Berlin 210, Italija 750—753.50, London «45, Ne\v-York, kabel 176—177, čeki 174-175, Pariz 1302 do 1305, Praga 212.50—213, Dunaj 1085-1695, Curih 2945. uapoleoni 600—607. — Valute: Berlin 206 do 210, Italija 745, Ne\v-York 171.50-174.25, Bukarešt 218, rublji 25-26. Curih, 19. avg. (izv.) Devize: Pešta 160, Berlin 7.—, Italija 2540, London 2163, New-York 592, Pariz 4575, Praga 715, Dunaj 0.70, Bukarešt 725, Zagreb 340, Varšava 0.27. — Valuta: Dunaj 0.62. Dunaj, 19. ing. (Izv.) Device: Pešta 278, Berlin 1249, Italija 4500, London 3840, New-York 1048, Pariz 8150, Praga 1260, Curih 17700, Bukarešt 1300, Sofija 860, Zagreb 595, Varšava 44. — Valute: Pešta 277, Berlin 1246, Italija J150, London 3830, New-York 1040, Pariz 8125, Praga 1258. Curih 17650, Bukarešt 1300, Sofija 860, Belgrad 2373, Varšava 44 t; Italijanska mnenja trgovina tekom prvih pet mesecev tek. leta je bila zelo pasivna, kajti uvoz j»> znašal okoli 6>/, milijarde lir, izvoz. pa le okrog :l'/j milijardo lir, vendar se bo pa to razmerje v teku leta najbrž izboljšalo. V primeri z lanskim letom se je zvečal uvoz cerealij (vsled slabe, lanske letine), sladkorja (ker so vse omejitve bile odpravljene), surovega bombaža, petroleja, oljnatega semena, papirja in steklenih izdelkov. Izvozna trgovina je trpela vsled industrijske depresije po deželah, ki prihajajo v poštev kol odjemalke Italije, v precejšnji meri j>n tudi vsled zvišanja lire, ki je, kot znano, izza pomladi precej poskočila. g Hidroelektrarn« naprave v Italiji. Koncem leta 1920. je štela Italija 387 hidroelektričnih naprav s skupno 1.152.131 konjskimi silami. K tem je trel>a prišteti še naprave s pod 200 konjskih sil, ki so znašale skupno 1milijona konjskih sil. Nanovo se gradi 54 naprav s 359.213 konjskimi silami. g Obdate nje pivovarn na Angleškem. Pivovarne dajejo angleškemu finančnemu ministru izredno bogato dohodke. Za zgled nam služi znana pivovarna Arthur Guiness Son & Co. v Dubiiuu na Irskem, ki je za dobo 12 mesecev do konca zadnjega junija napravila okrog 18 milijonov hintov šterlin-gov kosmatega dobička, od katerega je morala več kot 14 milijonov funtov Rterltngov oddati državni blagajni, tako da je čisti dobiček komaj znašal malo več kot 3!» milijona funtov šterlingov. .Kljub temu so delničarji še vedno dobili dividondo 25%. g Francoska lunanjn trgovina. V prvih šestih mesecih t. I. je francoski uvoz znašal okrog 10>,. milijarde frankov, izvoz pa približno 10;', milijarde frankov. V primeri z lanskim letom je tako pri izvozu kot pri uvozu opaziti precej'no nazadovanje: posebno je padel uvoz sirovin. kar znači stagnacijo francoske industrije. g Angleški trgoviuski šliki s sovjetsko Rusijo. Po dolgem obotavljanju se je Velika Britanija odločila stopili v trajne trgovske stike s sovjetsko Rusijo in pred kratkim je došln v Moskvo angleška trgovinska misija, ki bo nn licu mesta študirala ruske gospodarske razmere ni pripravila pot angleškemu kapitalu pri gospodarski obnovitvi iiusije. g Stagnacija švicarske industrije, t,''rudna poročila opisujejo današnje slabe razmere švicarske industrije. Posebno tobačna in čevljarska obrt silno trpita. Večina čevljarskih tvornic ne obratuje več. V nekaterih krajih -o se začel? izboljševali razmere v mizarski obrti. V svilaiski obrti je. bilo od 13.738 delavcev popolnoma zaposlenih 2834. deloma pa le 937 delavcev, vsi drugi ^o brez delu in zaslužka. Ista se godi papirnicam, velika večina je omejila obratovanje. V kovinski obrti je 20.1X10 delavcev brez dela, v elektrotehnični obrti je 3000 nezaposlenih delavcev. 