viuüsku križnica $1*290 Sii; IC bombažna predilnica in tkalnica trlič LETO XIX APRIL 1978 ŠT. 4 Razgovor z delegatom Vlil. kongresa ZKS Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je tri dni gostilo 764 delegatov in nad 300 gostov. Kongresu so prisostvovale tudi delegacije CK ZKJ, centralnih in pokrajinskih komitejev bratskih republik in pokrajin, zamejskih Slovencev in pokrajinskih komitejev komunističnih partij iz Poljske, Avstrije, Italije in Madžarske. Kongres slovenskih komunistov se je začel v ponedeljek, 3. aprila, in je trajal do vključno srede, 5. aprila. Otvoritvena slovesnost je bila povezana s polaganjem vencev na grobnico herojev. Med delegati, ki so se udeležili polaganja vencev, je bil tudi član našega kolektiva Lado Štamcar, katerega smo vam predstavili v 2. številki našega glasila, tokrat pa smo ga zaprosili za kratek razgovor. »Kakšni so bili vaši vtisi s kongresa?« »Že, ko sem bil v naši občini izbran za delegata za slovenski kongres ZK, sem bil presenečen, da so delegirali prav mene. Potrudil sem se, da kot udeleženec kongresa nisem bil pasiven, saj mislim, da sem Os uspehu 'kongresa prispeval po svojih zmožnostih. Moji vtisi so nepozabni, že od vsega začetka — od polaganja vencev na grobnico narodnih herojev do slovesnega zaključka kongresa. Predvsem mi je bila všeč jasnost mnenj, izredna delavnost in preprost, vsem razumljiv jezik delegatov, ki so se vključili v razpravo.« »Kako je potekal kongres ZKS?« »V ponedeljek dopoldan smo imeli plenarno sejo na kateri smo sprejeli dnevni red. Poslušali smo poročilo predsednika CK ZKS tov. Franceta Popita o nalogah komunistov v sedanjem razvoju socialistične samoupravne demokracije. Popoldne istega dne in ves naslednji dan pa smo delegati delovali po komisijah.« »V kateri komisiji ste sodelovali?« »Sodeloval sem v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. Polge naše komisije pa so delovale še štiri komisije, od katerih je vsaka posebej imela začrtan obseg in področje svojega dela. V sredo, 5. aprila, pa smo delegati vseh petih komisij zasedali skupaj na plenarni seji ter poslušali poročila predsednikov komisij. Sprejeli smo resolucijo o bodočem delu slovanskih komunistov — in počastili spomin na velikega revolucionarja Borisa K;driča, katerega 25-letnico smrti letos praznujemo.« Zanima nas nekoliko podrobneje, kako je potekalo delo v komisiji?« (Nadaljevanje na 2. strani) t Delovni dan Ko zjutraj ure zazvone, zbude se delovni ljudje, hitimo vsi veselo, v tovarni čaka delo. V tovarni stroji že bobne, med stroji tkalke vse hite, opravljat svoje delo, bo osem ur bobnelo. Če imaš v pogonu stroje vse, blaga se ti največ natke, je tkalka vsa vesela, z njo mojster nima dela. Popravlja mojster tkalske stroje in s tem odpravlja vse zastoje, saj nihče zainteresiran ni, da tkalski stroj se ne vrti. Podmojster vlaga nam osnovo na Utas, Picanol ali na KOVO, uredi osnovo nam vezalka vse ostalo po opravlja tkalka. Kontrola kvalitete ostra je, zato posebna skrb ji gre, saj če kvalitete dobre ni, smo slabe volje vsi. Ropot, čolniček, votek in osnova so naši spremljevalci vedno znova pa vendar delo dolgočasno ni, saj vedno se kaj novega zgodi. Ob cÙneim o&ooboddne fco ni a in pcazniku deLa ~ i&ktene ce&titke ! uredništvo Razgovor z delegatom Vlil. kongresa ZKS (Nadaljevanje s 1. strani) »Razprava v naši komisiji je bila zagotovilo, da smo delegati, ■izhajajoč iz vsakodnevnih izkušenj in razvojnih izkušenj družbenega dela in življenja ter dolgoročnih interesov delavskega Posebna delegacija udeležencev kongresa je položila venec na grobnico narodnih herojev vso industrijo in pa povečanjem proizvodnje hrane, ki je prav tako pomembna naloga družbenoekonomskega razvoja naše družbe. Komunisti smo v javni razpravi poudarili, da morajo biti temeljni nosilci razvojnih nalog razvita in dobro organizirana družbena kmetijska posestva in pa dobro organizirana kooperacija med temi posestvi, zadrugami in zasebnimi kmeti. Možnost vključitve v razpravo je imel vsak delegat, ki se je predhodno prijavil. Prijavljeni delegat je imel na razpolago 10 minut za razpravo, le v izjemnih primerih se je omenjeni čas lahko podaljšal.« »Katera so bila končna načela z zasedanja vaše komisije?« »Vsekakor moramo komunisti družbenoekonomske probleme in vprašanja povezovati s hitrejšim razvojem političnega sistema samoupravne demokracije, saj s tem krepimo odločanje prav mas delavcev pri odločanju na vseh področjih družbenega dela in življenja. Zagotoviti moramo, da bo razvoj naše socialistične samoupravne družbe vedno bolj temeljil na delu združenih delovnih ljudi.« »Kakšno je bilo vzdušje med delegati?« razreda, kar najbolj jasno in konkretno akcijsko opredelili vsebino posameznih nalog. Delo naše komisije je bilo le nadaljevanje in obenem zaključek ustvarjalne javne razprave o predlogih dokumentov in celotne predkongresne dejavnosti. Dosegli smo že takšno stopnjo razvoja, ki omogoča še hitrejši razvoj proizvajalnih sil v družbi in gospodarstvu. Poseben poudarek smo posvetili še hitrejšemu razvoju naše energetike, ker je le-ta osnova za »Želja po novih poznanjih in tovarištvu je bilo veliko, kar se je odražalo v vzdušju med delegati. Izmenjave mnenj in razgovorov je bilo veliko, posebno, ko je pogovor tekel o tekočih problemih. Delavnost delegatov, ki je bila na kongresu vseskozi prisotna, se mora prenesti na vsako osnovno organizacijo in vsakega posameznika — člana ZK, saj k napredku vodi le idejna enotnost, ki je bila na kongresu močno izpričana.« ÖT'-ri! Ljubljana je bila v dneh kongresa praznično okrašena V času kongresa slovenskih komunistov je bila v naši DO razstava družboslovne in marksistične literature Razstavo so si poleg delavcev BPT in gostov ogledali tudi učenci tržiških osnovnih šol Štafeta mladosti '78 v Tržiču Tudi v letošnjem letu je v Tržič prispela štafeta mladosti, tako da smo se tudi delovni ljudje Tržiča in okolice posebno pa mladi pridružili najboljšim željam tovarišu Titu ob njegovem prazniku. Poleg »zvezne« štafete smo kot pretekla leta pozdravili prihod dveh lokalnih štafet — storžiške in ljubeljske. Zvezno štafeto so nam letos predali mladinci iz radovljiške občine ob spomeniku v Zadnji vasi. Na prireditveni prostor pred paviljonom NOB pa so jo naši mladinci prinesli ob 17.40. Pozdravno pismo tov. Titu je prebral mladinec iz naše delovne organizacije tov. Lado Brzin. Program sprejema štafete se je ob navzočnosti velikega števila občanov, posebno mladine, pričel ob 17. uri z govorom predsednika Občinske konference ZSMS tov. Marka Valjavca, v katerem je izrazil tople čestitke tržiške mladine ob Titovem 86. rojstnem dnevu. Med prireditvijo je potekal kulturni program, ki ga je organizirala komisija za kulturo pri predsedstvu Občinskega komiteja ZSMS Tržič. Ob 18. uri se je slovesni program sprejema Titove štafete zaključil s predajo štafete mladim iz kranjske občine. Problematika proizvodnje TOZD Konfekcija Proizvodnja 1977 1978 Indeks Plan m2 2.486.000 2.577.000 103.66 izvršen j e m2 2.282.329.9 2.292.763.4 % iz vršen j a 91.81 88.97 Plan enot 105.000 112.800 107.43 izvršenje enot 110.678.2 100.796 % izvršenja 105.41 89.35 Izkoriščanje in zastoji Strojne ure montiranih strojev efektivne strojne 92.728 92.000 ure zastoj ne strojne 80.741 78.909 ure 11.987 13.091 %izkoriščanja 87.07 85.77 % zastojev 12.93 14.23 Produkcija in storilnost 1977 1978 Produkcija m2 2.282.329.9 2.292.763.4 ur/1000 m2 46.39 45.74 