GLAS
LETO XXV. ŠT. 2 (1161) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. JANUARJA 2020
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Uvodnik
Jurij Paljk
Za gospodarstvo!
  inuli ponedeljek, 13. t. m., so se v Ljubljani
vodje zamejskih gospodarskih organizacij
srečali s slovenskim predsednikom vlade Mar-
janom Šarcem in predstavniki ministrstva Repu-
blike Slovenije za gospodarski razvoj. Predsednik
Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v
Furlaniji Julijski krajini (SDGZ) Robert Frandolič je
po srečanju za medije povedal, da je bil sestanek
koristen, ponovil je, da narodna manjšina v Italiji
ne bo preživela brez dobrega in trdnega gospodar-
stva, da so s slovensko vlado ustanovili delovno
skupino, v katero bodo vključeni vsi, ki bi lahko
na kateri koli način pripomogli k razvoju gospo-
darstva v zamejstvu. Slišali smo, da slovenske na-
rodne skupnosti v Italiji, na Avstrijskem, na Madžar-
skem in na Hrvaškem ne bodo mogle v nedogled
živeti samo od kulture in ne od športa ter, dodaja-
mo mi, od zunanje pomoči. Predsednik SDGZ Ro-
bert Frandolič se je na sestanku naslonil na razi-
skavo Slovenskega raziskovalnega inštituta o slo-
venskih podjetjih v Italiji, ki zgovorno pokaže tako
sliko, ki našemu gospodarstvu ne obeta veliko do-
brega; večina slovenskih podjetij v Italiji je družin-
skega značaja, premalo je srednjih in večjih podje-
tij, kar ima za posledico, da naši mladi odhajajo na
tuje, kot je posledica, da vse manj slovenskih ljudi
dobi zaposlitev pri nas in se zato odseljujejo. Be-
neška Slovenija je najbolj zgovoren prikaz, kako
neko območje umira na vseh ravneh, ker mladi
ljudje in ljudje srednjih let doma ne dobijo zapo-
slitve in zato odhajajo od doma. Moramo pa biti
zaskrbljeni tudi zaradi stanja na Goriškem in
Tržaškem: nikjer ni namreč rožnato. Zato upamo,
da se bo s srečanja naših gospodarstvenikov s slo-
vensko vlado razvilo nekaj konkretnega, da ne bo
ostalo vse samo pri dobronamernih besedah!
M
Pogovor
Edvina Novak o
svoji življenjski
in podjetniški
poti v založništvu
in o navezanosti
na domači kraj
Dekane 3
Pogovor
Giulia Černic iz
Doberdoba,
študentka v
Ljubljani,
o svojem študiju
in kulturnem
delovanju 9
Foto MČ 
Recenzija Keržetove knjige o Mahniču
Mahniča je
vredno pobliže
spoznati!
  e vem, kje sem se prvič srečal z imenom dr.
Antona Mahniča, vsekakor pa se dobro
spomnim, da je šlo za negativno mnenje.
To ni nič čudnega, saj je na Slovenskem, morda zlasti
na Primorskem, mnenje o tem velikem možu
najprej goriške, nato pa krške (otok Krk) in hrvaške
Cerkve, zelo slabo, kakor nam je povedal tudi
postulator za njegovo beatifikacijo, sicer pa škofijski
tajnik mag. Saša Ilijić. Ko sem pripravljal svoje
diplomsko delo o nadškofu Zornu, seveda nisem
mogel mimo njegovega, to lahko z gotovostjo
trdimo, najtesnejšega sodelavca. Že tedaj so mi
dejstva pokazala precej drugačno sliko msgr.
Mahniča, kar seveda ni bilo v skladu s splošno
razširjenim mnenjem tudi naših uveljavljenih
duhovnikov. Ko sem torej enemu od teh izrazil
pomisleke ob predavanju akademika Kosa, ki je
Mahniča odpravil nekako z levo roko, sem dobil v
odgovor, češ če nisem vendarle bral tega, kar je pisal
v Rimskem katoliku, ki je bil pravzaprav slovenska
različica nadškofijskega glasila, ki je izhajalo v
latinščini, Folium periodicum archidioeceseos
Goritiensis. Ravno tu je glavna težava - ker sem bral!
Ko se obravnava neko zgodovinsko obdobje, se je
treba čim bolj osvoboditi očal današnjega časa in se
skušati čim bolj spustiti v tisto obdobje, da bi nekako
razumeli delovanje oseb, ki so v naših raziskavah oz.
so kakorkoli sodelovale z “glavnim junakom” naših
raziskav, pa naj je šlo za pozitivno ali negativno
naravnane do naše osrednje osebnosti, v mojem
primeru za msgr. Zorna.
/ str. 15
Andrej Vončina
N
www.noviglas.eu
Skupen glasbeni poklon 
Zorku Hareju v tržaški stolnici 
Sv. Just / Božičnica ZCPZ
Čuj, o preljubi
sosed moj ...
  olgoletni trud za vrednotenje lokalne
zborovske stvarnosti in slovenskega
zborovskega repertoarja je bilo glavno
sporočilo letošnjega pevskega voščila oz.
tradicionalnega božičnega koncerta, ki ga je
v nedeljo, 12. januarja 2020, priredila Zveza
cerkvenih pevskih zborov v Trstu. Tako je v
uvodu povedala predsednica ZCPZ Rossana
Paliaga, ki je pozdravila prisotne
predstavnike političnih, kulturnih ter verskih
oblasti in se zahvalila vsem, ki so pripomogli
k uresničitvi takega slavnostnega dogodka.
Zahvala gre najprej koordinatorju glasbenega
večera Janku Banu in nato vsem dirigentom
in instrumentalistom, ki so prispevali k
uresničitvi umetniškega načrta,
nastopajočim zborom in številnim pevcem
zveze, ki so z veseljem pristopili k
sodelovanju in tako sooblikovali tako
občuten koncert.
/ str. 11
MČ
D
O centru za pribežnike pri Banih
Kako in kaj z
nekdanjo vojašnico?
  lo je za vihar v kozarcu vode, ki ga je s
svojo izjavo sprožil tržaški župan. Tako
bi lahko ocenili (nepremišljen?) spo-
drsljaj v komunikaciji med Robertom Dipiaz-
zo in tiskom glede možne ureditve zbirnega
centra za repatriacijo nezakonitih priseljencev
v nekdanji vojašnici pri Banih. Njegova izjava
je izzvala reakcijo tamkajšnje vaške skupnosti.
Na sestanku v prostorih banovskega društva
SKD Grad ni bilo dovolj prostora za vse po-
slušalce.
Nasprotovanje centru za pribežnike pri Banih
Udeleženci so se umirjeno in omikano izrekli
proti ureditvi središča “zaporniškega tipa” za
pribežnike pri Banih, saj, kot naj bi dokazo-
vale izkušnje, “vodijo tovrstni centri pribežni-
ke v obup in je tudi njihov učinek zelo
vprašljiv”. Izpostavljeno je bilo tudi, da župan,
s tem da ponuja območje, ki je državna in ne
občinska last, dela račune brez krčmarja.
/ str. 10
Matej Caharija
Š
Svet okrog nas16. januarja 20202
Povejmo na glas
Vse močnejše spodkopavanje miru
Reforma vsedržavnega volilnega zakona
Zakon naj upošteva obveze
do Slovencev v Italiji
  politično volilnem
dogovoru, ki sta ga De-
mokratska stranka in
stranka Slovenska skupnost
podpisali 23. februarja 2018
pred političnimi in deželnimi
volitvami, je med drugim za-
pisano, da se “Demokratska
stranka obvezuje, da bo skup-
no s stranko Slovenska skup-
nost izoblikovala in podpira-
la tak predlog reforme volil-
ne zakonodaje za senat in po-
slansko zbornico, ki naj pred-
videva olajšano izvolitev za-
stopnikov slovenske
manjšine v obe veji parla-
menta v smislu zakona
V 38/2001 in ob upoštevanjuobstoječih zakonskih določilza volitve evropskega parla-
menta in deželnega sveta FJK.
Poleg tega je potrebno
načrtovati spremembo usta-
ve, ki bo zapečatila pravico
slovenske narodne manjšine
do lastne zastopanosti v itali-
janskem parlamentu”. Obve-
za načelno sledi temu, kar je
zapisano v zaščitnem zakonu
iz leta 2001. V teh dneh se je
v poslanski zbornici pojavil
zakonski osnutek reforme vo-
lilnega zakona, ki po po-
ročanju medijev uživa podpo-
ro glavnine vladnih sil, ven-
dar še zdaleč ne upošteva ko-
maj navedenih smernic in to-
rej ne odgovarja obvezam v
odnosu do slovenske narod-
ne skupnosti v Italiji. Stranka
Slovenska skupnost je že
uradno zaprosila za sodelo-
vanje v fazi avdicij v pristoj-
nih parlamentarnih komisi-
jah, ki bodo najbrž potekale
že v prihodnjih tednih. Na-
povedano politično soočenje
med SSk in DS na deželni
ravni pa bo že prva pri-
ložnost, da stranki uskladita
svoje poglede v smislu dogo-
vorjenih obvez.
Igor Gabrovec
Profil ima 1,25 milijona prebivalcev
Slovenci na družbenih omrežjih
  rofil na vsaj enem
družbenem omrežju ima
82 % prebivalcev Slove-
nije v starosti od 16 do 74 let,
je v okviru raziskave Media+
ugotovila družba Valicon. To
pomeni 1,25 milijona ljudi oz.
okoli 60 % vseh prebivalcev v
državi, poroča STA. Na družbe-
nih omrežjih ljudje preživijo
vsaj eno uro na dan. Še malen-
kost več je uporabnikov stori-
tev klepeta, katerih število do-
sega 1,39 milijona, kažejo naj-
novejši podatki raziskave za le-
to 2019. Po lastni oceni upo-
rabniki v povprečju na družbe-
nih omrežjih preživijo vsaj eno
uro na dan. To je najpogostejši
odgovor v raziskavi, medtem
ko je aritmetična sredina nekaj
več kot 80 minut dnevno, po-
jasnjujejo v Valiconu. Največ
uporabnikov je navzočih na
največjem svetovnem družbe-
nem omrežju Facebook. Skoraj
milijon prebivalcev Slovenije
ima, sodeč po rezultatih razi-
skave, svoj profil na tem om-
režju. Daleč zadaj je s 450.500
uporabniki Instagram, na Twit-
terju je uporabnikov iz Sloveni-
je 208.500, na Pinterestu
180.500, na Linkedinu pa
161.000. Dnevno sicer Facebo-
ok uporablja že blizu 800.000
prebivalcev, Instagram pa blizu
300.000. Ti dve omrežji pre-
pričljivo vodita v številu dnev-
nih uporabnikov. Twitter na
tretjem mestu uporablja dnev-
no le 52.000 prebivalcev. Vsa
omrežja se sicer še naprej širijo,
najhitreje pa raste uporaba In-
stagrama: predlanskim je bilo
uporabnikov Instagrama
397.000, v letu 2016 pa več kot
P polovico manj kot lani. Številouporabnikov Facebooka se jeglede na predlani povečalo za
55.000, Twitterja pa za 10.500.
Starostno gledano je Facebook
po podatkih Valicona najbolj
uravnotežen, saj je struktura
njegovih uporabnikov zelo po-
dobna povprečni strukturi slo-
venske populacije. Pri uporabi
ostalih omrežij precej bolj pre-
vladujejo mlajši, najbolj plat-
forma za zmenke Tinder (sko-
raj 90 % uporabnikov je
mlajših od 40 let), sledita pa In-
stagram in Pinterest (dobri dve
tretjini je mlajših od 40 let).
Med storitvami klepeta je pre-
pričljivo na prvem mestu Vi-
ber, ki je imel v letu 2019
531.500 uporabnikov, število
uporabnikov pa se je glede na
leto 2018 povečalo za 55.500.
Raste tudi storitev Whatsapp,
število njenih uporabnikov pa
se je povečalo za 34.000 na
243.500. Skype, ki s 334.000
uporabniki zaseda drugo me-
sto med storitvami klepeta, je
medtem lani glede na leto 2018
v Sloveniji izgubil 26.000 upo-
rabnikov. Snapchat je ostal pri
250.000 uporabnikih, kar je
okvirno toliko kot v letu 2018.
Pri dnevni uporabi pa je Snap-
chat višje in s 161.000 dnevni-
mi uporabniki zaostaja le za Vi-
berjem, ki jih ima 188.000.
Tretji je Whatsapp s 86.000
dnevnimi uporabniki, četrti pa
Skype s 53.000.
Glede na to, kje neka generaci-
ja najbolj izstopa, sta za baby-
boom generacijo, rojeno v letih
po drugi svetovni vojni do sre-
dine 60. let minulega stoletja,
tipična Facebook in Skype, za
generacijo X, rojeno med sre-
dino 60. let in začetkom 80. let
minulega stoletja, Linkedin in
Viber, za generacijo Y, rojeno v
letih od začetka 80. let do dru-
ge polovice 90. let, Tinder in
Telegram, za generacijo Z, roje-
no po tem času, pa Tumblr in
Snapchat, še ugotavlja Valicon.
Prejeli smo
Pismo Borisa Pahorja
predsedniku SSO
  poštovani gospod pred-
sednik Walter Bandelj,
dovolite mi, prosim, da
Vam izrazim svojo željo, kate-
ro bom natanko kakor Vam
izrazil tudi gospe predsednici
Slovenske kulturno-gospodar-
ske zveze Kseniji Dobrila.
Gre za željo, da bi – v primeru,
da nam bo italijanska država
vrnila Narodni dom – moja
knjižnica, ki je zdaj v Kultur-
nem domu Prosek-Kontovel,
prišla v slovenski Narodni
S dom. Naj Vam razložim, dasem za svoje knjige, katerih jedobrih dva tisoč, dolgo iskal
prostor in mi je k sreči poma-
galo predsedstvo Kulturnega
doma na Proseku.
Kot pisatelj, ki se je rodil v
Trstu, kot član slovenske skup-
nosti, ki je kot sedemleten
deček s svojo sestro Evelino,
štiriletno deklico, prisostvoval
eno celo popoldne gorečemu
Narodnemu domu, in kot pi-
satelj, ki sem prispeval skupaj
z Alojzijem Rebulo k obnovitvi
kulturnega življenja, ki nam
ga je bil fašizem popolnoma
uničil, sodim, da bo moja
izražena želja uslišana od obeh
organizacij, ki skrbita za našo
kulturo.
Iskreno upam, da bosta vajini
organizaciji imeli mojo željo
za upravičeno, kakor sta mi jo,
naj tukaj povem, priznala kot
upravičeno vodstvo Kulturne-
ga doma Prosek-Kontovel in
gospa Majovski, ki že od začet-
ka skrbi, da bi bila moja
knjižnica urejena na podlagi
novih, modernih metod.
Vnaprej se Vam zahvaljujem,
spoštovani gospod predsed-
nik, in Vas prisrčno pozdra-
vljam.
Boris Pahor
  ar se zadnje čase dogaja na Bližnjem
vzhodu in v Libiji, ko se stopnjuje upo-
raba sile, je vsekakor znamenje, ki vzbu-
ja skrb. Dejstvo je, da smo priče odrivanja mi-
ru nekam na rob, kot bi želeli odvreči nerabno
stvar, ki nam je v napoto. Ni namen tega zapi-
sa podrobno razčlenjevati vsem še kako znane
vojaške dogodke, pri katerih ni mogoče spre-
gledati podatka, da so na obeh vse bolj vročih
žariščih na delu sile od zunaj, se pravi velesile,
ki skušajo z vsemi sredstvi uveljaviti svoj vpliv
in utrditi svojo prisotnost kjer koli na svetu.
Zagrizena tekma za prvo mesto jih sili v pre-
komerno aktivno delovanje, pri čemer se je
mogoče vprašati, ali ni mogoče sprevideti, ka-
ko je ta tekma nepotrebna in kako bo vsem
prinesla velikansko škodo, predvsem pa bo
ogrožala mir. Mir, brez katerega se rušijo vse
vrednote druga za drugo, mir, brez katerega
ne more biti srečnega življenja, razumevanja
med narodi in izgrajevanja smiselne prihod-
nosti. Tako pa se je na način res nevarnega
poigravanja z mirom “izkazal” predsednik
Trump, in to z dobesednim izbrisom iranske-
ga generala Sulejmanija na iraških tleh, torej
z napadom, ki ni imel podpore v najvišjih in-
stitucijah ameriške države. Mimogrede, sploh
ni težko opaziti, da je to storil zaradi morebit-
nega odpoklica, ki mu grozi, saj zunanja zao-
stritev zgodovinsko preverjeno lahko odmak-
ne pozornost domačega javnega mnenja od
notranjih zadev. Naj bo tako ali drugače, skraj-
no nespodbudna je resnica, da je na prizorišče
zelo odločno stopila uporaba vojaške sile, kar
je zagotovo daleč najslabše, kar se nam je mo-
glo zgoditi. Uporaba vojaške sile, ki je največje
možno nasprotje miru in njegovih dobrin.
Uporaba sile, ki je v osnovi nesmiselna, ker
uničuje in izničuje, uničuje materialne dobri-
ne, kar pa je najhujše, pušča za sabo žrtve v
obliki ljudi, ki jih ni mogoče obnoviti oziroma
jih oživiti. Uporaba sile je smrt človečnosti,
smrt dogovarjanja, sporazumevanja in bi bilo
prav, da bi jo kot takšno enkrat za vselej opre-
delili in jo odstranili iz svojega razmišljanja in
ukrepanja. Vprašanje je samo, ali bodo najno-
vejši dogodki na Bližnjem vzhodu in v Libiji v
milijonskih in milijardnih ljudskih množicah
okrepili agresivnost ali pa se bo zgodilo obrat-
no. To si je nujno še kako želeti, čeprav ne bo
tako enostavno, ker se že oglašajo komentarji,
polni obžalovanja, ker diplomacija kot priza-
devanje za mir nima v sedanjih vojaških na-
petostih nikakršne moči in z njo ne moremo
povečati našega vpliva na terenu. Se bomo za-
to kar vsi vprek pričeli posluževati uporabe
vojaške sile? Je mir potemtakem nekoristen in
je bolje ne z njim izgubljati časa? Smo res pre-
pričani, da miru ne moremo trajno doseči, ker
pač nastanejo situacije, ko je uporaba sile neiz-
bežna? Če bi mislili tako, bi mir že kar vnaprej
pokopali in se odrekli svojemu poslanstvu, ki
nikakor ne morejo biti vojne in ne more biti
odpor do iskanja dogovora, in to med vsemi
ljudmi tega sveta.
Janez Povše
K
Uspešno izpeljana pobuda  
Zadovoljstvo SSO ob registraciji
podpisov za Minority SafePack
  b novici, da je
Evropska komisija
registrirala zbrane
podpise v podporo pobudi
Minority SafePack, ki je
potekala v sklopu manjšinske
organizacije FUEN, SSO kot
članica FUEN ocenjuje, da je
O to pomembna zmaganarodnih in jezikovnihmanjšin, s katero pozivajo
Evropsko unijo, naj udejanji
enakovredna merila zaščite
manjšin med svojimi
članicami. SSO izraža
zadovoljstvo, da je tudi
slovenska narodna skupnost
v Italiji prispevala k uspehu
te pomembne evropske
pobude, v kateri sta se
konkretno izrazila
solidarnost in sodelovanje
med narodnimi in
jezikovnimi manjšinami.
  inuli teden je bilo v Ri-
mu zasedanje novoiz-
voljenega državnega
sveta Italijanskega državnega
združenja katoliških tednikov
FISC, na katerem so delegati iz vse
Italije izbrali novo vodstvo. Za no-
vega predsednika združenja FISC,
katerega edini slovenski član je
naš Novi glas, je bil izvoljen do-
sedanji tajnik in naš kolega go-
riškega katoliškega tednika Voce
Isontina Mauro Ungaro. Za vodjo
izjemno pomembnega koordina-
torja admistratorjev naših tedni-
kov pa je bil potrjen Sergio Crivel-
ler iz Trevisa, kateremu gre tudi
zasluga za uspešna pogajanja z
vlado, ko je šlo za uvrstitev naših
tednikov v nov zakon o medijih v
M Italiji. Kot Novi glas moramo svo-jo hvaležnost priznati predsedni-koma krovnih organizacij Kseniji
Dobrila in Walterju Bandlju, slo-
venski senatorki v Rimu Tatjani
Rojc in še prej Tamari Blažina ter
Bojanu Brezigarju, ki so vsi poma-
gali, da slovenski
tisk v Italiji ni ostal
izzvzet iz zakona o
medijih, kot se mo-
ramo zahvaliti tudi
vsem tistim politi-
kom, ki so imeli posluh za demo-
kracijo in raznolikost.
Simone Incicco iz kraja San Bene-
detto del Tronto, Chiara Genisio
iz Turina, Mauro Ungaro iz Gori-
ce, g. Oronzo Marraffa iz Castel-
lanete ter g. Enzo Gabrieli iz Co-
senze bodo člani nove-
ga, ožjega vodstva
združenja FISC, ki za-
objema več kot 180 ita-
lijanskih katoliških ted-
nikov v tiskani obliki in
tudi tistih, ki so prisotni
samo na svetovnem
spletu.
“Če lahko že na začetku svojega
dela kaj povem, potem bom rekel,
da bo moje vodstvo označevalo
skupno delo pod naslovom Ho-
diti skupaj, različni smo si, posa-
mezne stvarnosti so bogastvo in
na tem gre graditi. Pomembno je,
da naši časopisi poročajo, pišejo
in predvsem pričujejo o posamez-
nih območjih in krajevnih Cer-
kvah, prav tako pa je tudi po-
membno, da se prilagajamo
časom, da se posodabljamo, da
znamo danes s sodobno go-
vorico in slogom nagovarja-
ti sočloveka. Ne morem niti
mimo dejstva, da se bomo v
prihodnje morali vse bolj
povezovati, iskati skupne si-
nergije, še bolj bomo morali
sodelovati, vse bolj pa se bo-
mo morali posluževati mul-
timedijskih sredstev, kot bo-
mo morali še bolj predstavljati
dobrodelne organizacije in kra-
jevne Cerkve”, je povedal v svo-
jem predstavitvenem govoru
državnemu svetu FISC Mauro Un-
garo.
JUP
Foto JMP
Zasedanje državnega sveta FISC
Novi predsednik združenja
je Mauro Ungaro
Aktualno 16. januarja 2020 3
Strunjan, 27. december 2019 
Franc Kralj 90-letnik
  trunjan, 27 december 2019
Bratje in sestre. Slavimo svetega
Janeza Evangelista, ki je med
apostoli dočakal največjo starost, in
v svoji sredi pozdravljamo našega
brata gospoda Franca, ki se danes Go-
spodu zahvaljuje za devetdeset let
življenja, in se pridružujemo njegovi
prošnji za nadaljnjo Božjo pomoč in
podporo na njegovi življenjski poti.
Da bo naša daritev Gospodu ugajala
in bo naša prošnja uslišana, iskreno
odprimo svoja srca Božji milosti.
Dragi škof Metod, dragi oče Bojan,
dragi bratje duhovniki in diakoni,
bogoslovci, uslužbenci duhovniškega
doma v Šempetru, predstavniki ŠG in
DD Vipava, predstavniki škofije in
Ognjišča, uslužbenci Pastoralnega
doma v Strunjanu, Strunjančani in
vsi drugi navzoči bratje in sestre:
prisrčno vas vse pozdravljam z
božičnim voščilom: Slava Bogu na
višavah in na zemlji mir ljudem nje-
govega veselja, njegove radosti in nje-
gove naklonjenosti do nas ljudi.
Zbrali smo se na povabilo našega da-
našnjega slavljenca župnika in
častnega prelata, profesorja in rektor-
ja, zgodovinarja in arhivarja Franca
Kralja, ki je prav na dan Gospodovega
rojstva slavil tudi svoj častitljivi de-
vetdeseti rojstni dan in torej tudi o
njem že lahko rečemo, da je kakor da-
našnji godovnjak sveti Janez Evange-
list preživel številne svoje vrstnike in
se držal navodila, ki ga daje modri
Pridigar: 'Tudi če človek živi veliko
let, naj se vseh veseli'!  (Prd 11,8).
Življenje današnjega slavljenca nam
ponuja dolgo vrsto izkušenj in preiz-
kušenj, dobojevanih bojev in do-
seženih zmag, ki kot sveta znamenja
ob naših poteh krasijo njegovo
življenjsko pot in številne delavnice
njegovega ustvarjanja. Tudi on nam-
reč še vedno lahko govori s svetim Pa-
vlom: 'Jaz torej tako tečem, ne kakor
na slepo, se tako borim, ne kakor bi
mahal po zraku' (1 Kor 9,26). Naj ob
tej priložnosti v zahvalo in priznanje
za njegovo vztrajno in požrtvovalno
delo omenim tri odlična znamenja
njegovega življenja.
Začnimo kar z današnjim vabilom in
današnjo slovesnostjo, ki prav lepo
razodeva njegovo gostoljubnost. Sam
sem zlasti ves čas svojega bivanja v
Vipavi, zlasti kot duhovni voditelj v
letih 1983-97, bil tolikokrat deležen
njegove pristne in iskrene gostoljub-
nosti. Profesor Kralj je bil v tistem
času med drugim tudi župnik na Sla-
pu in je vsako leto za svoj god povabil
na večerjo tudi semeniško vodstvo.
Bili smo različnih starosti in dolžno-
sti, naš gostitelj pa nas je vsakega po-
sebej in vse skupaj vedno tako prijaz-
no pričakal in gostoljubno sprejel, da
je jedilnica v župnišču na Slapu ves
večer žuborela v prijetnem ozračju in
živahnem pogovoru. Zvesta gospo-
dinja Pepca je svoje prispevala iz ku-
hinje, naš profesor in gostitelj pa svo-
je iz župnijskega hrama. Nepozabni
večeri v župnišču na Slapu! Kakor
pravi psalmist: 'Glej, kako dobro je
in prijetno, če bratje prebivajo sku-
paj' (Ps 133). In kakor pravi apostol:
'Gostoljubje gojite'!  (Rim 12,13).
Kot drugo značil-
nost njegovega
življenja lahko
brez pomisleka
navedemo mirol-
jubnost: 'Blagor
miroljubnim, za-
kaj tisti bodo
Božji otroci'!  (Mt
5,9). Najprej mi-
roljubnost, ki je
sad Gospodove
naklonjenosti:
'Dobro vem, kaj
nameravam z va-
mi, govori Go-
spod: misli rešitve
in ne pogube, da
vam dam upanja
polno prihod-
nost' (Jer 29,11).
Takoj za tem pa
tudi miroljub-
nost, ki jo opisuje
psalmist: 'Ne po-
ganjam se za veli-
ke reči. Marveč
sem utešil in umi-
ril svojo dušo, kakor otrok v naročju
svoje matere, kakor otrok, tako je v
meni moja duša' (Ps 131,2). Mir je
običajno sicer sad pravičnosti, ker pa
pravičnost pogosto ni zlahka dose-
gljiva, je mir vedno znova in znova
sad prizanašanja in odpuščanja. Kdor
hoče živeti v miru, mora znati in
uspeti potrpeti in pozabljati. Kakor
piše Marko v svojem evangeliju:
'Imejte v sebi sol in živite v miru med
seboj'! Mr 9,50). In kakor nam razla-
ga apostol Jakob: 'Sad pravičnosti pa
se v miru seje tistim, ki delajo za mi-
r'!  (Jak 3,18).
In kot tretjo značilnost njegovega
življenja naj navedemo krepost, ki jo
knjiga Makabejcev opisuje pri zna-
nem Eleazarju, tudi devetdesetletni-
ku, to pa je resnicoljubnost. Tako piše
o slavnem Makabejcu: 'On pa je na-
redil časten sklep, vreden njegovih
let, ugleda njegove starosti, njegovih
častitljivih in v naporih osivelih las,
vreden njegovega vzornega življenja
od mladosti, še bolj pa svetih postav,
ki jih je utemeljil sam Bog. Hitro jim
je odgovoril in rekel, naj ga raje
pošljejo v podzemlje: 'Naši starosti se
prevara ne spodobi. Sicer bi veliko
mladeničev mislilo, da je devetdese-
tletni Eleazar prestopil v tujo vero. S
svojim pretvarjanjem, ki bi le za las
podaljšalo moje življenje, bi jih zbe-
gal, svoji starosti pa nakopal za-
ničevanje in sramoto'!  (2 Mkb 6,23-
25). Kakor je tudi naš Gospod po-
gumno izpovedal pred Pilatom: 'Jaz
sem za to rojen in sem za to prišel na
svet, da izpričam resnico'!  (Jn 18,37).
