'meri$k/i Domovina
NO. 65
Serving Ctiicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 9, 1974
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R

LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Hude borbe v Julnem JobflIwBa»"e .0*s,,«ril
i,. .	.g v sen. L. F, Weickerjn
Vietnamu neodločene
Vladne in rdeče sile so se ponovno spustile v obsežne borbe na Osrednjem višavju in severozahodno od Saigona, ki pa so ostale brez odločitve.
SAIGON, J. Viet. - V zadnjih tednih je prišlo ponovno do obsežnih bojev na Osrednjem višavju, največ ob cesti 5B ter na področju severozahodno od glavnega mesta, kjer se kambodžan-ski “Kljun” zajeda v Južni Vietnam daleč proti Saigonu. Četudi so bili ti spopadi obsežni in so trajali po več dni, do odločitve le ni prišlo. Nobena strani ni voljna popustiti in priznati poraza.
Boji na obeh področjh imajo bolj strateške kot taktične cilje, se pravi, da je njihov pomen važen za daljšo dobo obeh strani, ne le za kratko prevlado na o-mejenem prostoru, ki bi ne imela širšega pomena.
Boji na Osrednjem višavju se vrše za nekako pet milj ceste 5 B, ki v vladnih rokah olajšuje obrambo glavnega mesta Kontoma in otežuje rdečim zvezo z njihovim ozemljem ob meji Laosa in Kambodže z onim ob o-bali v Quaig Ngai pokrajini. Če bi rdeči obvladali to cesto, bi Južni Vietnam bil presekan v 2 bela, kar bi za Saigon ne bij le hud. moralni udarec, ampak tudi stvarna težava.
Na severozahodu od glavnega hiesta gre za obvladanje ozemlja med tem in med mejo Kambodže. Če pride to oblast rdečih, bodo ti lahko pokljali svoje sile s severa v Me-kongovo delto in vse okoli Saigona. Dokler ozemlje obvladujejo vladne sile, imajo rdeči težave z vzdrževanjem svojih sil v Mekongovi delti, pa tudi do samega Saigona jim je priti težje.
WASHINGTON, D.C. - Sen. Lowell P. Weicker, republikanec iz Connecticuta, znan iz zasliševanj v Watergate zadevah na televiziji, je dejal, da je Ni-xonova vlada posredovala v korist “svojih prijateljev”, kot sta Wayne in evangelist B. Graham, pri odrejanju njihovih davkov.
John Wayne je na to odgovoril senatorju z brzojavko, ki se glasi, kot je sam dejal:
“Sen. Weicker! Za Vašo informacijo: jaz nisem nikdar iskal in ne dobil kake davčne ugodnosti, jo tudi ne potrebujem. Kar potrebujem jaz, je varstvo pred cenenimi politiki, kot ste vi. Davčna uprava je letno pregledala moje davke, in sem hudo prizadet, da vi zlorabljate svojo senatno pravico z uporabo mojega imena.”
Hugh Sloan glavni vir razkriiij o Walergalu
Gasolšna bo dovolj!
Ifaskva je z izgonom Sofžeflieina !e »spela
LONDON, Vel. Brit. — Izgon pisatelja L. Solženicina iz Sov-Jstske zveze v preteklem febru-aO'u je svobodni svet iznenadil b1 do neke mere zaprepastil, če-^hdi za Sovjetsko zvezo ni bilo čisto nekaj novega. Iz svobodne-§a sveta je bilo poslanih prve bdne obilo protestov v Moskvo.
Celo nekatere komunistične Rudije so se oglasile s protesti,
Namestnik direktorja zveznega urad za energijo napoveduje, da letos ne bo pomanjkanja gasolina, če bomo seveda — varčevali. WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada računa, da letošnje poletje ne bo nobenega večjega pomanjkanja gasolina, četudi bo v tej dobi avtomobilski promet narastek Pričakujejo, da bo z obnovo dotoka olja s Srednjega vzhoda, oskrba z gasolinom in ostalimi oljnimi produkti skoraj normalna. Že za april je dodelitev gasolina dosegla v vseh državah najmanj 90% porabe leta 1972. Za drugo četrtletje 1974 računajo, da bo primanjkljaj o-Ija in njegovih produktov znašal še okoli 3%, v drugi polovici leta pa še kvečjemu 1%.
Namestnik direktorja zveznega urada za energijo John C. Sawhill je dejal na tiskovni konferenci zadnji teden: Dolge kače pred gasolinskimi postajami se ne bodo ponovile, ker pričakujemo, da bo ameriško ljudstvo dalje varčevalo z energijo.
Za aprila so razdelili 11.1 milijonov sodov gasolina iz zalog v prepričanju, da bo te- mogoče dopolniti z dotokom olja iz Savdske Arabije v prihodnjih tednih in mesecih.
Poročevalca The Washington Post, ki sta v glavnem razkrila zadeve Watergate, sta sedaj povedala, da je bil njun glavni vir Hugh Sloan, nekdanji blagajnik odbora za izvolitev predsednika.
