Poglejte na itevilke poleg naslova ža dan, ko Vaša naročnina poteče. Skuhajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS NARODA VEČ KOT > List slovenskih delavčevi Ameriki. Telephone: CHclaea 3-1242 No. 98 — Štev. 98 Reentered *» Sctornl Cla— Mtler September »tfa. 1940 al the Tort Offic« » New York. N. Y„ under Act of Congre- of March 3rd, 187> _ NEW YORK, MONDAY, MAY 19, 194! — PONEDELJEK, 19. MAJA, 194! HA BAN DOBIVATI C "GLAS NARODA" PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (IztmmU «*•*. nedelj In pnatktr). kar Vas ranhiii Ti AIMONE I-HRVATSKI Nove meje so bile določene Rim je razglasil spoletskega vojvodo za vladarja Hrvatske Stara laška hraljevska rodo-vina Savoia je dala Evropi novega kralja, ko je bil za hrvatskega kralja imenovan Ai-mone I. vojvoda Spoletski. Včeraj, 18. maja, je "svobodna Hrvatska" dobila kralja in je obenem stopila v "novi - red" pod laškim vplivom. "Neodvisna hrvatska kraljevina" se je Obvezala, da ne 1k) imela armade, ne mornarice, ne zračne sile. Njena vna-nja politika bo v soglasju z i-taljansko vnanjo politiko in njeno gospodarstvo bo odvisno od Italije in Nemčije. Italija je dobila skoro celo Dalmacijo, ki jo ji je Anglija obljubila za plačilo, ko je v svetovni vojni stopila na stran zaveznikov proti Nemčiji. "Klasrčna" Dalmaeija je Potato, (tel itftJj&nskega kraljestva. Dobila je vse dalmatinske otoke, razun Paga, Brača in Lušina. Sušak pripada Italiji. Tudi bivša avstrijska bojna Inka Kotor pripade Italiji. Hrvatski pa so dovoljene posebne pravice ®a vporabo Splita in Dubrovnika. Natančne meje med "ljubljansko provinco" in Hrvatsko "bodo še pozneje določene, kakor tudi meje s Srbijo. Poleg sporazuma glede zemlje sta bila podpisana še dva druga sporazuma. Prvi je vojaškega značaja s posebnim o-zirom na jadransko obrežje. Po tem sporazumu se je Hrvatska zavezala, da ne bo i-mela nobenih trdnjav in o-branub, bodisi na kopnem, na morju ali v zraku; nobenih vojaških naprav, ki bi jih bilo mogoče porabiti v kake sovražne namene. Hrvatska vlada je tudi obljubila, da ne bo gradila vojne mornarice. Drugi sporazum pa je glede "jamstva in sodelovanja." Po tem sporazumu jamči Italija Hrvatski nedotakljivost njene zemlje, Hrvatska pa se je zavezala, da ne bo z nobeno državo sklenila kake pogodbe in prevzela kakih obveznosti, ki ne ibi bile v soglasqu in v duhu s pogodbo, sklenjeno z Ttalijo. Ta pogodba velja za 25 let. Toda to se ni vse. "Neodvis-j na kraljevina Hrvatska" se je tudi zavzela, da bo "sodelova-j la z italjanško vojaško silo v vsaki zadevi, ki se tiče laške armade." Konečno bo tudi med obema državama skupna carina in denar, dogovorjen bo tudi sporazum glede železnice, pomorskega prometa in kul-tnmi sporazum. Kolikor je mogoče sklepati po preilih, ki prihajajo iz Rima, je Italija dobila okraje Ra-stva, SuSak in Delnice, poleg tega pa še otoke Krk, Rab in druge manjše otoke, ter vse o-toke v okolici Zadra. Medtem ko je bila meja proti Italiji skoro natančno določena, meja proti Srbiji še ni bila uravnana. Slovesnosti v Rimu Rim je bil odet v praznično oblačilo, na kar je že navajen -MM) let, izza časa svojih cesarjev. Po ulicah so vihrale laške in hrvatske zastave. Ljudje so bili na pravem mestu ob pravem času. Samo dež je nagajal. Hrvatska delegacija se je z avtomobili najprej peljala v palačo Madama, od koder se je v kočiji, v katero so bili vpre-ženi beli konji, peljala v Kviri-nal. Na ulici Via Flaminia pa so se konji sptašili, kočjaž je padel s kozla in si razbil lobanjo. Slabo znamenje! V prestolni dvorani pa je bilo vse svečano in zelo resno. — Kralj Viktor Emanuel je prišel v dvorano, oblečen v mar-šalsko uniformo, ob 11.15. Za njim je prišel princ Piedmon-ski (njegov sin in prestolonaslednik) in drugi princi, me l njimi princ Spoletski v admiralski uniformi. Mussolini in grof Ciano sta sedla na desno stran prestola. Navzočih je bilo mnogo fašističnih veljakov in tujih zastopnikov. Hrvatsko delegacijo je vodil poglavnik dr. Ante Pavelie v uniformi ustašev. Nekateri Hrvatje so bili v narodnih nošah. Cela ceremonija je trajala samo 10 minut z dvema kratkima govoroma. Dr. Pavelič je prosil kralja Viktorja Ema-nuela, da imenuje kakega princa za hrvatskega kralja. In imenoval je svojega nečaka Amaine-a, vojvodo Spoletske-sra. iMed drugim je rekel kralj: "Svojega ljubega nečaka, njegovo kraljevsko visokost Aimone-a Savoia - Aosta, vojvo do Spoletskega, določimo, da sprejme krono kraljevine Hrvatske." ' Hrvatska delegacija se je nato odpeljala v palačo Venezia in podpisala razne dogovore in pogodbe. Nenavadno velika množica je klicala Mussoliuijn in Paveliča, ki sta se oba več krat pokazala na balkonu palače. Zvečer je bil svečan banket v kraljevi palači Kvirina-lu. Hrvatska delegacija se jei ob 10 zvečer odpeljala v Za ' grob. Stavke premogarjev trdega premoga ne bo Navzlic temu, da je John L. Lewis včeraj razglasil stavko kopačev trdega premoga in bi se imela danes zjutraj pričeti, bo najbrže odvrnjena, kajti sinoči so se v Commodore hotelu v New Yorku zopet sestal* zastopniki premogarjev in lastnikov rovov in je med njimi prišlo do "začasnega" sporazuma. In poročilo te konleren-ce pravi, da je prišlo do "začasnega" sporazuma in da se boste obe stranke še posvetovali s svojimi tovariši. Lewis pa je rekel, da dar.es premoga rji ne bodo delali, kar je v soglasju s premogarsko u-nijo, da se ne dela, kadar ni pogodbe. Prejšnja pogodba je po-' tekla 1. maja, toda je bila podaljšana do 15. maja. Sedaj je odvisno le od tega, ako pridete na današnji seji o-be stranki do sporazuma, ako bodo premogarji delali, ali pa stavkali. KRALJICA MORJA POČIVA OB POMOLU LAHI V ABESINIJI SO SE PODALI Vojvoda Spoletski Princ Aimone, vojvoda Spoletski, je drugi sin pokojnega vojvodo Aosta in brat sedanjega vojvode Aosta, abesinske-ga podkralja, ki je včeraj Angležem ponudil predajo. Aimone, ki je dovršil mornariško akademijo in je admiral ter je zelo vnet za dirke z motornimi čolni in avtomobili, se