Dragi naš brat gospod Franc, naš da-
našnji slavljenec, ob Vašem devetde-
setem rojstnem dnevu se Vam iskre-
no zahvaljujemo za Vaše delo in za
Vaše molitve in žrtve, za župnijo in
škofijo, za vso cerkveno pokrajino in
vso vesoljno cerkev in Vam goreče
voščimo, naj Gospod tudi v prihod-
nje milostno dodaja življenje Vašim
letom, naj mu še naprej ugajajo vaše
daritve in molitve, naj milostno po-
sluša Vaše prošnje in blagoslavlja
Vaše delo in Vaša opravila. Vsi tu
zbrani Vam kličemo: Gospod naj Vas
ohranja zdravega in krepkega med
nami.
Škof Jurij Bizjak
S
Pogovor / Edvina Novak
Življenje s knjigo, ustvarjalnost,
pogum in pozitiven življenjski naboj
  dvina Novak se je rodila v Deka-
nih pri Kopru v družini Vilka Gre-
goriča in matere Marije, roj. Furla-
nič. Po končani gimnaziji se je vpisala na
romanistiko na ljubljanski univerzi in se
posvetila študiju jezikov, francoščine in
italijanščine. Z Andrejem Novakom,
časnikarjem in diplomatom ter avtorjem
prve slovenske knjige o poljskem papežu
Wojtyli, sta si ustvarila družino, v kateri
sta se jima rodila sin Luka in hčerka Ve-
ronika. Zaradi službenih dolžnosti moža,
ki je bil najprej dopisnik
Dela iz Pariza in Rima, na-
to še v diplomatski službi
v Strasbourgu, je družina
preživela v tujini okrog
dvanajst let. Po vrnitvi v
Ljubljano je Edvina, po
hudem udarcu ob prerani
smrti moža v njegovih na-
jlepših življenjskih letih,
zbrala poslednjo moč v se-
bi, usmerila pogled naprej
in ustvarila ugledno zaseb-
no družinsko založbo in v
najboljših letih založbe kar
4 knjigarne VALE NOVAK
(V-eronika, A-ndrej, L-uka,
E-dvina). Najpomem-
bnejša je bila na zelo pro-
metni Wolfovi ulici v Lju-
bljani, ki je uspešno delo-
vala polnih dvajset let, na-
to so jo ob veliki ekonomski krizi (2012)
zaprli. Nekaj let zatem pa se je sin Luka z
ženo Valentino odločil, da bo nadaljeval
družinsko tradicijo, ter je odprl lastno za-
ložbo Totaliteta in tako družina še vedno
živi s knjigo.
Edvina, pozdravljena! Zadnje čase te
pogosto videvamo v Dekanih, na do-
mu tvoje matere, v prelepem zaselku
Miši ob Rižani.
Ko prihajam iz Ljubljane v Dekane, zavi-
jem z avtoceste na Črni Kal in se vedno
zagledam v Rižansko dolino, ki se mi zdi
kot nekakšna biblijska dolina, in vedno
se bojim, da je ne bi doba globalnega
prevozništva še bolj okrnila. Kratka reka
Rižana ji daje življenje. Ko sem bila
otrok, smo jo lahko pili, čisto, bistro, gor
na Oblakovcu. Zdaj tja zahajajo, med
drugimi, tudi odvisniki od droge. Včasih
jih ponoči, ko se hrupno vračajo, kot ka-
ka vešča, podim. Rižana za mojo hišo, to
je moje pribežališče … Včasih so žene iz
vasi hodile splakovat perilo v Rižano na
kamnita perila. Ko so odhajale, so poz-
dravile Rižano takole: “Zbogom voda
Jordana, ki si krstila Jezusa in svetga Iva-
na”. To mi je povedala Marija Čukca, ki
je od svojega sedmega leta prala “nad
čebrom in v Rižani”. Kdo se še tega
spomni …
Ali lahko bralcem poveš kak svoj
močnejši vtis iz življenja v tujini? Nek-
je si dejala, da “postaneš doma drug
človek”. Kaj ti pomeni tvoj rojstni
kraj?
Ja, doma v Sloveniji postanem drug člo-
vek. To sem rekla v zvezi s tujino, kjer
sem preživela leta, ko je bil moj mož tam
dopisnik in veleposlanik. Vendar sem
kot romanist z veseljem preživela nekaj
let v Parizu, Rimu in Strasbourgu, kjer
sem med drugim izpolnila svoje znanje
jezikov. Zlasti Pariz mi je ostal v srcu. Ko
je gorela Notre-Dame, se mi je zdelo, da
gori Evropa, da gori naša civilizacija. Le
kako moremo to dopustiti!? Sicer pa
hvala Bogu, nisem šla za vedno v tujino.
Doma sem neizpodbitno optimist v vsa-
ki situaciji, v tujini pa so me pogosto
obhajale težke misli. Domotožje je bilo
veliko. Ne morem se sprijazniti s tem, ka-
ko naši mladi ljudje, in to najboljši umi
(ki jih še kako potrebujemo doma),
odhajajo brez velikih pomislekov v tuji-
no. Danes se ne smemo sprenevedati,
češ da gredo s trebuhom za kruhom, kot
v hudih časih. Ne, gredo iz težnje da-
našnje civilizacije, ki je kopičenje in ko-
pičenje za vsako ceno!? Toda v tujini si
vedno tujec v tuji deželi.
Iz tvoje življenjske drže sklepamo, da
te kruta, prerana izguba moža ni strla.
Saj smo lahko v nekem intervjuju na
spletu prebrali, “da Edvina Novak zle-
pa ne obupa in ve, da mora naprej”.
Ali nam lahko kaj več poveš najprej o
svojem velikem in tveganem za-
ložniškem in knjigotrškem podvigu?
So morda za uspeh v založništvu po-
trebni kaka posebna znanja ali spo-
sobnosti?
Ja, kako zlahka smo v začetku devetde-
setih odpirali lastna podjetja! Jaz sem bi-
la takrat urednica priročnikov, zaljublje-
na v svoj poklic, v knjige, za sabo sem
imela že dolgo kilometrino. Mislila sem
si, poskusim, saj tako ali tako imam An-
dreja, ki je za našo družino steber; v pri-
meru, da ne bi šlo … Miren in razsoden
mož me je pri tem podpiral, ni pa sode-
loval. Dejal je: “Gregorič (tako me je ime-
noval, najbrž zaradi pesjanske samosvo-
josti), ti imaš v genih biznis po Dicerjih,
jaz pa nisem za to. Toda, žal, čez nekaj
let ga ni bilo več, nikoli več, med nami
… In morala sem sama naprej. Vse vdove
sveta vedo, da to ni lahko.
Začela sem s kuharskimi knjigami in ko-
ristnimi priročniki, kar sem zelo dobro
poznala. Kajti, da, za uspeh založništva
je potrebno temeljito poznavanje stroke,
to je nekega specifičnega segmenta, pa
svojega jezika in pa procesa priprave knji-
ge. Poleg tega moraš imeti še poslovno
žilico in kasneje, kar je izjemno pomem-
bno, zelo dobre sodelavce. Delala sem
najprej popolnoma sama v svoji založbi:
od rokopisa do razpošiljanja pravkar iz-
dane knjige po knjigarnah. Konec tedna
sem hodila iz Ljubljane v Dekane, kjer
sem se o težavah posvetovala z očetom.
Po končanem študiju iz primerjalne
književnosti se mi je pridružil sin Luka,
založništvu smo zdaj dodali še prevode
sodobnih uspešnih romanov in odprli
prvo knjigarno na Wolfovi, v centru Lju-
bljane, pogumno smo odpirali knjigarne
še drugod, v najboljših časih smo jih
imeli kar štiri, eno tudi v Kranju. Postali
smo močna in razpoznavna slovenska
založba. Knjigarne je vodila hči Veroni-
ka, ki je kasneje po zaprtju založbe odšla
na popolnoma drugačno delovno po-
dročje. Lukova žena Valentina je bila
vodja marketinga. Štirinadstropna “Trgo-
vina s konceptom” na Židovski stezi, v
kateri so bili velika knjigarna, restavraci-
ja, kavarna in butik, je bila kot ognjemet,
ki pa je hitro ugasnil. Prišla je gospodar-
ska kriza, takrat bi bilo bolje, če bi bili
majhni in seveda brez kreditov … Za-
ložništvo in knjigarne smo zaprli, jaz
sem šla v pokoj, otroci pa v nove sanje
in skrbi. V moji duši je ostala nostalgija.
Ne pa žalost.
Vaši družinski podvigi govorijo
o vitalnosti, raziskovalnem nemiru,
pogumu in pozitivnem življenjskem
naboju. V nekem pogovoru si dejala,
“da je v vas iskrica” in da niste kar tako
in “da naj nas Bog varuje brezciljno-
sti”! Bi lahko k temu še kaj dodala?
Ciljev imam še vedno zelo, zelo veliko,
koliko časa pred seboj, da jih uresničim,
zdaj v jeseni življenja, kot si dejal, pa kdo
ve …
Iz medijev lahko izvemo, da se, zlasti
na jesen življenja, kar intenzivno uk-
varjaš tudi s slikarstvom. Kaj ti to po-
meni in kako zmoreš vse to?
Zmorem, ker je bilo slikarstvo vedno
moj konjiček in me zdaj od vsega najbolj
veseli. Rada bi slikala abstraktne slike. Se-
veda, tako kot vsi penzio-
nisti, nimam nikoli časa.
Ja, vzamem pa si ga za
vnuke, če ga le oni
hočejo deliti z mano.
Kdaj zaideš tudi na kako
duhovno romanje z lju-
bljanskimi frančiškani.
Kaj ti daje vera?
Daje mi tisto, kar je za
življenje najpomem-
bnejše, daje mi mir. Pa
tudi po veri ni vedno za-
gotovljen mir v duši. Zanj
se moraš truditi, ga iskati
v svojem najglobljem bi-
stvu. Daje mi pa še mno-
go več, med drugim
spodbudo, da moram po-
stajati čedalje boljši člo-
vek, da se moram odpira-
ti dobroti in ljubezni.
Človek brez tega je ničev. Ob vprašanju
vere bi rada citirala Tolstoja, pisatelja, ki
mu v svetovni literaturi ni para, ki ga
neizmerno občudujem in se z njim po
večini strinjam. Takole je zapisal: “Veru-
jem v Boga, ki ga imam za Duha, Ljube-
zen in Načelo vsega. Verujem, da je on v
meni, kot sem jaz v njem”. Tu je poveda-
no vse. Tolstoj pa ni verjel v cerkvene
ustanove. Jaz še dodam, vem, komu ver-
jamem.
Poznana si kot velika zagovornica slo-
venskega jezika in da se rada pogovar-
jaš tudi v našem mehkem istrskem na-
rečju in da vcepljaš to ljubezen do je-
zika in kulturo branja tudi vnukom …
Od kod ta tvoj zelo spoštljivi odnos do
slovenskega jezika in kulture?
Praviš zagovornica slovenskega jezika.
Kako zagovornica? Ali je sploh potrebno
zagovarjati tisto, kar nam je Bog postavil
na jezik, ko nas je Slovence poslal na ta
košček vesolja kot narod?! In kdor koli
je prihajal ali prihaja k nam od koder ko-
li, postaja del naše skupnosti, eno telo z
nami, po jeziku. Če tega ni, je anarhija,
Babilon, ki vodi v pogubo. Ne, jezika ni
treba zagovarjati, pač pa ga je treba ved-
no, v vsaki situaciji in za vsako ceno, bra-
niti. Spoznala sem, kako čudovit je naš
jezik, kako pretanjen in blagozvočen je,
ko je šlo skozi moje roke in um nešteto
rokopisov in prevodov. Razpoznavala
sem lepo in manj lepo izražanje. To je je-
zik, ki ponese našo misel do besede. Se-
veda prvi stik s slovenskim jezikom je bi-
lo moje pesjansko narečje, ki ga še vedno
rada govorim, pa tudi preučujem, in si-
cer, kako se je primarna slovenska beseda
preobražala. Čeprav dandanes pri kram-
ljanju s sosedi ob zidku kaj hitro in ne-
hoteno preidemo od narečja k pravil-
nejšemu izražanju. Pri tem, da imamo v
Dekanih skoraj tristo let slovenske šole
(če izvzamemo 22 let fašističnega nasilja
nad slovenskim rodom, slovensko bese-
do in šolo), sem prepričana, da je trud,
da govorimo lepšo slovenščino, časten.
Zato jaz nisem velik pristaš narečnih
večerov, ker se mi zdi, da so koraki nazaj.
Nekaj drugega so veseloigre z narečnimi
odtenki. Sicer pa raje preberem kako pe-
sem našega preroškega pesnika Gre-
gorčiča ali tenkočutnega Kosovela. In, se-
veda, z največjim veseljem na zabavah
zapojem pesjansko himno “Dosti let je
že pasalo …”. Pa smo pri pesjanskem hu-
morju, ki je zame, pesjansko, najbolj ve-
sel in smešen.
Milan Gregorič
E
Foto Lucijan Bratuš
Kristjani in družba16. januarja 20204̀
Poslanica papeža Frančiška za svetovni dan bolnikov 2020
Pridite k meni vsi, ki ste
utrujeni in obteženi
  zšla je poslanica papeža
Frančiška za letošnji 28. sve-
tovni dan bolnikov, ki bo po-
tekal 11. februarja 2020. Za na-
slov je sveti oče izbral stavek iz
Matejevega evangelija: “Pridite k
meni vsi, ki ste utrujeni in ob-
teženi, in jaz vam bom dal
počitek” (Mt 11,28). Te Jezusove
besede kažejo na “skrivnostno
pot milosti, ki se razodeva pre-
prostim in ki daje počitek ob-
teženim in utrujenim”. Izražajo
“solidarnost Sina človekovega,
Jezusa Kristusa, do prizadetega in
trpečega človeštva”.
Jezus ponuja svoje usmiljenje
Kot piše papež ob 28. svetovnem
dnevu bolnikov, Jezus namenja
to povabilo bolnim in zatiranim,
revnim, ki znajo neposredno biti
odvisni od Boga in ki, ranjeni s
težo preizkušnje, potrebujejo oz-
dravitev. “Jezus Kristus tistemu,
ki živi tesnobo svoje situacije
krhkosti, bolečine in šibkosti, ne
postavlja zakonov, ampak ponu-
ja svoje usmiljenje, torej svojo
osebno okrepitev. Jezus gleda
ranjeno človeškost. Ima oči, ki vi-
dijo, ki se zavedajo, kajti gledajo
v globino, niso brezbrižne, am-
pak se ustavijo in sprejmejo vse-
ga človeka, vsakega človeka v nje-
govem zdravstvenem stanju,
brez zavračanja kogar koli, pri
tem pa vsakega vabijo, da vstopi
v njegovo življenje in doživi
nežnost”.
Kdor doživi tolažbo, lahko daje
tolažbo
Jezus goji takšna čustva, ker je on
sam postal slaboten, ko je doživel
človeško trpljenje in od Očeta
prejel počitek. “Samo kdor to iz-
kusi v prvi osebi, je lahko tolažba
za drugega”, izpostavi papež. Ob-
stajajo različne oblike velikega
trpljenja, neozdravljive in kro-
nične bolezni, bolezni, ki potre-
bujejo rehabilitacijo in paliativ-
no oskrbo, psihične patologije,
različne invalidnosti, otroške in
starostne bolezni … V teh oko-
liščinah včasih opažamo poman-
jkanje človečnosti in zato je nu-
jen oseben pristop k bolniku, s
tem da se k zdravljenju doda
oskrba za celostno človeško oz-
dravitev. V bolezni oseba ne čuti
le pojemanje lastne fizične inte-
gritete, ampak tudi odnosne, ra-
zumske, čustvene in duhovne
razsežnosti. Zato poleg terapij
potrebuje tudi podporo, skrb, po-
zornost, skratka, ljubezen. Poleg
tega pa je ob bolniku tudi
družina, ki trpi in tudi sama po-
trebuje tolažbo in bližino.
I Cerkev kot gostišče dobrega sa-marijanaPapež se obrača na same bolnike:
“Dragi bolni bratje in sestre, bo-
lezen vas na poseben način po-
stavlja med tiste, ki 'utrujeni in
obteženi' pritegujejo Jezusov po-
gled in srce. Od tu prihaja luč za
vaše temne trenutke, upanje za
vašo obupanost. Vabi vas, da gre-
ste k Njemu: 'Pridite'. V njem
bodo namreč nemir in vprašan-
ja, ki se v tej noči telesa in duha
dvigajo v vas, našle moč, da se
jih prestane. Ja, Kristus nam ni
dal receptov, ampak nas s svojim
trpljenjem, smrtjo in vstajenjem
osvobaja zla”.
In ker bolniki zagotovo potrebu-
jejo kraj, kjer se lahko odpočijejo,
papež Frančišek zagotavlja, da
želi Cerkev biti “vedno bolj in
vedno boljše 'gostišče' dobrega
samarijana, ki je Kristus (glej Lk
10,34), torej hiša, kjer lahko naj-
dete milost, ki se izraža v do-
mačnosti, sprejemanju, tolažbi”.
“V tej hiši boste lahko srečali ose-
be, ki so bile z Božjim usmiljen-
jem ozdravljene svojih slabosti in
vam bodo znale pomagati nositi
križ, ko bodo vzele za svoje od-
prte rane, skozi katere boste gle-
dali obzorje onkraj bolezni in
prejeli svetlobo in zrak za svoje
življenje”.
Papež spomni na delo zdravstve-
nih delavcev, zdravnikov, bol-
ničarjev, zdravstvenega in admi-
nistrativnega osebja, pomočni-
kov in prostovoljcev, ki delajo s
kompetenco in s tem dajo čutiti
Kristusovo navzočnost, ki nudi
tolažbo in nase jemlje bolno ose-
bo ter ji tako ozdravlja rane. “A
tudi oni so moški in ženske s svo-
jimi slabostmi in tudi s svojimi
boleznimi. Zanje na poseben
način velja, da, 'ko enkrat prej-
memo počitek in Kristusovo to-
lažbo, smo poklicani tudi sami
postati počitek in tolažba za bra-
te, s krotko in ponižno držo, po
zgledu Učitelja” (Angelovo
češčenje, 6. julij 2014).
Poklicani odpreti se za transcen-
dentno razsežnost
Zdravstvenim delavcem papež
zapiše, da je vsak diagnostični,
preventivni, terapevtski, razisko-
valni, skrbstveni in rehabilitacij-
ski poseg namenjen bolni osebi,
kjer samostalnik oseba vedno
pride pred pridevnikom bolna.
“Zato naj je vaše delovanje stalno
usmerjeno v dostojanstvo in
življenje osebe”, izpostavi sveti
oče, “brez vsakega podleganja
dejanjem, ki imajo poteze evta-
nazije, samomora s pomočjo ali
zatiranja življenja, niti ko je stan-
je bolezni nerešljivo”.
Pred omejitvami in možnim
neuspehom medicinske znano-
sti pred vedno bolj problema-
tičnimi kliničnimi primeri in
smrtnimi diagnozami so zdrav-
stveni delavci “poklicani odpreti
se za transcendentno raz-
sežnost”, ki lahko dá “polni smi-
sel njihovemu poklicu”. Spom-
nimo, da je življenje sveto in pri-
pada Bogu, zato je neodtujljivo
in nerazpoložljivo. Življenje je
treba sprejeti, ga varovati, spošto-
vati in mu služiti od njegovega
porajanja do njegove smrti: to
istočasno zahtevata tako razum
kot vera v Boga, ustvarjalca
življenja. V določenih primerih
je za vas ugovor vesti nujna izbi-
ra, da bi ostali koherentni temu
'da' življenju in osebi. V vsakem
primeru bo vaš poklic, ki ga
oživlja krščanska ljubezen, boljše
služenje pravi človeški pravici, to
je pravici do življenja. Ko ne bo-
ste mogli ozdraviti, boste vedno
lahko zdravili z dejanji in postop-
ki, ki bodo bolniku dali počitek
in tolažbo”, opogumlja papež.
Spomni na določene vojne in
konfliktne situacije, kjer so cilj
nasilja tudi zdravstveno osebje
ter zdravstvene strukture. Na ne-
katerih območjih politične sile
hočejo manipulirati z zdravstve-
no oskrbo v svoj prid, ko omeju-
jejo avtonomijo zdravstvenega
poklica. V resnici pa napadanje
tistih, ki se posvečajo oskrbi
trpečih članov družbenega tele-
sa, ne koristi nikomur.
Ne zanemarjati družbene pra-
vičnosti
Ob koncu poslanice se papež
Frančišek obrača na državne
oblasti: “Na ta 28. svetovni dan
bolnikov mislim na mnoge brate
in sestre po vsem svetu, ki nima-
jo možnosti dostopa do oskrbe,
ker živijo v revščini. Obračam se
zato na zdravstvene ustanove in
vlade vseh držav po svetu, da pri
upoštevanju ekonomskega vidi-
ka ne bi zanemarjali družbene
pravičnosti. Želim, da bi pri po-
vezovanju načel solidarnosti in
subsidiarnosti sodelovali, da bi
tako vsi imeli dostop do ustrezne
oskrbe za varovanje in obnovitev
zdravja”. Zahvalo namenja še
prostovoljcem, ki so na uslugo
bolnim in ki v neredkih prime-
rih zapolnjujejo strukturne po-
manjkljivosti ter z dejanji nežno-
sti in bližine odsevajo podobo
Kristusa, Dobrega samarijana.
Misel na 2. nedeljo med letom 
Glejte, Jagnje Božje
  ogosto se zastavlja vprašanje,
kateri je največji krščanski
praznik, kar je oni dan vodi-
telj oddaje tudi vprašal dva kristjana.
Četudi kristjani pravilno odgovori-
mo, da je največji praznik Velika
noč, pa s tem še nismo povedali vse-
ga, ne o samem največjem prazni-
ku, ki je bil pravkar omenjen, kakor
tudi ne o Božiču. Če najprej omeni-
mo Božič, potem se lahko nasloni-
mo na sv. Janeza, ki večkrat govori
o “znamenju”, nikdar o čudežu.
Vsako čudovito in nadna-
ravno Božje dejanje je tako
nekam usmerjeno, kaže
onkraj samega sebe. Tako
tudi Božje učlovečenje, ki se
je zgodilo seveda že na
praznik Gospodovega oz-
nanjenja, na Božič pa se je
ta Božji Sin še rodil, kaže že
proti dogodkom v Jeruza-
lemu, kjer ta isti Božji Sin
človeštvo odreši s svojim
trpljenjem in smrtjo na
križu. Na to z označbo
“Božje jagnje” kaže tudi Ja-
nez Krstnik, saj to označuje
tisto jagnje, ki bo žrtvovano
Bogu, in sicer v odpuščanje
grehov vsega sveta. Tudi
ena od šesterih temeljnih
resnic govori, da se je Bog
sin učlovečil s tem name-
nom: “Da bi nas s svojo
smrtjo na križu odrešil in večno zve-
ličal”. Zato vzhodni kristjani vedno
govorijo o “Pashi” Gospodovega roj-
stva, torej o “Veliki noči”. Ko pa go-
vorimo o Veliki noči, se spet posta-
vlja težava, saj mnogi kristjani pri
njej govorijo le o njeni logični po-
sledici, ki je vstajenje, ne govorijo pa
o bistveni zadevi, ki sta Božje
trpljenje in smrt. Kot smo pred krat-
P kim dejali, je to najbolj motilo tudiGrke, saj po njihovem mnenju Bogvendar ne more umreti, kakor nam
pravi apostol Pavel, pa je to težava
tudi za Jude, saj je to zanje pohujšan-
je, je bogokletno. In vendar nam
sveti evangelisti sporočajo prav to,
saj se začenja Jezusova pot proti Je-
ruzalemu – krst v Jordanu je začetek
javnega delovanja. Janez Krstnik ta-
ko izkazuje, kako Jezusovo poslan-
stvo ni v nekem lepem moralnem
učenju, temveč je vse skupaj podre-
jeno odrešenju ljudi in celega sveta,
česar starozavezne žrtve niso mogle
zagotoviti. Da bi bilo njegovo
pričevanje še bolj močno, ga je Bog
poslal v puščavo, da osebno sicer ne
bi poznal Kristusa, ampak ga je po-
slal glede na prerokbe in znamenja.
Tudi za nas velja, kakor je lepo
rečeno ob koncu Janezovega “Pro-
loga”, da Boga sicer nismo videli,
Kristus glava Cerkve
Drugi vatikanski koncil je v Dogmatični konstituciji o
Cerkvi spregovoril o različnih podobah Cerkve, med
njimi tudi o podobi telesa in glave, o kateri je pisal
sveti Pavel. Koncil pravi, da je Kristus s podelitvijo
Svetega Duha svoje brate, ki so sklicani iz vseh
narodov, na skrivnosten način napravil kakor za
svoje telo. (C 7) V tem telesu je veliko udov in opravil,
ki jim Sveti Duh razdeljuje različne darove in jih
povezuje med seboj. Predvsem pa med njimi vladata
velika skladnost in solidarnost.  (1 Kor 12,26)
Glava tega telesa je Jezus Kristus. To ime ima v
Pavlovi misli dvojni pomen: v telesu je glava
povezovalni člen vsega, glava tudi pomeni življenje
(Kol 2,19; Ef 4,15), glava, ker je na vrhu, je tudi
vzvišenost in veličina (Kol 1,18; 2,19; Ef 1,22). Jezus
Kristus je voditelj skupnosti in
Gospod (Kol 1,18), ki je z njo
organsko povezan, zato
oživčuje in poživlja ude
telesa,  katerim je
predpostavljen. Pavel piše, da
se moramo držati “glave, iz
katere se po sklepnih vezeh
hrani in povezuje celotno telo
in tako uspeva v Božji rasti”.
(Kol 2,19)
Že v Stari zavezi so preroki
napovedali, da bo Mesija
vogelni kamen, na katerem
bo zgrajena vsa stavba
skupnosti (Ps 118,22). Pri
Mateju pravi Jezus: “Ali niste
nikoli brali v Pismih: Kamen, ki so ga zidarji
zavrgli, je postal vogalni kamen (glava vogala) ”
(Mt 21,42). Tudi sveti Pavel sledi tej misli: “In vse je
položil pod njegove noge, njega pa postavil čez
vse kot glavo Cerkvi, ki je njegovo telo, polnost
njega, ki v vsem vse izpolnjuje” (Ef 1,22-23). Bog
je postavil Kristusa za glavo Cerkve s tem, ko ga je
obudil od mrtvih in posadil na svojo desnico v
nebesih (Ef 1, 19-21).
Kot je fizično telo odvisno od glave in njene moči, je
tudi v Cerkvi vse odvisno od Kristusa. Če telo
pozorno ne spremlja vodstva svoje glave, je to zelo
slabo, ne zna hoditi, delati, misliti in verjetno kmalu
umre. Janezov evangelij pravi, da, če ne bomo ostali
povezani z njegovim telesom kot mladika s trto,
ne bomo mogli narediti ničesar (Jn 15,1-4).
Podrejenost Cerkve Kristusu je v tem, da sledi
njegovim zapovedim in sprejema življenjske tokove,
ki prihajajo iz njega. Zapovedi niso samo besede,
ampak so v njih življenjske moči, da se tudi izpolnijo.
Moč Kristusa v Cerkvi je opisana v Pismu Efežanom,
ki pravi, da je Kristus dal, da so različne službe, ki
skrbijo in služijo za življenje v tem telesu, vse
pomaga, da si morejo pomagati pri zveličanju in rasti
vanj, ki je glava, Kristus (Ef 4, 12-15). Rast v Cerkvi
prihaja od Kristusa, ki je glava in moč, da jo more
voditi in najti pravo smer, temelj vsega pa je ljubezen.
Da bi se mogli v njem neprestano prenavljati, nas je
naredil deležne svojega Duha, ki je prav isti v glavi
in udih ter daje vsemu telesu življenje, enoto in
gibanje (C 7).
Kristus ni samo glava Cerkve, ampak tudi voditelj
zgodovine in vesolja ter
nebeških moči. Pismi
Efežanom in Kološanom
prinašata pozitivno
sporočilo, da je vesolje
podrejeno Kristusu, v njem
se vse združuje kot v glavi.
Skrivnost Božje volje je bila,
da se v polnosti časov v
Kristusu kot glavi vse
osredini, kar je v nebesih in
kar je na zemlji.  (Ef 1,10). V
Pismu Kološanom ta pogled
še razširi in poudari, da je
bilo v Kristusu vse
ustvarjeno, kar je v nebesih
in na zemlji, vse je bilo
ustvarjeno po njem in zanj (Kol 1,16).
Osredinjenje vsega v Kristusu ni samo odrešenjsko
delo od greha, ampak se nanaša na stvarjenjski
načrt Boga. Tako bo ustvarjen nov vesoljni red, ki
bo narejen po Kristusovi vlogi glave v Cerkvi in
stvarstvu (Ef 1,22; 5,24). Te vrhunske uvide svetega
Pavla so premišljevali različni duhovni učitelji. Justin
Popović poudarja, da je Cerkev bogo-človeška in se
razširja na vse čase in v večnost. Njej pripada
celotno Božje stvarjenje. Zato vse stvari sestavljajo
Cerkev kot njeno telo, v katerem je Gospod Jezus
Kristus glava. Glava je glava telesa in telo je telo
glave, da smo neločljivi drug od drugega, kar
predstavlja polnost odnosa (Ef 1,23). Kdor postane
kristjan, je deležen te polnosti.