Produkcija enot 110.678.2 110.812 ur/100 enot 95.67 94.64 delovne ure 105.885 104.870 Plan proizvodnje, ki je bil glede na 1. tromesečje 1977 v letošnjem letu v m2 povečan za 3.66 odstotka, je bil dosežen z 88.97 % v enotah pa je bil povečan za 7.43 % in dosežen z 89.35 %. Kljub na videz nizkemu doseganju plana, pa je bila proizvodnja v prvih treh mesecih tega leta še vedno večja kot v lanskem letu. Da je bila storilnost večja kot v lanskem letu, nam pove že podatek, da smo na 1000 m2 porabili 0.65, za 100 enot pa 1.03 delovnih ur manj. Število zaposlenih v tem obdobju je bilo za 8 oseb manjše kot v lanskem letu. Procent izostankov je nižji za 2.22 %, vendar na račun porodniških dopustov, bolezenski izostanki pa so še vedno v porastu. V tem obdobju smo imeli izostanke predvsem na ključnih delovnih mestih — krojenje, kar je precej vplivalo na tekočo proizvodnjo. Na usklajeno proizvodnjo je vplivala tudi zmanjšana proizvodnja artikla Vesna zaradi česar se pojavlja problem premeščanja in pomanjkanja dela v pakirnici. Zaradi iztrošenega strojnega parka in kadrovskih problemov so se povečali tudi zastoji iz 12.93 na 14.23 %. Delovna sila 1977 1978 0 na delu 200.9 83.50 198.8 85.72 0 izostankov 39.7 16.50 33.1 14.28 Od tega je izredni dopust 0.3 0.13 0.5 0.21 porodniški dopust 21 .4 5.15 6.1 2.62 bolezenski dopust 21.1 8.77 20.8 8.96 letni dopust 5.2 2.16 4.9 2.11 opravičeni dopust 0.5 0.21 0.9 0.38 Oskrba z materialom V pretežni meri je bila oskrba s tkaninami normalna. Od problematičnih bi omenil samo tiskane, ki prihajajo z veliko zamudo in pomanjkanje 3422/138. Pri sami manipulaciji s tkaninami se srečujemo s stalnim problemom pomanjkanja prostora. Ugotavlja se precejšen padec na kvaliteti tkanine in potreba po povečanju apreture na tkaninah, predvsem tistih za vezane izdelke. Pri ostalem materilu se je pojavil problem kvalitete pri ovitkih (škatlah), katere nam dobavlja kartonažna Ljubljana in velika zaniuda rdečih tiskanih vrečk s strani dobavitelja Kamnik. Sukanec za vezenje bomo še vedno uporabljali iz uvoza, ker sukančarna MTT Maribor še vedno ni v stanju izdelati in pravočasno dobaviti svojih sukancev. Zaradi še vedno nejasnih deviznih kvot in uvoznih režimov za uvoz opreme nimamo možnosti uvoza strojev, ki bi nadomestili iztrošeni strojni park. V tem obdobju je bil izvršen remont krojilno nalagalnega stroja. V mesecu marcu se je pričela tudi montaža novega tovornega dvigala, v vezilnici pa montaža vezilnega avtomata z avtomatsko barvno menjavo sukancev, ki pa je zaradi težav pri uvozu samo začasno uvožen. vodja TOZD Konfekcija Slavko Teran Stara pisarniška oprema dobi mesto v kleti upravnega poslopja... Kaj dela mladina 25. aprila 1978 je bila volilno-programska konferenca OO ZSMS TOZD Tkalnica. Udeležba mladih iz TOZD Tkalnica je bila pohvalna, konference pa so se udeležili tudi vabljeni: vodja TOZD ing. Janez Šmid in predstavniki družbenopolitičnih organizacij — sekretar ZK Stane Oman, predsednik OO sindikata Anton Povše in predsednica koordinacijskega sveta ZSMS naše delovne organizacije Lidija Fornazaričeva. Predsednik OO ZSMS TOZD Tkalnica je podal poročilo o delu v preteklem mandatu, pri tem pa je poudaril dejstvo, da so mladi v TOZD neaktivni, tako v sami OO, delovni organizaciji in v občinskem merilu. Po podanem poročilu je vodja TOZD Janez Šmid vzpodbudil mlade k aktivnejšemu delu in obljubil vsestransko pomoč s strani vodstva TOZD. Sekretar OO ZK Stane Oman je podčrtal dejstvo, da je zavzetost in aktivnost v mladinski organizaciji pogoj za napredovanje na političnem področju kakor tudi na delovnem mestu. Zavzel se je za tesnejše sodelovanje med OOZK in mladimi. Predsednik sindikata Anton Povše se je zavzel za tesnejše sodelovanje mladine in sindikata ter priporočil mladim našega TOZD športnega udejstvovanja ter zagotovil finančno podporo. Predsednica koordinacijskega sveta naše delovne organizacije Lidija Fornazarič je pozvala zbrane k večji aktivnosti, kajti le ta je pogoj za uspešno delo. Po končani diskusiji je bil podan predlog za novo predsedstvo. Izmed 40 članov, kolikor jih trenutno šteje OO ZSMS TOZD Tkalnica, so bili predlagani in izvoljeni sledeči člani: 1. Urbančnik Jelko — predsednik, 2. čehič Mirjana — IPD, 3. Štefe Stojan — SLO in DS 4. Gregorinčič Milan — sekretar in informator, 5. Sukalo Zora — blagajnik, 6. Mali Janez — kultura, 7. Krmelj Janko — družbeno ekonomski odnosi. 8. Ivanovič Mato — šport Novoizvoljeno predsedstvo si je za leto 1978 zadalo akcijski program, ki obsega udeležbo na delovnih akcijah v TOZD-u, kakor tudi na nivoju DO in OK, pridobivanje novih članov, sodelovanje z DPO v TOZD-u, informiranje, ki vključuje objavljanje prispevkov v TT in Dnevnih informacijah, družbeno-po-litično izobraževanje, ki zajema organiziranje raznih predavanj, ki so interesantna za mlade v OO, športna srečanja med OO TOZD ter organizacija izleta oziroma piknika v smislu stimulacije za aktivnejše delo. Kot prvo delovno nalogo smo si zadali okrasitev TOZD-a za prvi maj ter udeležbo na proslavi v Podljubelju. Ti dve nalogi sta bili tudi izvedeni. Pod točko razno so se člani konference zavzeli za ureditev evidenčnih kartonov in članskih izkaznic. Na koncu konference se je novoizvoljeni predsednik zahvalil za udeležbo in zaupanje ter izrazil željo, da delo mladinske organizacije zaživi tako kot od nje pričakujejo DPO, kakor tudi celotna TOZD in DO. Skupščina DIT Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev je imelo 31. marca svojo redno letno skupščino, na kateri je bilo obravnavano delo v zadnjem obdobju ter sprejet program dela za naslednje leto. V prostorih restavracije nad avtobubsno postajo se je zbralo 42 članov društva, ki so najprej poslušali referat direktorja DO tov. Tomazina, ki je v svojem izvajanju podal analizo ekonomskega stanja naše DO ter primerjavo z grupacijo bombažne industrije. Podatki, ki so bili posredovani kažejo, kakšen je trenutni položaj naše DO v okviru bom- vali na razpoloženje zaposlenih v BPT, negativne posledice pa je bilo čutiti tudi pri delu društva. Po ostalih poročilih, ki so bila na dnevnem redu skupščine, je bila razprava, v kateri je bilo govora o delovanju društva in problematiki v tekstilni industriji, seveda s posebnim poudarkom na razmerah v BPT. Izrečenih je bilo veliko pripomb in Poročilo o delu v preteklem obdobju je podal predsednik inž. Karel Bečan bažne grupacije in v okviru slovenske tekstilne industrije, ki je razen redkih izjem v nezavidljivem položaju. Referatu tov. Tomazina je sledilo poročilo predsednika društva tov. Bečana, v katerem je spregovoril o aktivnosti v preteklem obdobju, ki je imelo poudarek na strokovnih ekskurzijah, obiskih sejmov in razstav ter športni dejavnosti. Kritično je ocenil tudi nekatere pomanjkljivosti v delu društva, pri tem pa še posebej naglasil neaktivnost precejšnjega števila članstva, kar je bil tudi razlog, da nekatere načrtovane akcije niso bile izvedene oz. so morale biti zaradi slabega odziva odpovedane. Problemu aktivnosti članstva bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti, poleg tega pa bo potrebno dvigniti zavest članov in razširiti obseg aktivnosti ter s tem popestriti delo v društvu. V svojem poročilu je predsednik omenil tudi problematiko strokovnih kadrov, ki je še posebno v zadnjem času postala že precej kritična, saj je iz delovne organizacije odšlo sorazmerno veliko sodelavcev z visoko, višjo ali srednjo šolsko izobrazbo. Ti