je v juliju 1939 poročil z grško princeso Ireno, sestro grškega kralja Jurija. Irena je hči pokojnega grškega kralja Kon: štantina in kraljice Zofije, sestre kajzerja Viljema. Njena sestra je tudi princesa Helena, bivša žena rumunskega kralja Karola. Aimone je star 41 let. C. 1.0. zmagal pri Bethlehem Steel Pri volitvah v La c:ka wan ni je zmagal CIO odbor za organiziranje jdklarjev. — Kompanijska unija je brez vpliva. Konci prejšnjega tedna so glasovali delavci Bethlehem Steel tovarne v Lackawanna, N. Y., kdo naj jih zastopa pri kolektivnih pogajanjih: ali kompanijska unija, ki je znana pod imenom "Bethlehem Employee Representat i o n Plan", ali pa CIO odbor za organiziranje jeklarjev. To so bile prve take volitve v kakšni tovarni Bethlehem Steel Corporation. Za CIO je bilo oddanih 8223 glasov, za kompanijsko unijo pa 2961. Volitve je odredil odbor za delavske odnosa je po 36 ur trajajoči stavki meseca februarja. Takoj po volitvah je izdal Ban A. Bittner, ravnatelj kampanje za organiziranje Bethlehem Steel delavcev, naslednjo izjavo: — Na zadnji seji Bethlehem Steel delničarjev je rekel predsednik Eugene Grace: — Ko bo enkrat postavljeno zastopstvo za kolektivna pogajanja, bo konec vseh naših zadreg. — Zdaj imamo tako zastopstvo. Kompanijska unija je brez vsakega pomena in veljave. Philip Murray, predsednik CIO, je svoječasno izjavil, da bodo ime^e te volitve velik vpliv na stotisoče delavcev med vzhodno in zapadno oba-ljo. - Edward F. Entwisle, generalni manager tovarne y Lacku wanni, je rekel: — Že večkrat smo poudarjali, da bomo priznali tisto organizacijo, ki bo zmagala pri volitvah. Zmagal je CIO. Mi smo zadovoljni. Za n-as je zadeva v redu. Vojvoda Aosta, abesins k i podkralj, se je podal in od Angležev prejel pogoje za kapitulacijo armade, ki je bila obkoljena v Alagi. Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva pravi, da je vojvoda Aosta poslal k angleškemu vrhovnemu poveljniku svojega odposlanec, da izve za pogoje za predajo 31,000 vojakov. Kot pravi poročilo iz Kaire, se bo skupno z armado podal tudi vojvoda, sam in vsi njegovi častniki. Amerikanci utonili s parnikom Egiptovski parni k Zamzau se je potopil v južnem Atlantiku z 201 potnikom, med katerimi jih je bilo 120 Amerikaneev, ki so bili večinoma vozniki am-bulanc in katoliški misjonarji, ki so bili na potu v A^friko. Obsojeni sabotažniki Zvezni sodnik Strum je v Jacksonville, Fla., obsodil na štiri leta ječe Nieola Marche-sa, Ferueocia Magnija in Vit-toria Schenone. Marches je kapitan, Magni pa prvi inži-nir italijanskega parnika "Ir-cania", Schenone pa kapitan parnika "Confidenza". Obtoženi so bili sabotaže. Ko sta bila parnika zasidrana v St. Johns River, so mornarji po njihovem naročilu poškodovali stroje. 37 mornarjev "Ircani-je" je bilo- obsojenih na dve in pol leta ječe. Orgije v filmski koloniji V Los Angeles, Gal., je bila spoznana krvi vim in predstav Ijena okrajni veleporoti 30 letna Virginia Lopez. Njftia tožiteljica je komaj šestnajstletna Silvia Hania-Iaine, ki je prišla v Los Angeles iskat dela. Virginia jo je povabila v svoje stanovanje, kjer je ibil navzoč tudi 26 letni Eddie La Rue. Najprej so pili nakar je začel La Rue nagovarjati dekleta k nemoralnemu dejanju. Ker se je dekle branilo, jo je Virginia tako dolgo nagovarjala, da se je u-dala. Virginia je rekla sodniku, da bo razkrinkala divje orgije, ki se vrše v filmski koloniji. Virginia Lopez in Rue bosta najbrž obsojena vsak na leto dni ječe. Draga časa kave V St. Paul, Neb., je stopil lastnik gazolinske postaje H. Jacobs v bližnjo restavracijo in izpil čašo kave. Za kavo je plačal pet centov. Kmalu se je pa prepričal, da ga je veljala $90.05. Ko je bil v restavraciji, mu je neki neznanec izmaknil iz cash registrra devet deseta-kov. Rusija nakupila dosti kave Iz Bogote v republiki Co-hrmbiji poročajo: — Rusija ni že petindvajset let kupila od Colombije nobene kave, zadnje tedne jo je pa začela kupovati v velikih množinah. En sam pa mik je odpeljal 56 tisoč vreč kave proti Vladivostoku. Iz kanadskih virov poročajo, da bo kava iz Rusije nedvomno poslana v Nemčijo. Vse komunistične dela v. voditelje bi rad aretiral Republikanski kongresnik Thomas iz New Jerseva je v posebni brzojavki pozval predsednika Roosevlta, naj da zaradi veleizdaje aretirati vse komunistične voditelje, ki povzročajo v delavskih vrstah razkol in prepir. — Na razpolago imam dokaze, — pravi Thomas, — da so prekucuški elementi izzvali veliko število štrajkov, ki ogrožajo našo deželno obrambo. Očividen namen teh ljudi je izpodkopati republikansko vladno obliko. V Bufalo, N. Y., je bila na konvenciji Railroad Yardma-sters of North America soglasno sprejeta resolucija, naj kongres prepove inozemeem zavzemati v delavskih organizacijah odborniška mesta. NadaTje je konvencija priporočila, naj določba, ki je veljavna za železničarje, velja tudi za vse druge delavske organizacije: med napovedjo in izbruhom stavke mora poteči najmanj šestdeset dni. Zaklad kralja, Petra II. Predno je kralj Peter II. pobegnil iz Jugoslavije, je spravil vse državne in kraljeve dragocenosti v samostanu O-strog blizu albanske meje. — Nemci pa so ta zaklad našli in odnesli skupno z najvažnejšimi državnimi in diplomatskimi listinami. ' ^ k Zaplenjeni parnik Nornian-die je bil aristokrat morja. — Prekosil je hitrost na vožnji čez Atlantik, na njem je vladalo vase 1 je, predno si je nadel žalostno sivo barvo v izgnanstvu nr. Hudsonu v New Y'orku ob vznožju 48. ulice. Cela njegova zgodovina pomeni višek modernega paro-brodstva. Povsod je dosegel rekorde: vozil je najodličnej-še ljudi iz Evrope in v Evropo. Na svoji prvi vožnji je prevozil Atlantik v rekordnem ča.va dni je visela med življenjem in smrtjo, končno pa je le mladost Hivragala. Ko je že lahko govorila, je dejala: "Moj Hasib me ni hotel ijbiti. Kljub temu pojdem k njenrn. Ko bom prišla k njem«, bom nru rekla:' Hu-do je mladi umreti ali jaz ti odpuščam." Medved je raztrgal čuvaja ži-_. valskega