ZAKAJ PRAV JEZUS? (98) PRIMOŽ KREČIČ
imamo pa različna izkazovanja in
znamenja njegovega delovanja, na-
zadnje pa imamo odločilne besede
Božjega Sina v Svetem pismu in
ustnem izročilu, kako Bog človeku
razodeva svojo skrivnost. Tako je
Bog pustil svoje sledi v stvarstvu z
zakoni, v človekovi vesti, v Svetem
pismu po prerokih in drugih,
odločilno pa je spregovoril po svo-
jem sinu – delno je zapisano to v
Novi zavezi, ostalo je del izročila
Cerkve. Duhovnik tako kakor Janez
Krstnik vsakokrat pri sveti
maši pokaže sveto hostijo
(hostija pomeni krvava
žrtev) in reče, da je to “Božje
jagnje, ki odjemlje grehe
sveta”. Tudi duhovnik ne
pozna Jezusa osebno, v fi-
zičnem smislu, pozna pa
ga, poleg vprašanja svojega
duhovnega odnosa z njim,
ker so tisti, ki so se s tem
Božjim jagnjetom osebno
srečali, vse to izročili pri-
hodnjim rodovom, pisno
in ustno. Gre za to, da mora
kristjan za svojo vero delati
tudi na razumski in miselni
ravni, ne le na notranji, du-
hovni ravni. Razumnost ve-
re je, kakor molimo ob
začetku žalostnega dela
rožnega venca, stvar našega
spomina, volje in pameti.
Človek mora spoznati omejenost
vsega tega in da obstajajo precej višji
Božji spomin, ki je, v nasprotju s člo-
veškim, večen; precej močnejša vol-
ja, ki je spet večna; in vrhovna pa-
met. Tudi na miselni ravni se mora
odpirati večnosti in prevzemati
Božjo logiko, ki človeški odpira ob-
zorja.
Andrej Vončina
Kristjani in družba 16. januarja 2020 5
Škofijska karitas Koper ob koncu leta 2019
Hvala vsem dobrim ljudem!
  b koncu leta smo se pri
Karitas s hvaležnostjo
spomnili vseh, ki po-
magajo, da nam na vest ne trka-
jo novice o lačnih otrocih, za-
puščenih starostnikih ali
družinah, ki so jim odklopili vo-
do, elektriko ali celo deložirali.
Tudi pri nas se to dogaja, vendar
vsaka medalja ima dve plati in
najbolj pomembna je
tista, ki pomaga pre-
broditi krizo in podpi-
ra vsakega, da se tudi
sam izkoplje iz težav.
Sodelavke in sodelavci
Karitas se trudimo, da
s spoštovanjem pri-
sluhnemo in po svoji
moči pomagamo. Mi
ponudimo samo roke,
čas in znanje, dobri
ljudje ste tisti, ki nam
zaupate. Naj navedem
nekaj številk, ki pričajo
o razvejeni mreži do-
brodelnosti v koprski
škofiji.
Škofijska karitas Koper
stopa v trideseto leto
delovanja in od začetka
izvaja splošne progra-
me pomoči družinam,
posameznikom in starejšim v
stiski. Z leti je razvila tudi druge
programe podpore in pomoči,
ki jih izvaja v 13 centrih karitas
v škofiji, poleg tega ima hišo za
brezdomne v Ajdovščini in Ber-
tokih, prepoznavna sta preven-
tivni program za otroke in učna
pomoč, imenovana Popoldan
na cesti, ki se izvaja na desetih
lokacijah, nadgradnja tega pro-
grama je Center Bogdana Žorža,
Dom karitas v Soči je namenjen
taborom in letovanjem za otro-
ke, mlade, družine in starejše.
Zdaj v centrih karitas pomagajo
2000 družinam in posamezni-
kom, 1800 otrokom in šolarjem,
O letno razdelijo 350 ton hrane inplačajo več kot 1000 položnic,ki so nujne za preživetje družin
in posameznikov. Leta 2000 je
bil ustanovljen Zavod karitas Sa-
marijan, kjer delujejo Materin-
ski dom, Varna hiša, svetovalni-
ca Lučka in Vrtnica, socialna re-
habilitacija zasvojenih z alkoho-
lom.
V Škofijski karitas Koper deluje
1.200 stalnih in prav toliko
občasnih sodelavcev, še posebej
smo ponosni na Mlado karitas.
Hvala za 100 tisoč in več ur pro-
stovoljnega dela. Imamo tudi
zaposlene strokovne sodelavce,
zato zahvala gre slovenski
državi, ki z razpisi podpira pro-
grame Karitas, Evropski zvezi za
pomoč v hrani, Fundaciji inva-
lidskih in humanitarnih orga-
nizacij, lokalni skupnosti, ki
zaupa Karitas in podpira progra-
me, ki so namenjeni v pomoč
njihovim občanom, ter števil-
nim ljudem, ki darujejo v skup-
nih akcijah Slovenske karitas in
so vključeni v Namensko po-
moč, Posvojitev na razdaljo ali v
enkratnih primerih, ki kličejo
po pomoči.
Pomoč Škofijske karitas se ne
konča na meji škofije, konkret-
ne pomoči so deležni revni ljud-
je na področju Škofijske karitas
Banja Luka. Prav ob letošnjem
Tednu karitas se je prišel direk-
tor banjaluške karitas zahvalit
v imenu 34 družin za obnovo
domov, saj so s pomočjo slo-
venske postne akcije in pro-
stovoljnim delom mojstrov
in mladih dijakov Škofijske
gimnazije Vipava po letu
2000 dobile varno streho nad
glavo. Prav v teh dneh trije
mojstri odhajajo na delo v
Ugando, kjer deluje primor-
ski misijonar Danilo Lisjak.
Prav tako se odzivamo na vse
katastrofe, ki se dogajajo do-
ma in po svetu.
Hvala vsem, ki pomagate pri
Umetnikih za karitas in raz-
stavah, ki brez prestanka po-
tujejo; zdaj so razstave posta-
vljene v Galeriji Ars v Gorici,
Medicinskem centru Iatros v
Ljubljani ter na Ministrstvu
za obrambo RS. Hvala vsem,
ki pomagajo in darujejo pri Kli-
cu dobrote. Pomoč je bila po-
trebna tudi pri letovanju otrok
in družin v Soči in Portorožu.
Župnijske karitas so tiste, ki
vzdržujejo stike in po svoji moči
pomagajo bolnim in ostarelim.
O urah poslušanja, podpore in
molitve za ljudi, ki jih življenje
preizkuša na različne načine, ni
podatka. Skratka, mozaik do-
brote je velik in večen – hvala.
Obilo blagoslova vsem, ki v mi-
slih, besedah in dejanjih živite
ljubezen do bližnjega.
Jožica Ličen, ravnateljica Škofij-
ske karitas Koper, 041 429 713,
jozica. licen@rkc. si
Na nedeljo Jezusovega krsta smo se po maši zbrali šolarji in
ostali otroci ob oltarju, da smo prejeli blagoslov. Tega imamo v
naši župniji ob koncu božičnih počitnic. Istočasno smo prinesli
k jaslicam tudi hranilnike. Nabrali smo 240 evrov in jih bomo
izročili dekanijski Karitas.
Carolina Vizintin
Iz doberdobske župnije
  torek, 26. novembra
2019, ob sklepu plenar-
ne seje Slovenske ško-
fovske konference, so škofje
sprejeli digitalno publikacijo
SŠK Letno poročilo katoliške
Cerkve v Sloveniji za leto
2019, ki zajema podatke za de-
setletje 2008–2018.
Podatke so posredovale posa-
mezne (nad) škofije; pridobile
so jih od župnij, organizacij in
ustanov. Prikaz številk svetov-
ne cerkvene statistike ter pri-
merjalnih vrednosti za druge
države (npr. število krstov, šte-
vilo redovnic ipd.) je vzet iz
publikacije Annuarium Stati-
sticum Ecclesiae 2017.
Leta 2017 je imela Slovenija
2.088.908 prebivalcev, od teh
je bilo 1.513.756 katoličanov
(72,74 %). Lokalna Cerkev je
razdeljena v dve metropoliji s
sedežema v Ljubljani in Mari-
boru ter ima šest škofij: Koper,
Ljubljana, Novo mesto, Celje,
Maribor in Murska Sobota. V
Sloveniji je 697 teritorialnih
župnij in dve personalni (bol-
niška v Ljubljani in univerzi-
tetna v Mariboru).
V katoliški Cerkvi v Sloveniji
je leta 2018 delovalo 14
nadškofov in škofov, 1.020 du-
hovnikov (751 škofijskih in
269 redovnikov), 30 stalnih
V diakonov, 461 redovnic in 672katehistinj in katehistov.V Sloveniji je 2.901 cerkva in
kapel.
Osebe v Cerkvi na Sloven-
skem:
14 škofov,
751 škofijskih duhovnikov,
269 redovnih duhovnikov,
1020 vseh duhovnikov,
30 stalnih diakonov,
461 redovnic,
672 laiških katehistinj in kate-
histov,
9.170 ključarjev oz. članov
ŽPS ter
11.212 prostovoljk in prosto-
voljcev Karitas.
Število stalnih diakonov je v
porastu. Leta 2018 jih je bilo
30, leta 2005 pa 13.
Leta 2018 je bilo 672 laiških
katehistinj in katehistov, leta
2008 pa 600.
Redovništvo
V šestih škofijah Cerkve na
Slovenskem deluje 32 redov-
nih skupnosti ali ustanov z
novo obliko Bogu posvečene-
ga življenja. V letu 2017 je bilo
v Sloveniji 764 redovnic in re-
dovnikov. Najstarejša redovna
skupnost, prisotna na sloven-
skem ozemlju, so cistercijani,
saj je bil njihov prvi samostan
pri nas ustanovljen leta 1136.
Sledijo kartuzijani (1160),
frančiškani (1229), minoriti
(1239), klarise (1300), kar-
meličanke (1650) in uršulin-
ke (1702).
Zakramenti
V letu 2018 je bilo v Sloveniji
podeljenih:
10.694 krstov,
9.369 prvih obhajil,
9.050 svetih birm,
2.778 cerkvenih porok ter
Posvečenih 14 novomašnikov.
Sakralna kulturna dediščina:
3 (nad) škofijski arhivi
1 muzej krščanstva na Sloven-
skem
v letu 2018 je v štirih sloven-
skih škofijah na področju sa-
kralne glasbe delovalo 22.974
oseb.
Katoliške izobraževalne in so-
cialne ustanove v Cerkvi na
Slovenskem:
29 vzgojno-izobraževalnih za-
vodov,
v katoliških vrtcih 1.660 vpi-
sanih otrok,
2.274 učencev je obiskovalo
katoliške osnovne in srednje
šole,
258 študentov je bilo vpisanih
v katoliške visokošolske usta-
nove ter
v 15 domovih za ostarele je bi-
valo 1.423 oskrbovancev.
V Sloveniji imamo le dve ka-
toliški osnovni šoli, ki ju obi-
skuje 0,3 % vseh šolajočih se
otrok v osnovnih šolah. Delež
mladih, ki obiskujejo kato-
liške gimnazije, predstavlja 2,1
% populacije v posamezni ge-
neraciji. Štiri katoliške gimna-
zije dosegajo odlične rezultate
na različnih področjih ter tako
nadaljujejo bogato tradicijo
katoliških izobraževalnih
ustanov.
Slovenska karitas
V letu 2018 je v Sloveniji v ok-
viru mreže Karitas:
bilo razdeljenih 3.335 ton
hrane;
13.653 oseb je prejelo pomoč
v obliki plačila položnic;
11.123 otrok je prejelo šolske
potrebščine v obliki paketa ali
bonov za delovne zvezke;
1.461 osnovnošolcev in dija-
kov je bilo deležnih pomoči
pri plačilu kosila, prevoza in
obšolskih dejavnosti;
196 otrok je bilo vključenih v
botrstvo in posvojitev na raz-
daljo, otroci pa so bili deležni
tudi obdarovanj ob praznikih
in učne pomoči;
v letovanja družin, otrok in
starejših v Portorožu je bilo
vključenih 597 oseb.
Strokovni delavci in usposo-
bljeni prostovoljci na škofij-
skih in župnijskih Karitas so:
izvedli več kot 23.000 indivi-
dualnih svetovanj, v katera je
bilo vključenih 6.426 gospo-
dinjstev;
v različne oblike družabnih
dogodkov je bilo vključenih
17.500 starejših;
prostovoljci so v več kot
91.200 obiskih razveselili več
kot 38.100 starejših;
2.800 družinskih članov iz so-
cialno ogroženih družin je bi-
lo vključenih v strokovno vo-
dene skupine, delavnice in
izobraževanja;
več kot 17.000 otrok je bilo
vključenih v obdarovanja, de-
lavnice, družabne dogodke;
od tega 286 v centre za mlade
in otroke.
Dejstva o financiranju kato-
liške Cerkve v Sloveniji
Katoliška Cerkev in njene
pravne osebe (župnije, škofije,
redovne skupnosti, društva,
organizacije...) se večinoma fi-
nancirajo z darovi vernikov in
donacijami.
Vsi slovenski duhovniki, re-
dovnice in redovniki ter ver-
ski delavci plačujejo dohodni-
no, kakor to določa Zakon o
dohodnini.
Državni delež sofinanciranja
verskih skupnosti je v Sloveni-
ji 0,8 evra posameznega člana
verske skupnosti (absolutna
vrednost državnega sofinanci-
ranja vseh verskih skupnosti
na prebivalca znaša 5,81 evra).
V Nemčiji država z zbranim
davkom namenja 200-krat
večji delež sofinanciranja na
prebivalca kot v Sloveniji, v
Avstriji 85-krat večji in na
Hrvaškem 12-krat večji delež.
Za delovanje Karitas, šol, arhi-
vov in obnovo zaščitenih kul-
turnih spomenikov s kandidi-
ranjem na javnih razpisih
prejme tudi državna sredstva.
Porabo nadzorujejo različne
državne službe, med drugim
tudi Komisija za preprečevan-
je korupcije in Računsko so-
dišče RS.
Ustavno sodišče RS je ugoto-
vilo, da ustavno načelo ločitve
države in verskih skupnosti ne
pomeni, da je vsakršna mate-
rialna pomoč države Cerkvam
in drugim verskim skupno-
stim izključena (prim.
odločbe Ustavnega sodišča RS
št. U-I-92/01 in Rm-1/02).
Država je zato dolžna s Cer-
kvami in verskimi skupno-
stmi vzpostavljati in ohranjati
odnos trajnega sodelovanja in
dialoga (prim. odločbe Ustav-
nega sodišča RS št. U-I-107/96,
U-I-121/97, U-I-326/98 in U-I-
92/07).
Državno sofinanciranje so-
cialnih prispevkov verskih de-
lavcev ne pomeni financiran-
ja verske dejavnosti. Namen-
jajo se izključno za zagota-
vljanje socialne varnosti ver-
skih delavcev, ki so državljani
Republike Slovenije in opra-
vljajo splošnokoristno dejav-
nost (glej poglavje 2.9.1 Na-
menska finančna državna po-
moč za plačilo prispevkov ver-
skim uslužbencem). Gre torej
za zagotavljanje pravice do so-
cialne varnosti iz 50. člena
Ustave RS v povezavi z uvelja-
vljanjem javnega interesa ozi-
roma načela socialne države
(2. člen) ob zagotovitvi enako-
pravnosti (14. člen) zlasti s
kulturnimi delavci. Tudi tem
država financira socialne pri-
spevke, podobno kot namenja
proračunska sredstva za špor-
tno dejavnost. Sicer pa je
državno financiranje social-
nih prispevkov verskih delav-
cev običajno v številnih
evropskih državah (npr. v Bel-
giji, na Češkem, v Litvi,
Nemčiji, na Madžarskem, Pol-
jskem in Slovaškem).
David Kraner
Tiskovni predstavnik SŠK
Letno poročilo katoliške Cerkve v Sloveniji 2019
Podatki veljajo za
desetletje 2008-2018
Umrl je Tone Seifert 
Vse življenje je bil zavezan Lepoti
  nedeljo, 12. januarja
2020, nas je pretresla vest,
da je za vedno odšel slikar,
plemenit človek, več kot štirideset
let tehnični urednik slovenskega
verskega tednika Družina, Tone
Seifert.
Še letos poleti, sredi avgusta, sva
se srečala in pogovarjala na Sin-
jem vrhu nad Vipavsko dolino,
kamor je hodil vsa leta na likovno
kolonijo Umetniki za karitas, ved-
no je bil v odmaknjenem prosto-
ru na Vidmarjevi domačiji, v
skromni drvarnici, ki je zanj vsa-
ko leto postala atelje. S košatimi
brki, resnega videza, a lepim na-
smehom, ki je odražal dobro srce,
te je hudomušno pozdravil in po-
vedal, kaj slika; največkrat je slikal
v tehniki olje na platno.
V “Po hudi bolezni je v 74. letu sta-rosti umrl Tone Seifert (9. 3. 1946- 12. 1. 2020), dolgoletni sodela-
vec Družine. Dobrih 40 let je bil
tehnični urednik tednika, obliko-
val je tudi številne revije in dese-
tine knjig”, so zapisali pri
Družini, ki ji je Tone Seifert dal
več kot štirideset let življenja.
Začel je v časih, ko je ravno
končal akademijo za likovno
umetnost, takrat je bil pri Družini
poleg odgovornega urednika g.
Stanka Leniča in glavnega ured-
nika g. Ivana Merlaka edino Tone
zapisan v kolofonu. Bili so hudi
časi, a Tone Seifert je Družini in
krščanstvu ostal tiho zvest štiri de-
setletja, ko pa je odšel v pokoj, se
je dejavno vključil v delo pri li-
kovni koloniji Umetniki za kari-
tas. Čeprav slikar, se je pridružil
slikarju Lucijanu Bratušu in ka-
sneje je pristopil še Bogdan So-
ban, tako je nastala trojica, ki je
postavila ogromno razstav Umet-
niki za karitas na Slovenskem in
v tujini. Ni presenetljivo, da ga
duša gibanja Umetniki za karitas
imenuje legenda, pravzaprav nas
je bilo kar nekaj, ki smo ga tako
imenovali.
Tone Seifert je živel v Ljubljani, v
Kosezah, imel je družino, vedno
je bil dejaven član Cerkve, tiho in
vestno je delal, pri Družini radi
povedo, da je oblikoval ogromno
knjig, revij ter seveda Družino, ve-
likokrat se ni niti podpisal, bil je
vesel, če je bila končna podoba le-
pa.
Zavezan lepoti in Lepoti, vse
življenje, tudi s tihim delom pri
koloniji Umetniki za karitas. Tone
je bil človek, ki ni prisegal na
kričavost in ne na zunanjost, bil
je skromen, pošten in delaven, za
kar nam je lahko za zgled.
Toneta smo imeli radi tisti, ki smo
ga spoznali pred štirimi desetletji,
in tisti, ki so ga spoznali nedavno.
Naj mu bo Pravični dober
plačnik, mi pa ga bomo ohranili
v toplem, svetlem spominu!
Jurij Paljk
Foto JMP
Goriška16. januarja 20206
Bratsko srečanje ob jaslicah
Tradicionalno bratsko srečanje ob jaslicah, ki ga organizirata
bratstvi Frančiškovega svetnega reda iz Gorice in Nove Gorice, bo
letos potekalo v soboto, 18. januarja 2020, ob 16. uri v kapucinski
cerkvi v Gorici pod naslovom “Graditelji miru z betlehemskim
angelom”. Na srečanju, ki ga bodo popestrili pričevanja in glasba,
želijo prireditelji letos poudariti, da samo tisti, ki pozna preteklost,
lahko razume sedanjost in načrtuje prihodnost našega mesta
brez zidov in meja. O meji med Gorico in Novo Gorico bodo
spregovorili Giulia Paglavec, Lojze Podbersič in Marjan Ščuka.
Pričevanje o Caritas Baby Hospital iz Betlehema pa bo navzočim
podarila sestra Donatella Lessio. Sledi sveta maša, ki jo bo vodil
goriški nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli.
Eriki Jazbar 32. Nagrado Dušana Černeta
Nagrado Dušana Černeta za leto 2019 bo v četrtek, 23. januarja,
prejela goriška javna delavka in časnikarka Erika Jazbar. Nagrado
vsako leto podeljuje poseben odbor pri Knjižnici Dušana Černeta
v Trstu kot priznanje Slovencu oz. Slovenki ali slovenski organizaciji
v Italiji, ki si prizadeva za ideale, za katere se je zavzemal časnikar
in politik Dušan Černe (1916–1975): za slovenstvo, demokracijo
in krščanstvo. To bo že 32. podelitev nagrade, ki se je rodila leta
1976, ko jo je kot prvi prejel beneški časnik Dom.
Do izročitve nagrade bo prišlo, kot rečeno, v četrtek, 23. januarja,
v teku krajše slovesnosti v komorni dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž v Gorici ob 20. uri, torej pred Srečanjem pod lipami.
Tokrat bo posvečeno študiji prof. Iva Keržeta o škofu Antonu
Mahniču, ki je nedavno izšla pri Goriški Mohorjevi družbi. Ravno
Srečanja pod lipami in Goriška Mohorjeva družba sta dve področji,
kjer posebno izstopa vloga najnovejše nagrajenke.
Na slovesnosti bodo spregovorili predsednica Kulturnega centra
Lojze Bratuž Franka Žgavec, predsednik Goriške Mohorjeve družbe
msgr. Renato Podbersič in predstavniki Knjižnice Dušana Černeta.
Jubilejna Zlata grla 2020
Ob koncu marca 2020 bo v Gorici potekala jubilejna, dvajseta
revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla, ki jo
organizirata Prosvetno društvo Vrh Sv. Mihaela in Združenje
cerkvenih pevskih zborov Gorica. Dogodek bo zato praznično
obarvan. Samo revijo bodo spremljali še drugi dogodki, ki se bodo
vrstili od 27. do 29. marca 2020. V petek, 27. marca, bo ob 20. uri
v Gorici Koncert zlatih, na katerem bodo nastopili odlični mladinski
zbori iz Slovenije in Italije, ki so se s svojimi uspehi izkazali na
državni in mednarodni ravni. V soboto, 28. marca, bo Kulturni
center Lojze Bratuž v Gorici prizorišče jubilejne 20. revije otroških
in mladinskih pevskih zborov. Tekmovalnemu koncertu ob 15. uri
bo sledil netekmovalni koncert ob 17.30. Na revijo se zbori lahko
prijavijo do 22. februarja 2020. V nedeljo, 29. marca, se bo
praznovanje nadaljevalo ob 15. uri: na sporedu so delavnice s
priznanimi zborovodji in pevskimi pedagogi, ki bodo s pevci
raziskovali glasbeni svet tudi preko igre, giba in drugih izraznih
govoric. Na delavnice, ki so namenjene osnovnošolskim in
srednješolskim pevcem, se lahko prijavijo zbori ali posamezni
pevci. Podrobne informacije o poteku delavnic bodo znane do
konca januarja. Tridnevno srečanje se bo sklenilo 29. marca ob
17.30 s prireditvijo, na kateri se bodo s skupnim petjem predstavili
udeleženci delavnic. Sledilo bo praznovanje s posebnim
presenečenjem. Na našem portalu (www. noviglas. eu) objavljamo
razpis revije.
Kratke
  ospoda Antona Pod-
veršiča, ki ga domači
imenujejo kar Tonče,
dobro poznajo vsi tisti, ki obi-
skujejo nedeljsko sv. mašo v
goriški cerkvi sv. Ivana, v ka-
teri sta redno že veliko let pri-
sotna z ženo Marico, ki že nad
štirideset let skrbi, da je na
zahvalno nedeljo v svetoivan-
ski cerkvi in pri vstajenjski sv.
maši v goriški stolnici na ol-
tarni mizi njen lepo zapečeni
hleb kruha. Gospa Marica je
namreč odlična kuharica! Na
gospoda Antona, ki živi na
Solkanskem polju, kjer sin vo-
di Agriturizem za ostarele Sili-
canum, in je kljub svojim de-
vetim križem še zmeraj zdrav,
krepak in kmetuje ter skrbi za
domačo kokošjerejo, imajo le-
pe spomine tudi tisti, ki so za-
hajali v njegovo osmico na
Solkanskem polju v 70. in 80.
letih prejšnjega stoletja, in ti-
sti, ki so pred kar nekaj leti
G kdaj zašli v njegovo nek-danjo točilnico, ko je vnjej postavljal velike, sli-
kovite jaslice (zdaj jih ima
le v domači sprejemnici).
Gospod Anton namreč
skriva v sebi tankočutno
umetniško žilico, ki zaz-
na figure v skrotovičenih
vejah in koreninah dre-
ves, grmovja, trt... Krasno
zna tudi izdelovati razne
lesene predmete in jih
oplemenititi z intarzija-
mi, ki so res mojstrsko de-
lo. Tega se ne more lotiti
vsakdo!
Že v ravnokar minulem
letu se mu je utrnila mi-
sel, da bi ob 20-letnici de-
lovanja Skupnosti družin
Sončnica izdelal leseno
sončnico. In res se je natančno
lotil zahtevnega dela: poiskal
je primerno razvejeno kostan-
jevo vejo in jo položil na trden
lesen podstavek, na katerega je
nato napisal letnico in začet-
nici svojega imena in priimka.
Rogovilaste konce je izdolbil
in vanje vstavil umetelno zre-
zljane, srčaste liste iz češnjeve-
ga lesa in krasno izdelane rože
iz treh različnih vrst lesa (na
hrbtni strani je pa lubje), ki
ponazarjajo že razprta socvetja
sončnic ali še v popkih. Domi-
selno je izdelal venčne liste iz
češnjevega, breskovega in dru-
gega lesa ter vsakega posebej z
lepilom na poseben način pri-
trdil okrog osred-
njega, temnejšega
dela. Vsi cvetovi so
obrnjeni proti son-
cu, kakor se v resni-
ci v naravi obračajo
proti viru svetlobe
in toplote. Tako
mojstrsko narejena
sončnica bo odslej
stala v Močniko-
vem domu in vse
obiskovalce opo-
zarjala, da je prav
tam sedež Skupno-
sti družin Sončni-
ca, ki je v vseh te le-
tih zvabila v svoj
krog mnogo
družin in jih s svo-
jimi predavanji,
prireditvami, razvedrilnimi
izleti in srečanji duhovno in
telesno poživila in okrepila ter
jim nakazala smernice za na-
daljnjo življenjsko pot v slogi
in razumevanju.
IK
Šesta Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Sijajno je leteti na metli!
  ribližno dvajset malčkov
je v družbi odraslih
spremljevalcev v pone-
deljek, 9. decembra 2019, pri-
hitelo v mladinsko sobo Fei-
glove knjižnice na šesto, zad-
njo Pravljično urico v tem
prvem, jesenskem sklopu
očarljivih srečanj z domišljijo.
Tokrat jih je s pravljico Bi se
gnetli na tej metli? na čarov-
niški metli v sinje širjave po-
peljala Vesna Tomsič, ki vselej
zna, kako pritegniti pozornost
malih poslušalcev in jih raz-
P vedriti. Takoj je poiskala nekaj“korajžnih” pomočnikov, Ja-drana, Vido, Margherito, Ge-
remio, Barbaro, ki so ji poma-
gali sooblikovati pravljično
dogajanje, v kateri je bila pro-
tagonistka čarovnica Pepka.
Ta je s svojo mačko Mico Ma-
co zelo rada letela na metli,
kamor je prijazno sprejela vse
živalice, kužka, ptička, žabico,
ki so ji pomagale najti, kar ji
je zaradi bliskovitega šviganja
po nebu padlo z metle. Vse se
je začelo z njenim visokim
klobukom, ki ji ga je odnesel
veter. Potem so si sledile še
druge pustolovske nezgode.
Na koncu so ji prijatelji z zvi-
jačo pomagali pregnati celo
strašnega, rjovečega zmaja,
ona pa jim je iz hvaležnosti
pričarala “sedežno” metlo, da
bi lahko udobneje leteli po
nebu.
Pravljico o prijateljstvu, ki lah-
ko premosti še tako velike
težave, je napisala škotska pi-
sateljica Julia Donaldson (ilu-
stracije v knjižni izdaji je pri-
speval nemški ilustrator Alex
Scheffler), v slovenščino pa jo
je prepesnil Milan Dekleva.
Vesna Tomsič je iz ljubke pri-
povedi izoblikovala pravo
Ob 25-letnici Skupnosti družin Sončnica     
Anton Podveršič je društvu daroval
krasno leseno sončnico
  Redni občni zbor Skupnosti družin Sončnica
Zagnano v tretje desetletje
plodnega delovanja!
GORICA 
  eto 2019 je bilo za Skup-
nost družin Sončnica zaz-
namovano s praznovanji
ob 20. obletnici društva, ki ima
sedež v Močnikovem domu ob
cerkvi sv. Ivana v Gorici. Tam je
v nedeljo, 12. januarja 2020, tudi
potekal redni letni občni zbor.