1'rarska obrt je v silni slag-naciji, ker je izvoz ur popolnoma prenehal. Vseh teh žalostnih razmer je kriva visoka švicarska valuta. g Sovo industrijsko podurere u Zagrebu. Dnrt 14. .srpnja o. god. konstituirano je u Hrvatskoj oskomptnoj banu novo industrijsko poduzeče »Ztaj tarkac, ujediujoue jugoslovanske tvornice zlatnine (, srebrnine te lučbeni zavod, dioničko društvo u Za-' grj;bu, sa kapitalom od 6 milijuna kruria. Osnutak' dioničkog društva proveo je bankovni konzorcij, u kom sudjeluju Hrvatska eskomptna banka, Ljub«' ljanskn kreditna banka, Srpska banka i Slovenski« eskomptna banka. — U novoui poduzeču, komu jej svrha tvorniška proizvodnja svili artikaiu bižule-1 rije, uniiicirane so dve največe tvornice to struke u našoj :!"/,avi, i to dosutlanja »Zlatarka«, zavpd za lučbu i Vgiranje dragih kovina te proizvodnju i piodaju /.laltiih i srebrnih nakita Muck i Griesbaclv leoju su prije godiuu dana u Zagrebu osnovali naši "snljaci Bannčanin Aurel llack i Mitrovčanin g. I.judevit Griesbach te stura i renomirana tvornic« Kram Pacchiaflo u Celju, koja je još z,a vrijenus bivšo monarhije a produkciji bižuturiskih lančiča bila nn prvom mjestii. Poduzeče ima vlastiti zavod za lučanje dragih kovina, le če moči fitigramske ra« d ione kano i ztibolehničare opskrbljivati nužnini fazioniranim dragim inctalornL Pošlo je jiotreba na bižuteriskim produktiina u našoj državi stalno ve*' lika, to novo poduzeče ima osiguruni djolokrug. IT lavnateljslvo Zlaturkec izabraua su slijedeča gospoda : (ijoretje Velisavljovič, ravnatelj Srpske banke u Zagrebu, predsednikom; Alojzij Tykač ravnatelj Ljubljanske kreditne banke u Ljubljani, kao potpredsjednik: Drngutin \Vaigner, ravnatelj lir-vatske eskomplne banko, Mirko Gruden. ravnatelj celjske podružnice Ljubljansko kreditne banke, dr. Ivan Černe. Aurel Ifu'k i I.judevit Griesbach, kan članovi. 2944 Meteorologi eno poročilo, Ljubljani 3(16 m n. m. viš. C/l H opuzo-?IID|A Hitrn-nifi.-r v m in l't rmo-inci oi r t; 1'HlMMI.i U: r"iic:i »«: ■N ttlJO, \otrov IVisvia« v mu. 17.,8. li 7,"M 2 11-8 jasno I8./8. 7 li 735 2 12-3 l'7 jasno — 18./8. It h 73(č 1 24-9 4-5 ja?no s. z. jasno 19./S i li 735%'i 12 1-6 jasno 1.2" 4 19./8. 14 U 734'1 20 3-1 lasno z. na dom išče rodbina za dva kratilo pranje na mesec. — Naslov pove uprava lista pod štev. 2915. vešča in samostojna, 9 so išče za večje hotelsko podjetje. Plača iu uastop službe po dogovoru. Osebne ali pismene ponudbe na penzijon Štefanijo, Frankopanska ulica 10, Zagreb. 2903 harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine Kiruno nn debelo ln drobno. ftgfoHZ Breznik, bivši učitelj Glasbono Matico, Kongresni trg št. 15. Ljubljana. aiesfcf sfcii in IVAN ERICELJ, Dunajska ju cesta 16, so prtproča.