vrta v Skopi ju. V živalskem vrtu v Skopi ju imjajo že nekaj let lepega med-veda. Č*eprav je udomačen in Lepa knjiga Je kult urns poslank«; odprtino ji vrata v nmie domove, odprimo ji- srce . . . (Finžgar) živi V I R I S" Spisal IVAN MATIČIČ Knjiga je Mvojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dulgih poplav jib opisanih trinajst rodov slovenskega uaroda od davnih pofetkov v starem slovnnstvu Uo današnjega dno. Knjiga je verno zrcalo na.5ega ijivljonja in trjdje-nja, in kdor jo prebere bo vodel o Slovencih veC kot mu more nuditi katerokoli na5e zgodovinsko delo. . DED — je ZEMLJO otrebil, zoral OCE — Jo Je posejal in gledal bujno njeno rast SIN- Jr zorel med teiklm klasjem VNUK — se je dvignil proti besu novega taca 13 POGLAVIJ — 413 STRANI V PLATNU VEZANO Cena »2. rohtnlna plačana Avtor knjig« jo IVAN MATltflC. je Kpisal splofipo znano knjigo — NA KRVAVIH POLJANAH ki ?1C WEST 181 h STREET KNJIGARNA Glas Naroda NEW l'ORR, N. 99 da ima njegova mati v Niči miren, jo vedno zaprt v veliko modno trgovino Izjavil je, da je srameo in kmialu nato poročil Rusinjo, s katero sta imela dva otroka. Elež pa je v svoji neugnanosti pustil ženo in šel v Carigrad ter se je z raznimfi propalieami potikal po svetu. Na svojih pustolovskih vožnjah je rpri&pl do Avstralije. Zopet, in tzopci pa ga je prijelo hrepenenje po ljubljeni ženr-vendar pa -e je izogibal zopet-nemin svidenj«, ker v njenih o-čeli ni. hoted biti ubog bosanski kiniefoki sin, mehanik in mornar. KotvČoo je dr. Aleksandra Elež V našla svojega m je v bolnišnici v nekaj uralh izdihnil. Hudo prizadeta družina.. V vasi Dubrpncu pri Varaž-dinu je Haibijanče»va družina nedavno iaqgwbila edino hčerko, 18 letno Ivfco. ki je podlegla za pljučnico. l>va dni nato je sledila n ova nesreča. 15-Ietni sin Gabriel je padel v apno, ki so ga gasili v veliki jami. Dobil je strašne opekline in je po nesreči knla 'u izdihnil, o Najmlajša zakonca v Bosni. Rekordna poroka, kar se tiče mlajdosti% je bihi neda«vno sklenjena v Zadovičih v Bosni. 13-letni Huso Sulkič, učenec 4. razreda ljudske šole se je o-ženil z 12-letno Ramiz Rajliče-vo. To sta najmlajša zakonca v Bosni. Huso se je še lan«&o jesen igral s tovariši na ulici. Odikar pa se je oženil, se je močno zresnil i i baje prav lepo skrili za svojo irtfado ženo. Dve žrtvi nafte. Na kolodvoru v Bosanskem Brodu sta železniški delavec Sefko Outa in njeigov sin Avdo pretakala nafto iz večje cisterne v^ man'jso. Pretakanje je trajalo" precej dolgo. Ker se je steratniLo, stari Čuta ni vedel, ali je cisterna že prazna. Zato se je s svetilko povzpel nanjo. Potenr je svetilko -spustil v cis-ternoj da pogleda, koliko je nafte. Zdajci je. sledil straisen pok. Planil je ogromen požar ki je takoj zajel očeta in sina. B'ž se je ogenj razširil še na dve cisterni. Gasilci so prihiteli na pomoč. Stari Outa je krtih 1 ti izdihnil v groznih bolečinah, sin Avdo pa s«, v bolnišnici bori s smrtjo. Nesreča italijanskega parnika. V vodovju okrog Zadra je nastopilo nenaisija je tudi našla jnsmo, ki g-a je ponesrečencu pisala neka Katica iz Zagreba. Pokojni- je bil živčno precej razr-van. zato ga j - dc-mača oblina poslala na zdravljenje. S postaje Carevdar jo je mož kar peš mahnil cb progi. Ali je postni žrtev nesrečnega naključja, aH pa je prosi-o-«-oljno Ael pod vlak. _ ti Ljtfbitelje lepih povesti opo-žarjam, naj začno brati zgodovinsko povest "Gospod iz Ko nopišta", ki je začela izhajati prejšnji torek v "Glasn Naroda". V nji je podrobno obdelan doslej le malo znan deJ tvarine spletk na avstrijskem dvoru ter se končuje z začetkom prve svetovne vojne, oziroma z umorom Franca Ferdi nanda — gospoda iz Ivonopi-šta. Časopisje poroča, da bit Nemčija in hrvatska svobodm država določili medsebojni meje. To se pravi, da jih Nemčija določila, kot bo t ud Nemčija določala vso notranje in vnanjo politiko hrvatski dražve, ki je bila poklonjen fiskalu Paveliču kot laško nemška nagrada za umor ju goslovanskega kralja Alek sandra in razna druga neštet zločinska dejanja. f'e je res, da so Hrvatje iz dali Jugoslavijo, jim ves eiv lizirarf svet privošči "svobo do" in "neodvisnost", ki bodo deležni v svoji državi. J NA PRODAJ Po ugodni ceni je naprodaj zelo dobro idoča moderna slaščičarna (Candy Store) na zelo prometnem kraju:. 159 Graham Avenme (vogal Montrose Ave.) Brooklyn, N. Y. Za podrobnejše tozadevne informacije se obrnite na našega rojaka Mr. Anthony Svet, 165 Montrose Ave., Brooklyn, N. Y. . . . <2x) Ponarejevalci denarja poskušajo a j tu, zdaj tam svojo srečo, ki pa je vedno le kiatkokrajna. Policija v Banjaluki je prijela nekaj mo.r>ani lliiOVii U .cUluu. V JUGOSLAVIJO ni več mogoče pošiljati denarja. Ta odredba pa bo sanio začasno v veljavi. Še vedno pa je mogoče pošiljati denar v Italijo. DARILNE POSlUATVfe V ITALIJO V LIRAH: ŠdiiR----9 ta 500 LIR ..... *2L75 ieo UR--$ 185 iooo LIR__$43.00 200 ME--$ 9J20 2000 LIR__«85.00 S00 LIR--$13.50 ZARADI SEDANJEGA POLOŽAJA V EVROPL priporočamo, da se vse darilne pošiljatve pošlje potom CARI.K ORDER. Na trn nailn Jo denar najhitreje Izplačan. — Za Cable Order Je treba posebej plačati $1— Valed razmer v Evropi ni mogoče v Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v Ifrah. SLOVENIG PUBLISHING CO. ODDILII 216 Wert 18th Stroot,No m Jk 9 Jf.lt POTNldKl it Kaj je rekel Hitler, ko mu povedali, da je njegov naj zvestejši prijatelj Hess pob< gnil v Anglijo t Mogoče je grdo zaklel, mogc če je obupno vzkeg cesarja. Te dni je bil tpri meni prijf telj Rudi iz Brooklvna, ki zelo originalen človek. Raj pravijala sva o vseh mogoči zadevah in tudi o Italijanih, 1 zasedli n&Šo fepo domovin< — Slabo je. slhbo, — je ta: nal, — pa se nru je slednji zvedril ofloraz in je šlavnostn dostavil: ■— No, nazadnje še ni tako sliabo. Bo rrtiel vsaj kakšen Slovenec priloa nost papež postati. Priprave za mir. Hitler se je začel priprav ljati na mir in na gospodarsl poraz Amerike. Pravi, da z nemškimi izde ki ne bo mogla nobena držf va na svetu konkurirati. Neir čija bo izdelovala vse in pr< dajala vse—od zobne paste d avtomobilov in sicer trikra ceneje. — V. nekaj letih bo štiridt set milijonov ameriških delav eev na cesti, — piše nemšk časopisje, — ker no bo hot* nihče več kupovati ameriški izdelkov. Vse to se. bo res morebit zgodilo, če -Nemčija zmaga. Kratka besedica "če" je p t$ko velikega pomena da bodo ob nji razblinili vsi Hit lerjevi načrti. i3AUo tako hitro ma nil L Ne-plate, Zna.1 je tudi zanimivo pri- kega dne je namreč prišel k povedovnti. Lojzek ie bil pri meni sam paša. Strašno se je menil kuhan in pečen,. Vsak d.