Po uvodnem pozdravu pred-
sednice Katerine Ferletič je
odbornica in prva predsedni-
ca skupnosti Mirjam Bratina v
poročilu upravnega odbora
orisala delovanje v prejšnjem
letu, ki se je januarja začelo z
občnim zborom, februarja in
marca pa uspešno nadaljevalo
z nizom predavanj (Andreja
Poljanec o starševstvu, Katja
Kogej o naravnih poteh do
zdravja, Domen Strmšnik o
“življenju na avtopilotu”, San-
ja Rozman o zasvojenosti z de-
lom). Okroglo obletnico de-
lovanja so 13. junija obeležili z
okroglo mizo o prehojeni poti in
vlogi družine danes na Srečanju
pod lipami v Kulturnem centru
Lojze Bratuž ter naslednjo nedel-
jo s sveto mašo. Tudi lani je po-
tekal že tradicionalni ciklus telo-
vadbe na prostem, ki ga vodi
prof. Aldo Rupel. V poletnem
L času je v sodelovanju z AŠDOlympia in Mladinskim do-mom potekalo v Zavodu Sv.
Družine poletno središče
Srečanja. Za cilj poletnega poto-
vanja, tudi tokrat nadvse pestre-
ga in uspešnega, so lani izbrali
manj znane kraje Lacija. Družine
z manjšimi otroki so konec mar-
ca organizirale “postni dan
družine” s pričevanjem zakon-
cev Vidic, nato letovanje v koči
sv. Jožefa v Žabnicah, duhovni
vikend konec avgusta na Voj-
skem, ob koncu decembra pa
srečanje z zakoncema Čušin.
Gledališka skupina O'Klapa je
celo leto intenzivno pripravljala
nov mladinski muzikal, O'Kla-
pica pa je pripravila mi-
klavževanje za otroke. Člani
skupnosti družin, ki je članica
Zveze slovenske katoliške pro-
svete, so se med drugim redno
udeleževali sestankov ZSKP. Sle-
dila sta blagajniško poročilo
(Marjan Vogrič) in poročilo nad-
zornega odbora (Valentina Jarc),
ki so ju navzoči člani na občnem
zboru odobrili. Mirjam Bratina
je še na kratko orisala program
za leto 2020: 2. februarja bo v
KCLB premiera muzikala Lak za
sanje O'Klape (ponovitev 8. fe-
bruarja), vse četrtke v marcu so
na programu predavanja (5.3.
Nada Trtnik o medsebojnih od-
nosih, 12.3. Andrej Perko o
reševanju stisk, 19.3. Sara Jerebic
o vzgoji mladostnikov in odho-
du od doma, 26.3. Sanja Lončar
o tem, kako do več energije v
življenju); tudi letos nameravajo
organizirati telovadbo na pro-
stem, poletno središče, nekaj po-
bud za mlajše družine in kakšno
poletno druženje za mlade.
Občnega zbora so se med drugi-
mi udeležili predsednica ZSKP in
goriškega dela SSO Franca Pado-
van, predsednica KC Lojze Bra-
tuž Franka Žgavec, ravnateljica
SCGV Emil Komel
Alessandra Schetti-
no, ravnatelj Mla-
dinskega doma
Mauro Leban,
predsednik MePZ
Lojze Bratuž Marko
Terčič. Schettinova
je izrazila zadovol-
jstvo nad sodelo-
vanjem pri muzi-
kalu in sploh pri
vseh projektih za
mlade ter zaželela
Sončnici še veliko
uspehov. Padova-
nova je pohvalila navdušenost
in zagnanost članov skupnosti
družin ter jih spodbudila, naj na-
daljujejo po tej poti, zvesti mla-
dim in slovenski besedi. “Osta-
nimo povezani, to je najpomem-
bnejše! Zveza vam stoji vedno
ob strani”.
DD
drobno gledališko predstavo
in pri tem uporabila lutko-
čarovnico, plišaste živalice in
seveda tako metlo, kot se spo-
dobi za čarovnice!
Po prisrčni pravljici, ki so jo
mali cicibani navdušeno
spremljali, je vsak izmed njih
dobil malo čarovnico iz blaga.
Domiselno jih je izdelala s
svojimi spretnimi rokami
knjižničarka Breda Bertalanič,
ki otroke vselej razveseli s temi
ustvarjalnimi trenutki. Otroci
so lutke dokončali in jih od-
nesli domov, kjer bodo z njimi
lahko podoživljali lepo pravlji-
co o prijazni čarovnici in nje-
nih ustrežljivih prijateljih.
IK
SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in ŽePZ IZ RONK 
v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. LOVRENCA
vabijo na 
40. KONCERT BOŽIČNIH
PESMI 
v nedeljo, 19. januarja 2020, ob 15.30
v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah
NASTOPATA
ŽePZ Anima UNITRI N. Gorica
(vodi Jožica Golob, klavirska spremljava: Anica Furlan)
in Osnovnošolski zbor iz Romjana
(vodi Lucija Lavrenčič) 
Goriška 16. januarja 2020 7
Knjižica ob 10. obletnici mladinske gledališke skupine O’Klapa 
Deset let lepe in dragocene
zgodbe
  se je mogoče, če se le
hoče, je naslov knjižice,
ki je izšla ob desetletnici
mladinske gledališke skupine
O’Klapa in so jo predstavili 12.
januarja v jutranjih urah v
Močnikovem domu v Gorici.
Gre za zgodbo o zagnancih, ki
so postavili na noge uspešno
amatersko mladinsko gledališko
družino. Ob okrogli obletnici so
tudi predstavili novi podvig
skupine, ki deluje pod okriljem
Skupnosti družin Sončnica:
muzikal Lak za sanje, katerega
premiera bo 2. februarja 2020
ob 18. uri v veliki dvorani Kul-
turnega centra Lojze Bratuž v
Gorici.
Brošuro, katere naslov je povzet
po stavku Andreja Rozmana Ro-
ze iz Obutega mačka, je uredila
Erika Jazbar, ki je v nedeljo tudi
vodila pogovor s tremi glavnimi
akterkami mladinske skupine.
V Publikacija, ki jo je oblikovalamlada Karin Vižintin, vsebujekroniko desetletja in odlomke
iz časopisnih člankov o delo-
vanju, pa tudi nekaj spremnih
misli oseb, ki so tako ali drugače
povezane z društvom (župnik
Marijan Markežič, Mirjam Bra-
tina, Niko Klanjšček, Franko
Žerjal, Katerina Ferletič, Sanja
Vogrič in urednica Erika Jazbar);
obenem je to osnova za bolj za-
jetno delo, ki bi si jo skupina s
svojim podmladkom, O’Klapi-
co, vendar že zaslužila, je dejala
Jazbarjeva. Podrobneje sta opi-
sana dva glavna podviga, ki sta
zaznamovala prvo desetletje
(igra Štirje fantje muzikantje je
doživela 27 ponovitev, Obuti
maček 22), zraven je še napoved
novega muzikala, za katerega
vlada veliko pričakovanje. O’-
Klapa “ni samo skupina, ki bi se
ukvarjala z gledališčem, z dvo-
rano v Močnikovem domu in
sama s sabo. Njeni mladi so tudi
del našega družbenega tkiva: če
je treba, povezujejo Cecilijanko
in Malo Cecilijanko, sodelujejo
pri pravljičnih uricah v Feiglovi
knjižnici, berejo poezije na kul-
turnih večerih itd. So vedno na
razpolago. To je lepa in drago-
cena zgodba”. Lepo je, da se zbi-
rajo “pod cerkvenim zvonikom,
da imajo jasne vrednote”, in da
delajo nekaj, kar je za našo
družbo koristno. Skupina med
drugim poživlja duhovnijo sv.
Ivana, “za vsem tem pa je veliko
anonimnega dela”.
Katerina Ferletič, ki je od začet-
ka “motor in duša” O’Klape, je
na kratko orisala začetek skupi-
ne in prehojeno pot, od bir-
manske skupine prek prvega
miklavževanja, iger, nagrad in
zadoščenj do današnjih dni.
“Mladi so nadarjeni in imajo ve-
liko obveznosti, zanje pa je po-
membno, da se družijo”.
Režiserka Sanja Vogrič je o mu-
zikalu Lak za sanje povedala, da
gre za posebno zahteven pro-
jekt. Izvirno besedilo kultne ko-
medije iz 60. let prejšnjega sto-
letja je korenito predelala, pri-
redila našemu prostoru in
našim mladim. Gre za zgodbo o
odraščanju mladih in njihovih
družinah. V igri, ki jo načrtujejo
in pripravljajo od lanskega ja-
nuarja, nastopa 20 igralcev, vsi
pojejo in plešejo, zahtevnejše
koreografije (zanje je poskrbel
deželni prvak
Alex Devetak) pa
izvaja deset ple-
salcev. Veliko po-
zornost so posve-
tili detajlom v
igri, plesu, glasbi,
estetiki, rekvizi-
tom itd. Glasba
bo v živo (skupi-
na Love guns in
Komel Contem-
porary Ensam-
ble), glasbenikov
je devet, pevcev
šest. Pri podvigu -
na odru in v za-
kulisju - je skup-
no soudeleženih
okrog 40 oseb.
Lepo je, da “igral-
ce dejavno podpi-
rajo družine, da se starši zaveda-
jo pomembnosti našega dela”.
Daniela Klanjšček, odgovorna
za kostume in organizacijo rek-
vizitov, je poudarila, da so zari-
sali in izdelali kostume iz 60. let
(za vsakega igralca po dva ali ce-
lo do štiri), ki pa so jim dodali
“čar modernosti, pridih sodob-
nega časa”. Poudarila je, da so
pri delu za gledališko skupino
angažirani vsi v njeni družini.
“Z veseljem ji posvečamo naš
prosti čas: vikendi, ki jih skupaj
preživljamo, so prijetni, smo v
lepi družbi, najstniki so zado-
voljni in mi z njimi... Zato nam
tudi vse dobro uspe”!
DD
Obvestila
Vinoteka Števerjanski griči in vinogradniki
prirejajo v soboto, 18. januarja 2020,
popoldanski izlet in ogled vinske kleti
Dobrovo, ene največjih kleti v
Sloveniji, z vrhunskimi vini, večkrat
nagrajenimi tudi na svetovni ravni.
Izletniki se bodo odpeljali ob 12.30
iz Pevme in bodo prispeli na Dobrovo
ob 14. uri. Tu jih bo čakal vodič in
strokovnjak za ogled kleti. Sledila
bosta degustacija šestih vzorcev vin
in prigrizek. Vpis v večernem času
(Fabjan Koršič, tel. 348 9112824;
Fabjan Mužič, tel. 3478844602 in
Saverij Rožič, tel. 0481 390688 do
četrtka, 16. januarja 2020.
Prispevke za SCGV Emil Komel v spomin
na ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale - IBAN IT 97
M 054 841 240 1CC 003 003
6225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za
SKLAD SILVANA KERŠEVANA.
Informacije na tajništvu SCGV Emil
Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481
547569.
Sožalje
Ob izgubi drage mame Milene Milanič
Valič izrekamo Meliti in svojcem
iskreno sožalje. PD Vrh Sv. Mihaela
KCLB: Odprtje skupinske razstave likovnih delavnic 
Naše barvano obmejno območje 
so umetniško prenesli na papir
  metnica Marina Legovini
je na lanski razstavi Misli
v barvah, ki jo je na dan
žena pripravil Kulturni center
Lojze Bratuž, goriškemu občin-
stvu predstavila izbor svojih del.
V petek, 10. januarja, na odprtju
skupinske razstave likovnih de-
lavnic, pa je nastopila v vlogi
mentorice, profesorice in pred-
sednice kulturnega združenja La
corte dell’arte - Spazio Alba Gur-
tner ter prisotnim v goriškem kul-
turnem hramu podrobno pred-
stavila dela svojih učencev.
Združenje nosi ime po goriški
kulturni organizatorki Albi Gur-
tner, katere sta se občuteno in
hvaležno spomnili Marina Lego-
vini in sestra Aurora Gurtner, ki
je bila prisotna na odprtju razsta-
ve.
Pri delavnicah sodeluje 32 ljubi-
teljev umetnosti, ki se na likovnih
tečajih, tudi v Štarancanu in Tur-
riacu, enkrat tedensko srečujejo
in se učijo različnih likovnih teh-
nik - akvarela, akrilika, oljnega sli-
karstva, tradicionalnega in ekspe-
rimentalnega globokega tiska,
enkavstike. Učenci so različnih
starosti, večina je žensk, in v
KCLB je razstavljenih več kot sto
njihovih del. Ta so nastala pod
vodstvom Legovinijeve in go-
riškega umetnika Kristiana Sturi-
ja, ki vodi tečaje za izdelovanje
U portretov in slikanja pokrajine voljni tehniki.Po uvodnem pozdravu predsed-
nice KCLB Franke Žgavec in po
glasbenem poklonu violinistke
Makrine Quinzi iz razreda Jurija
Križniča na glasbeni šoli Emil Ko-
mel je Marina Legovini povedala,
da je “v zadnjih osmih letih tečaje
obiskovalo skupno skoraj dvesto
oseb. Združenje La corte dell’arte
- Spazio Alba Gurtner se posveča
tudi izobraževanju in izpopolnje-
vanju mladih, ki izbirajo umet-
nost kot poklic. Pri tem tesno so-
deluje z višjimi šolami v Novi Go-
rici in Kopru, še posebno pa z
umetnostno šolo Max Fabiani iz
Gorice, saj je organiziralo različne
kulturne dogodke ob 100-letnici
prve svetovne vojne ter pomem-
bne razstave, kot so bile Segni di
superficie, C'era-mica un piatto
d'artista in Cartoline d'autore
piu', pri katerih je bila zaslužnim
dijakom podeljena štipendija, pri-
sotnih pa je bilo več kot sedem-
deset že uveljavljenih italijanskih
in slovenskih umetnikov”.
Večina razstavljenih del je rezul-
tat slogovnih raziskav posamez-
nih učencev, ki so se začele s po-
globljenim učenjem likovnih teh-
nik, eksperimentiranja in spozna-
vanja pomembnih avtorjev. Lego-
vinijeva je dodala, da se spretnost
posameznika izboljšuje z vadbo
in uporabo ustreznih pripo-
močkov; papir, čopiče in barve
mora umetnik skrbno izbrati, da
lahko doseže dobre rezultate. Nje-
ni učenci so izdelali portrete svo-
jih domačih in reproducirali na
papir fotografije kamnitih skul-
ptur iz 18. stoletja - “oljnate barve
so postale kamen”, še posebno pa
so se posvetili slikanju pogledov
na krajino in naravo, v živo ali s
fotografije. Osredotočili so se na
naše raznoliko in barvano obmej-
no območje v vseh letnih časih,
na gozd Panovec pri Novi Gorici,
na Sočo in sugestivne kotičke
hrvaških vasic. Obravnavali so
študij teme in luči - s črno-belo
tehniko so slikali navadne, vsak-
danje predmete, cvetje, listje, ze-
lenjavo, karkoli jih je navdihnilo.
Preučevali so naravne, fizične in
“duševne” pokrajine in se zgledo-
vali po velikih, svetovno znanih
umetnikih, ob spoznavanju kate-
rih se je pričelo njihovo notranje
raziskovanje in iskanje lastne
umetniške poti.
Razstava je lepa priložnost za
ogled del mlajših in starejših
umetnikov, ki so nastala v zadnjih
dveh letih. Učenci Marine Lego-
vini in Kristiana Sturija pilijo svo-
jo tehniko s pomočjo različnih
učnih metod, prilagojenih vsake-
mu posamezniku. Med njimi so
osebe, ki so že izbrale svoj stil in
želijo izpopolniti tehniko, kot tu-
di dijaki in študenti likovne umet-
nosti, ki pripravljajo diplomsko
nalogo, ter ljubitelji umetnosti, ki
se prvič sramežljivo približujejo
učenju različnih likovnih tehnik.
Kat
PD ŠTANDREŽ
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
PD Štandrež - Dramski odsek
Johan Chapman
VOHUNI NA DELU
Premiera
Sobota, 25. januarja 2020, ob 20. uri
Abonmajska predstava
Nedelja, 26. januarja 2020, ob 17. uri
Štandrež, župnijska dvorana Anton Gregorčič
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
(od 17. januarja 2020 do 23. januar-
ja 2020)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino
Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,
91, 103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
od 20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 17. januarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 18. januarja (vodi Ezio
Gosgnach): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem, terskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Nedelja, 19. januarja 2020,
ponovitev oddaje Okno v
Benečijo.
Ponedeljek, 20. januarja (v studiu
Ilaria Bergnach, Miha Kovic in
Jakob Leopoli): Mihec in Jakec
show.
Torek, 21. januarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 22. januarja (v studiu Danilo
Čotar): Samotni pastir: Nemirni
ognjeniki 1. del - Izbor melodij.
Četrtek, 23. januarja (v studiu
Andrej Bavcon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA
vabi v četrtek, 23. januarja, v Kulturni center 
Lojze Bratuž v Gorici, kjer bo ob 20. uri
IZROČITEV 32. NAGRADE DUŠANA ČERNETA
JAVNI DELAVKI IN ČASNIKARKI 
ERIKI JAZBAR
Spregovorili bodo predsednica KCLB Franka Žgavec,
predsednik Goriške Mohorjeve družbe 
msgr. Renato Podbersič in 
predstavniki Knjižnice Dušana Černeta
Kultura16. januarja 20208
DROBCI DOMAČE ZGODOVINE (94)
Planina - narava, gradovi in rodbine
(2)
Češki gozdarski inženir in speleolog Viljem Putick je
bil na Krasu zelo priljubljen med ljudmi. Ivan Gams je
v reviji Proteus ob stoletnici njegovega rojstva napisal:
“Vrednost Putickovega dela so pripoznali in ovrednotili
tudi svetovno znani kraški morfologi, med njimi tudi
E. A. Martel in J. Cvijić, ki je med drugim pisal Puticku
tudi naslednje: 'Opazovanja in poskuse, katere ste
napravili na Krasu, so takega značaja, da jih ne
moremo zadosti oceniti'. Stoletnice njegovega rojstva
se je spomnil tudi znani biospeleolog dr. K. Absolon,
ki je ob tej priliki napisal topel članek v »Lidova
demokracije« (Brno, 31. VII. 1956). Prav je, da se ga
spomni tudi naša dežela, ki ji je posvetil vse svoje
delo in ki mu je postala druga domovina”.
V Planini je od pamtiveka potekala pomembna cesta
proti Postojni in križale so se poti proti Logatcu,
Cerknici, Trstu, vse do Jadrana. Stalo je tukaj
prazgodovinsko gradišče, kasneje pa rimska utrdba.
Ravno zaradi strateške lege so bili zgrajeni pomembni
gradovi, ostanki katerih so še vidni. V članku Nataše
Štupar - Šumi (Varstvo spomenikov 28, Ljubljana,
1986) z naslovom Dvorec Planina pri Rakeku je
navedeno, da je bila Planina mitnica Goriških grofov
in da na dan sv. Marjete, krajevne zaščitnice, je trg
imel pravico do letnega sejma. Prav tako je imel
pravico do tržnega dne. S časom so tukaj postavili
tudi pomembni cerkvi: cerkev sv. Marjete (1771) in
cerkev sv. Roka (1761), ki hranita imenitna dela
Matevža Langusa, Franza Kurza zum Thurn und
Goldenstein in Janeza Valentina Metzingerja.
V neposredni bližini Planinske jame najdemo lepo
ohranjen Ravbarjev stolp. Gre za ostanek tako
imenovanega Malega gradu, po katerem je bila nekoč
imenovana sama jama (Malograjska jama). Nastal
naj bi na rimskih temeljih (pred leti so našli tudi
ostanke rimskih pilumov, ki jih hrani Notranjski muzej
Postojna). V Slavi vojvodine Kranjske - delo barona
Janeza Vajkarda Valvasorja - najdemo sliko še
obstoječega Ravbarjevega okroglega stolpa - zraven
katerega so nekoč stali, po sliki sodeč, še drugi stolpi
- zraven reke Unice pa nižja, verjetno obrambna,
poslopja. Prvi lastniki gradu naj bi bili gospodje
Novograjski iz Novega gradu (danes Podgrad v
Brkinih), sledili so Hallerji in Ravbarji, po imenu katerih
je stolp še danes poznan, medtem ko je kasneje
pripadal bližnjemu gradu Hošperk, o katerem bomo
še pisali. Ravbarji so bili pomembna plemiška družina,
ki je bila znana že v času karantanskih vojvod (imeli
so pravico do ropanja po deželi po smrti starega
vojvode do ustoličenja novega) in je kasneje imela
pomembne zadolžitve (npr. cesarski glavarji in
svetniki, častniki, škofje) in se je večkrat izkazala v
junaških bojih proti Benečanom in Turkom: na primer
ko je Nikolaj Ravbar pomagal pri Beljaku na Koroškem
leta 1492 in so naši premagali 20.000 Turkov pod
vodstvom Ali paše, ali v znameniti bitki pri Sisku leta
1593 proti Hasan paši, ko smo Slovenci odigrali
odločilno vlogo in je bil Adam Ravbar konjeniški glavar
kranjskih težkih strelcev (vir Rudolf Andrejka). “Ob
zmagoslavni vrnitvi Adama Ravbarja na svoj grad
Krumperk na Gorjuši pri Domžalah je bila zasajena
na dvorišču lipa, ki je živela do leta 2018 (imenovana
tudi Valvasorjeva lipa, saj jo je baron Valvasor - čigar
mati, baronica Ana Marija roj. Ravbar, je bila s
Krumperka - upodobil na svoji grafiki). ” Podvigu
Adama Ravbarja je Josip Lavtižar celo posvetil opereto.
Mali grad. V Slavi vojvodine Kranjske - delo barona
Janeza Vajkarda Valvasorja - najdemo sliko še
obstoječega Ravbarjevega okroglega stolpa - zraven
katerega so nekoč stali, po sliki sodeč, še drugi stolpi -
zraven reke Unice pa nižja, verjetno obrambna,
poslopja.
Ravbarjev stolp pri Planinski jami. Gre za ostanek tako
imenovanega Malega gradu, po katerem je bila nekoč
imenovana sama jama (Malograjska jama).
Ob zmagoslavni vrnitvi Adama Ravbarja na svoj grad
Krumperk na Gorjuši pri Domžalah po zmagoviti bitki
proti Turkom je bila zasajena na dvorišču lipa, ki je živela
do leta 2018 (imenovana tudi Valvasorjeva lipa, saj jo je
baron Valvasor - čigar mati, baronica Ana Marija roj.
Ravbar, je bila s Krumperka - upodobil na svoji grafiki).
Istega leta so na njeno mesto zasadili novo lipo. Vir slike:
domzalec. si - foto dr. Franc Habe.
Valvasorjeva grafika gradu Krumperk.
Bitka pri Sisku, grafika barona Janeza Vajkarda
Valvasorja z naslovom Zmaga Kranjske (Carniolae
victoria).
Dimitri Tabaj
  eprav je bilo v nedeljo,
8. decembra 2019, kar
nekaj kulturnih po-
nudb, pa še Andrejev sejem z
vrtiljaki, so abonenti Abon-
maja ljubiteljskih gledaliških
skupin Štandrež 2019, ki ga
prireja PD Štandrež, popolno-
ma zasedli štandreško župnij-
sko dvorano
Anton Gre-
gorčič. Tja je
namreč prišlo v
goste Gleda-
liško društvo
Kontrada Kanal
iz čudovitega
kraja ob bistri
Soči, ki ima za
seboj dolgo
zgodovino in
že dolgo vrsto
let goji prijatel-
jske stike z
dramskim od-
sekom PD Štandrež. Štan-
dreški komedijanti so stalni
gostje na kanalski Kontradi,
prav tako Kanalčani v Štan-
drežu. Tokrat so se občinstvu
predstavili z znano Molierovo
komedijo Scapinove zvijače.
Molier alias Jean-Baptiste Po-
quelin (1622-1673) je to delo
napisal l. 1668 v svoji zreli
ustvarjalni dobi in se z njim
vrnil k tradicijam commedie
dell’arte, kot je v lični gleda-
liški “zgibanki” napisal Peter
Harl, član igralskega ansam-
bla SNG Nova Gorica, ki je
režijsko vodil kanalske igralce
v tej novi, odlično izpeljani
gledališki izkušnji. Komedijo
v imenitnem prevodu Pri-
Č moža Viteza je tudi opremil zvšečno glasbeno spremljavo.Petra Harla zmeraj bolj spoz-
navamo in cenimo tudi kot iz-
vrstnega glasbenika. Komedij-
sko štreno, ki se zamotava
okrog dveh do ušes zaljublje-
nih prijateljev brez prebite pa-
re, katerima skopuška očeta
načrtujeta povsem drugačno
prihodnost in seveda tudi
drugačne, dobičkonosne za-
konske zveze, odmotava s svo-
jimi duhovitimi in premeteni-
mi domislicami nesebični slu-
ga Scapin. S pomočjo “mi-
stičnega” vodnega bitja se za-
deve rešijo v prid zaljubljen-
cem, Scapin pa odnese
“krajšo”. Igralci Severin Dre-
konja (Argante), Franc Krnel
(Geronte), Primož Božič (Oc-
tave), Tine Lovišček (Lean-
dre), Julija Ipavec (Zerbinet-
te), Neža Jeklin (Hyacinthe),
Radovan Pušnar (Scapin), Si-
meon Kodelja (Silvestre), An-
ka Majnik (Nerine) in Barbara
Filej (Carla) so prepričljivo in
učinkovito udejanjili režijske
zamisli in želje, tako da je ko-
medija zablestela v vseh svo-
jih humornih, živahnih od-
tenkih. Občudovanja vredna
je tudi njena scenska podoba,
ki jo je mojstrsko izdelal likov-
ni umetnik Branko Drekonja
z dolgo vrsto uspešnih sceno-
grafskih iz-
kušenj za se-
boj. Komedij-
sko dogajanje
je umeščeno
na kanalsko
Kontrado. V
ozadju namreč
vidimo sred-
njeveške hiše
tega slikovite-
ga trga. Sredi
odra pa je vod-
njak z “vod-
nim božan-
stvom”. Igral-
kin kostum in njena maska se
zelo posrečeno spajata s sivi-
no “kamnitega vodnjaka”. Ze-
lo premišljeno so izbrani tudi
barviti stilni kostumi, za kate-
re je poskrbela Nevenka To-
mašević, dolgoletna vodja
šiviljske delavnice SNG Nova
Gorica; njena zlata ustvarjalna
roka je izdelala ničkoliko ko-
stumov za zelo znane sloven-
ske in tuje kostumografe.
Tako dobra predstava, ki je
premierno zaživela v marcu l.
2019 in je natrosila kopico ko-
mičnih iskric ter navdušila tu-
di štandreško občinstvo, si za-
služi še dolgo, uspešno odrsko
pot.
Iva Koršič
Foto DP
PD Štandrež /Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin  
Scapin je z zvijačami pomagal
zaljubljencem iz zagat
Novo pri GMD izpod peresa Mire Susić
Zajčje dogodivščine
  edna knjižna zbirka
Goriške Mohorjeve
družbe za leto 2020 po-
nuja spet tudi otroško slika-
nico. Knjigo Zajčje dogo-
divščine je napisala Mira
Sušić, ilustrirala in oblikovala
pa Danila Komjanc. Če je ta
otroški (in širši) publiki že
poznana kot ilustratorka mar-
sikatere knjige Marize Pe-
rat in sodeluje z revijo Pa-
stirček, pa je avtoričino
ime v našem prostoru
manj znano. In to kljub te-
mu, da je kot pravljičarka
dolgo ustvarjala za Radio
Trst A, izdala kar nekaj
otroških knjig, v glavnem
pri založbi Ekslibris, poleg
tega, da je pri italijanskih
založbah objavila vrsto
zgodovinskih knjig in pri-
povedi za otroke. Njena
knjiga Čudni gosti je pred
kratkim dobila nagrado re-
vije Mentor kot najboljša
knjiga leta, izdana v samo-
založbi.
Iz Mirinih knjig za otroke
se odraža velika ljubezen
do živali, ki nastopajo v
pravljicah in basnih kot no-
silke človeških lastnosti, tako
vrlin kot razvad in napak.
Nova knjiga prinaša pet
zgodb: Moj kožušček, Polževa
hišica, Hude mravlje, Razbiti
panj in Strašna pošast. Zajček
je pravi junak, v smislu, da ni
tipiziran. Torej ni bojazljiv,
temveč preigrava različne
drže in občutja, je včasih tudi
ošaben, drugič hvalisav, tret-
jič nepreviden. Zanimivo je,
da se v pripovedih ob njem
vedno pojavlja tudi čuk. V
njem in v njegovih besedah
R se zrcali modrost, saj zajčkakot druge gozdne živali opo-minja in opozarja na to, kar
je prav. Največkrat tako, da
navaja znane pregovore, de-
nimo Lastna hvala, cena ma-
la, ali pa Pravega prijatelja
spoznaš v stiski, pa še Vsak je
svoje sreče kovač. Zgodbe se
oklepajo ustaljene strukture:
krajši uvodni del predstavlja
naravni dogajalni okvir, nato
se v dialoški obliki razvija
zgodba, navadno v konfron-
taciji zajčka z drugimi gozd-
nimi živalmi, sklepno spoz-
nanje pa posreduje modri in
preudarni čuk. Uvedba tega
lika se mi zdi posrečena tako
kot podoba zajčka, ki se v sti-
ku s stvarnim svetom in nje-
govimi prebivalci uči življen-
jskih modrosti.