odhodi pa so dokaj slabo vpli- predlogov, ki se nanašajo na izboljšanje stanja v naši panogi preko zunanjih činiteljev, vendar pri vsem tem velja ponoviti razpravo tov. Tomazina, ki je dejal, da ne smemo iskati razlogov za tako stanje izven DO, temveč se moramo ozreti na težave in nepravilnosti znotraj DO in jih odpraviti, saj bomo stanje izboljšali edinole z boljšim delom in vsestranskim angažiranjem vseh zaposlenih v BPT, posebno še strokovnih delavcev. V razpravi je bilo verjetno kar prevečkrat omenjeno področje kadrovske problematike in v zvezi s tem odhajanje strokovnih delavcev ter pridobivanje novih kadrov. Precej obširno je o tem govoril tov. Pogačnik iz kranjskega društva, ki je poleg tega tudi zelo 'kritično ocenil delo društva v preteklem obdobju. Po njegovem mnenju je bilo društvo premalo aktivno na strokovnem področju, na področju problematike v DO, strokovnem oz. dopolnilnem izobraževanju itd. Dejal je, da športna tekmovanja in razna srečanja sodijo v sindikalno dejavnost in ne v dejavnost strokovnega društva kot je DIT. Skupščina je potrdila tudi predlog aktivnosti za leto 1978, ki vsebuje strokovne ekskurzije v MTT Maribor, Predilnico Litija, Motvoz Grosuplje, Tekstilno tovarno Polzela, Metko Celje in Muro v Murski Soboti. Člani društva naj bi si ogledali tudi nekaj delovnih organizacij v naši občini in sicer Trio, Rog, Metalka TOZD Triglav in Peko TOZD Poliuretan. V programu so predvidena tudi strokovna predavanja ter eno predavanje iz družbenopolitičnega področja. Med aktivnosti društva v tem letu je vključena tudi športna dejavnost tako tekmovalna kot rekreativna v namiznem tenisu, kegljanju, plavanju, streljanju z zračno puško, šahu in hoji v hribe. V načrtu je tudi obisk »Drame« ali »Opere«. Društvo in njegovi člani se bodo aktivno vključili tudi v vsa važnejša dogajanja v DO, sodelovali bodo pri obravnavi in razreševanju tekoče problematike ter se kot strokovni delavci zavzemali za čim uspešnejše poslovanje delovne organizacije. Po razpravi je bila dana raz-rešnica dosedanjemu izvršnemu odboru in izvoljen nov 15-članski izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Martič Magda — TOZD Predilnica Papov Jože — TOZD Predilnica Šmid Janez — TOZD Tkalnica Povše Anton — TOZD Tkalnica Kapel Ivan — TOZD Oplemeni-tilnica Kozina Ana — TOZD Oplemeni-tilnica Sajovic Sonja —• TOZD Konfekcija Levstik Angelca — TOZD Konfekcija Bodlaj Alojz — DSSS Vzdrževalno energetski obrati Čadež Franc — DSSS Vzdrževalno energetski obrati Bečan Karel — DSSS Ahačič Rudi — DSSS Erlah Marija — DSSS Furlan Janez — DSSS Dolžan Francka — DSSS V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Pirih Miro, Šolar Jože, Kogoj Marijan. Skupščina kot taka je sicer uspela, vendar pa pri tem ne gre prezreti že tolikokrat omenjeno problematiko udeležbe članov. Le 42 članov (40,8 %) je smatralo za potrebno, da se udeleži skupščine, za vse ostale pa je, kot vse kaže, dejavnost društva drugotnega pomena, saj poleg tega, da so že sicer neaktivni tudi z odnosom do skupščine kažejo na to, da niso zreli za članstvo v društvu in lahko se postavi vprašanje ali so kot taki sploh upravičeni, da so člani takega društva kot je DIT. Istočasno pa se vsiljuje tudi vprašanje, ali so ti člani kot strokovni delavci pri opravljanju svojih delovnih nalog tudi tako pasivni in nezainteresirani za dogajanja v DO kot kaže njihov odnos do dela v društvu? So morda tudi na delovnih mestih člani kolektiva »le na papirju«? Taka in podobna vprašanja silijo k razmišljanju in odgovori nanje niso kdove kako vzpodbudni. Sama razprava na skupščini je bila enostranska, premalo je bilo govora o dosedanjem delu in o programu aktivnosti v bodoče, o vključevanju društva v reševanju gospodarske situacije BPT ter o priporočilu ZIS z dne 23. 2. 1978, ko je bila obravnavana informacija o ekonomskem položaju tekstilne industrije. O teh priporočilih bi lahko razpravljali v tej smeri, da bi iskali najustreznejše rešitve za realizacijo posameznih nalog, saj si izvajanje smernic ZIS ne moremo predstavljati brez aktivnega in vsestranskega sodelovanja strokovnih delavcev — članov društva. Razprava v tej smeri bi bila v pomoč 10 pri sprejemanju programa dela, poleg tega pa bi bile posredovane tudi marsikatere konkretne akcije za izboljšanje ekonomskega položaja BPT. Občni zbor Društva tekstilnih mojstrov Tržič Društvo tekstilnih mojstrov je imelo svoj redni občni zbor v soboto, 8. aprila v okrepčevalnici BPT. Po izvolitvi organov občnega zbora in potrditvi predlaganega dnevnega reda je predsednik tov. Zupančič podal poročilo o delu društva v letu 1977 iz katerega je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu dokaj aktivno, saj so bile izvedene številne akcije pa tudi udeležba na njih je bila dobra. V svojem poročilu je tudi kritično omenil neke pomanjkljivosti, ki so bile razlog, da delo društva ni bilo še bolj uspešno kot sicer. V vsestranski, plodni in konkretni razpravi, ki je sledila poročilom, je bilo govora o realizaciji programa dela ter o delu v bodoče. Izražena je bila želja po že tesnejšem sodelovanju z DIT-om v smislu slkupne izvedbe posameznih akcij na vseh področjih dejavnosti, tako pri organiziranju strokovnih predavanj kot tudi pri izvedbi ekskurzij. V nadaljevanju razprave so se prisotni dotaknili še kadrovske problematike, izobraževanja in sodelovanja z društvi iz Kranja in Maribora, kar vse skupaj kaže na to, da je med člani društva velik interes za vsestransko dejavnost, to pa se odraža tudi v programu aktivnosti, ki je bil posredovan občnemu zboru. V tem programu so predvidena strokovna predavanja o novitetah \ r tekstilni industriji, strokovne ekskurzije in razne druge oblike izobraževanja in izpopolnjevanja. Na občnem zboru so bili poleg članov, domačih gostov in (Nadaljevanje na 5. strani) Ob svetovnem dnevu zdravja gostov iz kranjskega društva prisotni tudi upokojeni člani društva, katerim je predsednik izročil spominska darila — kolovrate. Prejeli so jih: Klemenc Janez, Koprivnik Milan, Hribar Anton, Vogrič Silva, Kous Karel in Hafner Vinko. V imenu upokojenih članov se je za izkazano pozornost zahvalil Koprivnik Milan. V društvo so bili sprejeli novi člani in sicer: Ahačič Janez, Novak Božo, Bajželj Milan, Drobnič Rado, Mirič Bolte in Dornik Janez. Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi spričevala šestim mojstrom, ki so uspešno zaključili šolo za mojstre. Zupančič Marjan, Lavsegar Vili, Kosmač Edi, Rupar Anton, Gramc Stane in Ferlič Franc so poleg spričeval prejeli še knjigo »Tekstilna industrija« s posvetilom ob zaključku šolanja. Na občnem zboru je bilo izvoljeno tudi novo vodstvo društva — 12-članski izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Perko Vili, TOZD Predilnica; Šlibar Marjan, TOZD Predilnica; Kosmač Edi, TOZD Tkalnica; Oman Stane, TOZD Tkalnica; Rupan Anton, TOZD Tkalnica; Zupančič Marjan, TOZD Tkalnica; Primožič Milan, TOZD Oplemenitilnica; Regajs Djuro, TOZD Oplemenitilnica; Golmajer Mihaela, TOZD Konfekcija; Mirič Bolte, TOZD Konfekcija; Herak Marjan, DSSS; Valjavec Heda, DSSS. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Zupančič Marjan. Občni zbor je v celoti uspel in dejansko dosegel svoj namen, saj je bil v resnici obračun dela v preteklem obdobju in dogovor o delu v prihodnje. ZNIŽAJMO KRVNI PRITISK — geslo letošnjega dneva zdravja Strokovnjaki so v zadnjih letih pregnali številne bolezni, ki so nekoč pestile človeštvo, niso se pa mogli izogniti nastajanju novih obolenj, ki so zaradi svoje razširjenosti prav tako problematične. Eno takih je prav gotovo visok krvni pritisk (visok RR), ki s svojimi posledicami terja veliko žrtev. Zaradi zahrbtosti, s katero deluje prikrito, vendar zelo na široko, ga imenujemo »tihi ubijalec«. To bolezen ima približno 10—20 odstotkov odraslih v vsaki deželi, ogroža pa vse rase in narode, najbolj v starostni skupini od 20 do 50 let. Visok krvni pritisk so poznali znanstveniki že dalj časa, res pa je, da so spoznali bistvo bolezni in zvezo med visokim pritiskom na eni in boleznimi srca, možganov in ledvic na drugi strani šele v zadnjih desetletjih. Hipertonik — človek z visokim pritiskom — živi nevarno, vendar se ne počuti posebno bolnega, vsaj dokler še nima očitnih komplikacij. Možnost srčne in možganske kapi ter ledvičnih obolenj zaradi otežko-čene preskrbe organov s krvjo je pri hipertonikih večja kot pri ljudeh z normalnim RR. Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da je »normalen« zgornji pritisk toliko nad sto, kolikor let štejejo, vendar to ne drži. Idealni krvni pritisk je 120/80, ukrepati je treba pri vrednosti nad 160 mm Hg, medtem, ko nastajajo okvare ožilja že nad vrednostjo 140 mm Hg. Zvišan krvni pritisk ni samo posledica notranjih bolezni, ampak je danes vse bolj pogosta posledica neurejenega načina življenja, kamor štejemo napeto potrošniško zagnano življenje s čedalje večjimi potrebami in željami, nepravilna oziroma preslaba hrana, debelost, kajenje in premajhna vsestranska fizična aktivnost. Vzrokov je še več, vendar sem poudarila samo tiste bistvene, ki privedejo do povišanega pritiska. Omenila sem že, da visok pritisk deluje prikrito, vendar je kljub temu nekaj znakov, kjer je treba pomisliti tudi na povišan pritisk: glavobol, omotice, stiskanje v prsih v predelu srca, hiter utrip srca, oslabljen vid zaradi sprememb na ožilju očesnega ozadja. Ob težavah, ki sem jih omenila in ki trajajo dalj časa, je treba poiskati ustrezno zdravniško pomoč. Zavedati se je treba, da zdravljenje vodi zdravnik, medicinska sestra pa pritisk lahko samo kontrolira. Za redno merjenje mora skrbeti vsak sam! To velja tudi za vse tiste delavce, ki jim povišan pritisk ugotovimo na sistematskih pregledih in sami do takrat niso imeli ali pa niso zaznali težav. Kako se visokemu krvnemu pritisku zoperstavimo? — Strokovnjaki svetujejo čim manjšo količino soli (4 g na dan), čimmanj mastno hrano, zabelo z oljem ali rastlinsko mastjo, opustitev kajenja, zmanjšanje telesne teže in ureditev življenja, kar pa je v današnjem tempu gotovo najtežje. Kava — dolgo časa znana kot povzročiteljica in še bolj kot pospeševalka povišanega pritiska — sploh ni tako pomembna, priporočljivo pa je, da jo pijemo v zmernih količinah dopoldne in popoldne, ne pa zvečer. V kar največji meri se ravnamo po zdravnikovih navodilih: opustimo suho in mastno meso, vso hrano čimmanj solimo, hujšamo, skušamo živeti brez pritiska in stresov, redno kontroliramo pritisk. Če ta samo malenkostno pade ali pa sploh nič, zdravnik običajno napiše zdravila, ki jih je treba jemati točno po navodilih. Zavedati se je treba, da samo zdravila ob zanemarjenih splošnih ukrepih (kajenje, neustrezna prehrana, debelost, fizična neaktivnost) ne bodo pomagala ali pa zelo malo. Pri 15—20 % bolnikov s povišanim pritiskom samo splošni ukrepi ublažijo težave in nevarnosti. Hipertonik se mora naučiti živeti s svojo boleznijo in se zato zavedati: 1. povečan pritisk je bolezen, ki traja vse življenje; 2. zdravila, če so le-ta potrebna, je treba jemati neprekinjeno po navodilih zdravnika; 3. povečanega pritiska ni mogoče ozdraviti, lahko ga samo uravnavamo in s tem preprečujemo komplikacije. S tem člankom sem želela člane našega kolektiva opozoriti na problem, ki se ga loteva tudi Svetovna zdravstvena organizacija, katere članica je tudi Jugoslavija. Le-ta je začela uresničevati program, katerega cilj je sistematično raziskovanje in zdravljenje visokega krvnega pritiska, kar bo tudi pripomoglo k uresničitvi ustavne pravice do zdravja vsakega posameznika. M. S. A. V. Dopisujte v glasilo Delovno predsedstvo na občnem zboru društva je uspešno opravilo svoje delo Udeležba na občnem zboru je bila dobra Dogodki v oboini — dogodki v oboini Pripravilo uredništvo Glasa (Jože Košnjek) - ~ ~ 1 s, --H-—1 Tržiški oktet je pred 27. aprilom pod pokroviteljstvom Bombažne predilnice in tkalnice proslavil 10. obletnico delovanja — Foto: F. Perdan ŠE PRECEJ NEJASNOSTI Predsedstvo občinske konference SZDL je na zadnji seji razpravljalo o možnosti organizacije usmerjenega izobraževanja v tržiški občini. Občani in delovni ljudje so se zato na zadnjem referendumu odločili, da bodo prispevali denar za gradnjo objekta, potrebnega za usmerjeno izobraževanje. Znano je namreč, da v tržiški občini ni srednje šole, da veliko šolajoče mladine odhaja po končani šoli drugam, v občini pa ostanejo kadrovske vrzeli. Tudi združeno delo je pokazalo velik interes za usmerjeno izobraževanje v tržiški občini. Volivci so zato na zadnjem referendumu soglasno glasovali za samoprispevek, ki naj omogoči gradnjo objekta za usmerjeno dvoletno srednjo šolo. Medtem pa se je zasnova usmerjenega izobraževanja v Sloveniji in Jugoslaviji spremenila. Možnosti, da bi Tržič dobil center usmerjenega izobraževanja so se zmanjšale. To je povzročilo ZAUPALI SMO JIM NAJODGOVORNEJŠE DOLŽNOSTI 12. aprila so se na prvi seji sestali na novo izvoljeni delegati občinske skupščine. Po temeljitih razpravah so za predsednika občinske skupščine izvolili Milana Ogrisa, ki je že doslej opravljal to dolžnost. Podpredsednik skupščine je Franc Neme, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine je Janez Ivnik, podpredsednik pa Bruno Godnov. Člani izvršnega sveta so razen predsednika in podpredsednika precejšnjo razpravo na seji trži-škega predsedstva SZDL. Kasnejše razprave v republiki in na Gorenjskem so pokazale, da bi v Tržiču lahko osnovali le posamezne oddelke usmerjenega izobraževanja, usposobljene za oblikovanje posameznih, vedno bolj iskanih poklicev, potrebnih v tekstilni in čevljarski industri- ji. Le-teh pa ne potrebujejo le v Tržiču, temveč tudi na Gorenjskem in v Sloveniji. Na zadnjem posvetovanju na Tekstilnem in obutvenem centru v Kranju so se tudi dogovorili, da je treba do konca maja izdelati podrobnejšo analizo možnosti in potreb po usmerjenem izobraževanju v tržiški občini. Toliko časa pa kaže počakati. Če bo prevladovala ugotovitev, da možnosti za uvedbo usmerjenega izobraževanja v tržiški občini ni, bo treba temu primerno spremeniti program trošenja sredstev samoprispevka in o tem obvestiti ter seznaniti delovne ljudi in občane. še Mimica Leitinger, Ivo Gorjanc, Miloš Savič, Vladimir Er-javšek, Janko Mladič, Andrej Pe-harc in Edo Roblek. Član izvršnega sveta bo tudi predstojnik oddelka za komunalne in gradbene zadeve. Za predsednika zbora združenega dela je bil izvoljen Anton Jurjevčič, za podpredsednika Marija Fajfar, za predsednika zbora krajevnih skupnosti Karel Pečnik, za podpredsednika Zdenko Truden, družbenopolitični zbor pa bosta vodila predsednik Lovro Cerar in podpredsednik Zinka Srpčič. Obisk pri zamejskih Slovencih v Italiji Kulturna skupina Pobratenje in občinski svet Zveze sindikatov Tržič sta bila pobudnika za sodelovanje s kulturnimi in drugimi organizacijami v občini Repentabor pri Trstu, kjer živi veliko zamejskih Slovencev. V soboto, 22. aprila in v