-n ga je nadlegoval s prošnja-nri, naj mu pove. 'knj s svojega potovanja po svetu. •Nekega dne je Tjojzek spet pritekel v čevljarju z raztrganim čevljem. Ko sta se dogovorila, kdaj l*o čeve'j popravljen, y Lojzek sedel 11a -tol in m prosil: ^ "Mojster. povejte mi kaj.** Set i na je bil ta dan posebno dobre volje, zato se mu je jezik kaj hitro razvezal. Prodirljivo je poarledal Fx>izka izza velikih naočnikov, ee obiiznil okoli ust in začet: "Ko s*»m jo poj>ihal iz Oari-trr.- da, kski suženj pravo dragocenost. Dve loti sem živel pri pašj in kr.r dobro so mi ip crodr!o. Izdeloval som oevlje za pašev dolgočasil, čeprav jo imel v svojem 'haremu okoli dvajset žena. Domislil si je, kako imenitno bi bile če bi biia njegova palača poslikana tako, kakor so poslikano palače v Evropi. Hotel je pač zmerom nekaj posebnega. Xo. jn ker drugtga FVropea ni (bilo v bližini, je ukazal meni, naj poslikam palačo. Odigovornl sem n>u, da znam«samo Čevlje krpati, 011 pa 1110 jo zavrnil, da znajo Evropi tudi slikati. X-;nrh mi je še zagrozil. da m>i bo dal glavo odsekati, eo se pri priči no lotim slikanja. Kaj sem hotel ? Glavo takrat ne bi bil r?d izgubil, zato -cm pač ugriznil v kislo grozdje in šel na delo. K sreči sem svoj čas potoval po deželi z nekim sllikarjem in se od niega naučil toliko, da som vo-del. kako «0 rabi čopič in kako mešajo barvo. . Naslikal srn na *tono s pisanimi barvami pašo in njegovo premet v o na konjih, karavane in še n*no£rokaj — vse v naravni velikosti. Ob pnprledn na svojo.pacfcarijo pa mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Včasih se mi je zdelo, da že čutim ostro rezilo meča na vratu, Zlikaj paša ni poznal milosti, če se mm je kdo zameril. ■"Ko som svoje delo dokončal, ie prišel pa-ša. da bi si slikarijo osrloda'i j n izrekel svojo sod- r|č|.. ?cm se, da bi se paša utegnit premisliti, zato sem ročno pobral šila in kopita in jo odkuril. (Tako vidiš. Lojzek laliko postaneš iz čevljarja slikar, kadar ti fjre za glaivo," je čevljar 'končal svoje p ripovedovanje. '"Anifpalk zapomni si, fant: ni sent ti tegp. pripovedoval zato. da bi jo žeto j še ti popiihal v svet in kolovratil okoli kot jaz. Lepa je tujina, stokrat lopsi pa je domači kraj!** LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za Kuhinjo ii» dom. Cena 50c Naročite pri: KNJIGARNI SLO VENIC PUBLISHING COMPANY Koncentracija proizvodnje VZORNE CESTE OB LIBIJ-SKI MEJI. . Odlične e-.-ste. s katerimi je italijanska uprava prepregla svojo kolonijo Libijo, so plod znane gradirciVJske spodobnosti italijanskega naroda. Ko je Italija leta l&ll zasedla za ne-, mnrjeni turški pokrajini Tri-poHtanijo in Kirrnajko, jo našla tam samo bedna karavanska pota, po katerih se je promet razvijal izključno le z vel-blodi. osli in mulami. Prvo vozove so vpeijali novi gospodarji In je bila njih uporaba na k a men it i h tleh puščave kaj lahka, dočim so bi'ii peščeni deli puščave popolnoma nt primerni za vozila. Italija so je z resno vnemo lotila dela ter, se v nasprotju z angleško in francosko kolonialno upravo ni odločila za železnico, marveč za .srradnjo cest. Delo je seveda prvih dvajss t lot ovirala upornost domačinov, ki so bili šele leta 1931 popo'noma ukročeni in podvrženi. Velika zapreka pa so bili pomisleki glede premajhne rentabilnosti dragih u.. ,, , ... . cest. Prva leta je bila urprava bo.-Pripraven ;om birt na naj-jpokr;viin, holj r.Ivklonjona gra-hujšo. TrgrTboli som bil zato1 j„4: __r„ Z_____:_j_mJ__ presenečen, ko sem videl, da je pasov obraz kar zažarol od ponosa in zadovoljstva, ko si jo osrledal moje zmazke. "Kršoan-pe<* je trdil da ne zna slikati. Poglejte. ali mi ni poslikal palače natančno tako. kot I po poslikano v Evropi? Podarim ti prostost, pojdi.'kamor te ženo »ree!** ie svečnno rekrl. Tejya si nisem pustil dvhkrat VA2NO ŽA NAROCNIfct Pole« uaslora je razvid du do kdaj imate plaCfcno naročnino. Prvfc il«Tltka pomeni intraee, drugu dan lil tretja pa lero. l>a nam prlbra-alte nepotrebnega delk Hi »trožkov, V>a prmltuu, da akofiate naroCnl-bo prtToCuao poravnati. Poniji te naročnino naiavncst nam aH Jo pa plačajte naftemu zaatopniac * Vaieit. kraja ali pa kateremu lamed •aatopalkov. ko Jib Imena ao tiskana s debelimi črkami, ker ao opravičeni obiaka ti t uiti druga nkaeiblne, kjer je kaj Mtlb rojakov na— ' Ijenib. Zastopnik bo Vam laročil potrdilo aa plačano naročnino. Cleveland. Anton Bobek, Oni. Ul' linger. Jacbb Beanlk. J of- Slapnla UirkVd, Anton NCgodo ; Lorain, Louia Baiant, Jobn Knmifa Toongstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City. J. Koblar Pennsylvania: • Beaaemer, John Jernlkar Oonemaogh, J. Btmotm Oorerdale in okoUca. Mra. I CAL.1FOHNIA: Ban Fraticlaeo. Jacob Lanabln COLOK A1X) c Pueblo, Peter C«aig. Waiaenburg, ML J. Bar ah INDIANA: IndlanapoUa: Prank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Be*Ob Ufasero. FaMaa < Chicago, CKoero In lUinola) Joliet, Jennie Bambicb La Salle, 3. Spellcb Mascoctab, Frank Angnatln North Chicago in Wankegan. WnrAak MARTLAND: Kltamiller, fe*r. Vodopl»e» MICHIGAN: Detroit, L Plaakar MINNESOTA.: Cblsboim, J. Lokanlch Ely, Joa J. Peahel Eveleth, Loola Ooota ..Gilbert, Loola Veaae) Hlbblng. John Porta MONTANAi Roundup. M. M. Panian Waaboe. L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderick H1W TORE: Brooklyn, Go wand a ttri ■UttU Palls. OHIO: Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kanala Fr. BlodnUtar Greenstiorg, Wank Norak Homer CJity. F>. Ferenchak Imperial, Vence Palcieh Johnstown, John Polmrta Erayn, Ant. Tanielj Luserne, Prank Balloch Midway. Juud 2ost .. , Pittsburgh in okolica. Philip Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Bchiftgi West Newton, Joseph Jornn .. .. WISCONSIN. Milwahkee, West AHfa, Fr. flkah Sheboygan, WXOMINQ: Rock Springs, LMli Taw Diamond rlile, '7oa RoUea W *©LAh AABODA' di?jL železnic ter je zspradila nekoliko ozkotirnih prog okoli arl.Tvnih dven most, Tripolisa in Bengassija, kasneje pa je zma-crai1^ inii < ol betoni ranih cest, za katere jo bilo vsekakor lrrno-jro materiala na iicu mt sta. (Najva^rejKa cesta jo ue-dvomjno ona. ki d rži od Tripolisa ob obali do esripfcske meje. Do izbruha abeslnske vojne je jo bilo zprrajeno 907 km, tr.