V knjigi nastopajo različne
živali: tu so ježek, mravlje,
krt, polž, medved, srna, di-
hur, ki morajo tako ali dru-
gače reševati svoje vsakdanje
probleme. Tako kot otroci z
odnosu z vrstniki in okoljem.
Videti je, da avtorica želi po-
pestriti izražanje z rabo sliko-
vitih označb za živali. Zajček
je zdaj dolgoušec, zdaj krat-
korepec, veliki čuk je modra
ptica, medved je kosmatinec,
orjaška žival, srna je
sloka ali vitka gozdna
živalca. Zanimivo po-
anto predstavlja nasto-
panje smrdljivega di-
hurja, ki se sprva zdi
strašna pošast, nevar-
na zverina, potem pa
se pred očmi srne,
zajčka in vedno prisot-
nega čuka požene iz
skrivališča votlega
hloda. Dejansko se iz-
kaže, da ni smiselno
zganjati panike ali se-
jati preplaha v gozdu.
Vanj je zašel tudi škrat,
ki je nagajivo zabrisal
kak soglasnik ali raz-
mik med besedami.
Za likovno podobo in
oblikovanje knjige je
poskrbela ilustratorka Danila
Komjanc. Njeni živalski liki
so naravnost očarljivi, tako
polni, plastični, da se bodo
malim bralcem in bralkam
gotovo prikupili. Posebno ne-
katere odlikuje živ, iskriv po-
gled, ki daje globino njiho-
vim karakternim in veden-
jskim značilnostim. Ob
večjih živalskih podobah so
tu tudi mravlje, čebelice, me-
tuljčki in zelena listnata ali
travnata preproga, posejana z
barvitimi cvetovi.
Majda Artač Sturman
Kultura 16. januarja 2020 9
Ljubljana / Razstava Spacalovih primorskih
in kraških pokrajin
Do 8. februarja 2020 bo v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani na
ogled razstave del Lojzeta Spacala z naslovom Iz primorskih
in kraških pokrajin, ki so jo uradno odprli 8. januarja. Kot
piše STA, retrospektivna razstava obeležuje 20-letnico
umetnikove smrti in na ogled postavlja 38 del, med njimi
slike, kipe in grafike. Razstava sodi v niz historičnih in
spominskih razstav v Bežigrajskih galerijah ter predstavlja
38 del iz obdobja med leti 1945 in 1995, zbranih iz Moderne
galerije Ljubljana, Javnega zavoda Komenski Kras, Štanjel in
zasebnih zbirk.
Spacal je bil umetnik in človek na stičišču dveh kultur:
romanske in slovanske ter človek dveh svetov: obmorskega,
sredozemskega in celinskega, kraškega. To se je v prvi vrsti
odražalo v njegovem obsežnem likovnem opusu, pri katerem
tudi po umetnikovi smrti prihajajo na dan določene novosti
in doslej neznana dela, je napisal umetnostni zgodovinar in
likovni kritik Iztok Premrov v katalogu ob razstavi. Užival je v
naravi in v njej je črpal navdih za svoje likovne podobe,
dokončno pa so nastajale v samoti in tišini njegovega ateljeja.
V naravi je zapisal le bežne skice, ki jih je nato preuredil,
očistil nepotrebnih nadrobnosti in na njih poudaril najbolj
bistveno. To je bila pri njem običajna pot do tistih likovnih
del, ki jih je dokončal v grafičnih in slikarskih tehnikah ter jih
nato izročil javnosti, piše v katalogu. Spacal se je rodil leta
1907 v Trstu. Bil je izjemno plodovit in raznolik ustvarjalec
ter svojevrsten eksperimentator. Tako ni obvladal le slikarskih
in grafičnih tehnik, ampak tudi kiparske. Na razstavah
strokovnjaki pogosto razstavljajo tudi njegove grafične
matrice kot samostojna likovna dela. Pripravil je okrog sto
samostojnih razstav in sodeloval na številnih skupinskih
razstavah, predvsem mednarodnih. Leta 1974 je prejel
Prešernovo nagrado, po smrti so mu leta 2000 podelili še
Jakopičevo nagrado, piše na spletni strani Muzeja in galerij
mesta Ljubljane (MGML).
Literarni natečaj za roman ali povest na
tematiko življenja primorskih Slovencev
pod fašističnim preganjanjem med obema
vojnama
Ob 90-letnici ustrelitve bazoviških junakov in ob 100-letnici
požiga Narodnega doma v Trstu razpisujeta založba Mladika
in Slovenska prosveta literarni natečaj.
Rokopise (po možnosti v elektronski obliki) je treba poslati
na naslov: Mladika, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst – Italija ali
na elektronski naslov redakcija@mladika. com pod
psevdonimom do 31. maja 2020. Osebni podatki naj bodo v
posebni kuverti ali v priponki z izbranim psevdonimom.
Besedilo naj ne presega 170.000 znakov. Tekst bo ocenjevala
komisija, ki jo bosta imenovali ustanovi razpisnici.
Kratke Pogovor / Giulia Černic 
“Rada vodim projekte 
in delam z ljudmi”
  iulia Černic je doma iz
Doberdoba. Dejavna je
v društvenem življenju
na Goriškem, saj rada dela z
ljudmi in organizira kulturne
dogodke. Vpisana je v drugi let-
nik na Univerzi v Ljubljani. Z
njo smo se pogovorili iz obeh
omenjenih razlogov, pa tudi za-
to, ker rada tke stike med za-
mejskimi študenti v slovenski
prestolnici. Pa še zato, ker red-
no sodeluje z Novim glasom.
Se lahko predstaviš našim
bralcem, ki te sicer verjetno
že poznajo?
Ime mi je Giulia Černic, stara
sem 20 let. Pred letom in pol
sem maturirala na znanstve-
nem liceju Gregorčič v Gorici,
zdaj sem študentka drugega let-
nika Ekonomske fakultete v
Ljubljani, smer marketing. Po-
leg študija ima pomembno me-
sto v mojem življenju petje, po-
jem namreč v Dekliški vokalni
skupini Bodeča Neža in sem
članica Prosvetnega društva
Vrh Svetega Mihaela.
Nekaj besed o študiju. Zakaj
si izbrala Ekonomsko fakul-
teto?
Ko sem se morala odločiti za
univerzitetni študij, sem izbira-
la med ekonomijo in psiholo-
gijo. Ker študij ekonomije od-
pira veliko možnosti za zaposli-
tev in na njej prejmeš, vsaj v
prvem letniku, precej splošno
izobrazbo, se mi je ta izbira zde-
la boljša. V drugem letniku sem
izbrala smer marketing, ker mi
je všeč delo z ljudmi. To je tudi
smer, ki se še najbolj približuje
psihologiji, saj je marketing ve-
da, ki se med drugim ukvarja z
željami ljudi. Zadovoljna sem,
da mi je uspelo nekako poveza-
ti ekonomijo in psihologijo.
Marketinški študij mi je večkrat
prišel prav pri sestavljanju ogla-
sov in reklame tako pri Prosvet-
nem društvu kot pri organiza-
ciji koncertov s pevskim zbo-
rom.
Če smem vprašati, zakaj si se
odločila za študij v Ljubljani?
Dobra polovica zamejskih
študentov hodi študirat dru-
gam, najpogosteje v Videm
ali Trst. Katere so po tvojem
pozitivne plati študija v Lju-
G bljani?Mislim, da je največja prednostštudija v Ljubljani ta, da se
naučiš živeti sam in tako posta-
neš bolj samostojen. Vse posta-
ne odvisno le od tebe, kar boš
delal in kako boš organiziral
svoje dneve. Druga omembe
vredna prednost študija v Lju-
bljani so stroški v primerjavi s
študijem v Italiji ali drugod. Po-
leg dejstva, da je šolnina v Slo-
veniji razmeroma zelo nizka,
imamo zamejski Slovenci na
razpolago kar nekaj možnih šti-
pendij.
Omenila si, da poješ pri Bo-
deči Neži. Si pa tudi predsed-
nica zbora. Kakšne načrte
imate v letošnji sezoni? Mor-
da koncerte, tekmovanja ali
projekte …?
Septembra lani smo izvedle po-
memben projekt V elementih,
ki smo ga pripravile ob 15.
obletnici delovanja vokalne
skupine. Pred tem pa smo ure-
sničile projekt gregorijanskega
korala. Projektno usmerjeno
delovanje je trenutno način de-
la, ki najbolj ustreza zasedbi.
Tekmovanj se vsaj v letošnji se-
zoni ne bomo udeležile, gotovo
pa bomo izvedle še nekaj zani-
mivih projektov in koncertov.
Kaj lahko poveš o delu z diri-
gentko Matejo Černic?
Za predsednico Bodeče Neže so
me imenovali, ko sem bila stara
komaj 17 let. Zame je bil to ve-
lik podvig, čeprav sem bila na
začetku zelo zmedena, saj ni-
sem imela sploh pojma, kaj vse
mora predsednica zbora delati.
Kmalu pa mi je bilo vse bolj ja-
sno, ker sem vedno imela ob
strani dirigentko in sestrično
Matejo Černic, ki mi je večkrat
priskočila na pomoč, in pred-
sednico društva Karen Ulian, ki
mi je posredovala trike za vo-
denje skupin. Vse tri smo s
časom spletle lep prijateljski
odnos. Mateji sem res hvaležna
za vse, kar me je naučila na rav-
ni tako glasbene kot tudi oseb-
ne rasti; občudujem njeni
vztrajnost in delavnost.
Zakaj misliš, da je pri nas ta-
ko močna kultura zborovske-
ga petja?
Treba je priznati, da je zborov-
sko petje že tako precej razšir-
jeno na severu Italije, še predv-
sem v Furlaniji. Posledično je
zelo prisotno in razvito pri nas
v zamejstvu, in sicer na Go-
riškem in Tržaškem. Imamo res
veliko kakovostnih zborovodij
in nadarjenih pevcev. Poleg
zborovskega petja je v naši
družbi na sploh močno zakore-
ninjena tradicija glasbe - vsak
drugi otrok v naših krajih se je
ukvarjal ali se ukvarja z vsaj
enim glasbenim instrumen-
tom, sama sem na primer igrala
harmoniko z Mirkom Ferla-
nom. Takrat sem imela zelo ra-
zličen pogled na glasbo, nisem
se preveč trudila in vadila, da
bi se veliko naučila, kljub temu
pa sem nekaj odnesla. Brez
osnove, ki sem jo takrat osvoji-
la, bi ne mogla vzljubiti glasbe
in petja tako, kot sem ga. Mi-
slim, da je ta naklonjenost gla-
sbi tradicija, ki je že dolgo del
zamejske kulturne skupnosti.
Katero funkcijo opravljaš v
Prosvetnem društvu Vrh Sve-
tega Mihaela?
Pri društvu sem navaden član.
Največkrat pomagam pri orga-
nizaciji dogodkov, z drugimi
člani skrbim za Facebook stran
društva in podobno. Kot ena iz-
med organizatorjev sem pred-
stavljala društvo v projektu Le-
gende, ki smo ga mladi treh
društev (PD Vrh Sv. Mihaela,
SKD Hrast in Devinski mladin-
ski krožek) izvedli v lanski se-
zoni. Zdaj pa sem v organizacij-
skem odboru 20. revije
otroških in mladinskih pevskih
zborov Zlata grla, kjer imam
funkcijo organizatorja. V glav-
nem skrbim za promocijo do-
godka, nabavo potrebnega gra-
diva, na dan dogodka pa bom
spremljala zbore, pomagala za
odrom in podobno.
Kaj bi rada delala v življenju
po končanem študiju?
V zadnjem letu in pol življenja
v Ljubljani mi je postalo jasno,
kako zelo sem navezana na do-
mače kraje. Zaradi tega bi na-
jraje delala v zamejstvu, kjer se
najbolje počutim in že zdaj
imam veliko lepih stikov z ljud-
mi. Nimam točne ideje o zapo-
slitvi, rada pa bi se ukvarjala z
organizacijo dogodkov, saj - kot
je mogoče že jasno - rada vo-
dim projekte in delam z ljud-
mi.
Samuel Devetak
Kulturni dom Gorica / Premiera italijanske predstave
Van Gogh, žrtev družbe
  veliki dvorani Kulturne-
ga doma v Gorici je bila
v petek, 29. novembra
2019, premiera predstave v itali-
janskem jeziku Van Gogh il sui-
cidato della societa’ (v prostem
prevodu Van Gogh, samomori-
lec zaradi družbe). Predstava je
spadala v program festivala Alie-
nAzioni, ki ga je letos, po prvi
lanskoletni uspešni preizkušnji,
priredilo združenje Gorizia Spet-
tacoli, s prispevkom Dežele FJK,
Občine Gorica, Trgovinske zbor-
nice FJK in Fundacije Carigo.
Uvrščena je bila tudi med pred-
stave 29. festivala Castello di Go-
rizia. Premio Francesco Macedo-
nio, ki ga organizira Terzo Tea-
tro iz Gorice, katerega vnet
umetniški vodja je Mauro Fon-
tanini, sicer po poklicu zdrav-
nik, a z vsem srcem predan gle-
dališki umetnosti.
V Odrska uprizoritev je povzeta poeseju Van Gogh le suicide’ de lasociete’ francoskega avtorja,
igralca, režiserja, pisa-
telja in pesnika Anto-
nina Artauda (1896-
1948). Van Gogh
(1853-1890), veliki
post-impresionistični
slikar, čigar genialnost
sodobniki niso znali
prav ceniti in so ga za-
radi njegovega značaja
in čudaštva (v svoji ne-
razsodnosti ali nezna-
ni jezi se je samopoha-
bil, s tem da si je odre-
zal uhelj) označili za
norega. Nekaj časa je
bil tudi v umobolnici
in končal svoje dni kot
samomorilec v kraju
Auvers-sur-Oise.
V predstavi je glavni
protagonist Artaud, ki ob koncu
svojega življenja piše esej o delih
velikega slikarja Van Gogha ob
neki njegovi pariški razstavi in z
njim želi ovrednotiti slikarjevo
delo, pa tudi samega umetnika,
čigar umetniškega duha družba
ni dojela. Po njegovem ga je
prav ozkogleda družba gnala v
samomorilno dejanje. Sama se
je imela za “normalno”, njega
pa je označila za drugačnega,
zato norega, ne da bi upošte-
vala njegove genialnosti. Ge-
niji nosijo zmeraj v sebi nekaj
posebnega, kar družba kri-
tično označuje za “nenormal-
nost, drugačnost” in ima pri
tem še zaveznike v psihia-
trični stroki oz. sistemu. Pred-
stava v priredbi in režiji Mas-
sima Somaglina želi poudariti
prav ta vidik, kako družba
uničuje vse, ki niso tako ali
drugače na njenem “nivoju”.
Tekst, prežet s filozofskimi in
etičnimi razmišljanji, je
režiser Somaglino dobro pre-
lil v uprizoritev, igralec Fabia-
no Fantini pa ga je v vlogi Ar-
tauda dobro razvijal, le
včasih, v najbolj dramatičnih
trenutkih pripovedi je zapadel v
preveliko empatičnost oz. afek-
tiranost, ko je replike skorajda
izkričal, kar je bilo, vsaj za slo-
venskega gledalca, ki ni vajen ta-
kih gledaliških izpadov, kar mo-
teče. Giorgio Amodeo kot Van
Goghov brat Theo in Alessio
Bergamasco kot doktor Gachet,
Van Goghov zdravnik, sta malce
bolj medlo orisala ti dve v Van
Goghovem življenju pomembni
figuri. V zbor trpečih duš so se
kar učinkovito in z nemalo fi-
zičnega napora – v glavnem so
“čepele pod belimi rjuhami”, da
niso bile vidne očem gledalcev
- vživele Laura Cobelli, Giuliana
Colella, Anonella D’Addato,
Claudia Foscolini, Raffaella Mu-
nari, Marilisa Trevisan. Sam
režiser Somaglino je bil glas iz
ozadja. Kar pri predstavi najprej
pritegne gledalčevo pozornost,
je njena zelo dognana scenska
podoba. Belina, ki prekriva
scenske elemente in v katero so
odete trpeče duše pa tudi glavni
protagonist, kar bode v oči in
nas spominja na ambient bol-
nišnic, tudi umobolnic seveda.
Ta belina ustvarja imeniten kon-
trast z barvami Van Goghovih
del, ki se vrstijo kot videoposnet-
ki na ekranih, tako da gledalec
lahko občuduje mojstrsko umet-
nikovo roko. Kostume je kot
vedno z veliko ljubeznijo do gle-
dališča in estetskim čutom ter
ob dolgoletni izkušnji na tem
področju učinkovito izdelala
Snežica Černic, ki jo kot skrbno
zakulisno gledališko ustvarjalko
v zadnjih letih srečujemo predv-
sem v italijanskih ljubiteljskih
gledaliških krogih. Za osvetlitev
odra (na njem je nameščenih
vse polno belih svetilk) je bil za-
dolžen Giuliano Petterin, za
zvok Aljoša Gergolet, za video
posnetke pa Claudia Foscolini.
Predstava nedvomno prevzame
in pretrese gledalca zaradi vse-
bine, ki sili k razmišljanju, pa tu-
di, kot rečeno, zaradi posrečenih
scenografskih in kostumograf-
skih izbir.
IK
Lojze Spacal, Viseči čolni, 1951, lesorez, 39,5 x 45 cm. Foto: Marko Tušek
Tržaška16. januarja 202010
V nabrežinski cerkvi sv. Roka se tradicionalno prirejajo
božični koncerti. Tokratni, z naslovom Če kdaj, to noč,
bo še posebej zanimiv, saj ga bodo oblikovali sami
mladi, ki so že dokazali svojo odličnost. Gre za projekt,
ki je bil lani izvajan na Goriškem. Občinstvu se bodo
predstavili članice večkrat nagrajenega Dekliškega
pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Mirka
Ferlana, ob njih pa še sopranistka Nada Tavčar in trije
instrumentalisti (Kata Dodič in Laura Tomasella - violini
ter Matjaž Zobec - klavir)
Koncert, ki bo v nedeljo, 19. januarja, s pričetkom ob
16.30, prirejajo AŠD Sokol, SKD Igo Gruden, Godbeno
društvo, Jus Nabrežina in Združenje staršev osnovne
šole Virgila Ščeka.
Božični koncert v Nabrežini
S 1. strani
Čuj, o preljubi ...
  ožični koncert ZCPZ je
vsako leto nova
zgodba; tokrat je
spregovoril o hvaležnosti,
ustvarjalnosti in sodelovanju.
Letos je bil koncert, ki so mu
dali naslov Čuj, o preljubi
sosed moj, pravi monografski
poklon zborovodji in
skladatelju Zorku Hareju.
B Leta 1963 je bil medustanovitelji ZCPZ, skoraj 40let je bil njen predsednik in
nato častni predsednik.
Poslušalci so lahko
prisluhnili izvedbi njegovih
božičnih pesmi za štiri
različne zasedbe, pri katerih
je sodelovalo kar 14 tržaških
zborov, ki so na ta način
poudarili skupni poklon, ki
ne nosi imena posamezne
skupine, temveč celotne
zborovske skupnosti, je ob
koncu dejala Paliaga.
Pod vodstvom Nede Sancin je
najprej nastopil otroški
mladinski zbor, ki so ga
sestavljali pevci Mladinske
pevske skupine Vesela
pomlad, Mladinskega
pevskega zbora Igo Gruden
in Otroškega pevskega zbora
Glasbene matice. Ti mladi
pevci so imeli na programu
tudi krstno izvedbo skladb
Zorka Hareja z
instrumentalno spremljavo,
ki so jo za to priložnost
organizatorji naročili mladi
skladateljci Federici Lo Pinto.
Melodije mladinskih glasov
so spremljale na violini
Marilena Lo Pinto, na flavti
Eva Fonda in na harmoniki
S 1. strani
Kako in kaj z nekdanjo
vojašnico?
  e bi se slučajno država
odločila nameniti nek-
danjo vojašnico za pri-
bežnike, bi morala upoštevati
usmeritev in navodila prostor-
skega načrta, ki pa
centra za priseljence
tam ne predvideva.
Občina sicer lahko
spremeni namem-
bnost območja,
vendar to terja čas.
Na srečanju je bil
deležen odobravan-
ja tudi protipredlog,
ki si ga je omislil
predsednik vzhod-
nokraškega rajon-
skega sveta Marko
De Luisa: “Mar ne
bi Občina Trst raje
uredila center za
pribežnike v starem
pristanišču, kjer raz-
polaga z obsežnimi
površinami? Ker bi
ta nastal nedaleč od
kvesture, železniške postaje in
prefekture, bi bil vsekakor z
lahkoto nadzorljiv”.
Na večeru, na katerem so spre-
govorili Ugo Poli, Mirta Čok,
članici rajonskega sveta Lara
Di Pace in Marta Fabris, Kristi-
na Kovačič, Zaira Vidau in Da-
rio Vremec, je bil med drugim
izrečen razmislek o dogajanju
s krajevne na širšo raven: emi-
grantom bi morala pomagati
Evropa in ves razviti svet, da
bi ti lahko v miru živeli v svo-
jih rojstnih deželah. A kaj, ko
prav Zahod z izkoriščanjem,
netenjem vonj in orožarsko
industrijo povzroča emigran-
tske tokove …
25 let prizadevanj za prekvali-
fikacijo
Ker se je županova izjava izka-
Č zala za (samo zanj) duhovitodomislico, kateri ne gre na-menjati veliko pozornosti, so
pridobila veliko več pomena
prizadevanja, predstavitvi ka-
terih je bil namenjen večji del
javnega srečanja v Banih, za
prekvalifikacijo območja nek-
danje kasarne, ki ima pomen-
ljivo zgodovinsko in okoljsko
vrednost.
Vojašnico Monte Cimone je
italijanska vojska zgradila v
tridesetih letih prejšnjega sto-
letja. Ime nosi po najvišjem
vrhu v zahodnem delu Mon-
taževe skupine, Strmi peči, ki
jo obdajajo strme prepadne
stene; do vrha gore, piše v
vodniku, gre ena sama pot.
Vojaško območje, površina ka-
terega je enaka 25 nogomet-
nim igriščem, je ograjeno.
Vojska je Bane zapustila pred
25 leti in odtlej vojašnica pro-
pada. Na dvoriščih in
ploščadih, po katerih so nekoč
korakali vojaki, raste grmovje
in drevje. Domačini so si v
vseh teh leti prizadevali, da bi
območje, do katerega nimajo
dostopa, dobilo novo namem-
bnost in urejeno podobo. Nji-
hov trud je bil doslej zaman.
Prošnje in zahteve brez odgo-
vora
“Ta zgodba se vleče od leta
1995”, je na srečanju v imenu
domačinov obrazložil Pavel
Vidau. Vlada je že takrat pri
Banih nameravala urediti cen-
ter za sprejem migrantov. Za-
radi protesta domačinov in
previsokega stroška, ki bi bil
potreben za preureditev vo-
jašnice, so oblasti svojo prvot-
no zamisel opustile. Kmalu za-
tem so Banovci začeli predsta-
vljati predloge za obnovo in
smiselno uporabo območja: z
nekdanjo vojašnico bi moralo
spet razpolagati krajevno pre-
bivalstvo. “Pisali smo vsem
pristojnim ustanovam, tudi v
Rim, a nismo od nikogar niko-
li prejeli odgovora”, je ra-
zočarano obrazložila predsed-
nica društva Grad, Norma
Križmančič. Ker je na ob-
močju prava goščava, ki pred-
stavlja nevarnost v primeru
požara, se je vaški jusarski od-
bor lani ponudil za čiščenje
vejevja in rastlinja. Tudi z
Inšpektorata za gozdove niso
prejeli odgovora. Razočaranje
se je spremenilo v jezo in kri-
tiko do pristojnih, ki bi morali
skrbeti za območje, a jim za to
ni mar.
Živ spomin na plemiče
Da ne gre le za eno izmed šte-
vilnih vojašnic, ki v obmej-
nem prostoru propadajo, se je
treba zahvaliti zgodovinske-
mu spominu, ki se je v Ba-
nih ohranil. “Na Mandriji je
bilo pred gradnjo kasarne
posestvo z vilo plemičev
Burgstaller-Bidischini”, je
povedala raziskovalka Neva
Husu. Na njem so pred prvo
vojno delali malodane vsi
vaščani. Posestvo je zaobje-
malo polja, utrdbo, urejen
park z gredicami, drevesi in
kali, spomenik in vodnjak.
Joseph Burgstaller-Bidischi-
ni je bil politik in predsed-
nik komisije za pogozdo-
vanje Krasa. S člani ple-
miške družine je bila vaška
skupnost v tesnem stiku.
Ob svojem prihodu je voj-
ska vilo porušila in na nje-
nem mestu zgradila kinod-
vorano za vojake, park pre-
krila s plastjo cementa in “štir-
no” zasula. Tako je bila storje-
na nepopravljiva škoda, ocen-
jujejo domačini. Od
starodavnih zgradb se je do
dandanašnjih dni na območju
ohranila le cerkvica sv. Flori-
jana, na katero so Banovci, ki
se imajo za “moralne dediče”
nekdanjega posestva, zelo na-
vezani. Ker so z bolečino v
srcu spremljali, kako vse sku-
paj zadnja desetletja propada,
so pred leti poverili mladi ar-
hitektki Sari Carciotti, naj iz-
dela razvojni načrt za območje
(o tem v sosednjem članku). V
prepričanju, da gre za “pravo
pot”, ki pelje v smer prekvali-
fikacije nekdanje vojašnice, ki
nosi ime po gori, do vrha ka-
tere vodi ena sama pot.
Da so predlogi Banovcev
osnovani na zgodovinskem
spominu, a tudi na konkret-
nih željah in zahtevah prebi-
valstva, priča dejstvo, da je
bil pred sedmimi leti izdelan
inovativen razvojni projekt
za celotno območje nekdan-
je vojašnice Monte Cimone.
Tega je na javnem srečanju
predstavila arhitektka Sara
Carciotti.
Navadno doživljajo skup-
nosti projekte “od zgoraj
navzdol”. Ta je pa nastal
od “spodaj navzgor”? Ka-
ko to?
Gre za nove oblike načrto-
vanja, pri katerem je skupnost soudeležena. Najprej ljudi, ki bodo
ta projekt uporabljali, vprašajo, kaj si želijo in potrebujejo. Nato
analizirajo zbrane podatke in upoštevajo, kar za območje predvi-
deva prostorski načrt. Nato izdelajo prvi osnutek projekta, ki ga
lahko še spremenijo, vendar ne glede na funkcionalnosti posa-
meznih delov. Tako inovativno načrtovanje upošteva konkretne
želje ljudi, da bodo nato le-ti območje res imeli za svoje in ga
takega tudi doživljali. Ni torej nekdo, ki odloča o razvoju skupnosti,
ampak ta soodloča o svoji okolici.
Kaj predvideva načrt? Bi ga predstavili?
Projekt nosi naslov Krajinski javni park, ki naj bi bil namenjen
športnim in kulturnim dejavnostim, prikazu zgodovine območja,
muzeju, vrtcu in jaslim, didaktičnim in t. i. mestnim vrtovom,
zimskemu vrtu, manjšim stanovanjem za starejše občane in tiste,
ki bi v določenih življenjskih obdobjih potrebovali streho nad gla-
vo. Na območju bi bile urejene kolesarske in druge steze. Zaradi
rušenja dotrajanih vojaških stavb bi iz vsega odpadnega materiala
na območju nastal umetni grič, na katerem bi uredili razgledno
točko. Predvidena je tudi realizacija spomenika (labirinta), jezera,
sadovnjakov in električnih central na vetrni pogon.
Ambiciozen projekt! Kako do njegove uresničitve?
Nastajati bi moral postopoma. Najprej bi porušili vse vojaške ob-
jekte. Nato bi uredili zunanje površine. Kar je naravnega, bi ostalo.
Ko bi ljudje pričeli zahajati v park, bi sledila gradnja prostorov za
druge dejavnosti. Banovci bi lahko delno to ozemlje upravljali,
denimo, obdelovalne površine bi lahko dajali v najem vrtičkarjem.
Park bi sicer bil namenjen širši javnosti.
Kakšen gradbeni slog naj bi označeval stavbe?