nedeljo, 23. aprila, so Tržičani prvič obiskali to občino. V skupini so bili recitatorji in citraši kulturne skupine Pobratenje, komorni zbor tovarne Peko, kvintet Bratje Zupan, Tržiški instrumentalni kvintet in člani Filmskega kluba Tomo Križnar. Tržiški kulturniki so že v soboto popoldne in zvečer pripravili kulturni program, ki ga je občinstvo izredno toplo sprejelo, v nedeljo pa so obiskali spominsko obeležje v občini, položili vence in se pogovarjali z zastopniki občine Repentabor in njenih kulturnih organizacij o nadaljnjem sodelovanju. Razen kulturnikov so bili v tržiški delegaciji pred- Gasilstvo napreduje Na zadnji skupščini občinske gasilske zveze Tržič so ugodno ocenili razvoj gasilske organizacije v zadnjih letih in še posebej opozorili na tvorno sodelovanje zveze in gasilskih društev s samoupravno interesno skupnostjo za varstvo pred požarom, z organi za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter s civilno zaščito. Število požarov v tržiški občini sicer ni bilo veliko, pa vendarle pozornost pri preventivnem varstvu pred ognjem ne sme popustiti. Razveseljivo je večje število žensk v gasilski organizaciji. Doseženo raven je treba zadržati, razen tega pa skrbeti za množičnejše vključevanje pionirjev in mladincev, za oblikovanje gasilskih krožkov po osnovnih šolah, za usposabljanje gasilcev in gasilskih častnikov ter zboljšati opremo, ki je še posebno pomanjkljiva pri posredovanju v višjih zgradbah. sednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Janez Ivnik, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Jože Zupančič in predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Miro Vrhovnik. Med kulturnimi dogodki, ki so sodili tudi v praznovanje 27. aprila in L maja, kaže omeniti tudi jubilejni koncert Trži-škega okteta, ki je bil v soboto, 22. aprila. Razen slavljenca, ki ga sestavljajo pevci Jože Gramc, Ivko Špendal, Franc Koder, Peter Žepič, Ivan Gramc, Brane Klančnik, Jože Šavs in Franc Šarabon, ki je tudi pevovodja, so na prireditvi v osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču sodelovali tudi člani mladinskega pevskega zbora Svoboda iz Lesc in pevke ženskega okteta z Obirja, ki ga vodi Valentin Polanšek. Na prireditvi so nekateri pevci okteta prejeli Gallusove značke. Več bo treba vaj, ki »delajo mojstre« in več sodelovanja med zvezo, požarnim inšpektorjem, komisijami za varstvo pred požari in društvi. V lanskem tekmovanju med društvi so bili med teritorialnimi društvi najbolje ocenjeni Brezjani, med industrijskimi društvi pa Bombažna predilnica in tkalnica. Razen tega so se tržiški gasilci izredno izkazali pri pomoči Posočju in pri krvodajalskih akcijah. V tržiški gasilski organizaciji imamo letos tudi jubilante. Društvo iz Podljubelja bo slavilo 50. obletnico delovanja, društvo v Peku pa 25. obletnico delovanja, ki jo bo združilo s praznovanjem 75. obletnice tovarne. Slavili bodo tudi pionirji gasilci z Brezij nad Tržičem. Praznovali bodo 25. obletnico delovanja in ob tej priložnosti razvili prapor pionirske desetine. Pokrovitelj bo občinska zveza tako kot je bila lani ob enakem slavju v Podljubelju. V Bistrici pri Tržiču gradi Splošno gradbeno podjetje Tržič trgovski in poslovni center, v katerem bo sodobna trgovina Peka, Kokre iz Kranja, Tria in BPT, banka, tržnica, cvetličarna, prodajalna galanterije in izpostava Tobaka. V 62 m dolgem in 20 m širokem paviljonu bodo tudi frizerski salon, kozmetika, kemična čistilnica in manjši gostinski obrat. Gradnja bo veljala 23 'milijonov dinarjev, brez do-dotne opreme — Foto F. Perdan dogodki v občini (Nadaljevanje s 6. strani) Izobraževanje delegatov Na pomembnem posvetovanju v Portorožu, ki ga je pripravila republiška konferenca SZDL za najodgovornejše v občinskih organizacijah, je bilo veliko govora o izobraževanju na novo izvoljenih delegatov. Predsedstvo tržiške občinske konference je o tem razpravljalo in menilo, da vseh 1600 delegatov, kolikor so jih v občini izvolili 9. in 12. marca vsekakor ne bo lahko vključiti v najrazličnejše oblike izobraževanja. Predvsem kaže usposabljanje delegatov združevati z ocenje- Zakon o združenem delu daje poseben poudarek odgovornosti delavca v združenem delu. V bistvu je vsaka pravica v združenem delu neločljivo povezana z odgovornostjo, ki jo ima delavec v združenem delu. Medsebojno odgovornost delavcev zakon o združenem delu vgrajuje v temelj socialističnega samoupravnega združenega dela. Vendar so problemi odgovornosti delavca v združenem delu tako močno razvejani, da jih na tem mestu ne morem podrobneje obravnavati. Zato se želim omejiti na najnujnejša, vsaj na temeljna opozorila, ki so potrebna za razumevanje delavčevega položaja v okviru delovnega razmerja. 1. Vrste odgovornosti Kakor je pravic iz delovnega razmerja več vr9t, tako je več vrst tudi odgovornosti v delovnem razmerju. Odgovornosti bi sicer lahko razdelili na številne vrste in podvrste, vendar želim opozoriti samo na naslednje: a) disciplinska odgovornost, to je odgovornost delavca za nespoštovanje odločitev, sprejetih v organizacijah v katerih dela, za kršitve delovnih obveznosti in za druge kršitve delovne discipline. Posledica disciplinske odgovornosti je izrek disciplinskega ukrepa; b) materialna odgovornost, to je odgovornost za povzročeno škodo. Posledica materialne (ali tudi odškodninske) odgovornosti je plačilo odškodnine, ki naj povrne povzročeno škodo; c) odgovornost za opravljanje samoupravnih funkcij. Posledica te odgovornosti je lahko samoupravi j alska odgovornost (delegata delavcem), če je odgovornost težja, pa se lahko prepleta tudi z odškodninsko in disciplinsko odgovornostjo; č) iz samo. vsebine in obsega pojma odgovornosti nedvomno tudi izhaja, da so delavci tudi družbenopolitično odgovorni za gospodarjenje s sredstvi družbe- vanjem uspeha zadnjih volitev, kar bo olajšalo priprave na prihodnje volitve. Na predsedstvu občinske konference SZDL so menili, da morajo složno akcijo izobraževanja delegatov začeti organi konference SZDL, vse družbenopolitične organizacije, krajevne konference SZDL, sindikalne organizacije na vseh ravneh, ne kaže pa prevzeti vključevanje samoupravnih interesnih skupnosti. Naloga ne bo lahka tudi zaradi tega, ker smo leta 1974 v tržiški občini izvolili nekaj nad 800 delegatov, od letošnjega marca dalje pa je delegatov še enkrat več. ne lastnine, zlasti za vzpostavljanje tistih odnosov v okviru združenega dela v najširšem pomenu, ki jih daje obležeje družbenoekonomskega odnosa kot temelja socialističnega samoupravnega združenega dela. Posledica take odgovornosti so seveda družbenopolitične sankcije, ki se lahko prepletajo s prej omenjenimi oblikami odgovornosti oziroma sankcijami; d) kadar gre za hujše oblike kršitev »pravil obnašanja v družbi«, je tudi odgovornost za taka ravnanja hujša. Take primere določa kazenski zakonik in v tem primeru govorimo o kazenski (oziroma o kazenskopravni) odgovornosti, z ustreznimi sankcijami — kaznimi, ki jih izrekajo pristojna sodišča; e) za določena dejanja zakon o združenem delu ureja tudi odgovornost za gospodarske prestopke in odgovornost za prekrške DO oziroma odgovorne osebe, ki ima za posledico denarno kazen. Vseh navedenih vrst odgovornosti (njihov seznam pa gotovo ni zaključen) ne bi obravnavala v nadaljevanju, s tem naštevanjem imam namen samo opozoriti na to, kako razvejano je vprašanje odgovornosti tudi v delovnem razmerju. 