-'ba jo bilo zgraditi 975 km preko piiščavsakesra dola, ki loči Tr ipolitanijo od Kirenajke. ^fai*ša1 Bal bo .®e je lotil tejra dela z nepopisno energijo tor <-■ &9nsSo'ini izroči! prometu. T^krče. ki jih jo bi'io treba prejnaf*nti pri gradnji, so so tikale v crla»vnom( neznd^neara podnebja, kaikovosti tal in dovoza gradben oarii materiala. "Ra-zen tofrti se je crlavno de3o vršilo v doftii sankcij. Mnoffo srradbenib sredstev je morala država dovršiti iz tujine, pa še to se je večji del porabilo na abesinskem bojišču. V teku o-prroarme^a dre»la so delavci izkopali i 4 milijone kubičnih metrov ?flcale. Posebno huda reč je bila preskrba z vodo. Ker se je lahiko dobilo na terenu nekaj vode. je bila slteha, zelo pcrmeŠana ft soljo in z nta^nie-Z170, ki silno kvari stroje. Tudi dovoz vode za deltavce je bil težak problem. Včasih jč bilo treba delati pri 65 stopinjah. često pa iso peščeni puščavski viharji delo popolnoma one-mogrxuli. Vemlar je bilo v 12 nrsecih dokončano, kar je lep dokaz za organizacijsko sposobnost in energijo mahala Balba. Delalo se je v IG odsekih, od katerih je v-a k imel po 2500 delavcev, pritožno domačinov,, kajti italijanski delavce _bi ne bil prenesel strahovitega podnebja. Od 4,150,000 delovnih dni je odpadlo samo pol milijona dni na italijanske delavce. Samo katrana so pri gradnji po rabili 20,000 ton za 20 milijonov št i r jaških metrov cestne površine. Velika prometna žila. občudovanja vrt dno delo it pijanske gradi tel jske spo-isdbnosti, je onemogočila,, da so na posameznih odsekih v o-kolici Dripoiiisa, "Bensrazija, Bar ke in Kireue nastale r«vetooe naselbine iiaHjanskeera polje-dolrtkfga življa. , Vojna jo s svojim uničujo-čim prijemom postgla v to krasno kulturno idilo. - Odlične ceste, 'ki «o doslej služile prometu, olajševale izmeno pridelkov ter cfcrig&te gospodarsko raven dbniiačinov in priseljencev, so postale sedaj prometne žije vojske. Najprej so drdrale pO njih okflopljene divizije žejnih gorostasov, skupine tovornih avtomobilov, no sočih vojia^ke množice — vso cxl zapada proti vzhodu. Tz-kizalo pa se je prekmalu, da ista beton i rana pota olajšujejo tudi pot v obratni smeri in da -o taka modoma občila v miru blagoslov za srospodanstvo, v voini pa pcstaja.)o dvorezno o-rožje. ki se ga z enakim uspehom lahko poslužuje nasprotnik. Ceste so tudi sedaj polne promieta. toda ta promet je poln šnnia., hrupa in mrzlične napetosti. Opoteča vojna sreča je prinesla temeljito iz-prenienibo in ceste so doživele svojo usodo, ki je bila določena že ob njih nastanku, ko se je poudarjalo da niso veiepo-memjbne s anno za promet v mini; marveč imajo tudi veliko strateško važnost. Nepristranski opazovalec mora priznati: Skoda je velikega kulturnega dela, ki sullži zdaj vseuničeva-jočermi vojnemu bogu. Anigilija in Združene države so v zadnjem času popolnoma preusmerile* svojo proizvodnjo. Bo&ebno, na Angleškem je vlada pod vzel a energične u-krepe, da bo industrija zana-prej izdelovala samo material za vojno. > iS posebnim zakonom je bila skrčena produkcija predmetov ki ■so potrebni za vssakdanjc življenje, na najmanjšo mero. Vse tvornice in delavci, ki so s tem ukrepom dobili pro-tost so bili takoj nato zaposleni v oboroževalni industriji. Skoro 90 odstotkov vse obrti je zdaj pod* d irektnim nadzorstvom ministrstva za vojno, v prvi vrsti vsa tekstilna industrija, usnjarstvo, indfiistrija steklo, keramiko itd. S tean je v veliki meri dosežen cilj da so zaposlil bli»u dva mi lijonn.delavcev, ki so zdaj izdelovali pred- nic te za vsakdanje potrebe, za vojne namene. Nadaljnih pol milijona delavcev bo prevzela vojna industrija v naslednjih treh mesecih. V zvezi s to preusmeritvijo je dai minister za trgovino O-livor Littleton, izjavo, ki pravi, da je angleška vladfei odločena. predpostaviti koristi vojne vs-ctu ostalim koristno v so-uijem času. Nobeni poiuislo-;ki z asebn oprav nega značaja jo ne bodo pri tem ovirali. V tem J c?ljn bodo nekatera podjetja zaprli, v drugih pa uredili de-! , lovni čas tako, da bodo cbrato-j vala nepretrgoma. Zaprta podjetja bodo dobila od države posebno odškodnino. Na Angleškem imeruj-jo to f' kqpee) it racijo proizvodnje'' j in si od tesra obetajo največje usnolie. . IMATE 2E TA ROČNI ATLAS? V teb krltifnib tesib je fitateiju dnevnih venti _ ta priročni ATLAS, ki ta pošljemo nuhim naročnikom po najnižji eenl. — NaroČite £a M danest M POHVALA GENERALA BRUSILOVA. V Sovjetski Rusiji je po letih nespametnega zameta va-njj| islavnih zgodovinskih izločil rui-kega naroda, napočila ddha poirw?mbne ozdravitve in obnove v tem pogiegoča. Kakor rečeno, je prišlo do osnove izpremenlbe že pred leti tako Ida jo v inotžemstvu vzbndio precej pozornosti dejstvo da je glasilo rdeče voiske Krasnaja Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da ae poslužujejo — UNITED STATES oziroma PANAPIA« POSTAL HONEY OEDEB. ako -je vam ie priročno Naznanje V zadnjem času se je zanimanje za slovensko čtivo precej povišalo in je nam bilo o-mogočeno po zaslugi naših naročnikov dobiti lepo število novih naročnikov na "G. N." Dosti so k teritu pomagale boljše gospodarske razmere in tudi zanimanje za dogodke v stari