Iz spoštovanja do pomenljive zgodovine območja bodo nove grad-
nje nastale točno tam, kjer so že stale stare. S tem bo vzpostavljena
miselna kontinuiteta s preteklostjo. Sicer pa temelji projekt na
enakovrednem prepletu tradicije in inovacij. Naj navedem primer,
vsi objekti bodo grajeni iz kraškega kamna, notranje stene le-teh
bodo pa iz stekla, da bo lahko podnevi svetloba pronicala v no-
tranjost prostorov; ponoči razsvetljeni stekleni elementi bodo pa
razpoznavni.
Mch
Pogovor z arhitektko Saro Carciotti
Ivana Kresevič. Sledile so
pesmi za moški zbor, ki sta ga
sestavljala Fantovska skupina
Devin-Nabrežina in Moška
vokalna skupina Stane Malič
in ga je vodil zborovodja
Janko Ban, za ženski zbor, ki
ga je vodila Aleksandra Pertot
in so ga sestavljale pevke
Dekliške vokalne skupine
Primorsko in Ženske skupine
Barkovlje, ter za priložnostni
mešani zbor ZCPZ pod
vodstvom Mateje Černic. Pri
ženski zasedbi sta solistične
dele zapeli Andreja Štucin
Cergol in Lucija Tavčar.
Zbore je na orglah spremljal
organist Matej Lazar.
Nastopajoči so izvajali
skladbe, ki že desetletja
spadajo v zakladnico
klasičnih božičnih pesmi
slovenskih zborov; zapeli pa
so tudi bolj redko izvajane
Harejeve skladbe in tiste, kot
omenjeno, v čisto novi
preobleki z instrumentalno
spremljavo. Koncert, ki je do
danes ena najbolj
priljubljenih zborovskih
tradicij na Tržaškem, so
obogatile misli Zorka Hareja
iz spremne besede zbirke Čuj,
o preljubi sosed moj, ki jih je
prebiral Marijan Kravos. Pred
slavnostnim koncem, ko je
zadonela pesem vseh
sodelujočih zborov in pevcev
zveze, je slovensko občinstvo
in širšo skupnost pozdravil še
tržaški škof Giampaolo
Crepaldi. Nadškof se je toplo
zahvalil za vsakoletno
občuteno pevsko in glasbeno
darilo. Povedal je, da so ga
presenetili raznolikost
zborov, sposobnost mešanja
različnih generacij in ne
nazadnje izbran program, ki
je počastil kulturno in
umetniško zapuščino
velikega človeka, kot je bil
Zorko Harej.
Foto damj@n
Foto MČ
Tržaška 16. januarja 2020 11
Obvestila
Mesečna maša v slovenskem jeziku
v domu ITIS, ul. Pascoli 31, bo v
torek, 21. januarja, ob 16.30, v
cerkvi v I. Nad.  (z dvigalom na
oddelek Margherita, nato levo);
vabita Področni svet
Pastoralnega središča in
Vincencijeva konferenca
Darovi
Za svetoivanski cerkveni pevski zbor
darujeta Mirjana Parovel 50
evrov in Boži Kocjančič 20 evrov.
Za rojansko glasilo Med nami daruje
Lizeta Janežič 20 evrov.
Ob 36. obletnici smrti predragega
očeta dr. Antona Kacina darujeta
Marija in Metka 100 evrov za
Kulturni center Lojze Bratuž.
Pihalni orkester Breg slavi 130-letnico delovanja
Jubilejne koncerte je
uvedlo gostovanje
Pihalnega orkestra Koper
  ihalni
orkester Breg slavi letos
130. obletnico delovanja.
Okrogli jubilej
nameravajo
godbeniki iz
Doline in okolice
obeležiti z
raznimi koncerti.
Prvi od teh je
prišel na vrsto v
nedeljo, 12.
januarja,
popoldne, ko so
povabili v goste
kolege iz
glavnega mesta
Južne Primorske.
Pihalni orkester
Koper, ki ga vodi
Boris Benčič, je v
občinskem
gledališču
Franceta Prešerna
v Boljuncu nudil
v poslušanje
zanimiv in mojstrsko izveden
program, ki je poslušalce
zadovoljil in razveselil.
Spored se je pričel z izvajanjem
romantične in svečane
uverture Resplendent Glory
Rossana Galanteja. Sledila je
skladba Franca Cesarinija
Images of a City, ki je prikazala
P vrvež velemesta in oaze miru,ter glasba Johna Williamsa izznane kinematografske sage
Vojne zvezd. Po izvedbi
melodije iz Disneyjeve
uspešnice The Lion King, ki je
predstavila brezskrbnost
življenja v afriški savani, je
prišla na vrsto koračnica
Zlatorog Vinka Štrucla. Za
božično-novoletnimi motivi
Čajkovskega je občinstvo z
zanimanjem prisluhnilo
skladbama Ne bodi kot drugi
(Gorazd Čepin) in Belo nebo
(Patrik Greblo), izvajanje
katerih je s svojim svežim
glasom spremljala mlada
primorska pevka Manca
Kozlovič; škoda le, da so jo
orkestraši občasno preglasili.
Proti koncu programa so se
aplavzi v dvorani podaljševali,
vzdušje v njej pa se je povsem
razplamtelo ob izvedbi
energičnih ritmov Ciganske
zgodbe Emila Glavnika.
Glasbeno uprizoritev sklepne
polke je občinstvo spremljalo s
ploskanjem.
Koprski orkester, ki združuje
55 članov, je s koncertom
potrdil kakovost nastopanja.
Začetki godbeniškega
udejstvovanja v Bregu segajo v
leto 1890, na Slovenskem pa
predstavlja le-to razširjen in
zakoreninjen pojav.
Kot je v
pozdravnem
nagovoru izpostavil
predsednik Zveze
slovenskih godb,
Boris Selko, na
slovenskem
etničnem ozemlju
delujejo 103 pihalni
orkestri, v katerih
igra 7 tisoč
godbenic in
godbenikov.
Na koncertu, ki je
potekal v
sodelovanju z
dolinsko občinsko
upravo, je
poslušalce in
glasbenike
pozdravil dolinski
župan Sandy Klun.
Praznovanje visokega jubileja
se bo v Bregu nadaljevalo že v
nedeljo, 19. januarja, ko bodo
člani Pihalnega orkestra Breg
pri Domju (v domu Antona
Ukmarja) zaigrali na
tradicionalnem koncertu ob
pozdravu novemu letu.
Mch
  astanitveni obrati na go-
riškem in tržaškem Krasu
bodo lahko deležni fi-
nančne podpore, če se bodo
odločili za izboljšanje turistične
ponudbe. Tako izhaja iz v Urad-
nem listu Dežele Furlanije Julijske
krajine objavljenega razpisa Lokal-
ne akcijske skupine Kras. Pobuda
se uvršča v sklop razvojnih inicia-
tiv, ki so bile odobrene v okviru
Programa podeželskega razvoja
Dežele FJK za obdobje 2014-2020.
Namen razpisa v višini 240 tisoč
evrov javnih sredstev (103.500
evrov je evropskega, 136.500
evrov pa državnega izvora), ki bo-
N do razdeljena kot podpora zaseb-nim naložbam, je izboljšati (vsmislu zagotavljanja kakovosti in
okoljske vzdržnosti) turistične sto-
ritve na podeželju.
Za prispevek v višini 50 odstotkov
od izvedene investicije lahko za-
prosijo upravitelji bed & breakfa-
stov, oddajalci sob, lastniki stano-
vanj, ki so opremljena v turistične
namene, turistične kmetije in dru-
ga podjetja. Najmanjša vrednost
posamične investicije, za katero je
mogoče zaprositi prispevek, znaša
13 tisoč, najvišja pa 60 tisoč evrov.
Ovrednotenje oz. izboljšava nasta-
nitvenih obratov zaobjema števil-
ne posege: ureditev wel-
lness kotičkov in prosto-
rov za apiterapijo, fitote-
rapijo in aromaterapijo;
povečanje spalnih zmo-
gljivosti; preureditev
prostorov za kulturne
prireditve o Krasu, pri-
pravo in predelavo živil, tečaje in
dogodke o dobrem počutju in na-
ravnih metodah; prenovo stavb za
ovrednotenje kraške arhitekture s
tipičnim gradbenim materialom
(npr. kamnom); ukrepe za dose-
ganje odlične energetske ali okol-
jske učinkovitosti stavb ter name-
stitev na le-teh naprav za proiz-
vodnjo energije iz obnovljivih vi-
rov.
Pri LAS-u ocenjujejo, da predsta-
vlja turizem dobrega počutja za
Kras veliko razvojno priložnost.
Tovrstni turizem zagotavlja stik s
krajevno biotsko raznovrstnostjo
in podpira okoljsko trajnost. “Z iz-
boljšanjem kakovosti nastanitve-
nih zmogljivosti, ki aktivirajo z
naravo in okoliško pokrajino po-
vezane storitve, se poskrbi za do-
bro počutje obiskovalcev Krasa”,
so prepričani.
Decembrski poučni izlet v Lonjerju in okolici
Turistično neizkoriščen
potencial
  naših vaseh in njihovi
okolici je veliko zanimi-
vosti, ki bi jih veljalo
ovrednotiti in širši javnosti po-
nuditi na ogled, še predvsem ti-
stim, ki aktivni oddih radi
združujejo z odkrivanjem snovne
in nesnovne kulturne dediščine.
Do tega sklepa so prišli udeležen-
ci poučnega izleta, ki je v nedeljo,
8. decembra, potekal v Lonjerju
in okolici. V vasi, ki se nahaja
pod kraškim robom v neposred-
ni bližini Trsta, so obiskovalci
spoznavali kulturno, arhitekton-
sko in krajinsko dediščino kraja.
Z uspehom pobude, namen ka-
tere je “približati človeka naravi
in okolju”, je organizatorka, arh.
V Monika Milič, nedvomno dose-gla zastavljeni cilj.Na začetku so izletniki spoznali,
da je Lonjer najstarejša vas v oko-
lici Trsta. Prvič se njeno ime, ki
verjetno izhaja iz latinščine (lon-
gus ager-dolgo polje), omenja le-
ta 1139. Na bližnji vzpetini je v
prazgodovini stalo gradišče, ki ga
je raziskoval tržaški arheolog Car-
lo De Marchesetti.
Med hojo po vasi so se udeležen-
ci ustavljali ob postajah učne po-
ti, ki so jo pred 12 leti izdelali na
katinarski podružnici nižje sred-
nje šole sv. Cirila in Metoda.
Arhitektura starejših lonjerskih
hiš in skromnih gospodarskih
poslopij je z določenimi razlika-
mi podobna stavbam v breških
vaseh. Enonadstropne hiše so v
glavnem grajene iz peščenjaka,
apnenca je v njih malo. V vasi, ki
omogoča spoznavanje nekdanjih
tradicionalnih gradbenih tehnik,
so tudi v dolge nize razporejene
hiše.
Pohodniki so imeli priložnost
spoznati tudi antifašistični boj in
povojno kulturno delovanje Lon-
jercev. Kot v sosednih vaseh je bi-
la tudi v Lonjerju živinoreja pre-
cej razvita. Pašnike so Lonjerci
imeli na Krasu, njive, vinograde
in vrtove pa južno od vasi.
Zanimivost kraja predstavlja Po-
tok, ki teče ob vasi in je med naj-
daljšimi in najbolj vodna-
timi v tržaški občini. Izlet-
nike je domači kmetova-
lec Ivo Glavina pospremil
do izvira Studenca. Kraj,
ki je zaradi čiste vode in
lepega rastlinja lep, so
uredili pred več kot 175
leti. Ko ni bil še v vas spel-
jan vodovod, so ljudje ho-
dili k studencu po vodo.
Kmetovalec je predstavil
tudi vinogradniško po-
nudbo zaselka. V Lonjerju
so tla flišnata, a ne pov-
sod, kar se odraža v
končnem proizvodu-vi-
nu. Glavina med drugim
obdeluje vinograd, v katerem je
zemlja delno ilovnata in delno
kraška: “Zaradi tega pridelujem
iz trt iste sorte dve precej različni
vini”.
Izletniki so si nato ogledali ob-
močje pod katinarskim gričem.
V Podbrdu, kjer so nekoč do-
mačini kmetovali, raste danes
gozd, v katerem so se razmnožili
merjasci. Da bi se ubranil pred
njimi, je Glavina svoj terasasti vi-
nograd, ki ga obdeluje ročno,
ogradil z jekleno mrežo. “Čeprav
delo ni lahko, sem zadovoljen, da
lahko obdelujem zemljo, ki sem
jo podedoval od svojih predni-
kov”, je obrazložil udeležencem
izleta.
Pohodniki so tam izvedeli mar-
sikaj zanimivega tudi o suhozid-
ni gradnji, ki jo je lani Unesco
vpisal v seznam nesnovne de-
diščine, in pa o v zidovih graje-
nih votlinah (kučah), v katere so
se nekoč pred neurjem zatekali
kmetovalci, ki so v njih tudi
shranjevali orodje. Brez rednega
obnavljanja zidov tvegamo, da se
“porazgubi znanje o suhozidni
gradnji, ki se je nekoč prenašalo
iz roda v rod”, je ocenila Miličeva
in dodala, da imajo vasi na
Tržaškem velik neizkoriščen turi-
stični potencial.
Mch
Finančna podpora Dežele Furlanije Julijske krajine
240 tisoč evrov za boljšo
turistično ponudbo Krasa
Prispevkov iz razpisa bodo de-
ležne samo investicije na že obsto-
ječih poslopjih, ki se nahajajo v
občinah Sovodnje, Zagraj, Foljan-
Sredipolje (delno), Doberdob,
Ronke (delno), Tržič (delno), De-
vin-Nabrežina, Zgonik,
Repentabor, Trst (del-
no), Dolina in Milje.
Kdor bi bil rad deležen
prispevka, se mora pri-
javiti. Postopek je dokaj
zapleten in težaven. Pri-
javo je potrebno pre-
dložiti v roku 90 dni po
objavi razpisa v Urad-
nem listu Dežele FJK, v
katerem je navedena vsa
zahtevana dokumenta-
cija. Interesenti, ki bi se
radi podrobneje sezna-
nili z vsebino razpisa,
lahko stopijo v stik z
LAS-om Kras po elek-
tronski pošti (info@gal-
carso. eu) ali osebno (Trg Vittorio
Veneto 4, Trst). Osebje Lokalne ak-
cijske skupine bo vsekakor vsebi-
no razpisa predstavilo na dveh po-
dročnih srečanjih.
Mch
Foto damj@n
Boršt / COŠ Frana Venturinija  
Adi Fonda nagrada za
najlepšo voščilnico
  a natečaju za najlepšo
božično voščilnico, ki
ga je SSO razpisal v so-
delovanju z revijo Pastirček, je
bila nagrajena Ada Fonda, učen-
ka celodnevne osnovne šole
Frana Venturinija v Borštu. Mla-
da avtorica je bila izbrana med
kar 367 sodelujočimi. Njeno
voščilnico je SSO odposlal orga-
N nizacijam in posameznikom povsem svetu. Na prisrčnemsrečanju, ki je potekalo v torek,
14. januarja 2020, je predsednik
SSO Walter Bandelj nagrajenki
izročil bon za nakup knjig v
višini 100 evrov. Srečanja sta se
udeležila tudi ravnateljica Lučka
Križmančič in urednik Pastirčka
g. Marijan Markežič. / Mch
Foto damj@n
Aktualno16. januarja 202012
  revo z odpadajočimi raz-
nobarvnimi listi, veverica
na veji, ježek ob deblu in
gobice med travnatimi bilkami,
ptice, ki se selijo v tople kraje, ter
sonce, ki ga bo kmalu prekril
oblak: tako prikazuje jesenski dan
Carlotta Amendola, četrtošolka OŠ
Josip Jurčič, Devin. Galeb je njeno
risbico objavil na novembrski na-
slovnici. Devinski osnovnošolci so
Galebu poslali še druge risbice, ki
so objavljene v rubriki Naši šolarji
pišejo in rišejo. Učenci iz OŠ Ivan
Grbec – Marica G. Stepančič iz
Škednja pa so narisali risbo z mor-
sko veduto, polno jadrnic, saj so
šli na ogled mednarodne regate
Barcolana v Tržaškem zalivu.
Jesensko vzdušje veje iz pripovedi
Jesenček išče zimo, ki jo je Natalija
Šimunović ob očarljivi ilustraciji
Katerine Kalc pripeljala do konca.
Listki so se na popotovanju prepu-
stili vrtinčenju severnega vetra, ta-
ko da so dospeli do cilja in zaple-
sali s snežinkami in še vedno
plešejo... Vsa jesenska je tudi zgod-
ba male miške, ki si je prijeten do-
mek uredila v buči. A bila je zelo
naivna, ko je vanj sprejela zajčka,
ki je v njeni odsotnosti pripeljal k
buči vso svojo zajčjo “žlahto”; ta
je pogrizla vso mišjo hišico, da je
ostala le prazna njiva... Zgodbo
piše Darinka Kobal, z likovni-
mi podobami pa jo žlahtni
Katerina Kalc. Kako je mali
Emil v zrcalu opazo-
val narobe svet, pri-
poveduje Neli K. Filipić
z ilustratorko Ano
Zavadlav (na sliki) .
Deček Marko nadaljuje prečud-
na večerna potovanja na svoji
postelji, ki je prekrita z ode-
jo, na kateri je narisan čarob-
ni časovni stroj, ki ga vsakič vodi
drugam. Tokrat je pristal na nez-
nani obali l. 1460 in je iz valov s
pomočjo kužka rešil vrstnika
Krištofa Kolumba, odkritelja Ame-
rike (1492). Zgodba v nadaljevan-
jih je nadvse prijeten sprehod po
zgodovini. Rdeči Blisk, muc iz
zgodbe Eveline Umek, je dospel
do živalskega vrta, kjer je srečal
polno domačih živali. Velikega bi-
ka, ki je povabil mucka na ogled
vrta, je izrazito ilustrirala Živa Pa-
hor. Nadaljuje se strašljiva zgodba
D Lisičja luna izpod peresa MašeOgrizek in ob filigranskih ilustra-cijah Tine Dobrajc. Deklica Zoja se
je znašla v čarovničini hiši v
družbi drugih ugrabljenih deklic.
Razkrile so ji, da se bodo spreme-
nile v živali, če jim ne bo uspelo
zbežati. Na ekološke strune je
ubrana pravljica o bobru Bobu, ki
je imel lično hišico ob bistri reki.
Nekega dne se je tok reke spreme-
nil v rjavo smrdljivo brozgo, a bo-
ber je s pomočjo svojih sorodni-
kov zajezil umazanijo, ki je nato
zalila tovarno do strehe, ob njego-
vem domu pa je spet tekla čista vo-
da. Dogodivščino je v barvah zem-
lje upodobil Štefan Turk, ki je ilu-
stracijo prispeval tudi za rubriko
Slikovite besedne zveze. Piše jo
Klarisa M. Jovanović. Tokrat je v
ospredju voda. Ko nam je lepo, se
hvalimo, da se počutimo kot riba
v vodi; nekateri živijo v razkošju,
drugi pa ob kruhu in vodi. Da tiha
voda bregove dere, je vsem znano,
pa tudi to, da večkrat vsi radi na-
peljemo vodo na svoj mlin. Rubri-
ka je čudovit pripomoček za spoz-
navanje bogastva slovenskega je-
zika in tudi zato, da bi ta “rekla”
ostala živa v naših pogovorih. Ka-
ko je bil v pradavnih
časih hrast eno izmed v
Evropi najbolj razširje-
nih dreves (l. 1974 so v
Armeniji posekali hrast,
ki je bil baje star 1520
let, obseg njegovega de-
bla je bil širok 10 me-
trov!) in kako so ga stara ljudstva
povezovala s svojimi božanstvi
(stari Slovani so ga imeli za drevo
življenja in središče vesolja), opi-
suje Jure Jakob pod naslovom Dre-
vesa z druge strani. Natančne ilu-
stracije hrastovih listov je izdelala
Anja Jerčič Jakob. Marjeta Zorec
razkriva Galebovim bralcem osu-
pljive lastnosti živali. Tokrat orisu-
je bodičastega voleka ali škrlatni-
ka, ki spada v skupino polžev
enosrčnikov in ozkojezičnikov. V
plaščni votlini ima posebno žlezo,
ki izloča brezbarvno ali rumenka-
sto tekočino; ta se na soncu spre-
meni v zeleno in končno škrlatno
barvo, ki so jo kot barvilo upora-
bljali že stari Feničani. Kot vselej
zelo natančno je to morsko čudo
ilustrirala Katerina Kalc. Tekačica
– ptica in atletinja - kraljuje med
Soimenjaki, ki jih v obliki “kviza”
s tremi možnimi odgovori piše Da-
rinka Kobal ob ilustraciji Ivane So-
ban. V rubriki Po slovensko Matej-
ka Grgič z ilustratorko Chiaro Se-
pin uči šolarje, kako se pravilno
izražati v zvezi s prevoznimi sred-
stvi. V središču pozornosti so be-
sede, ki jih uporabljamo v zvezi z
avtobusom (vozovnica, vozni
red...)
Hudomušni verzi, v katerih so pro-
tagonisti dolgčas, mala
deklica s košatimi
črnimi lasmi, ki ne
prenašajo česalnika,
pes in krt, žolna in
zaspana sova, so izšli iz
domišljijsko bogatih za-
misli Barbare Gregorič
Gorenc (Dolgačas
rišem, ilust. Dunja Jogan),
Majde Artač Sturman (Ma-
la črnolaska Pika, ilust. Živa
Pahor), Tine Arnuš Pupis (Žolna
na obisku, ilust. Aljin Visintin)
Žige Kosca (Hrt in krt, ilust. Mojca
Fo).
V novembrski številki Galeba so še
rubrika Mikro in makro, v kateri
umetnica Jasna Merku' predstavlja
srčasto obliko, ki jo najdemo tudi
v naravi (cvetni list, kamen...),
strip Medved in miška, ki se igrata
med dvema ognjema, Majde Ko-
ren in Bojana Jurca, pa še Vaja za
koncentracijo in sprostitev Ester
Derganc in Chiare Sepin.
IK
Stranka Slovenska skupnost, zbirna stranka
Slovencev v Italiji, se veseli imenovanja koroške
rojakinje Angelike Mlinar za novo ministrico vlade
Republike Slovenije. Deželni svetnik in politični
tajnik SSk Igor Gabrovec je nekdanji evropski
poslanki in ministrici
Mlinarjevi, s katero se tudi
osebno poznata, poslal
naslednji dopis:
“Draga Angelika, spoštovana
gospa ministrica, vesel sem,
da Ti lahko v osebnem imenu
in imenu stranke Slovenska
skupnost iskreno čestitam ob
imenovanju za novo članico
slovenske vlade. Ponosni
smo, da je bilo tako visoko
mesto zaupano nadvse
sposobni in izkušeni ženski in
hkrati zamejki, saj boš kot taka še posebej
občutljivo razumela pomen in vlogo slovenskih
skupnosti in Slovencev, ki - z državljanstvom ali
brez njega - živimo zunaj meja matične domovine.
Kot taki smo dragocena priložnost tudi za
slovensko državo, pa naj se tega zaveda ali ne”.
Svet slovenskih organizacij v imenu predsednika
Walterja Bandlja čestita koroški rojakinji Angeliki
Mlinar ob izvolitvi na mesto ministrice za razvoj
in evropsko kohezijsko politiko Republike
Slovenije. Ob prevzemu tega pomembnega
razvojnega resorja ji krovna organizacija
Slovencev v Italiji želi, da bi to novo zadolžitev
izvajala čim bolj uspešno in za nadaljnji razvoj
slovenske družbe ter uveljavitev slovenske države
v evropskem in širšem mednarodnem kontekstu.
Svet slovenskih organizacij z
zadovoljstvom ugotavlja, da je
bila izbrana oseba, ki ima
dolgoletne podjetniške, politične
in upravne izkušnje. To potrjujejo
tudi njeno aktivno delovanje v
sklopu Narodnega sveta koroških
Slovencev, njena izvolitev v
avstrijski in evropski parlament
ter dejstvo, da je na letošnjem
kongresu evropske manjšinske
zveze FUEN bila izvoljena za
podpredsednico.
Izvolitev Angelike Mlinar za
ministrico vlade Republike Slovenije je dokaz, da
tudi Slovenci izven meja naše matične države
lahko pripomoremo k dobrobiti vseh Slovencev
in Slovenk. Republiki Sloveniji smo hvaležni za
vso pomoč in pozornost, ki nam jo izkazuje, zato
je naša dolžnost, da smo pripravljeni sprejeti take
izzive, kakršne je sprejela Angelika Mlinar s
kandidaturo na ministrski položaj.
Svet slovenskih organizacij si tudi nadeja, da bo
z novo ministrico lahko uspešno sodeloval na
področjih, za katere je zadolžen resor, ki ji je bil
poverjen.
Čestike SSk in SSO novi ministrici Angeliki Mlinar
  Nebeški dobrotnik je obdaril otroke
Presenečenje na osnovni
šoli Alojza Gradnika
ŠTEVERJAN 
  četrtek, 6. decembra, so
učenci na osnovni šoli
Alojza Gradnika doživeli
veliko presenečenje. Otroke je
obiskal predragi sv. Miklavž. Na
mizici je za vsak razred pustil velik
zalogaj knjig. Seveda niso man-
jkali čokoladni miklavžki. Otroci
so se razveselili darov in hlastno
listali po novih knjigah, saj so vsi
res pridni bralci. Redno obiskuje-
jo tudi občinsko knjižnico in ve-
liko prebirajo za bralno značko. V
predbožičnem času je bilo na šoli
zelo pestro in delovno. S pomočjo
učiteljic in staršev so učenci izde-
lali voščilnice in različne božične
okraske iz blaga, naravnih in od-
padnih materialov: storži so se
spremenili v palčke in božična
drevesca, tulci v božične zvezde,
blago v jelke, srčka, jelenčke...
Otroci so strigli, šivali, vezali, le-
V
pili in barvali. Izdelke so starši raz-
dali med raznimi božičnimi pri-
reditvami v vasi in vse toplo po-
vabili na ogled njihovih izdelkov.
  veti muslimanski spisi in na-
silje nad neverniki
V velikih polemikah, ki zad-
nja desetletja spremljajo nasilna
oziroma teroristična dejanja islam-
skih skrajnežev ali džihadistov (Ala-
hovih vojščakov), so tudi pogosti
očitki, da tudi sam Koran in drugi
sveti spisi z nekaterimi določbami
spodbujajo nasilje. Zato bomo v
nadaljevanju prikazali nekaj
odlomkov, ki te očitke opravičuje-
jo. Dr. Drago K. Ocvirk, religiolog
in publicist, je pri predstavitvi knji-
ge ameriškega pisatelja pakistan-
skega rodu Nabeela Qureshija Ra-
zumeti islam in džihad med dru-
gim opozoril (Demokracija, 9. 2.
2017) na naslednje sporne odlom-
ke Korana, ki jim lahko pripisuje-
mo spodbujanje nasilja:
Stihi 9,38-39: “O, vi, ki verujete, za-
kaj se tako težko odtrgate od tal, ko
vam je rečeno. Pojdite v boj na Al-
lahovi poti …” Stih 9,41: “Pojdite
naprej v boj, če ste slabo ali težko
opremljeni, in borite se s svojim
imetjem in življenjem na Allahovi
poti…” Stih 9,111: “Allah je od ver-
nikov odkupil njihove duše in
imetje v zameno za raj. Oni se bo-
rijo na Allahovi poti, ubijajo in so
sami ubiti …” Ob takih spodbu-
dah, pravi Ocvirk, ni presenetljivo,
da so prvi muslimanski bojevniki
govorili, da si bolj želijo smrti kakor
pa njihovi sovražniki življenja. Na-
vedena deveta sura (9,41) je musli-
mane poganjala v vojskovanje brez
jasnega izida in podžigala željo, da
se bojujejo do smrti. V takšnem
stanju duha so muslimani v nekaj
stoletjih po Mohamedovi smrti
osvojili tretjino tedaj znanega sve-
ta: Bližnji vzhod, dele Srednje Azije,
Sredozemlje, južno Evropo, prede-
le Afrike idr. Ocvirk navaja tudi
mnenje pisatelja Salmana Qureshi-
ja, da islam kot religija spodbuja
nasilje, tudi s konkretnimi naved-
bami v hadisih, to je zbirki spisov,
ki so posvečeni Mohamedovemu
učenju o džihadu. V enem od njih
naj bi Mohamed dejal (Sahih al-
Bukhari, 1.2.25): “Ukazano mi je
bilo, naj se vojskujem proti ljudem,
dokler ne bodo pričevali, da ni
nihče upravičen do čaščenja razen
Allaha …” Ali pa:  (Sahim Muslim,
1767a): “Z Arabskega polotoka
bom izgnal vse jude in kristjane in
S nihče razen muslimanov ne boostal …”Tudi italijanska novinarka in pisa-
teljica Oriana Fallaci opozarja v
svoji knjigi Moč razuma na neka-
tere zelo sporne odlomke v Kora-
nu, kot npr.: “Ne bodite slabotni
do sovražnikov. Ne vabite jih k mi-
ru. Posebno takrat, ko ste močnejši.