---- izvršitev točna, cene zmerne. Trgovski SOtrutfnik Fekarijo (tudi z gostilsio) ; ?»e lakoj sprejmejo. — Pismene ponudba ia inž. Lavrenčif & Co.. stavb, podjetje. Ljubljana, Rimska cesta 2. 2941 v najlepši legi na Gorenjskem se priporoča praj. gostoni in turistom. Zopet nekaj sob ceuznili. Nizke cene, najboljša oskrbu. Po naroČilu čaka voz na kolodvoru v Kranju. Naslov: Upravništvo graščine Preddvor, poŠta Tupaliče. manufakturist, sc LOGAR & KALAN sprejme pri tvrdki v Kranj u. 2888 iščem za v najem v mestu ali na deželi.j Naslov pove uprava lista pod štev. 2919. ^sH&jaejsafaamaasiaiBEHHi Naša neizmerno dobra mati, stara mtJti, prababica in tašča, gospa Helena Zavrsnik, roj. Verbič se je danes preselila k svojemu soprog'u v večnost. Pogreb se vrši v soboto, dno 20. avgusta ob 4. uri nn tukajšnje pokopališče. Blag ji spomin! Cerknica 28. avgusta 1921. Rodbine: Završnik, Zagorjan, Hutmann, Kovač, Kobo. flE&ss« asja J a w vvi stavbeno podjetje, Ljubljana, Kimska cesta št. 2 prevzame vsa v to stioko spadajoča dela kakor: vodne, visoke in temeljne zgradbe itd. — Proračuni, načrti in obisk inženirja brezplačno. — Izraba vodnih sil. 2942 a?f3SS3Bi8S8aBiaaBaBasiistnaH irinjevec zajamčeno pristen, v sodčkih In steklenicah nudi iu debelo Parna veteZganjarna flobert Dlehl, Celje. Zahvala. Z.i v e dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nadvs-: ! ut.iijcnega sina ilorada kateri jo iskal Ieka v mili Sloveniji, a našel prerani grob — se tem potom natopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni č. g. svetniku Aljažu, župniku na Dovjem iu njegovemu g. kaplanu, pevskemu zboru za ganljive Žalostlnke, g. vodju finančne straže in vsem ostalim gg. financarjom. za polnoštevilno udeležbo pri pogrebu. Posebej so zahvaljujemo gospe MaMdi Janša, poštarici in posestnici na Dovjem ter njeni velespoštovanl rodbini za izkazano naklonjenost in pomoč, ki nam je biln vsem v tolažbo. Dovje, Goronjsko — Skoplje, Srbija. Žalujoča rodbina Petkovič. Vabilo na izredni občni zbor .Oblačilnice za Slovenijo« r.z.z o.z., ki sc bo vršil dne 31. avgusta 1921, pop. ob 4. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RKD: 1. Sprememba pravil: 2. Dopolnilna volitev za načel-stvo in nadzorstvo. Za nacelstvo Oblačilnice za Slovenijo r. z. z o. z. .lanko .lovan, Albin Prepeluh. Organist in cerkvenikliJi; ši iz zased, ozemlja, neoženjen, zmožen postranskega zaslužka, želi inseta v Jugoslaviji. — Cenj. ponudbe se prosi pod ■■»Vestcnc na upravo lisla. 2898 -JETlKfll ~ Specialist za pljučne bolcini dr. Pečnik ordinira v torek in petek: 11,-12. in 2.-4. ure v Mariboru, Razlagova ut. 21. Vse druge dni pa št. Jurij ob juž. ž. Produ se ceno velika, močna pripravna za kmeta, j pri AD0LK < KPON. Ulica n* Grad 5, Ljubljana. 2895 Pohištvo vse sloj« dovršeno, trpežno iu ceno vse°vrste" l^MM ^iO priporočata Brata Sever šivalni stroj ni pogonom se po nizki ceni proda. Maslo v pove uprava lisla pod štev. 2!104. unL močan, dobro ohraujen, za 6 ] 11 o S oseb. če mogoče s streho, se kupi. Ponudbe na naslov -brek št. 2932. ! Pozor, kupci pohištva \ Prostovoljna razprodaja skoro novega pohištva,lllf! avgu8,a '•na -,c- 1 'enicah pri Peklarju, Gorenjsko. 