domovini. . . . Ako kateri vaš prijatelj ali znanec ni naročen na slovenski list, pošljite nam njegovo ime in naslov in mu bomo poslali nekaj številk "Glasa Naroda" na ogled. Se bolje, ko ste prečitali današnjo številko, ste naprošeni, jo izročiti prijatelju v namenu a-gitacije za več naročnikov. Upravništvo. Zvezda" posvetilo obširen članek celo earskemu generalu -Bru-ilovu, ki je bil eden najboljših in najuspešnejših ruskih strategov -vetovne vojne. Članek v simpatičnih potezah riše osebnost generala Binsi-lova. poudarjajoč, da je bil sicer plemiškega pokolenja ter gojenec odličnega korpusa pa-žev, kamor -o se sprejemali samo sinovi družin z odličnimi zvezami, vendar pa se ni nikoli pokazal kot brezdušen lovec za čini in odlikami, dasi je bila ta njegova navada zelo ukoreninjena v takratni armadi. ( tsopis dal.ie piše, da spomini generafca Bmsilova so redek primer med mnogoštevilnimi deli te vrste, ker ne vsebujejo niti Itesede san*ohvale. krivičnih tfbdolžitev ter valjenja odgovornosti na druge. "Bil je mož," pravi glasilo rdeče vojske, ki zaslužiž, da se ga naši vojalki spominjajo in da ga posnemajo v hrabrosti, odkritosti in odločnosti." OBEŠEN JAKI HOČEJO GOVORITI PO RADIU. V colnmbijski jetnišnici v I^onisiani so te dni obe-ili tri »ločine«?, ki so bili obsojeni na smrt. Preti z vrši t vi j o kazni so zločince vprašali če imajo kskšno željo, izjavili so, da žele ;?o»vorhi po iadin. Voti tejya patenta kajpada nihče ne rada. Vedo pa, da ima- Velikost »H x 14H Inier 48 relikib strani; 32 barvanUj zemljevldor tnjib držav in 9 zemljevidoT Zdr. držav in zastav vodlinib držav ; 45 svetovnih slik poimlnoma o- cnačenlb; Zanimivi svetovni dogodki. NaJnovejSi zemljevid ka£e ceU avet in tudi: RAZDELITEV POIJSKE MEll NEMČIJO IN IIIT81JO ITAI.IJANSKO OSVOJITEV Air BANI JE PRIKIJGOlTEV CBHC >SLO VAŠKE K NEMČfJI NOVA F1NSKO-K17SKA M RJA Cena 35 cen*ov PoSIJite svoto v znamkab po t oz. |k> centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBB POPKATU A KUPON, ki ga dobite a atlasom In ko ga izi>olnlto in poSjete k Izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite AUas pri: " GLAS NARODA " III WEST 18tb STREET NEW ¥ O R K , N. t. jo te bonrt>£ nekak diapozitiv« ki .ara strel oe obrne na željen i cilj. Ko nato strelec bombo odvrže iz silne višave. *e tista naprava, ki je podobna diapo-itivu, odj.re kakor kako .padalo, nakar bomba g ludko tre-v < ilj. Kajpatla je taka naprava silno draga. Toda kaj to koga briga d an da nos, ko polog človeških življenj gredo v izgubo še druge vrednote človekove in vsega sveta. • KOLIKO LJUDI PREBIVA V VELIKIH MESTIH. "«Sitati>ika irovori, da v mestih, katera imajo po več kakor en milijon prebivailcev, prebiva 5 odst. vseh Zemljanov. •Te pa na svetu 39 mest, ki imajo po ver kakor en milijon ljudi. Ta mesta imajo vsega skupaj 9.1 milijonov piebivalcev, kar pomeni, natanko izračunano +.3 odst. v-ega prebivalstva na (zemlji. Evropa inHa 15 takih ndos-t- Azija jih ima 11, A-nkeriika 10, Avslralija 2. Afrika pa 1 in sicer Kairo. V stoterih slovenskih domovih boste natii to knjigo umetni' ikih slik. NaroČite jo fc vi. "Naši Kraji" te« so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka $7 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas ^tane — ., •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA* ^ jf j '4 t . \ BoUajflkajM«n> k rT 216 WEST ' »8th STREET. NEW YORK f\G E AS IS10DX"-New Tori OSPOD iz KONOPISTA Monday, May 19, 194! I7BTXHOVEJBN L. 18W Napisal: I. WINDER. 5 • • EDINOST MED AMERIŠKIMI DRŽAVAMI JMiož — iine mu je bilo Agei>iilao Milano in doma je bil iz Ivaiaibrije — je bil tvoje žrtev menda slaibo zad^l: g 4;Nič ni,," je rekel kralj, ne meneč se za bolečino, ki je bila znosna. Poseono je tolaži! jokajočo Marijo Anunciato: "Ne loj se, saj živim, nič m. ni. Ali vsaj skoraj nič. Glej me, ju'ial bom nazaj, kakor da bi se ni nič ne zgodilo." Previdno je zkzc'l .n konja. Bolečine so pritiLskale, toda •;stal je na konju in ni pokazal, da> ga raiia boli. Kraljevska 'rodbina >e je v ko'ilj peljala za njim.N Vojno sodišče ?e obsodilo atentatorja "na četrto stopnjo ,:avnega zgieda." Pred njegovim! bataljonom so mu eleM uniformo in ga vtaknili v črno srajco. G-l'avo so mu ogrnili s č m o kopi ciK. Potem so ga bosega z dvokolnico odpeljali na moriš* e. i JAve uri so ga nraeili. Umira je jo zaklical: "Živela svoboda!" j Drugi dan je biia v cerkvi San Francesco di Paola zaradi kraljeve rešitve iz smrtne nevarnosti slovesna zabvalna maša. Ko je krni j stopil v cerkev, je zletelo v zrak skladišče emod-a*k« na koncu novega pristar.išega nasipa. 1 Pri vzbulm je poginilo dvajset fjudi. I>va moža, ki sta bila sumljiva tega dvjanja, so usmrtili. Kralj je dal razglasiti, da so poslednji odganjki revolucije terjali po-ledaije žrtve; od zdaj naprej da i»o riir in red C« nokaj dni ie že mislil, da se j? rana zacelila. A Kmalu nato je mahoma omedlel. Vojak Agesilao Milano ni bii zgreši svoje žrtve. Kralj je hiral Umiral je počasne Miuti, bil je izyubij.ii. Itaie 22. maja 1859 je ljudstvo na tihem zavriskalo "Kp BonJba je mrtev!" 'Printssa Marija Anunciata se zadnje dni ni bila ganila ►d njegove postelje. Vse nooi je molila, v togosti svojega ne-bmlniiiga srca. je med m-jlitvsani besnela zoper nebeške moči, ki so ji notele u grabiti ohoževanega očeta. Po njegovi smrti ;e ponižno vstaja ir. šla k izpovedi. . Hladnokrvni Francoseo je bil zdaj kralj. Nazval se je Franca II. Pred tremi meseci se je bil oženil z osenxnajst-letno bavarsko princeso Marijo, sestro avstrijske cesarice, in upal je, da ga ba b.iW.urska hiša uspešneje varovala kakor očetovi branile- lar^ironi. Namenil se je bil, da bo vladal v vsem bo rje od očeta a svojih nejasnih načrtov ni utegniil izvršiti, dogodki so zdrevili preko njega. Garibaldi je zavo-jevai Sicilijo ir. Napolj ter poklonil kraljestvo Viktorju Ema muflu. ixxlotemu v.adarju zdražt-ne kraljevine Italije. Ko j*, bilo že vse iyprulhijeno, re je poraženi mladi kralj še tri mecene