Ubijte nevernike, kjerkoli so, oble-
gajte jih, bojujte se z njimi z vsako-
vrstnimi pastmi … In: “Povračilo
tistim, ki kvarijo zemljo in naspro-
tujejo Allahu in njegovemu prero-
ku, bo, da bodo pobiti ali križani
ali jim bodo porezali roke in noge,
skratka, v sramotenju bodo pregna-
ni s tega sveta”. Ob navedenih
odlomkih iz Korana in drugih sve-
tih spisov je težko ugovarjati očit-
kom, da je nasilje sestavni del sa-
mih svetih knjig muslimanov.
Uroš Palhartinger pa je na spletu
citiral (osebni arhiv, elektronska
pošta z dne 9. 11. 2015): “Po Kora-
nu se svet deli na Svet islama (Dar
ul-Islam) in Svet vojne (Dar al-
Harb). Svet Islama je tam, kjer je
kadarkoli v zgodovini bilo vzposta-
vljeno šeriatsko pravo. Muslimani
morajo Svet Islama braniti ali pa ga
ponovno osvojiti, hkrati pa osvajati
nova ozemlja, vse dokler ne zavla-
dajo nad celotnim planetom …”
Sveti muslimanski spisi in nasilje
nad ženskami
Velike polemike zbujajo tudi do-
ločbe v Koranu, ki urejajo položaj
ženske v družbi. Oriana Fallaci je
npr. v svoji že navedeni knjigi z vso
ostrino opozorila, “da po preroko-
vem mnenju ni mo-
goče, da bi se ženska
ne strinjala, če jo so-
rodniki prodajo ženi-
nu. Mož ima tudi pra-
vico, da jo kadarkoli
odslovi … Islamsko
izročilo, ki pomeni
popolno podrejenost ženske, je to-
rej pravo suženjstvo, saj jo mož lah-
ko tudi tepe, biča, mlati s palico”.
Žena ne sme odhajati iz hiše, če
mož tega noče. Ne sme sprejemati
obiskov sorodnikov in prijateljev,
če mož tako odloči. Tudi Sabatina
James, Avstrijka palestinskega ro-
du, spreobrnjenka iz islama v
krščanstvo, zaradi česar je njena
družina izrekla nad njo fatvo, to je
obsodbo na smrt, in je zaradi tega
v obdobju 1990-2005 dolgo časa
živela pod varstvom avstrijske po-
licije, je v svoji knjigi Obsodba brez
zločina pokazala s prstom na spo-
ren odlomek v Koranu (Sura al Ni-
sa 4,34), ki govori, “da je moški nad
žensko, ker ga je Allah ustvaril
močnejšega, in jo vzdržuje. Če su-
miš, da ti je žena nezvesta, ali če ti
ugovarja, jo najprej posvari, nato
jo loči od svoje postelje, na koncu
pa pretepi”. Da navedbe niso pre-
tirane, nam je pokazala tudi doku-
mentarna oddaja na TV SLO o po-
ložaju muslimanske ženske na
Danskem v začetku januarja 2018.
Bilo je grozljivo poslušati, kaj so
imami govorili nesrečni ženski (Fa-
timi), ko jih je spraševala za nasvet,
kaj naj naredi v položaju, ko ne
zmore več imeti spolnih odnosov
z nasilnim možem. Podrejati se in
pika! Ni drugega izhoda, ker jo lah-
ko sicer zadene še kaj hujšega. Pravi
suženjski odnos brez trohice člo-
veškega dostojanstva. Tako namreč
veleva šeriatsko pravo. In to se da-
nes dogaja tudi že v srcu Evrope.
Publicistka Suzi Pertot pa je takole
slikovito in žalostno opisala (Novi
glas, 20. 18. 2018) svoje videnje
muslimanske žene: “Te, z rutami,
številnimi bluzami in dolgimi
hlačami pod ohlapnimi oblekami
z dolgimi rokavi potiskajo po ulici
svoje vozičke, medtem ko se jih
gruča otrok drži za krilo. A nič ne
kaže, da bi bile vesele poletja in
otroškega vrišča. Sklonjene pod
težo zimskih oblek nemo raz-
mišljajo o neizživetih sanjah.
Sploh imam občutek, da v njiho-
vih rejenih, počasnih, zibajočih se
in utrujenih telesih ni nobenega
veselja in nobene energije več. Še
manj, kot bi ženske ne imele pra-
vice do sanj, načrtov in življenjske-
ga veselja”.
Milan Gregorič
“Ubijte nevernike, kjerkoli so”
Koran ter drugi muslimanski
sveti spisi in nasilje
Tretja številka mladinske revije Galeb v š. l. 2019/2020  
Jesen je nasula listje, a tudi
veliko pesmic in zgodb
Slovenija 16. januarja 2020 13
Še vedno ni rehabilitacije v povojnem obdobju krivično obsojenih duhovnikov 
Med političnimi strankami
brez dialoga!
  slovenski državi in politiki se
ohranja stanje, kakršno ne bi
smelo biti v obdobju in raz-
merah parlamentarne demokracije.
Obstaja in z različno intenzivnostjo
deluje veliko političnih strank, par-
lamentarnih in zunaj parlamentar-
nih, kot dokaz in zrcalo demokracije,
vendar poskušajo uspevati in se uvel-
javljati vsaka zase, kot da se nahajajo
v lastnem izoliranem prostoru. Zato
med strankami ni dialoga, torej
srečanj in pogovorov, kar bi bilo nuj-
no in koristno za državo in blaginjo
prebivalstva.
Na nujnost in pomen sporazume-
vanja, sodelovanja in dialoga kažejo
spoznanja in izkušnje v drugih
državah parlamentarne demokracije,
na primer zelo očitno v članicah EU.
Še bolj pa dialog v politiki terjajo raz-
mere v Sloveniji, ki so na večini po-
dročij kritične, kar potrjujejo v svojih
izjavah tudi politiki in druge javne
osebnosti in o čemer občasno ko-
mentirajo tudi mediji. Peter Jambrek,
ki sodi med ustanovitelje slovenske
države, je ob nedavnem prejemu
odlikovanja predsednika države Bo-
ruta Pahorja, dejal: “V letih
zgoščenega zgodovinskega časa slo-
venske pomladi je bilo potrjeno in
utrjeno neposredno, pa tudi s plebi-
scitom, novo ustavo, vojaškimi uspe-
hi in mednarodnim priznanjem so-
glasje vseh plasti ljudstva o temeljih
slovenske republike. Posodo suvere-
ne Slovenije so Slovenci in vsi drugi
državljani pred 30 leti napolnili z
energijo in optimizmom. Zaskrbljen
ugotavljam, da je dandanes oboje
splahnelo”. Državni poglavar Borut
Pahor pa je v nejevolji zaradi opustit-
ve izvajanja nujno potrebnih reform
v Sloveniji vlado pozval, naj reforme
vendar začne uresničevati, “sam pa
ji bom pri tem rad pomagal”.
Kar zadeva sodelovanje v državi, torej
tudi dialog v politiki, je Jože Tanko,
podpredsednik državnega zbora, v
nekem govoru v parlamentu bil kri-
tičen “do izključevalnih potez vlada-
joče tranzicijske levice”. V časniku
Delo je Janez Tomažič zapisal, “da se
politične stranke ukvarjajo same s se-
boj, vendar se je začelo leto streznit-
ve. Sicer pa je sedanja šibka in brez-
krvna vlada največja nevarnost za
razvoj in blaginjo Slovenije”. Nemara
je preveč kruta napoved publicistke
Maje Sunčič, objavljene v tedenskem
magazinu Reporter, “da prihodnost
Slovenije pripada kriminalcem”. Na
dialog med strankami oziroma v po-
litiki se nanaša mnenje religiologa
Draga Karla Ocvirka, napisano v Re-
porterju, “da bo le sloga lahko rešila
naš skupni dom, vendar moramo
drug drugemu pustiti dihati, misliti
in delati ter si izbrati takšno oblast,
ki bo to vedela in spoštovala”.
V politiki je seveda vse mogoče, kar
je bilo že zdavnaj ugotovljeno, zato
tudi predsednik Slovenije Borut Pa-
hor trdno upa, da se bo letos lahko
sestal s predsednikom ZDA Donal-
dom Trumpom. Časnikar, nekdanji
poslanec in neuradni glasnik SDS,
največje slovenske politične stranke,
Miro Petek, pa takole razmišlja: “Ko-
nec je zapečkarstva, ne smemo več
pustiti, da nas zaničujejo, zasmehu-
jejo, ponižujejo, siromašijo, strašijo,
po krivem sodijo in zapirajo, da nam
kradejo in lažejo. Stopiti je treba iz
cone udobja, pokazati bo treba vsaj
malo volje in poguma. Začeti je treba
takoj, leto 2020 bo hitro naokrog”.
Petkovo razmišljanje je najbrž le mo-
bilizacijske narave, ki učinkuje kot
grožnja, ki pa je zdaj v Sloveniji za-
gotovo neuresničljiva. Bolj stvarno
in aktualno se kaže mnenje kato-
liškega nadškofa v Beogradu, našega
rojaka Stanislava Hočevarja. Pred
kratkim je v nekem intervjuju dejal:
“Treba je vedeti, da za nekatere stvari
ni treba veliko časa, da se uresničijo,
za druge pa je potrebno daljše ob-
dobje. Morda je pet mesecev treba
trdo delati, da bi lahko zamenjali vla-
do, če bomo pet let trdo delali, bomo
spremenili gospodarstvo v naši
državi, če pa hočemo spremeniti mi-
selnost ljudi, pa bo treba delati naj-
manj 50 let”.
V t. i. navadni oziroma običajni jav-
nosti in tudi v delu politike je bilo
do zdaj malo znano ali pa sploh nez-
nano dejstvo, da je bilo v obdobju
prejšnjega režima v Sloveniji kri-
vično obsojenih kar 840 duhovni-
kov. Nikoli jim ni bilo uradno priz-
nano, da se jim je zgodila krivica,
prav tako niso doživeli sodne reha-
bilitacije, ki bi obsojenim pomenila
vrnitev dobrega imena in ugleda.
Zdaj so se vendarle začela prizade-
vanja v tej smeri. Glavna pobudnika
za rehabilitacijo po krivici obsojenih
duhovnikov sta profesorja Janez Je-
rovšek in Janez Juhant, ki sta k sode-
lovanju povabila tudi ljubljanskega
nadškofa metropolita, Stanislava Zo-
reta. Ta cerkveni dostojanstvenik je
že pozval k podpisovanju spletne pe-
ticije v podporo obsojenim duhov-
nikom. Odločitev pa je seveda v pri-
stojnosti sodstva, natančneje gene-
ralnega državnega tožilca Draga Ške-
ta. Pobudniki peticije za rehabilitaci-
jo po krivici obsojenih duhovnikov
pričakujejo, da bo odločil v duhu
pravičnosti in pomagal do pravice.
V Sloveniji pa ljudje v tem času pod-
pisujejo tudi peticijo Stranke sloven-
skega naroda z naslovom Za spošto-
vanje ljudi, ki praznujejo Božič. V
njej od vlade zahtevajo, da odstavi
Jerneja Štromajerja s funkcije držav-
nega sekretarja v ministrstvu za izo-
braževanje, znanost in šport. Kot
znano, je on v svojem nepojmljivo
žaljivem in nesramnem božičnem
“voščilu” kristjane označil za umaza-
ne živali. Če vlada Štromajerja ne bo
odstavila, bo Stranka slovenskega na-
roda organizirala proteste po vsej Slo-
veniji. Prvi tak protest je bil napove-
dan za 15. januar v Ljubljani.
Posredujem še dve novici, ki vzbujata
zanimanje in različne ocene v javno-
sti in tudi v politiki. Vrhovno sodišče
je razveljavilo sodbo iz leta 1946, v
kateri so domobranskemu generalu
in medvojnemu predsedniku pokra-
jinske uprave v Ljubljani, Leonu Rup-
niku, očitali izdajo in sodelovanje z
okupatorjem. Vojaško sodišče ga je
obsodilo na smrt. Domnevno je bil
ustreljen septembra leta 1946 pod
Golovcem (hribom) v Ljubljani. Raz-
veljavitev sodbe so zahtevali Rupni-
kovi potomci v Argentini, ki zatrju-
jejo, da sodba zaradi pravnih in vse-
binskih pomanjkljivosti ne more biti
veljavna. Vrhovno sodišče je primer
generala Leona Rupnika vrnilo v no-
vo obravnavo na okrožnem sodišču
v Ljubljani.
V Industriji salonit v Anhovem so v
svojem glasilu Naš list sporočili, da
je cement iz njihove proizvodnje
med najboljšimi v Evropi pri izpol-
njevanju strogih okoljskih zahtev. Za-
to zahtevajo, da tudi njihovi kritiki
upoštevajo to dejstvo, ki ga lahko tu-
di preverijo na licu mesta. Nadalje
slovenski javnosti sporočajo, “da je
zrak na območju Anhovega in Kana-
la ob Soči, po sestavi, primerljiv z zra-
kom v Bohinju in Bovcu”.
Marijan Drobež
V
Prvi dan se je predstavil avtor in filozof Evgen Bavčar
Tradicionalni novoletni knjižni sejem v Novi Gorici
  predprazničnem času se
je v Novi Gorici ponov-
no mudil Novoletni
knjižnji sejem Knjige pod jelka-
mi. Potekal je med 17. in 20. de-
cembrom. Poleg bogate izbire
knjig so organizatorji, Občina
Nova Gorica in Društvo huma-
nistov Goriške, pripravili tudi
zanimiv spremljevalni pro-
gram s pogovori, delavnicami,
glasbenimi in filmskimi večeri.
Društvo humanistov Goriške že
deset let sistematično deluje na
področju založništva in organi-
zacije kulturnih ter literarnih
dogodkov in je edino takšne
vrste na Goriškem. Med gosti
so bili poleg Evgena Bavčarja še
Anja Medved in Nadja Ve-
lušček, italijanski režiser Luca
Chinaglia in Gregor Božič s svo-
jim filmom o meji. Evgen
Bavčar je bil na vrsti prvi dan.
Bavčarja je predstavil prevajalec
in nekdanji sošolec Zdravko
V Duša. Povedal je, da je EvgenBavčar, rojen v Lokavcu pri Aj-dovščini, umetnik, filozof, ten-
kočuten fotograf. V Novi Gorici
je obiskoval gimnazijo, nato je
na njej poučeval, preden je
odšel na študij filozofije in este-
tike v Pariz. Deloval je v tam-
kajšnjem raziskovalnem sre-
dišču in se uveljavil kot pisec na
področju estetike, literarnozgo-
dovinskih ved in leposlovja. Po
izgubi vida v enajstem letu sta-
rosti je ustvaril specifičen pri-
stop k premisleku o podobi in
ga prenesel v obsežen fotograf-
ski opus. Živi med Ajdovščino
in Francijo, postal je vitez fran-
coske republike in častni občan
mesta Ajdovščina. Rad se ukvar-
ja s fotografijo in tudi veliko
razstavlja. S fotografijo izraža
notranje podobe, zato so njego-
ve fotografije nekaj posebnega.
Sam o sebi pravi, da je neke
vrste mistik besede. Povedal je,
da je beseda slepa, nevidna v
svetu, gradi pa velike reči. V Pa-
rizu je postal prijatelj velikih pi-
sateljev in filozofov, kot sta No-
belov nagrajenec Peter Handke
in filozof Jacques Derrida, ki sta
velikana besede. Rad bi hotel,
da bi vsi slepi imeli dostop ne
samo do besede, ampak tudi do
slike, podobe. Tudi slepi lahko
začutijo in “vidijo” podobe.
Pravzaprav vsak človek je v mi-
stični dimenziji slep, ker ne do-
jame celotne realnosti, celotne
resnice. Ko je prvič prišel v Pa-
riz, je spoznal, da Francozi
sploh niso vedeli za Slovenijo;
moral jim je stalno razlagati o
slovenski kulturi. Tudi Peter
Handke je veliko napravil v tem
smislu in govoril Francozom o
slovenski tradiciji na Koroškem
in o Sloveniji, tako da bi mu
slovenski mediji, politiki in
predsednik morali čestitati, ne
pa pustiti, da se je začelo ne-
sramno ožigosanje in zasramo-
vanje ob njegovi podelitvi No-
belove nagrade. Tu igra tudi
vlogo slovenski način iskanja
grešnega kozla v vsem. Sloven-
ci se premalo ukvarjamo s svojo
identiteto in ne dojemamo ve-
ličine in pomena, da lahko
imamo lastno državo.
KN
Vipava / Glasbeno voščilo Pihalnega orkestra Vrhpolje 
Čudovit koncert je vodil v
razkošje nekdanjega Dunaja
  elo prostorna dvorana oz. športna hala
Škofijske gimnazije v Vipavi je bila v so-
boto, 21. decembra 2019, prizorišče kra-
snega koncerta z več kot upravičenim naslo-
vom Dunaj v Vipavi. Tradicionalnega
božično-novoletnega koncerta Pihalnega or-
kestra Vrhpolje se je udeležilo nad tisoč po-
slušalcev, ki so z navdušenjem spremljali izva-
janje domačega glasbenega sestava pod moj-
strskim vodstvom dirigenta Matjaža Medena.
Orkester šteje 50 članov, njihova povprečna
starost je 20 let! V njem sodelujejo tudi osnov-
nošolski otroci. Devet mladih članov, ki so na
koncertu, na katerem je bil prisoten tudi vi-
pavski župan Goran Kodelja, doživeli debi, so
prejeli priznanje in cvet.
Koncert je bil zasnovan tako, da so glasbeniki
povabili poslušalce, naj jih pospremijo na du-
najski cesarski dvor v njegove zlate čase, ko je
glasba različnih mojstrov odmevala v raz-
košnih sobanah. Za uvod so smelo zaigrali Jazz
Suite No. 2 ruskega skladatelja, pedagoga in
dirigenta J. D. Shostakovicha (1902-1975),
enega največjih simfonikov 20. stoletja. Nato
so poslušalcem postregli s priljubljenima gla-
sbenima biseroma J. Straussa ml.  (1825-1899)
Annen Polka (arr. M. Mangani) in Unter Don-
ner und Blitz, tako da se jim je res zdelo, da so
na novoletnem dunajskem koncertu. S sklad-
bami samo za orkester so se prepletale tudi šti-
ri, v katerih je bila protagonistka sopranistka
Beti Bratina, ki je pevsko pot začela l. 2015 in
se še izpopolnjuje na raznih mojstrskih tečajih
doma in v tujini ter se udeležuje pevskih tek-
movanj. l. 2019 je na slovenskem državnem
tekmovanju TEMSIG 2019 v najvišji kategoriji
dosegla 1. mesto in zlato plaketo. Kot violini-
stka je članica godalnega kvarteta Accademia
ter Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. S
svojim kristalno čistim, močnim, lepo izobli-
kovanim sopranom je očarala poslušalce s
čustveno izvedbo arij, Vilja Lied F. Leharja
(1870-1948), Mein
Herr Marquis J.
Straussa (arr. D. Pre-
zelj), pri kateri je
prišla še posebno do
izraza njena prikup-
na interpretacijska izraznost v šegavo koket-
nem tonu, pa še Meine Lippen, sie küssen so
heiss F. Leharja.
Publika je z navdušenimi, bučnimi aplavzi na-
gradila izvajalce in pod vodstvom dir. Medena
tudi v pravilnem ritmu s ploskanjem sprem-
ljala zadnji dodatek: Radetzky - Marsch op. 228
J. Straussa (1804-1849), ki je bil res poslastica
na odličnem glasbenem večeru, kot se to do-
gaja na novoletnem koncertu orkestra Wiener
Philharmoniker.
Pihalni orkester Vrhpolje je s tem domačim
nastopom ponovno potrdil svojo kakovostno
rast, ki ga je privedla do prve težavnostne stop-
nje slovenskega godbeništva, kar je za tako
mlad sestav izjemen uspeh, kot piše v pro-
gramski zgibanki božično-novoletnega kon-
certa. Naj na kratko obnovimo njegovo zgo-
dovinsko pot. KD Pihal-
na godba Vrhpolje, Vi-
pava in Pihalni orkester
Vrhpolje sta bila ustano-
vljena l. 2002. Orkester
se je skozi leta zmeraj
bolj razvijal in s svojimi
nastopi na različnih
praznovanjih in šagrah
pestril kulturno življenje
na Vipavskem. Njegova
kakovostna rast se je gib-
ko pospešila, odkar je di-
rigentsko paličico l.
2013 prevzel vrhunski
glasbenik Matjaž Meden. Pod njegovim vod-
stvom se je orkester udeležil raznih tekmovanj
in z njih odšel z nagradami in priznanji. Maja
l. 2019 je npr. na 39. tekmovanju ZSG v
Krškem na drugi težavnostni stopnji prejel zla-
to priznanje s posebno pohvalo in osvojil prvo
mesto, Matjaž Meden pa je bil spet nagrajen
kot najboljši dirigent tekmovanja, kot že l.
2016 na 36. tekmovanju ZSG v Bukovici.
V KD godba Vrhpolje, Vipava – Pihalni orke-
ster Vrhpolje deluje tudi godbeniška šola tol-
kal, pihal in trobil; na njej poučujejo akadem-
sko izobraženi učitelji. V letošnjem šolskem
letu jo obiskuje 16 zelo obetavnih otrok. Iz
prvih generacij te šole je v orkestru že 15 otrok.
V letošnji sezoni ima orkester v načrtu ambi-
ciozen podvig, gostovanje v Švici.
Pihalnemu orkestru in njegovim mladim čla-
nom lahko le zaželimo še veliko nadaljnjih
uspehov in zadoščenj na začrtani glasbeni po-
ti, ki kar kipi proti “vršacem Parnasa”. Lepo bi
bilo, če bi kdaj prišel v goste tudi k nam v Go-
rico.
IK
Z
GORIŠKA MOHORJEVA 
DRUŽBA V SODELOVANJU Z 
ŽUPNIJO DEKANI
vabi v nedeljo, 19. januarja 2020, 
na predstavitev knjige 
Štefana Ceka
Predstavitev bo potekala v 
župnijski cerkvi v Dekanih 
ob 11. uri, po nedeljski sv. maši. 
O liku duhovnika Štefana Ceka in 
o knjigi sami bo ob predstavniku 
založbe govoril prof. Tomaž Simčič, 
ki je knjigo tudi uredil.
ŠTEFAN CEK
SPOMINI NA ISTRO
SPOMINI NA ISTRO
Galileo, med znanostjo in umetnostjo
V Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica bo v petek, 17.
januarja 2020, ob 18. uri na malem odru premiero doživela
predstava Galileo, med znanostjo in umetnostjo. Uprizoritev skuša
čim boljše osvetliti lik tega velikega astronoma, fizika, inženirja,
filozofa in matematika, “očeta znanosti in znanstvenih metod”.
To je avtorska predstava, ki prikazuje osebnost, življenjska
dejstva, znanstvena odkritja in zgodovinsko obdobje, v katerem
je živel Galileo, “mojster nepopustljivosti v na videz izgubljenem
boju”. Predstava je namenjena mladim od petnajstega leta dalje,
pa tudi odraslim. “Lovi ravnotežje med znanostjo in umetnostjo,
dramo in lutkarstvom, gledališčem in konferenco”. Predstavo
režira Zoran Petrovič, prvič gost v SNG Nova Gorica. Režijo je
študiral v Pragi na oddelku za alternativno in lutkarsko gledališče
DAMU. V predstavi igrajo Tilen Kožamelj k. g., Medea Novak in
Maja Poljanec Nemec.
Nova premiera v SNG Nova Gorica
Aktualno16. januarja 202014
Skupina Pink Passion v Kulturnem domu v Gorici
Nostalgična večera ob
uspešnicah Pink Floydov
   aša dolžnost je,
da spodbujamo
mlade ustvarjal-
ce, pevce in avtorje. S tem na-
menom smo letos v okviru
glasbenega festivala ‘Across
the border – Odkrivajmo ta-
lente' povabili na oder mlado
goriško kantavtorko
Giulio Provvidenti”.
S temi besedami je
predsednik Kultur-
nega doma Igor Ko-
mel uvedel koncert
skupine Pink Pas-
sion na odru goriške
kulturne ustanove v
četrtek, 9. januarja.
Mlada pop pevka
Giulia Provvidenti je
navzočim zapela
dve pesmi. Svoje vo-
kalne sposobnosti je
odlično izkori-
stila še posebno
v skladbi Fer-
mare il mondo,
katere glasbeni
video si lahko
ogledamo na
portalu YouTu-
be. Ponosno je
poudarila, da so
video v celoti
snemali v Gori-
ci, njenem me-
stu. Giuliin
močni glas je primerno uve-
del nastop goriške glasbene
zasedbe Pink Passion, ki je pri-
sotne popeljala v drugo polo-
vico prejšnjega stoletja, v čas
slavne angleške skupine Pink
Floyd, začetnice psihedelične-
ga rocka, v čas Rogerja Water-
sa, Davida Gilmourja, Ricka
Wrighta, Nicka Masona in le-
gendarnega Syda Barretta.
Uveljavljeni glasbeniki, ki se-
stavljajo skupino Pink Pas-
sion, so posegli v repertoar
angleške zasedbe in že trinaj-
stič na odru Kuturnega doma
zaigrali hite, s katerimi so
Pink Floyd pogumno, izvirno
in mojstrsko prevzeli krmilo
rock glasbe in dobesedno za-
“N pustili do takrat ustaljene gla-sbene tire.Prva je bila na vrsti Breathe s
plošče The Dark Side of the
Moon (1973) , počasna sklad-
ba, ki pa je s svojimi harmo-
nijami primerno ogrela
občinstvo in ga pripravila na
Time z znanim
uvodom tikta-
kanja ure, ki ga
nenadoma pre-
kine močan
zvok budilke.
Sledila sta drugi
in tretji del Wa-
tersove pesmi
Another Brick
in the Wall s
plošče The Wall (1979) . Izur-
jeni člani goriške glasbene
skupine Flavio Drigo (bobni),
Alessandro Spanghero (kitara
in glas), Riccardo Esercitato
(bas in glas), Pietro Birsa (ki-
tara in glas), Diego Bon (kla-
viature) in Luca Capizzi (sak-
sofon) so se v svojem nastopu
odlično izkazali. Ubrano so
zaigrali in se suvereno poklo-
nili angleški glasbeni skupini
in njenim hitom, ki so pro-
dukt zlitja raznolikih glasbe-
nih vplivov. S popolnim
spoštovanjem značilnosti ori-
ginalnih skladb, ki zajemajo
glasbene prvine elektronske
glasbe ter rocka, so jih z vir-
tuoznim igranjem lepo inter-
pretirali. Kitarista sta z ener-
gičnim pritiskanjem na strune
svojih kitar Fender Stratoca-
ster dobro zaigrala. Čeprav z
nekoliko preveč surovim,
mrzlim zvokom sta primerno
izvedla solo dele in dobro, sin-
hronizirano zaigrala v skladbi
Comforta-
bly Numb.
Občinstvo je
še posebno
uživalo ob
poslušanju
Luce Capiz-
zija, ki je ze-
lo dobro ob-
vladal
odrski pro-
stor in znal s
svojim sak-
sofonom
ustvariti
čisto poseb-
no vzdušje.
Spremljeval-
ni vokalistki Giulia Provvi-
denti in Diletta Pettorossi sta
ubrano zapeli in pomagali
pevcu Riccardu Esercitatu
med celotnim, skoraj dvour-
nim koncertom, njuna glaso-
va pa sta popolnoma utihnila
na začetku Shine On You Cra-
zy Diamond, ko sta sceno pre-
pustila elektronskim zvokom
kitar in ritmičnemu odgovar-
janju bobnov in bas kitare.
Koncertu je v petek, 10. ja-
nuarja, sledil drugi nastop gla-
sbenikov skupine Pink Pas-
sion, med katerim so goriške-
mu občinstvu predstavili no-
vejše hite Pink Floydov. Oba
nastopa sta priredila kulturna
zadruga Maja in Kulturni dom
Gorica. Navzoči glasbeni sla-
dokusci so se goriški skupini
zahvalili z dolgim aplavzom
in popolnoma zadovoljni za-
pustili dvorano. Pink Passion
so se izkazali, ostali so zvesti
komunikativni in ekspresivni
moči skladb angleških zvezd,
čeprav naloga sploh ni bila
lahka.
Kat
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednica Franka Žgavec
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail zadruga.gm@gmail.com
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 61 H 0892812400013000730643, SWIFT ali BIC koda: CCRTIT2TV00
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: tel. št. 0039 0481 533177 – e-mail gorica@noviglas.eu
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in
po svetu ter Dežela Furlanija Julijska krajina po DZ št. 26/2007.
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek za založništvo po zakonu št. 198/2016 in zakonskem odloku
70/2017 (prej zakon št. 250/1990). Novi glas prejema javna sredstva za medije. 