2. Disciplinska odgovornost Med tistimi oblikami odgovornosti, ki so najpogostejše v delovnem razmerju, je gotovo že omenjena disciplinska odgovornost. Delavec je disciplinsko odgovoren za tiste kršitve delovnih dolžnosti (hujše ali lažje), ki jih kot take določa samoupravni splošni akt njegove temeljne organizacije oz. DSSS. Če je delavec kriv očitane kršitve delovne discipline, mu lahko pristojni organ izreče enega od v zakonu določenih disciplinskih ukrepov: opomin, javni opomin, razporeditev na drugo delo oziroma k drugi nalogi za določen čas v skladu z zakonom, denarno kazen, prenehanje de- lovnega razmerja. Ti ukrepi se lahko izrečejo vsakemu delavcu, ne glede na posebna pooblastila in odgovornost, ki jih ima ta delavec. Že zakon o združenem delu določa, v katerih primerih se lahko delavcu izreče denarna kazen, okvirne omejitve pa zakon postavlja tudi za izrek najhujšega disciplinskega ukrepa, to je za prenehanje delovnega razmerja. Disciplinski ukrep izreče disciplinska komisija, 'ki mora biti sestavljena v skladu z zakonom. Med temeljnimi zahtevami za sestavo disciplinske komisije je, da morajo biti njeni člani izvoljeni na enak način kot delegati delavskega sveta, v njeni sestavi pa mora biti določeno število zunanjih članov, vendar ne več kot četrtina; to je oseb zunaj temeljne organizacije oz. DSSS, ki jih volijo delavci z liste, ki jo določi zbor združenega dela skupščine občine. Zakon o združenem delu zagotavlja delavcu, ki je. v disciplinskem postopku, da ves čas postopka aktivno sodeluje v njem, da je torej o njenem delu obveščen, da poda zagovor, skratka, da se brani očitane kršitve in tudi sicer v celoti uresničuje svoje pravice in obveznosti, ki jih ima kot delavec v združenem delu. Tako mora biti delavcu vročena že zahteva za uvedbo disciplinskega postopka, delavec mora biti zaslišan pred disciplinsko komisijo in mu mora biti omogočena dbramba, postopek je v načelu javen, med postopkom sodeluje tudi sindikalna organizacija. Zoper odločbo organa prve stopnje, ki odloča o delavčevi odgovornosti oz. neodgovornosti, lahko delavec oziroma tisti, ki je zahteval postopek, ugovarja pri delavskem svetu temeljne organizacije (DSSS) — v 30 dneh od vročitve odločbe. Razumljivo je tudi, da lahko delavec, ki ni zadovoljen z odločitvijo o njegovi pritožbi, sproži postopek pred sodiščem združenega dela v 30 dneh od vročitve odločbe. Varstva pravic pri sodišču združenega dela pa ne more zahtevati delavec, ki zoper odločbo organa prve stopnje ni najprej ugovarjal pri pristojnem organu v temeljni organizaciji (DSSS), razen če uveljavlja denarno terjatev. 3. Odškodninska odgovornost Odškodninska odgovornost je odgovornost za škpdo, nastalo v delovnem procesu. Zato se tudi ta odgovornost lahko razteza v več smereh: — odgovoren je lahko delavec za škodo, ki jo je povzročil na delu ali v zvezi z delom temeljni organizaciji oz. DO; — odgovorna je lahko TOZD oz. DO za škodo delavcu, ki jo je ta utrpel na delu ali v zvezi z delom (na primer zaradi nesreče pri delu); — odgovorna je lahko temeljna organizacija oz. DO tudi za škodo, ki jo je njen delavec povzročil na delu ali v zvezi z delom tretji osebi, to ie nekomu, ki ni delavec te temeljne orga- nizacije. To obliko odgovornosti urejajo posebni predpisi. a) Delavec je odgovoren za škodo temeljni organizaciji le takrat, če jo je povzročil iz velike malomarnosti ali namenoma. Če povzroči škodo več delavcev, je vsak izmed njih odgovoren za tisti del škode, ki ga je povzročil, če pa ni moč ugotoviti za vsakega delavca, koliki del škode je povzročil, se šteje, da so vsi delavci enako odgovorni in morajo škodo povrniti po enakih delih. Te okoliščine ugotovi pristojni organ v temeljni organizaciji in če delavec tako ugotovljene škode noče povrniti, sproži temeljna organizacija pred sodiščem združenega dela odškodninski postopek. b) Temeljna organizacija je delavcu odgovorna za škodo, ki jo utrpi na delu v zvezi z delom, če je kriva (če je torej prišlo do škode zaradi malomarnosti katerega od drugih delavcev temeljne organizacije), ali pa tudi brez krivde, če je do škode prišlo zaradi »nevarne stvari« ali »nevarnega obratovanja«. Tu gre na primer za škode, ki izvirajo iz nesreč pri delu, pa tudi za škode, ki izvirajo iz kršitev drugih pravic in dela oz. v zvezi z delom. 4. Odgovornost za opravljanje samoupravi j alskih funkcij Tej obliki odgovornosti posveča zalkon o združenem delu posebno pozornost. Zaikon poudarja, da je delavec osebno odgovoren za vestno opravljanje samo-upravljalskih funkcij. Posebej je opredeljena takšna odgovornost delegatov delavskega sveta, ki ki so odgovorni delavcem temeljne organizacije in druge organizacije združenega dela. Kršitev odgovornosti ima za posledico odpoklic delegata. Zakon o združenem delu določa tudi odgovornost članov izvršilnega organa, ki se kaže med drugim tudi s tem, da ga lahko delavski svet razreši v celoti ali posamezne njegove člane, lahko pa so obenem tudi materialno odgovorni za škodo (prepletanje odgovornosti), ki nastane z izvršitvijo sklepa, sprejetega na njihov predlog, če so pri dejanju predloga prikrili dejstva ali ve-doma dali neresnična obvestila delavskemu svetu ali delavcem. Podobna odgovornost — samo-upravljalska in materialna — je z zakonom urejena tudi za individualni poslovodni organ. Ta odgovarja za svoje delo delavskemu svetu, ki ga je imenoval in delavcem organizacije združenega dela, v kateri izvršuje svoje pravice dn dolžnosti. V mejah svojih pravic in dolžnosti je odgovoren za vestno opravljanje svojih funkcij, za poslovne rezultate organizacije združenega dela, kot tudi za organiziranje in usklajevanje delovnega procesa v organizaciji. Ob vsem tem pa zakon o združenem delu poudarja, da je odgovornost člana izvršilnega organa in individualnega poslovodnega organa odvisna od njegovega vpliva na sprejetje ali izvajanje sklepa. Marija Gradišar Odgovornost delavca v delovnem razmerju Letovanje v Poreču Še slab mesec dni nas loči od začetka dopustniške sezone v našem počitniškem domu v Poreču. Prvi gostje bodo prišli v Materado 11. junija, zadnji gostje pa bodo lahko letovali do 11. septembra. Tudi letos bo za goste v predsezoni (11—30. junija) in v po-sezoni (1.—11. septembra) 10 °/o popust na ceno dnevne oskrbe, kar naj bi izkoristile družine, ki nimajo šoloobveznih otrok. Kakšnih posebnih sprememb v načinu letovanja tudi letos ni, menjave izmen bodo ob sobotah in nedeljah, možnosti letovanja so 7 ali 14 dni. Prijave za letovanje se bodo oddajale na posebnem obrazcu, tako kot vsa leta doslej, poudariti velja le rok za prijave, ki je do 20. maja. Akontacija v višini 200,00 din na osebo mora biti vplačana v času od 5. do 14. junija ne glede na to v katerem času sezone bo kdo letoval in sicer v navedenih dneh od 13.