2937 Inserirajte v Slovencu! Poaor sedlarji! Na ili o lino! Poior tapetnikil Na debelo! s skladiščem za sode ozir. primernim dvoriščem v Ljubljani se iiče za takoj ali pozneje. Ponudbena Anoneni zavod DRAGO BDSELJAK DRUCS, Ljubljana, Sodna ulica 5. 21389 ii m Dom študija in odpočifka. Meran-Obermais, Siidtirol Villa Plauerslifiuiig. — Prospekti se dobe pri voditeljici gdč. Kristini Aiicr. žimo. morsko travo ffilh?' Kil KOI motvoz (špago) Sfil ruiai najceneje Ivan X. Adamič. Ljubljana. Sv. Petrn cesta 31. 2923 Telefon 441. S^SIfO nionlafonske pasme, 2—3 leta O IJIiVG stare in nekaj (f|«nw iste pasme proda: Upravitelj- M sivo Haiisampaclier, p. Hoče pri Mariboru. n a l)o- Graščinsko posestvo lenjsketn, obstoječe i/.: poleg kolodvora stoječe in v povsem dobrem stanju se nahajajoče graščine, nekaj gospodarskega poslopja in približno 8 johov zemlje (polovico gozda, polovico njiv in travnikov), je po ugodni ceni naprodaj. Nadaljnn pojasnila daje uprava lista pod št. 2854. Kupi sr; I(1011 do 150« komadov BOROVIH DROGOV za električni daljnovod 8.5 m do 10 ni dol" zine proti takojšnji dobavi. Cenj. ponudbo im '.Elektrarna Zagrne d. d.< v Višnji gori. Raznovrstno P O H IŠTVO tanovilno, dobite po konkurenčnih cenali edino le v novo začetni trgovini s pohištvom IV. ANDLOVIČ, mizar, Ljubljana, Kolizej. Gosposvetska cesta Stev. 13, vrata štev. 38. 291(1 Jugoslovanski kreditni zmod Poštni ček. rač. St. 11.323. Telefon štev. 54. Marijin trg itev. 8. r. z. z o. z. v LJUBLJANI. Sprejema liranllne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru. Denarni promet v lanskem letu« 128,000.000 kron. Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana. Wolfova ulica it.1. Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDRVI. čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe postne položnice. Izdaja itke, nsksznlee In akreditive na via tu- in inazomska mesta. — Daje posojila m vknjIJbo, poroUtvo, vrednostne papirje in na blago, laiečs v javnih sklndlitlh. Jamstvena glavnica 2 In pol milijona kron. Vplačana delniška glavnica K 30,000,000. Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu SLOVENSKA BRMKR Telefon St. 567. - Čekovni račun 12.205. LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti „MESTNEMU DOMU". Izvršuje vse bančne posle = najkulantneje. Električno ■/. 10—40 jamicami ii o Ii i vsaka liiSa, trgovina iis gostilni; - prenosljivim strojem. ki gi\ /ene beneiu. Teža SO kg. Cena LTOi dinarjev. Vet* pave VietVrgiil. Maribor. Koroška res(;i i 2890 BREZHIBEN HARMONIJ! francoske tvrdlu v Uerouui- /. 