hrabro branil v trdnjavio Gaeti. ' Dne 13. februarja 1961 se je p redu]. Bo^rbansko-isici skri dinastija je biia odstavljena. Laza-rorn ji niso bili pon-a^aH. Habsburška hiša ni bila zadržala poloma. Francesco je odšel v Rim. Bojeviti papež Pius IX. je po očetovsko siprcjol njega in njegovo rodbino. Fhanceseo ^e nekaj tednov razglabljal o dveh u?odn:h napakah, 1:i jih je bil Moril. Cavour, spletkanski diplomat, ki je t'i bival su vojsk i his; deželo za d želo, je bil po snurii kralja Bombe ponudil mh.denru France-cu zvezo; ta bi bila morda r>šila Wurbon-ko-flicihski don> ifladi kralj je bli' to ponudbo odbil; s mojo iasti.o nKočjo je hotel zavreti nastajanje veliko države Savojs^ih. Tc je bila prva napaka. Druga je bolela Francesca še nnjše. Napak je bil sodil čustva svojih podiožnikov. Njegovi prijatelji, a tudi policijski prefekti mnogih občin «o bili nekaj let zaporedoma trdili, da ;Kjudstvo. ki .s kraljem Bamtbu ni zadovoljno, ljubi prestolonaslednika. In kdo je bil /daj odstavil mladega kralja! Ne Cavour in ne Gar-baldi, temveč ljudstvo, Ljudski glasovanji v Napol ju in na 8iciiiji :-ta frjJi pokazali, da ni podpira? zaslepljenega u.iadega kraija nihče. . Varali so ga bili. In on je Vil varali samega sebe. Od-j-or, ki ga je nazadnje dajal v trdnjavi Gaeti. je kolikor toliko reše\ «1 n.^gov slovi .«,. Brniak je rwrnara b i., nikakor pa ne strahopetce. ' Ostrila mu je, vsaj v njegovi doniiiišljiji^irja juu»fc&tvar Potem je zarja obledela, a tudi očitki nm nis oveč razjedali duha. Vživel se je v vlog-o uzgnane^a krtaiia, in prišel je čas, ko s. je r> oral priznati, da jo igra z zadovoljstvom. Po1 rboii»ko^ie.:Wkr, rodbina ni -tradnla, in kar prijetno se je bil-./ voziti v dvomi kočiji na izprehod po riimskih cestah in p'►slut^a t i ljudi, kako šepečejo: "To je pregnqni kralj." Strmoglavi jeni kraij obeh Sicilij ni odstopil, od časa do ča»a je pošiljal državnim poglavarjem protestne note in vsa-kikrat ponavljal obljubo, da reši svojo deždlo in svoje ljudstvo nasilnega gospostva el Ueja za svojega ministra vnanjih zadev ter se ž njim posvetoval r besedilu protestov. V Rimu si je kupil palačo. . Spra\ il se je bi. z usoJ.o, le da tega ni priznal. Nikoli nisc videli zraven nj«ga v kraljevski dvorni kočiji princese Mariji Ai uncilate. Ta je še vedno žai' nč vredni. Franee?co bo v nekaj mesecih uničil, kar sc.m jaz z železno roko in z 'božjo pomočjo ustfvaril in dr;al." Njegova napoved se je bila uresničila. Držav«, je b ila išla po vJu. dinastija je bila prepodena, sanj o v lir-iai in mo£» je b-io konec. Francescovo prizadevanje, da bi dobi: izj^ubijeno dediščino nazaj, je billo burka. Njegovih jnotefctcv ni in^el n'hče za resne, .'mejali so se jim, bil je preži ranja vreden človeček. Kadar ga je Marijfi Anunciata pogledala, ji je plan i1 a jetična rdečica v bejebnobledi obraz, ^leijno je čakala prve prilike, da bi se rešila njegove mnake bližine. ,Ta pidika se ;e kmalu ponedila. Junija meseca leta 1S<]2, jo je zasmib i na (hoj voda Karel' Ludvik, ntlajši brat a . strij«kega cesarji. Komaj dp. ga je poznala, nekoč v Benetkah ga je bila ni hitro videla, saima ni vedela, ali je bila tudi govorila ^ njim. Ničesar ni hotela vedeti, samo proč j* hotela. 4 Ne več vici-eti spačeue sdike odoraevanega očeta, Ne več Mt^ierni dan in sleherno uro imeti na očeh tega pro-padn, t? neslane cblilie bi^eiz vsebine, tega porogljivega na-k meska drplomatov, ki se kflanjajo ponižanemu neveličanstvu. ^ (W»daJje?anje prihoanji«,) Dežela brez omejitev Zastopniki 21 ameriških republik so se sestali v Washington u in so odobrili zaplembo 160 tujih parnikov, ki se nahajajo v raznih ameriških pristaniščih. S potapljači na dnu m6rja Ce se potopi kaka ladja, skušajo reseva'ne draži e na različne načine ugotoviti kraj nesreče. Drairoceni pamočki za to so jim: pričfc na obau, če se je ladja potopila bJizu obrežja, o<"ividci na drugih ladjah, ki so bile blizu p.>ne-rečene ladje in pa razne vrste- vodokazi. Ako kraj nesrečq najik-jo, pošljejo na to mesto reševalno ladjo. Na stotine kvadratnih milj morskega dna preiskujejo z ladjevodnimi stroji. Ladje-vedni J^troj je posebne vrste naprava, ki kaže na navadnih tadjah glob.no morskega dna. l.adjevodni stroji na reševalnih ladjah pa delujejo tako. da tof-no naznanijo vsako vzlKikli-no ali vdrtino na morskem dnu. Trko nat-an."-ni troje ,električne kable iz tega mesta napelje na površje vrv. Kadar se potapljač spušča žbh dviga,, mora večkrat poči veti in v določenih globinah počakati, da se pljuča in žile privadijo na spremenjeni pritisk. Ko je vse pripravljeno gre^ do potapljači na pravo delo. Prej si še na več načinov za-vamjf«jo zvezo z ladjo, ki stoji na a-čili. Morske volkove puste po-tapljači pri mini in se jih izognejo, če le morejo. Vendar tudi morjfci volikovi navadno ne napadajo potapljačev, ker se boje bisernih vedov, ki so spe-ijani na povnšje. Kadar so bili potapljači zvezani z zunanjim svetom po gumija.-ti cevi, so jim bili mto-rski volkovi zelo nevarni, ker so cev kratkomalo pregnizli. V ceveh so namreč videli morske kače in so se zagrizli vanje, misleč, da imajo pred seboj dobro pečenko. < Od časa do časa delajo tudi s potapdjiuškim zvonom. Pri ten* si >eveela ne smemo preel-sttvljati tistih staromodnih naprav, ki se jih še morda spominjamo s kakih slik. Najmodernejši je potapljaški zvon raziskovalca morskih globin Beebeja, ki se je .spustil z njim 44)0 m globoko. Tode v tej globini ni več ny)goče delati v notranjosti potopljene ladje. Navadni potapljaški won je uporaben največ do 100 metrov globoko, večja globina pa je že smrtno nevarna Za reševalna dela > potapljaškim zvonom so pripravili posebna pljuča, ki navadno vise ob steni pouipljaškesra zvona. "Pljuča" so aparati, vreči po Pred dvema tednoma je bila Turčija še v nirzli zimi. Lokomotivam' vlakov, ki vozijo ^l:e*zi Tracijo in Anatolijo, so morali dodajati pluge za sneg,, da so sproti orali žamete, ki so zatrpali progo. Promet se je vršil z velikimi