—15. ure v KDS — soba 10. Cene penzionov bodo'v letošnjem letu le malenkostno višje od lanskih, sicer pa so takele: Ciani BPT 80,00 din Zakonci članov BPT — nezaposleni 80,00 din Zakonci članov BPT — zaposleni 110,00 din Otroci članov BPT do 10 let 40,00 din Otroci članov BPT od 10 let do 19 let 60,00 din Otroci članov BPT nad 19 let, ki študirajo in niso zaposleni Upokojenci BPT Direkcija Beograd Zdravstveni dom in SGP Tržič Tuji gostje Otroci tujih gostov do 10 let Otroci tujih gostov od 10 do 19 let Zdomci, naši delavci v tujini Otroci zdomcev do 10 let Otroci zdomcev od 10 let do 19 let Inozemci Otroci inozemcev do 10 let Otroci inozemcev od 10 do 19 let Prehodni gostje — domači Zajtrk Kosilo Večerja Prenočnina Skupaj 10,00 35,00 25,00 20,00 90,00 Prehodni gostje — tuji Zajtrk Kosilo Večerja Prenočnina Skupaj 15,00 50,00 40,00 50,00 155,00 80.00 din 80.00 din 115.00 din 115.00 din 120.00 din 70.00 din 92.00 din 130.00 din 75.00 din 100.00 din 150.00 din 80.00 din 120.00 din Vsem zaposlenim želimo prijetno letovanje, ob prijavljanju in razporejanju pa predvsem nekoliko strpnosti, saj »vroča kri« ne ko- risti nikomur, ker iz prakse vemo, da so se še vedno našle ustrezne rešitve in tudi letos se bodo. - šport - šport - šport - Tudi pretekli mesec je bil dokaj razgiban na športnem področju. Največ »dela« so imeli kegljači, ki so najprej nastopili v Kranju na izbirnem tekmovanju za »Tekstiliado«. Takoj je treba povedati, da so dosegli zelo dobre rezultate v moški konkurenci, medtem ko je bila ženska ekipa občutno slabša. Šport za vsakogar V disciplini 6 x 200 lučajev je ekipa v postavi: Košir Jože, Ahačič Štefan, Koder Drago, Zale- tel Cveto, Polajnar Boris, in Gros Vili podrla skupaj 5107 kegljev in zanesljivo osvojila prvo mesto pred ekipami IBI, Predilnico Škofja Loka in Zvezdo Kranj. Naši tekmovalci so dosegli rezultat, ki daje povprečno 851 kegljev na tekmovalca, najuspešnejši pa je bil Košir Jože, ki je podrl 887 kegljev, kar ga uvršča v sam vrh razvrstitve v posamični konkurenci. Tudi v dvojicah sta par Košir-Ahačič odlično uvrščena, saj sta zasedla drugo mesto s šestimi keglji manj kot zmagovalca Rogelj in Marinšek iz Zvezde. Tudi v borbenih partijah so bili naši tekmovalci odlični. Osvojili so prvo mesto s 450 keglji pred ekipo IBI-ja (406) in Predilnico Šk. Loko (343). Vsem nastopajočim velja ob tem izredno uspešnem nastopu čestitati! Ženske so nastopile le v konkurenci 4 X 100 lučajev in podrle 1284 kegljev ter s tem zasedle 2. mesto. Povprečni rezultat je bil 321, kar pa je bilo premalo, da bi se uvrstile višje in s tem zagotovile udeležbo na Tekstiliadi. Tudi v posamični konkurenci in v dvojicah naše tekmovalke niso dosegle vidnejših uvrstitev. V okviru praznovanja praznika dela je bilo na kegljišču v Tržiču tekmovanje sindikalnih ekip v borbenih partijah. Skupno je nastopilo 18 moških in 6 ženskih ekip. Tekmovalci BPT so tudi na tem tekmovanju uspešno nastopili. S 265 podrtimi keglji je ekipa Konference OO sindikata BPT osvojila prvo mesto pred ekipami Peko — gumoplast (252) in Tiko (211) Od naših ekip se je na 5. mesto vrstila ekipa OOS TOZD Tkalnica z 206 keglji, na 11. mestu je ekipa OOS TOZD Konfekcija (185), na 14. mestu ekipa DSSS — strokovne službe (184) in na 18. mestu ekipa DSSS — vzdrževalni obrati — 156 kegljev. Tudi v ženski konkurenci je ekipa Konference sindikatov z 200 podrtimi keglji zanesljivo zmagala pred OOS Peko TOZD obutev (180) in oddelkom 582, katerega tekmovalke so podrle 154 kegljev. Svojo sezono so otvorili tudi nogometaši, saj sta se na igrišču v Križah pomerili ekipi Oplemenitilnice in Predilnice. Obe moštvi sta prikazali dobro igro, strelci so bili precej učinkoviti saj so skupno dosegli kar osem golov. V drugem delu igre so bili igralci Predilnice v pre- moči, vendar so po zaslugi vratarja Nuhanoviča nogometaši Oplemenitilnice uspeli izvleči neodločen rezultat 4:4. O srečanjih v nogometu se posamezne ekipe že dogovarjajo in v naši naslednji številki bomo lahko o tej obliki rekreacije delavcev napisali kaj več. Prvenstvo TOZD Predilnice v kegljanju Moški — 100 lučajev kegljev 1. Košir Jože 434 2. Zaletel Cveto 411 3. Ševič Veljko 400 4. Eler Božo 357 5. Vučemovič Cedo 356 6. Golmajer Anton 355 7. Mašovič Nusret 349 8. Papov Jože 344 9. Stritih Srečko 338 10. Klemenčič Ivan 336 11. Smolej Franc 333 12. Cerovski Maks 328 13. Avpič Maks 304 14. Rejc Niko 280 15. Bukovnik Peter 239 Ženske — 50 lučajev kegljev 1. Martič Magda 93 2. Rožič Ana 89 foto vest - foto vest Po prvomajskih praznikih je pričela s poskusnim obratovanjem nova telefonska centrala znamke ISKRA PABX 300. Več o tem bomo pisali v naslednji številki TT POPRAVEK V uvodni članek »Volili smo« zadnje številke našega glasila so se prikradle nekatere napake, katerih popravek objavljamo: Zbor združenega dela — TOZD Tkalnica — namesto Nemec Breda — pravilno Neme Breda; Združena delegacija skupščine skupnosti otroškega varstva in izobraževanja — DSSS — namesto Gregorič Milan — pravilno Gregorčič Milan; Združena delegacija skupščine zdravstvene skupnosti, skupnosti socialnega skrbstva, invalidsko-pokojninskega zavarovanja in stanovanjske skupnosti — TOZD Predilnica — namesto Bajrič Jožefa — pravilno Bajrič Marija, namesto Srečnik Ivan — pravilno Srečnik Ivana, namesto Vasi-lovič Dušanka — pravilno Vasi-lič Dušanja; TOZD Tkalnica, namesto Žnidaršič Jože —- pravilno Žnidaršič Joži; namesto TOZD Konfe- renca — pravilno TOZD Konfekcija; TOZD Tkalnica — namesto Kavčič Tinca — pravilno Kavčič Ivica, manjka Zupančič Marjan; DSSS manjkata Kogoj Marjan in Perko Pavel; Združena delegacija skupščine telesnokulturne in 'kulturne skupnosti — TOZD Predilnica, manjka Drobnič Vera; Bralce prosimo za razumevanje in se opravičujemo. Uredništvo Novosti na policah tržiške knjižnice Günter HOFÉ: MERCI, KAMERAD V romanu Merci, kamerad opisuje Günter Hofé napeta in odločilna dogajanja pred koncem druge svetovne vojne leta 1944. Glavnega junaka pravzaprav ni, srečujemo pa pisateljsko izredno okarakterizirane osebe, nemške vojake in častnike ter pripadnike francoskega odporniškega gibanja. Hofé pa ni le pisatelj, temveč tudi zgodovinar, zato se dogajanja in čustva oseb v romanu prepletajo s strateškimi dogodki v Franciji, s politiono-diplomatskimi pripravami in okoliščinami druge fronte, z razvojem vojnega stanja v Sredozemlju in z odločilnimi ofenzivami Rdeče armade. V mesecu marcu 1978 so v našo delovno organizacijo prišli naslednji delavci: TOZD Predilnica: BjeličfZorka Osmančevič iZečir Rugovec Zečir Rikanovič Milica TOZD Tkalnica: Marinič Kata Bašič Senija To je čas, ko se antifašisti v nemških vrstah vedno bolj povezujejo z odporniškim gibanjem in ko tudi mnogi spoznavajo, da so predolgo molčali in samo ubogali povelja. Po načinu svojega pripovedovanja je Hofé, vzhodnonemški pisatelj inačica Kirsta, saj se tudi v njegovem romanu prepletajo elementi klasičnega romana s pričevanjem o vojni in dokumentarnim poročanjem. Vrednost Hoféjevega literarnega poročila je zlasti v natančno besedni umetniški upodobitvi tedanjih Hofé, vzhodnonemški pisatelj dejstev in nadrobnosti vse do lokalnega kolorita in vzdušja. Merci, kamerad je ob izidu v obeh Nemci j ah in v Avstriji doživel izredno ugodne ocene, tako zaradi svoje vsebine kot hu- samovoljno: Brkič Jure Dimitrij ević Pavlinka Akalović Marko Abazović Murat Grčić Jovanka invalidska upokojitev: Kuborič Rado upokojitev: Primožič Rezka manističnega sporočila. Sodi med tiste knjige o II. svetovni vojni, ki so bile in so še potrebne, da bi se ljudje in narodi kaj naučili za sedanjost in prihodnost. Dušan MORAVEC: IVAN CANKAR V zbirki Znameniti Slovenci so izšle knjige, ki nam predstavljajo štiri najvidnejše avtorje slovenske moderne. Pomudimo se malo ob delu Dušana Moravca o Ivanu Cankarju. Ivan Cankar ni samo mojster slovenske besede, utemeljitelj naše moderne proze in sodobne gledališke umetnosti, bleščeč esejist in duhovet polemik, znanilec bodoče enakopravne skupnosti jugoslovanskih narodov in socialistične demokracije, bil bi tudi eden izmed vrhov evropske kulture svojega časa, ko bi mu ne tekla zibelka v tesni dolini šentflorjanski. Pričujoča