Novi glas je kot član združenja FISC tudi v inštitutu IAP (Istituto dell’Autodisciplina Pubblicitaria) in spoštuje njegov kodeks
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. januarja 2020, ob 13. uri
NATUROPATSKI NASVETI (274)Erika Brajnik
Lenoba, raztresenost in
brezvoljnost
Najprej smo pregledali jezo, ki je vezana na je-
trni deficit. Potem je sledil strah z ledvičnim
deficitom, tokrat pa bom pisala o vranici, ki je
vezana na emocije, raztresenost, brezvoljnost,
brezciljnost, lenobo. Vranica je žleza, vezana
na presnovo sladkorjev v telesu. Ko je sladkor-
ja preveč ali pa premalo, je vranica šibka. Da-
nes je sladkorja vsepovsod na pretek, beljako-
vine pa so protiu-
tež presežku slad-
korja, zato so da-
nes tako uspešni
pretežno beljako-
vinski prehranje-
valni režimi. Belja-
kovina se dalj časa
presnavlja kot
sladkor in tako te-
lo porabi vse slad-
korje v presežku,
seveda to traja ne-
kaj časa, dolgoročno tak režim pa obremenjuje
ledvice.
Danes se bom dotaknila emocij vranice, to so
emocije zmedenosti, ko hodiš po hiši in prideš
v sobo in si rečeš: “Po kaj sem že prišel”?
Ko stalno iščeš hišne ključe ali kaj drugega. Ko
bereš časopis in misli zaplavajo in si rečeš:
“Kaj sem že prebral”?
Ko greš v posteljo in ne moreš in ne moreš za-
spati, ker misli preplavljajo tvoje možgane in
jih noče biti konca.
Ko se ti v življenju nič ne da. Ne da se ti obleči,
se naličiti, ko te vprašajo, kaj bi v življenju
počel, in odgovoriš: “Ne vem, vseeno mi je”.
Ko se ti nič ne da, samo ležal bi in gledal TV
ali računalnik. Demenca in Alzheimerjeva bo-
lezen predstavljata zadnji presežek vraničnega
deficita. Takrat je življenje zavito v oblake, ne
zavedaš se sebe in
bližnjega. Zmeda
na celi črti oziro-
ma, povedano z
naturopatskega vi-
dika, sladkor v
presežkih dolga in
dolga leta!
Hrana vpliva na
naše emocije, ne
samo na naše telo.
Presežek sladkorja
se na telesu kaže z
nadlogo, ki ni bolezen, je pa zelo razširjena:
celulit! Koliko srednješolcev poznate, ki imajo
polno celulita in se jim v življenju nič ne da?
Ne kupujte jim več sladkorja in spremenili jim
boste mišljenje, glavo in življenje.
Iščimo zdravje!
www. saeka. si
Veliko let je bil
telefon komuni-
kacijsko sred-
stvo, dostopno
zelo ozkemu šte-
vilu ljudi; razme-
re so se začele
spreminjati šele
po prvi svetovni
vojni, še do petdesetih let dvajsetega stoletja pa je
bila njegova uporaba zelo omejena. Ljudje so tele-
fon uporabljali le občasno in tudi deset ali dvajset
let kasneje ga večina družin v Italiji še ni imela do-
ma.
“Vse se je nekoč počasneje vrtelo. Vsi smo bili veseli,
čeprav smo imeli zelo malo. Zdaj imamo vse, z mo-
bilnimi telefoni lahko kogarkoli pokličemo, kadar-
koli se nam zljubi, naj bo ta v sosednji hiši ali na
drugi celini, nekoč pa te-
lefona nismo imeli. Obsta-
jali so žetoni za javne tele-
fone, ki smo jih zelo pre-
mišljeno uporabljali, sa-
mo za nujne zadeve”, mi
je povedal tast. Z žetoni so
ljudje telefonirali v tele-
fonskih govorilnicah,
uporabljali pa so jih tudi
kot plačilno sredstvo. Te-
lefonske klice so lahko
opravljali tudi v tistih jav-
nih lokalih, trgovinah in
barih, ki so imeli ob vhod-
nih vratih na vidnem mestu obešen simbol telefo-
na. Za daljše telefonske pogovore, klice v tujino ali
v kraje izven domače pokrajine je bilo potrebno
odšteti veliko žetonov, zato so se ljudje raje odpravili
v urad telefonske družbe SIP, ki je nastala leta 1964.
V Gorici je bil tak urad v ulici Roma, kjer so se mo-
rali uporabniki postaviti v vrsto in potrpežljivo čaka-
ti. Leta 1976 je družba eksperimentalno predstavila
prvo telefonsko kartico z magnetno črto, da bi se
izognila krajam žetonov iz javnih telefonskih govo-
rilnic in nudila uporabnikom nedvomno bolj pri-
ročno plačilno sredstvo - uporaba kartic se je razširi-
la kasneje, šele proti koncu osemdesetih let prejšnje-
ga stoletja. Prelomnica v načinu komuniciranja je
bil začetek uporabe telefonskih aparatov po domo-
vih. Da bi imeli manj stroškov za telefonske klice in
si lahko sploh privoščili telefon, je veliko ljudi naj-
prej izbralo Duplex - isto telefonsko linijo sta lahko
uporabljala dva koristnika, navadno soseda. Telefon
je postal komunikacijsko sredstvo za vse, vplival je
na spremembe družbenih navad in preoblikoval
odnose med ljudmi. Uvedba novega sredstva in nje-
gova množična distribucija sta privedli do velikih
sprememb: ni bilo več nujno se fizično premikati
in potovati, da bi se lahko pogovarjali s prijatelji in
sorodniki - glas oddaljenih ljudi je prihajal iz tele-
fonske slušalke, kot da bi bili v isti sobi. Telefon je v
Italiji dosegel vsak dom in pisarno šele v devetdese-
tih letih prejšnjega stoletja - na državnem ozemlju
je bilo tedaj približno dvajset milijonov naprav, po
ena za vsakega drugega prebivalca. Prve telefonske
aparate so ljudje uporabljali za vzdrževanje osebnih
odnosov tudi na daljavo, sodobni mobilni telefoni
nas pa večkrat izolirajo enega od drugega, tudi če
smo fizično blizu. Danes se ob spominih na načine
sporočanja in pogovarjanja izpred več desetletij sta-
rejši ljudje nostalgično nasmehnejo, mladi pa so
največkrat presenečeni, saj si ne morejo predstavljati
težav, ki so jih imeli njihovi starši ali nonoti, seveda
vsaj tistih na področju telefonije! Moja tašča Daria
je svojima vnučkoma pripovedovala, kako se je kot
otrok v vrtcu igrala igrico “telefon”, doma je s sestro
izdelala telefonski aparat s pomočjo dveh pločevi-
nastih škatlic in napete vrvice, še zdaleč pa si ni
predstavljala, kako bo lahko nekega dne udobno se-
dela na domačem divanu in se pogovarjala s teto v
Vidmu ali sorodnico v Trstu. Svoj prvi telefonski
klic je naredila v službi. Stara je bila štirinajst let in
delala je v gostilni, hotelu, v Gorici. Doma telefona
niso imeli, zato se je s sorodnico zmenila, da jo bo
ta poklicala v službo. In res jo je poklicala, a nje ni
bilo v bližini, tako se je na telefonski klic odzvala
gospodinja hotela, prijazna gospa Vera, ki je sorod-
nici sporočila, da jo bo Daria poklicala nazaj. Ko je
prišel trenutek za prvi telefonski klic, so se ji tresle
noge, saj ni poznala pravil, ni vedela, kako mora po
telefonu govoriti, bila je v zadregi. Gospa Vera ji je
ljubeče obrazložila, da mora zavrteti številko,
počakati, in ko bo slišala
odgovor na nasprotni stra-
ni slušalke, se mora pred-
staviti, “kot da bi potrkala
na vrata tujega doma”, ter
umirjeno obrazložiti, s kom
bi rada govorila - “ne se bat,
telefon te ne bodo pojedel”,
ji je rekla. Moji tašči je bilo
nerodno, a uspelo ji je go-
voriti s sorodnico in gospe
Veri je bila zelo hvaležna,
da jo je naučila. Od tistega
dne je brez skrbi odgovar-
jala na telefon in gospa Ve-
ra ji je iz gornjega nadstropja hotela po telefonu
večkrat dajala navodila za delo - celo recept ji je na-
rekovala. “Domača sladica”, po kateri so vsi redni
gostje hotela povpraševali je bila mrežasta torta -
“kroštata” s kremo in sadjem. Zelo je bila dobra, za-
to jo je hotela Daria svoji mami speči za rojstni dan.
Gospo Vero je prosila za recept, ta pa je v vrvežu
vsakdanjega dela na to čisto pozabila, spomnila se
je šele popoldne, ko se je odpravila na krajši počitek
v sobo v zgornjem nadstropju hotela. Da ne bi spet
pozabila, je moji tašči recept posredovala kar po te-
lefonu, Daria pa si ga je skrbno zapisala.
SADNA TORTA GOSPE VERE
Sestavine:
Za testo: 500 g moke, 200 g sladkorja, 200 g masla,
sol, 1 vrečka pecilnega praška, vanilija, limonina lu-
pina, 3 jajca. Za kremo: pol litra mleka, 2 rumenja-
ka, 100 g sladkorja, limonina lupina, vanilija, sol,
50 g moke. Sadje po želji (jabolka, breskve, češnje...).
Priprava:
Za testo: na desko usujemo moko s pecilnim
praškom in mrzlim maslom, zrezanim na koščke,
ki ga zdrobimo najprej z nožem, nato z rokami. Do-
damo nato sladkor, jajca in ostale sestavine ter testo
hitro gnetemo z rokami, da ga ne preveč segrejemo.
V hladilniku naj počiva vsaj 30 minut. Za kremo: v
lončku sladkor, rumenjaka, vanilijo, limonino lu-
pino in sol dobro zmešamo, da naraste, nato doda-
mo nekaj žlic mrzlega mleka in moko. V zmes vli-
jemo ostalo mleko, ki smo ga najprej zavreli. Na
ognju mešamo, da se krema zgosti, potem pa pusti-
mo, da se ohladi.
Dve tretjini testa zvaljamo in damo v večji model,
tako da bo zunanji rob visok vsaj dva centimetra.
Na testo razmažemo mlačno, skoraj hladno kremo
in na površje razporedimo sadje. Z ostalim testom
oblikujemo tanke valje, ki jih križem položimo na
sadje, da ustvarimo mrežo. Potresemo s sladkorjem
in koščki masla. Pečemo približno 45 minut na 170-
180 stopinj Celzija.
Ka
tja
 F
er
le
tič
STARE JEDI V NOVIH LONCIH (67)
Giulia Provvidenti
Foto Manuel Demori
Aktualno 16. januarja 2020 15
Večno odkrivanje
Pot (1)
  isem prva, ki se je
odločila za naslov POT.
O njej je najlepše napisal
preminuli alpinist Nejc Zaplot-
nik. Ko sem bila mlada, mi je bil
idol in vzornik. Še vedno sem
prepričana, da nihče nikoli več ne
bo poti tako lepo opisal, kot jo je
on v svoji knjigi. Pot …
Za Nejca je pot pomembnejša od
cilja. Pravzaprav je pot cilj, smisel.
Cilj je nepomemben, ker pomeni
konec. V literaturi in poeziji se
stalno pojavlja binom, ki je stal-
nica v naši duši. Začetek in konec.
Sanje in resnica. Hrepenenje in
uresničitev le-tega. Pot in cilj. Ita-
lijanski pesnik Giacomo Leopardi
je slutenje, pričakovanje ter
končno udejanjenje lepo podal v
pesmi Il sabato del villaggio (So-
bota vasi). Sobota, predpraznični
dan, poln pričakovanja, priprav
in načrtov, je veliko lepša kot
praznik sam, ko se stremljenja in
sanje že prelivajo v vsakdanjost.
Tudi sama sem prepričana, da je
cilj, ko ga dosežeš, največkrat pra-
zen, poln razočaranja. Prepogo-
stokrat ima trpki priokus konca.
Morda zaradi izgube smisla, ki
spremlja vsak zaključek. Ko smo
na poti, nosimo cilj v sebi. In pot
ima vedno smisel. Cilj vidimo v
N najlepši luči, sanjamo o njem. Vsebi nosimo njegovo podobo, kipa je sad naših želja, pričakovanj.
Cilj je v resnici velikokrat dru-
gačen od tega, kar smo na poti
nosili v srcu. Trenutek sreče, ki ga
začutimo, ko ga dosežemo, je
bežen, minljiv, skoraj neotipljiv.
Potem nam zmanjka poti in sanj.
Meni je pot bistvo že zaradi tega
prekletega nemira, ki ga nosim v
sebi. Ko se začenja dan, ko se ko-
maj svita in se nebo spaja v bar-
vah, sanjam o poti. Čas je, da
grem od doma. Čas je, da grem
na pot. Ko sem na poti, ko grem,
se končno umirim.
Od malega imam rada pot. Tisto
v pravem pomenu besede, ne v
prenesenem, kot je o njej pisal
Nejc Zaplotnik. Rada hodim, rada
se vozim, rada grem. Dejansko je
ta potreba, da grem na pot, sad te-
ga večnega iskanja, večnega ne-
zadovoljstva, večnega stremljen-
ja.
Poti je veliko. Največkrat grem na
pot zaradi obveznosti, opravkov.
Velikokrat so to tudi težke, nepri-
jetne obveznosti. Pot mi je tedaj
vedno v razvedrilo, v tolažbo. Kot
presledek, kot odmor. Pot je čas
za razmišljanje.
Ko se lotevam številnih obvezno-
sti, se na pot zapeljem z avtom.
Avto in vožnjo imam rada od
otroštva. Ko sem bila še čisto ma-
jhna in sem bolehala za bronhi-
tisom, smo se poleti vozili daleč
v hribe, na dopust. Odpotovali
smo zelo zgodaj zjutraj, kajti oče
je najraje vozil v temi, ko je bilo
manj prometa. V tistih nočeh ni-
sem zatisnila očesa, v avtu pa sem
molče sedela pri oknu, bedela in
opazovala pokrajino, ki je bežala
mimo mene. Že kot otrok sem bi-
la klepetava, mamo sem utrujala
z dolgimi monologi, polnimi
vprašanj. V avtu pa sem obmol-
knila. Prevzela me je pot. Ujela
me je pokrajina, ki je kot na plat-
nu drsela mimo mene. Pot so
namreč sanje, pričakovanja. Pot
je nemir, je nedorečeno. In otroci
so vedno polni sanj, pričakovan-
ja, nemira.
Avto mi je potem ostal pri srcu
vse življenje. Nikoli se mi nobena
destinacija ne zdi predaleč, nikoli
ni poti preveč, vožnjo uživam
vsak trenutek, pa naj sedim za vo-
lanom ali na sovozniškem se-
dežu.
V navado mi je prišlo, da uživam,
tudi ko gre za čisto neprijetno, zo-
prno potovanje. Spominjam se,
da smo radiatorje za hišo v Ko-
stanjevici kupili v Lenartu, tam
nekje, kjer že diši po Pomurju in
te vožnja pripelje na drugi konec
Slovenije. Nekaj je bilo narobe s
temi radiatorji, tovarniška napa-
ka. Ker se nam je mudilo in je bilo
na tehnika treba čakati tudi tri
tedne, smo jih naložili v kombi
in se odpeljali z njimi v Lenart.
Zoprna dolga vožnja, bi rekel
marsikdo. Pa ni tako. Ko vem, da
bom zaradi kateregakoli razloga
sedela ves dan v avtu, si izmislim
postaje. Zamislim si kavo na pri-
jetni lokaciji, kratke odmore iz-
ven avtoceste, topel obrok in od-
krivanje manjših, odročnih nase-
lij. Treba si je vzeti čas, je pel
Šifrer. Pri vsaki stvari, tudi pri
vožnji, si je treba vzeti čas. Da po-
stane prijetna, da
ni divjanje, ampak
doživljanje. Da nas
ne uniči, temveč
obogati, pa čeprav
samo za drobcene
trenutke. Pot je
večno odkrivanje.
Tudi ista pot je
vsak dan dru-
gačna.
Čeprav ostaja avto
moje najljubše pre-
vozno sredstvo,
imam rada tudi
potniške avtobuse
… Vlaka ne ma-
ram, prehiter je.
Priložnost sem
imela, da sem po-
tovala z novimi hi-
trimi vlaki, ki dose-
gajo 300 km na
uro, in to čez To-
skano in čez čudo-
vito podeželje v La-
ziu. Mimo mene so bežale vasi in
pokrajina, katere lepoto sem sa-
mo zaslutila v trenutkih, ko je
vlak upočasnil svoj tek. Škoda, ve-
liko časa sem prihranila, a vožnje,
ki je bila kljub vsemu dolga, ni-
sem uživala niti za en sam sam-
cati trenutek. Tako je pač, da ima-
mo časa vse manj in vse se dogaja
v naglici. Tudi potovanja. Včasih
si skušam zamisliti, kako je bilo,
ko sta peket kopit in škripanje
kočije zibala potnike v sen. Po
vsej verjetnosti krasno. Ko so ljud-
je potovali s konji in kočijami, je
bila pot polna vsega. Barv, vonjav,
vetra, občutkov. Zdaj ostaja vse to
za steklenimi okni, vonjav ne
čutimo več. Menda je ravno zato
tako veliko prijateljev oboževalo
motor. Morda je ravno zato mar-
sikdo robantil, ko je čelada posta-
la obvezna. A kaj, varnost je na
prvem mestu. Sama motorja ni-
koli nisem marala ravno zaradi
varnosti. Življenje mi preveč po-
meni, da bi tvegala. Zares preveč.
Na motor sem sedla enkrat sam-
krat v življenju. Ko sem se s prija-
telji prvič peljala na otok Cres. Sa-
ma sem se vozila z avtom, a prija-
telj, ki nas je spremljal z motor-
jem, me je vendarle pregovoril,
da sem se na otoku za kratek čas
peljala z njim. Cres je že sam po
sebi krasen. Motor pa je menda
to, kar najbolj spada k temu oto-
ku. Zaslutila sem veter, vonj po
smilju, po žajblju, po travah in
morju, po razbeljenih skalah in
meti. Pot me je ujela v barve ma-
ka in morja, z roko sem se lahko
dotikala prastarih oljk, žuka je ru-
menela ob robu poti. In pot po
otoku je bila prelestno lepa. Taka,
da bi lahko trajala večno. Cilj v
objemu lepote sploh ni bil več
pomemben. Pomembne so bile
samo barve, vonjave in veter. Ve-
ter, ki mi je kuštral lase v tistih
daljnih časih, ko si še lahko šel na
pot brez čelade.
/ dalje
Suzi Pertot
  ekipnih športih, kdor do
zdaj v sezoni ni izpolnil
pričakovanj, išče okrepit-
ve v zimskem prestopnem roku.
Zadnje dni so se vrstile predsta-
vitve odmevnih novih prihodov,
v Trstu napadalca Lodija k Trie-
stini, ameriških košarkarjev Hick-
mana in Washingtona k Allianzu,
v središču pozornosti pa je bila v
našem prostoru zlasti tiskovna
konferenca novega trenerja
sežanskih nogometašev. To je
Mauro German Camoranesi, 43-
letni nekdanji nogometaš argen-
tinskega porekla, ki je več let no-
sil Juventusov dres in bil leta
2006 svetovni prvak v dresu ita-
lijanske reprezentance v Berlinu.
Čeprav zveni dokaj čudno, bo do
konca sezone vodil Tabor Cherry
Box 24, novinca v prvi slovenski
ligi. Prvenstvo doživlja zdaj pre-
mor med jesenskim in spomla-
danskim delom, po prvi polovici
so Sežanci osmi izmed desetih
ekip. Ligo so zlasti z uspešnimi
nastopi na domačem stadionu
Rajka Štolfe začeli obetavno, nato
pa so drseli proti dnu. Cilj je letos
obstanek v ligi, klub pa je ambi-
ciozen, saj bi želeli kratkoročno
prodreti v vrh državnega nogo-
meta in do leta 2023 okusiti
evropske pokale, je na predstavit-
vi Camoranesija povedal Taborov
direktor Davor Škerjanc.
Nekdanji vrhunski igralec, ki je
svojčas nastopal tudi v Nemčiji in
V v Italiji poleg za Juventus še za Ve-rono, je šele na začetku trenerskepoti, za sabo ima le nekaj iz-
kušenj v Argentini in Mehiki. Na-
zadnje je bil v Italiji televizijski
komentator. Med drugim je pred
novinarji dejal, da se mora na
klopi šele dokazati, treniranje pa
se mu zdi bistveno težja obrt kot
igranje. V stik s sežansko klubsko
upravo ga je spravil nekdanji Mi-
lanov vratar Giovanni Galli. Na
zelenici je slovel kot izjemno hi-
ter in agresiven bočni vezist, ki pa
je znal tudi zadeti. V reprezentan-
ci azzurrov je zbral 55 nastopov
in štiri gole. V dresu Juventusa pa
je v času Calciopolija osvojil tri
državne naslove, naposled pa se
je lahko veselil le enega scudetta.
Zdaj je na Krasu, kjer ga čakajo
čisto nove razmere, nekakšen po-
deželski nogomet, kot mu pravi-
jo. Njegov prihod je bil magnet
za medije iz bližje in širše okolice,
najbrž bo marsikoga privabil tudi
ob rob igrišča. Te dni se je vrgel v
priprave s Taborom na spomla-
danski del 1. SNL, od vodstva
društva pa pričakuje tudi kakega
kakovostnega novega nogome-
taša. Prvi strelec Sežancev v jesen-
skem delu, srbski veteran Siki-
mić, ki je dal 12 golov, se je nam-
reč z novim letom preselil v
Domžale, kamor ga je poklical
nekdanji trener Tabora Andrej
Razdrh.
HC
Obetavna novost za sežansko nogometno moštvo
Camoranes trener 
na Krasu
S 1. strani
Mahniča je vredno ...
  vo Kerže glede Božjega
služabnika Antona Mah-
niča v svoji knjigi Mah-
ničeva estetika in literarna
kritika naredi, in sicer zelo te-
meljito, ravno to, ko govori-
mo o prvem delu knjige. Ved-
no moramo najprej ugotoviti
zlasti misel-
no podlago
nekoga, nje-
gov svetovni
nazor, njego-
va načela in
podobne
reči. To opra-
vi dr. Ivo
Kerže v svo-
jem delu ze-
lo natančno,
jasno in ra-
zumljivo, ta-
ko da na pre-
cej poljuden
način razloži
ne samo
Mahničevo
miselno podlago, temveč
nam tudi na kratko predstavi
temeljne mislece ali filozofe,
ki so goriškemu rojaku iz
Kobdilja na Krasu služili kot
osnova. Odgovarja na pomi-
sleke in pokaže, ali je kdo
udaril mimo glede Mahniča,
zakaj naj bi to bilo tako. Izve-
mo marsikaj zanimivega, kot,
recimo, kako se je tudi nekdo
v avstrijski Cerkvi, katere del
smo tedaj bili, naslanjal na
rimske teologe, zlasti na tedaj
najpomembnejšo teološko
revijo, ki še vedno izhaja, to
pa je Civilta' cattolica, poseb-
no na znanega p. Liberatore-
ja. Članki te jezuitske revije iz
tistega časa so še danes zelo
aktualni in, to si upamo trdi-
ti, preroški. Ni težko ugotovi-
ti, kaj je motilo in še moti ve-
liko naših duhovnikov, to pa
je poživitev nauka sv. Tomaža
Akvinskega, ki se je zgodila
na zahtevo papeža Leona
XIII. v okrožnici Aeterni Pa-
tris. Tu seveda ne govorimo o
napačnem t. i. “neotomiz-
I mu”, temveč o poživitvi pra-vega “tomizma”, kakor se tu-di označuje nauk sv. Tomaža.
Bolj so zanimivi razni novo-
veški filozofi, cerkvenega
učitelja sv. Tomaža pa za-
vračajo, pa čeprav ga je za te-
meljnega postavil tudi sv. Ja-
nez Pavel II.,
ki se je pred
tem precej
raje nagibal k
t. i. “perso-
nalistom”
20. stoletja.
Dr. Mahnič
je bil torej
miselno kla-
sičen, tudi
kar zadeva
umetnost in
literaturo, ta-
ko da, reci-
mo, ni maral
obdobja ba-
roka. Temel-
jil je torej na
neki stalni filozofski in umet-
nostni podlagi, na izročilu, ki
je pač podpiralo krščanski
oz., natančneje, katoliški sve-
tovni nazor. S tega gledišča je
potem presojal, in sicer v luči
najpomembnejšega kato-
liškega načela, ki je pa blagor
duš, katera umetnost, zlasti
pa literatura, je primerna in
katera ne. Bistvena je namreč
filozofija oz. bistven je sve-
tovni nazor nekoga, po kate-
rem zagovarja določena
načela, druga pa zavrača. So
stvari, ki človeka, še posebej
pa katoliškega vernika, izgra-
jujejo, druga pa delujejo nanj
razdiralno. Vemo, kako so v
tistem času že pričele nega-
tivno delovati na ljudi go-
riške nadškofije te nove filo-
zofije, le-te pa so se iz mesta
že širile na podeželje. Kri-
tična opozorila, sploh glede
literature, ki so jo opismenje-
ni slovenski ljudje pridno
požirali, so tako bila ne samo
potrebna, temveč pastirjeva
dolžnost.
  Domu prosvete v Tinjah
na Koroškem je bilo v so-
boto in nedeljo, 4. ter 5.
januarja, Novoletno srečanje, ki
ima večdesetletno tradicijo in
ga prirejata združenje sloven-
skih duhovnikov na avstrijskem
Koroškem Sodaliteta (ustano-
vljeno leta 1906!) prek svojega
Katoliškega doma prosvete in pa
Združenje katoliških izobražen-
cev, ki je del Katoliške akcije v
Celovcu.
Letošnje srečanje je imelo skup-
ni naslov 1920-2020, Stoletje ob
novih mejah. Uvedel ga je rek-
tor Doma Jože Kopeinig, ob
njem pa sta ga povezovala pred-
stavnika Katoliške akcije Marija
Gruškovnjak in Pavle Zablatnik.
Sobotni dopoldan je bil namen-
jen zgodovinskemu pogledu na
spremembe, ki so jih doživele
tri mejne slovenske pokrajine
pred sto leti in kasneje. Časnikar
Ivo Jevnikar iz Trsta je govoril o
Primorski od italijanske zasedbe
leta 1918 in Rapalske pogodbe
leta 1920 dalje, dr. Vinko Škafar
o uspešni združitvi Prekmurja z
glavnino slovenskega naroda le-
ta 1919, prof. Štefan Pintar pa je
orisal boje za severno mejo in
plebiscit, ki je leta 1920 postavil
mejo na Karavankah.
Popoldanska okrogla miza mla-
dih je sicer odpadla, nadomestil
pa jo je zanimiv nastop pred-
stavnikov nove civilne iniciati-
ve SKUP (Slovenski konsenz za
ustavne pravice). Javni delavci
Sonja Kert Wakounig, Mirko
V
Messner (zvezni
govornik Komuni-
stične partije Av-
strije in član vod-
stva Zveze sloven-
skih organizacij)
ter Gabrijel Hribar
(predsednik Enot-
ne liste in podžupan v Železni
Kapli) so predstavili Memoran-
dum 2020, v katerem skupina
ocenjuje kritično stanje ko-
roških Slovencev sto let po ple-
biscitu ter od oblasti in pa od
slovenskih krovnih organizacij
na Koroškem terja drugačne,
učinkovite in pravične ukrepe.
Zanimivo je, da so svoje kritično
gledanje ob stoletnici plebiscita
v preteklih dneh skupno pred-
stavili vsi trije Klubi slovenskih
študentk in študentov: na Ko-
roškem, v Gradcu in na Duna-
ju.
Kulturni večer so oblikovali
pevska skupina Dekleta
Smrtnik in mlada besedna
ustvarjalca Aljaž Pestotnik ter Si-
mon Rustja.
Nedeljsko dopoldne je bilo na-
menjeno predavanju moralne-
ga teologa dr. Ivana Štuheca iz
Maribora, ki je razmišljal o Evro-
pi včeraj, danes in jutri ter o ne-
ločljivi zvezi med krščanstvom
in pravo demokracijo, ki sloni
na spoštovanju človekovega do-
stojanstva ter ločitvi med cer-
kveno in politično oblastjo.
Med udeležence je prišel tudi
novoimenovani celovški škof
dr. Jože Marketz, čisto kratko pa
tudi beograjski nadškof msgr.
Stanislav Hočevar.
Tinjsko srečanje se je končalo s
sv. mašo v domski kapeli, ki jo
krasijo mozaiki p. Marka Rupni-
ka. Somaševala sta rektor Jože
Kopeinig in dr. Ivan Štuhec, ki
je imel tudi homilijo.
Zakoreninjena tradicija
Novoletno
srečanje v Tinjah
Predstavniki civilne iniciative SKUP. Od leve Gabrijel Hribar,
Sonja Kert Wakounig in Mirko Messner.