zamudami. V Anatc'iji sta glad in mraz prignala trope volkov celo do ljudskih bivališč. Pridali so ponekod celo do onestne periferije-. Na Emladagu pri Ankari pa so se mladi turški športniki smučali kakor delajo to v civiliziranih deželah na svetu. Oaz noč pa se je vse spremenilo. Zavil je vetei od juga in prinesel pewnvad. Sneg v dolinah se taja, s pobočij planin curljajo potočki, prazne stnige rek naraščajo od dneva do dneva. V Tracijt so imeli neizogibne poplave, k? go kakor poprej snežni zameti ovirale žeLezniški promet. Toda kljub vsenfii se budi pomlad. Turčija se letos z vso vnemo pripravlja r.a žetev, kajti nihče ne ve. kaj prinese bodočnost. Prebivalstvo Turčije je siromašno in ž*nvi v skromnih razmerah. Draginja pa državi ni prizanesla. Tudi Turčija dasi ni v vojni, čuti bridke posledice krvavega obravnavanja med evropskimi velikani. Izdatki 2» življenje so silno narasli. In kako naj s; v teh časih ljudje pomagajo, če ne bo do obdelali vsakega še tako majhnega koščka zearilje? Država je sicer izdala nekaj u-krepov za kontrolo cen, toda diaginje to ne more ustaviti. Mora si torej vsakdo pomagati sam — ikako ve, zna in more. Zaenkrat živila še niso racioni-rana, da so zaloge popisane. Nakaznic v Turčiji še ne poznajo. Doslej se čuii v glavnem pomanjkanje enega, kar je Turku sveto in neobhodno potrebno: kave. Samo kava je nekako ralcionirana in prodajalci jo morajo ntešati z oysom, da zaloge prehitro ne poidejo. Turčija je torej kakor oaza v sklopu evropskih orrtejitev in to ni noben dar naključja, marveč uspeh sistematičnega dela vlade v zadnjih letih, ki je umela iprebivaMvu zagotoviti živež, ter neprestano navajala k delu, a tudi krepila vero v očeta prepore>ditelja Turčije, Kemala Ataturka. . likih ladij, kjer mrgoli vrat- die- 'l°bni' "^ s\Vodi senUi in železnih pregrad, stop- ^ fv< drzi v nie in prostorov. Pri delu v velikih pivikooeean.skih parni-kih dajejo potapljačem posebne radijske aparate, s pomočjo katerih jih vodijo oel zgoraj po notranjščini ladje, da se ne zgube. Vsi potapljači so tudi spodaj med sefboj zv zani s posebnim telefonom. Preden tore:: pnično s pravim reševanjem morajo gleihoko doli pod votlo postaviti ceio posebno telefonsko eentralo go lažje gumijaste obfleke. Tudi gumijasta cev je že daivno zastarela, ker ograža potapljača, kadar poltfekne ali se pnpogne, se lahko raztrga, zvije ali obvisi-na kaikem predmetu. Moderni potapljač ne vdihuje več navadne mešanice kisika in dušika; zadošča nun 10 odst. kisi-ka in 90 odst. helija, kar vise vzame s seboj pod pritiskom lCOO kg. Najboljši potapljaški ajparati na svetu so Draegerje-vi aparati. Če hoče v velike s? oibine, pa imora zlesti potapljač v oklep, v velik nestvor iz jekla in železa, v neke vrte podimomiico za enega čUo- in se bije za življenje v notran-j likih nEST NARODNIH PESMI za M- 6kl zbor ....................J4 SEST NARODNIH PESMI sa me- iani zbor ...................M »rane Venturlnt—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV .......« ferdo Juvanee—Ik. MLADIH LET. moftki zbori ................. Peter Jereb—OSEM ZBOROV (i ški in mešani) .......... NAJDALJŠI IN NAJKRAJŠI ALARM V LONDONU. Londonski poročevalec španskega lista je poslal svojemu listu pregled dosedanjih bombnih napadov na London. Angleška prestolnica je imela doklej nad 500 uzbun, ki so trajale 1286 ur a*i 53 dni. V jutranjem č a>u je biio 160 alarmov, v popoldanskih urah 154, zvečer 48, ponoči pa 138. Najdaljši alarm je trajal 14.40 ur, najkrajši pa 9 minut.. NOTF. 7A KIAVIR AI.I H AR- MONIKO SLOVENIAN DANCE \ AN D A POLKA____J> PO JEZERU KOLO ______________________ Ji BARCICA MLADI KAPKTANS____JI OHIO VALLEY SYLVIA POLKA_______iS TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ______M SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ______s....... iS 7. DEKLE NA VRTU O J, MARIČKA. PEGLJAJ... ŽIDANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurkm) JtS iS IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim &mo znižali cene: Moški zbori OSKAR DEV: Barčlra; OJ, m o J gorel jt Mor; Kam ml, fantje, d rov r vaa poj- demo ............ .......JW OSKAR DEV: •Srečno, ljube« moj«; Ko ptlCt-ca na tuje gn: »o«; MoJ o«a mt konjička dr« Dob It aem pisemce; Slovo; Je t pihnila InC .4t EMIL ADAMIČ: Modra derojka (belokranjska.. JN Vso noč pri po tod ...........Jt9 Jnrjeva ......................Jt9 Hodi Micka damo; Kaj drugega hočem; Zdravtca ........il »ASILIJ MIRK In A. GROBMINO: Vetrič; P« Kradlo! ..........M PERDO JUVANBC: Zjutraj.......................28 Slovanska -...................20 PETER JEREB: PeUn rota; VASILIJ MIRK: Podoknlca........M ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vaal D1....J* Le enkrat Se .................20 " Slava deln ..................JM HR. VOLARIC: Rožmarin; PAVftfG: Potrkan plea JOS. iS AmerUka slovenska Ura, (Holmar) Orlovske himne (Vodopivec) ........ Slovenski akordi, 22 metonik in moSkib zborov (Kart Adamič) Trije meten) zbori (Glasbena M*- tics) I mi H i.......... » V pepelnični noči, ban tata sa sole, zbor In orkester. (Sattner).... Mladini, pesmi za mladina • klavirjem (E. Adamič) _____________ Dve pesmi, (Preiovee) ta moikl sbor in solo_________________________ Nail himni, dvoclasno ______________ Gorski odmevi, (Laharnar), II. svesek, motti zbori _______ ZA TAMBURICE: NTA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajuk.............. Slovenske narodne pesmi za tambn- rafikl sbor (Bajuk) ____________ Bom *el na planine«, (Bajuk). M M .78 .2« iS i« .75 .7» ZA CITRE: Poduk ca ti tre. — 4 zvezki — (Koieljskl) ZA KLAVIR: it Bori pridejo. — KoraCnlca — Slovenske narodne pesni, Janko Žlrovnlk I. zvezek, 123 pesmi aa mofikl ali genski sbor ............ 1*3 II. zvezek, 7? pesmi sa mottd ln meftant zbor ................liJ 106 narodnih pesmi xa mo&ki In mešani sbor, Emil Adamič____ FANTJE NA VASI, 18 narodnih aa mofikl sbor, Ciril Pregelj.. JI Naročilo poOjlte na: €€ Glas Naroda" llf WEST Ittfc NEW YORK. N. I,