knjiga želi osvetliti predvsem njegovo delo, njegovo misel in pomen, le bolj ob robu spremlja tudi nevesele postaje na pisateljevi življenjski poti. Avtor je poskušal pri tem upoštevati navodila urednika in založnika hiše: knjiga naj bi bila pisana preprosto in živo, esejistično in osebno. Poglavitni vir so bile Cankarjeve knjige in njegova sporočila v pismih, šele zatem vse tisto, kar je bilo o njem že napisanega. prišli — odšli — prišli — V istem času pa so našo delovno organizacijo zapustili naslednji delavci: rehabilitacija: Petrovič iMara IZŽREBANI REŠEVALCI V uredništvo Tržiškega tekstilca ste oddali 42 nagradnih križank, od katerih je bilo 35 pravilno rešenih. Žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100,00 din prejme Ančka Mohorko iz DSSS, 2. nagrado 80,00 din prejme Slavka Meglič iz TOZD Konfekcija, 3. nagrado 60,00 din prejme Marija Primožič iz TOZD Predilnica, 4. nagrado 40,00 din prejme Ludvik Štucin iz DSSS, 5. nagrado 20,00 din prejme Dragica Filipovič iz DSSS. Križanke oddajte do 25. maja v nabiralnik TT! Uredništvo Rađošević Ružiča je 10. marca 1978 rodila dečka, Varagić Miljana 17. marca — deklico, Blaževič Mirjana 22. marca — dečka, Jo-kič Nevena 29. marca — deklico, Rev Barbara 31. marca — dečka in Rus Majda 7. aprila — deklico. Vsem iskreno čestitamo! Uredništvo Dr. Ernest PETRIČ: MEDNARODNOPRAVNO VARSTVO NARODNIH MANJŠIN Knjiga obsega tele temeljne dele: razvoj mednarodnopravnega varstva manjšin do našega časa s poudarkom na obdobju po letu 1945; izčrpno analizo obstoječih virov mednarodnega prava, bi se bodisi neposredno, bodisi posredno nanašajo na položaj manjšin; opredelitev in analiza sredstev, ki jih države uporabljajo v odnosu do manjšin. Poseben del knjige se ukvarja z gotovo najtežjim vprašanjem mednarodnopravnega varstva manjšin, s problemom opredelitve upravičenca do tega varstva, t.j. z opredelitvijo pojma »narodna manjšina«. Vsakomur, kdor se bodisi na teoretični ali na praktični .ravni ali kot študent srečuje z manjšinsko problematiko, bo knjiga koristen pripomoček in napotilo. Delo je izšlo v zbirki Sociološka in politološka knjižnica. Pa menda odsluženi hladilnik v kleti upravnega poslopja ne čaka na ponovno obratovanje ... Pod težo krožnikov so popustili vijaki, s katerimi je bila pritrjena zidna omara — posledica 300 razbitih krožnikov v okrepčevalnici ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi naše predrage mame ROZALIJE DEBELJAK se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala vsem sodelavcem iz TOZD Konfekcija. Hčerki Angelca in Helena z družinama ter sin Teodor ZAHVALA Ob izgubi mojega dragega očeta FRANCA PRAPROTNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem navij al-nice za izrečeno sožalje, darovani venec in izkazano denarno pomoč. Hčerka Pepca z možem ZAHVALA Ob smrti mojega očeta SREČKA BALANTIČA se iskreno zahvaljujem sodelavcem KDS in gasilskemu društvu za izrečeno sožalje in darovana venca. Sin Bojan z družino Nagradna križanka POUND TEKMECI ČRNI PTIÌ OSTRIVEC TUJE IME ZA MESE POMLADI AMPER NAZIV MODNE TKANIN NAMIZNA PREGRI = E NJALA ITALIJA = NSKA RTV 100 rn PREDLOG PRISTAN. MESTO NA * NORVEŠ. HRVAŠKI PETROL DOMAČA ŽIVAL RIMSKA 500 EAST LITER GRADBE: NI MATERIAL ŽIVEL 1. MAJ I PRAZNIK DELA PREBIVA K A EV = ROPSKE DRŽAVE DRŽAVNA BLAGAJN MESTO V FRANCIJE A ČEŠKA PRITRDI = m- hn oovie GRALKA NAMIZNE' GA TENIS/ EVA PRIPA = DNICE ORGANI = ZACIJE KEM. ZA FOSFOR ATENSKA znamenito PODLAGA Tl V AVTI 1 Prebivalec goremsk. Združenj« začasna Pojav na vodi ZADNJA ČRKA ABECEDE VRSTA VODNEG/ PLOVILA JEZIK BANTU ČRNCEV VRSTA ČOLNA NEKATE= Rl, NEKI KONOPEC MOŠKO IME FARAD NORD KAZALNI ZAIMEK NAČRTO= VANJE VRSTA ZA5ČIT = NEGA URADNI AKT Nepridiprc LUMP v/ RIMSKI HIŠNI BOC LADO STRUŽNIK SOCIALNI POLOŽAJ 7. ČRKA ABECEDE VALONCI 1000 m LJUDSK/ MUSA— GLAVNO MJ=S&S< IS. SOUTH Predstojni samostar t HLADNO STRELNO OROŽNE AROMA= TSKA SPOJINA PLEMIŠKI NAZIV V OSEBNP ZAIMEK DOBA, VEK PREDLOG . IZREDNA LEPOTA ABISINIJI MEDN.OZ ZA SEVE N. METER VRSTA VEZAVE LES INDI. HRASTA MOŠKO IME RIMSKA 50 REAUMIR LADKO KOROŠEC MESTO V POSOČJU E ZAŠČI = TNIKI LANSKO LETO PESTNER KEM. ZN. ZA KOBAI OKRASNA RASTLIN/! AVT.OZN MA «ARSI MENE STREHA SVETA IZVRŠNI SVET VELEMEST V ITALIJI 0 STEFAN ERDNIK PRIPOM. OMEißkNJ JESTVINA VRSTA TKANINE PEVEC JÜRGENS POLMER Predgorje na grški 9 bali 100 VOJNA (srbohrv. ) VELIKA POSODA TEKOČINE DELI URE ak,eV.n Aluminij 13.ČRKA ABECEDE PREKOP VRHUNSKI ŠPORTNIK REKA V FRANCIJI NEMŠKI PREDLOG STRASTNI POŽELEN. I E MOŠKO IME KALIJ SAMO = GLASNIK ANDREJ NAHTIGAL ŽENSKO IME SPLETKA MEGLIČ ANTON OSEBNI ZAIMEK ZUPAN TOMAŽ VALJAVEC MOŠKO 1 ME Zabavišč v Benetka 1 MATI POSTA = VRSTA ali PIJAČE ŠPIJON AVT. OZN KARLOVC/ DELI DNEVA ČEBELJI DOM FLISER STARO RUDARS= KO MESTC v Sloveniji SMUČIŠČE nad BOVCEM Ameriški SOGLA = POLTEMA S AMO= GLASNIK arIhPtek ŽENSKO IME NAUK 0 SVETLO= BI igralec (BUSTER 1 AVT. OZN. AVSTRIJE 5.ČRKA ABECEDE AHAČIČ IGNAC GREGOR KLANČNIK . . .DE VSI (srbohrvj REKA NA DOLENJ = SKEM MANJŠE NASELJE SLOVEN. DNEVNIK 18.ČRKA ABECEDE SAMO VRVICE VEZIVNE STRUNE PREDLOG MORSKE ALGE VAZNO ŽIVILO KAZALNI ZAIMEK CESTA , POT,ČEZ MIMO DELOVN/! ORGANI Z VNESTI V RAČUK AVT.OZN KRANJA CELOTEN VES DEL TEDNA GLAVNI ŠTEVNIK VIR SVETLOBE HITROSTI» TEKME OKR. ZA KILOVOLT E KEM. ZN. ZA DUŠIK TV reporte rkaVONČI 4A OKR, ZA JOČKA" IVO JAN MIRO AHČIN MEDMET BOLEČIN OSEBNI ZAIMEK KILO = METER SAMO = GLASNIK VRSTA IG DREVESA SAMO s GLASNIK ITALIJAN DENARN/ ENOTA VEZNIK PORTUGA REKA L. POLOTOK V SZ AVT.OZN NEMČIJE AVT.OZN ITALIJE KEM. ZN ZA JOD OKR. ZA DE TUR GRAM Tt VELIKA BRITANIJ k PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE DVAJSETA, JUBILEJNA, RP, ADAMSIT, ELZA, ZELENICA, ATI, T, Z, OCALA, ENEJ, KASTE, MAK, PRAVAC, ND, A, OLE, K, AVA, YARD, IS, MILANO, AS, GANA, N, I, JAVA, TAT, KOT, ORADA, KRKA, AJ, ARA, KRI, V, FIJAKAR, KRIM, ACO, IL, AGAR, R, TAKSI, LUIS, SI, LISAC, VINO, ARNO, JAHTA, NB, NADA, JASNO, MLAKA, D, IA, JR, GO, LITVA, E, AV, A, OLTEN, OGRAJA, STOL, AV, DOL, IAN, I, OA, NI, JLA, E, AKUT, KANJON, M, SECAM, RAK, METODA, KORISTNIKI Uredništvo »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličen Jelka, Bahun Leon, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 324. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu. Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka. Varujmo se nezgod! V mesecu aprilu 1978 so se v naši delovni organizaciji pripetile naslednje nezgode pri delu: 1. Garibovič Zehida, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je pri menjavi votka poškodovala kazalec desne roke. Vzrok: nevaren način dela. 2. Povalej Ivanka, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je poškodovala koleno. Vzrok: naglica pri delu. 3. Meglič Danica, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je pri čiščenju Škarij tkalskega stroja poškodovala kazalec desne roke. Vzrok: nevaren način dela — čiščenje stroja med obratovanjem. 4. Draksler Marija, zaposlena v TOZD Tkalnica, si je na merilnem stroju poškodovala levo roko. Vzrok: sodelavka Grdič Cilka je nehote pognala stroj, pri čemer je Draksler jevi stisnilo roko. 5. Švab Jakob, zaposlen v TOZD Tkalnica, se je poškodoval na poti na delo. Pri križišču tovarne Peko mu je izsilila prednost voznica zastave 750 Tišler Kati iz Podljubelja. Pri padcu z motornim kolesom mu je počila kost leve roke, dobil pa je tudi odrgnine po obrazu. Vzrok: prometna nesreča. Organizator varnosti pri delu