10 spremeni. je naprodaj za 12.000 K. Naslov v upravi pod štev. 2H91, vse neuporabne ZLATE pieciaictc verižice, prstane, obeske, zapestnice, ulinne i. t. d. kateri predmeti Vam leže doma, in jih donesite tvrdki F. Čuden, trgovina ur, zlatnine in srebrnine Ljubljana Prešernova u!. štev. J. I;ik za konzerviranje z lepenko kritih streh, asfalt, katran. Ic -im »enieiit, ksilolej (najcenejši karbolinej). Uproof za izsii-scTaiijc vlažnega zidov • izoliraaje proti Tlairi. zidno in str - opeko. apno. cement i ti druge stavb, potrebščine dobavlja 2805 RUA.NSKA KOMERCIALNA DRUŽBA Ljubljana, llleivveisova cesta 18. priporofa svojo zalogo stekla, porcelanu, zrcal, svetilk, okvirov in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Steklo za okna vseh vrst vedno v zalogi. ELEKTRARNA na Dobrovi pri Ljubljani, r. /.. z o. z.. razpisuje stavbna in elektrotehniška dela za svojo elektrarno. Načrti in ofertrii pripomočki se dobe pri Jakobu Trobec, posest, v Ko-zarjah šl. 0 pri Dobrovi. 1'onudniki naj stavijo svoje pismene ponudbe na zadrugo do 24. avg. t. I. Odbor si pridržuje pravico oddali posamezna dela poljubno izbranemu ponudniku. 2893 Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. Največja zaloga klavirjev in pianinov _ V Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, fVf^ T Ljubljana, Hilšerjeva " v I ulica Stev. 5, priporoCa za nakup najboljše inštrumente izvrsinih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah. ■■■■■■■BBHBBBBHMHMBHUB Suhe gobe (jurčke) lepe. kupuje po najvišji ceni tvrdka MIHAEL (MAH EN v Višnji gori. 2816 in Sv. Jax in sin Ljubijana, Dunajska cesta St. 19. vseh vrst, od preprostih do najfinejših! nudi vedno tovarna klobukov ;•» slnmr.il.ov' Franc Ccrar v Stobu poŠta in železniška postaja Dom^lo pri LjtiMjani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzema vsa naroČila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i Tršan v PreSernovl ulici št. ti, kjer se sprejema v sredo in soboto. Zadruga hrvatskih viitogradara ZAGREB, Baroševa cesta PriporoCa svojo veliko zalogo dobrih, zajamCeno nepotvorjenih vin in to starih in novih, belih, Siler in Črnih po zmernih cenah, koje kakor tudi vzorce na zahtevo poSilja. — Prosimo obiska naše kleti na Baroševoj cesti. Razpisuje se služba Šivalni stroji Izborna kon-strukcijain elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena 1.1867. Vezenja poučuje brezplačno. Pi&aM stroji „ H O L E K " Ceniki zaston] ln franko. Holssa iz nrviii lovarn: DurHopp. sip, MaM. Sil (poprej Vzajemno podporno društvo) V LJUBMHNI, H0HfiR]ES&flg T®fi m, poleg nunske cerhoe Dbreslnic hranilne vloge po čistih as 4 0 Za hranilne vloge jamčijo člani z jamstveno tglaonico 3,$QQ.Cinn $ tor zakladi v znesku 000.000 H. EPosajlia na zemljišča, osebni kredit (menice, tekoči račun), na zaznambo službenih prejemkov i. t. d. IfiT" Prodaja srečk tiržaone razredne loterije. ihhhhbhhH cerkveni zvonovi Novo prispeli pravi iz brona, desetletno jamstvo. Na zalogi okoli 50 komadov razne veiiCine pri tvrdki: „METALLUM" d. d., ZAGREB llica br. 134. Telef. 1-98. Zahtevajte cenike! za trajno namestitev. Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30. avgusta t. 1- Prejemki po dogovoru. Nastop službe evetuelno takoj Zveza industrijcev, Ljubljana. KHBHHnmHeBfflan 5E-.73SCTH PruoDrstna kolesa pneumatiko DUHLOP - REITHOFFER - HUTCHIHSOn priporoča I6N. VOK, Ljubljana, Sodna niica št. 7. POLNOGUMJASTl OBROČI za tovorne avtomobile PNEVMATIKO za kolesa in avtomobile KOLESA AVTOMOBIL! najceneje. Z R PLESKARSKA IN LIČHRSKH DELA SE NAJTOPLEJE PRlPOKOCfl SLAVNEMU OBČINSTVU IN PREČflSTITl DUHOVŠČINI 00 TONE MHLGHJ 00 PLESKAR IN LIČAR :: LJUBLJANA :: KOLODVORSKA ULICA 6 J- HL Suttner Ljubljana 3, Mestni trg 23. Majvečja za!oga ur, zlatnine in sre-brnine. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. LJUBLJANA Gosposvetska cestr. 14. R. RANZINGER Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice. (prej AUSTRO - AMERIKANA) Trat* = (BIFll feffl prcvažn potnike v New-York redno ii J. VJli. _ •^-iJ.J. ^JJ. iia^CSi ;; kra(, v Južno Amerik0 po 1 krat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov. '^ffii alafj glavni zastopnik za Slovenijo, .^limoni G Ljubljana, Kolodvorska ul. 26. Oeplov brzoparnika Presleent Wilson 18. septembra, poštnega parnika Argentina :!('. avgust in poštnega parnika Uelvedere 22. oktobra 1921. a -7/—7/-.-J/—7/—7/—J/—7/--7/--7/-7/-7/--7/-7/-7/--7/--7r~.?r\ TA EBERL staroznana črkosiikarska in pleskarska delavnica LJUBLJANA, Igriška ulica štev. 6. LE PM: L JU L JANA - Sv.Pelra nasip l če rabite šiv. stroja za rodbinsko iu obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šivilje, Uro;ače ln čevljarje ter vse galanterijsko blago drobno ln debelo na Cene solidne! Postrežba točna tVlISi, podgane, stenftce, Ščurki 11 van fl-olasen mora poginiti, ako porablpUo moja uaibo]|u preizkušena m splošno hvalienu grodstvn, kot proti poljaktin in biSmm mišim It 12. en podgano K Ifi; na auurke posebno močua tmln K SO; tinktur« zn stenice K 15; uničevale« moljev K. 10 ili prašek proti mrfce-nom K 10 in 20; mazilo proti nSom uri ljudeh K 5.—I! ; mazilo za liSl pri živini <1.-11.; pni. sok za uši v obleki in periln K lu ln 2,1' tnl" ktura proti mrčesu ua safljn in zelenjadl (umt-ev. rastlin; Prašek prot.i mravljam K 10 Pošilja po po vseli" Zavod za efcsport M. Jilnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39. Trgovcem pri večjem ofljemu popust. Angleška parobrodna družba. Odprava potnikov I., II. in III. razreda preko Trsta, Reke in Cherbourga v NE V Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko — ter obratno za Jugoslavijo. Natančna pojasnila daje: M Line, Ljubljana, Kolodvorska ulica šl. 28. »f ORIENT" družba z o. s. preje Brata Eb erl in Jančar & Co LJubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Unton". Lastni izdelki oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklarskega kieja. Velika zaloga kemičnih in rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. t ♦ ♦ mestni lesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica it. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. f m ♦ f Tovarna JOS. MESCU Mana, Poljaki nasip 4. Podružnica: S9l9nburdova ul. 4. Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke, Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce. PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 38. NOVO MESTO Glavni trg. KOČEVJE štev. 39. dranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu~ in inozemstvu. 31=