NEW YORK, N.Y. — Ko so zadeve Watergate v glavnem v javnosti in se z njimi sedaj največ ukvarjajo sodišča in Domov pravosodni odbor, sta časnikarja Washington Post, ki sta večino teh zadev spravila v javnost, napisala knjigo “All the President’s Men”, v kateri opisujeta svoje delo. V izvlečku bo izšla v Playboy časopisu za maj in junij.
Časnikarja Carl Bernstein in Bob Woodward sta v svojem novem delu razkrila, da je bil njun glavni vir podatkov Hugh Sloan, nekdanji blagajnik Odbora za ponovno izvolitev predsednika. Ta je pristal na objavo svoje vloge. Drugi važni vir je bil visok uradnik v zvezni vladi, ki je imel dostop do informacij Bele hiše, Pravosodnega tajništva, FBI in Odbora za ponovno izvolitev predsednika. Časnikarja njegovega imena nista izdala niti v svoji novi knjigi, ki bo izšla v juniju, ampak ga imenujeta le “Deep Throat”.
Nixonova okolica očitno ni imela dovolj skušnje o previdnostnih ukrepih za čuvanje tajnosti, ko je polna samozavesti, oblastnosti in ošabnosti delala, kar se ji je poljubilo.
“Pravda” se pritožuje
MOSKVA, ZSSR. — “Pravda”, glasilo Komunistične partije ZSSR, je zadnji teden prijemala The New York Times in The Washington Post, ker sta poročala, da Kissinger s svojim obiskom v Moskvi pretekli mesec ni uspel zaradi sovjetske trdovratnosti. “Pravda" trdi, da to ne odgovarja dejstvom.
Oba ameriška lista je obdolžila ‘politične sabotaže” naporov za pomirjevanje med ZDA in ZSSR.
Nekateri sodijo, da naj bi kritika “Pravde” ne veljala samo ameriškima listoma, ampak tudi domačim, sovjetskim nasprot-
nikom izboljševanja odnosov ZDA.
Avstrijski predsednik Jonas nevarno bolan
DUNAJ, Avstr. — Kancler Bruno Kreisky je objavil v nedeljo, da se je zdravje predsed-
V Abesinip mirnejše
ADIS ABEBA, Abes. — Padalske čete, ki so zasedle glavno vojaško oporišče Debre Zeit, 30 milj jugovzhodno od glavnega mesta, so se umaknile, ko je po vsem sodeč med letalskimi silami obnovljen red.
Te so bile najbolj revolucionarno razpoložene in so nudile glavno podporo demonstrirajočim študentom v glavnem mestu. Mir in red se polagoma vračata, toda nezadovoljstvo ni prešlo.
Pomiritev letalskih sil in nji-l bova pripravljenost sodelovati z
Nova bogata ležišča olja ob obali Walesa!
Ob jugozahodni obali Walesa so po poročilu Tihe Sunday Expi'essa odkrili izredno bogata ležišča olja.
LONDON, Vel. Brit. — Ko se Velika Britanija pripravlja na izkoriščanje svojih ležišč olja pod Severnim morjem, katerih obseg cenijo od 15 do 30 bilijonov sodov, so odkrili ob jugovzhodni obali nova, baje še večja od onih v Severnem morju.
The Sunday Express je objavil, da so vrtanja British Petro-! leum družbe odkrh;.- pod 330 čevljev globoko vodo na podaljšku kontinentalne plošče geološki sestav, ki spominja na oljna področja v Texasu v ZDA in na Srednjem vzhodu.
Vodniki British družbe o najdbi molče. Burmah
MX0N0V0 VEDENJE NA POGREBU POMPIDOUJA JE FRANCOZE PRESENETILO
Razgovori predsednika Nixona z državnimi vodniki, ki so prišli na pogreb predsednika Francoske republike, in Nixonovo rokovanje s Parižani so presenetili Francoze in jih do neke mere prizadeli, ker so kršili svečan, uradni dan žalovanja.	- -	.. —
PARIZ, Fr. — Francozi so bili močno presenečeni nad vedenjem in postopanjem predsednika ZDA Richarda Nixona, ki je prišel sem, da prisostvuje pogrebni spominski svečanosti za umrlim 'predsednikom republike. Namesto zadržanosti in spoštljivosti, ki sta ob takih priložnostih v navadi, je predsednik Nixon iskal stike s Parižani na cesti, se z njimi rokoval in razgovarjal, v poslaništvu ZDA pa je sprejemal vodnike tujih držav, kot da je v Beli hiši.
V soboto in nedeljo je Nixon j trikrat na cestah Pariza segel preko policijskega kordona, se , rokoval s Parižani in sd z njimi j razgovarjal. Poleg tega je spre-j jemal in se razgovarjal z vodni-| ki tujih držav, ki so prišli na j pogreb predsednika Francoske | republike. Pismo, ki ga je pusti-I lo francosko ministrstvo med novinarje in je doseglo tudi The j New York Times, pravi, da je I “Nixon nesramno nadomestil i žalovanje celega naroda s svojo
II. Predsednik je poudarjal potrebo po atlantskem sodelovanju in tesnem posvetovanju med ZDA in Evropo. On je dejansko nastopil proti politiki Francije “v samem našem glavnem mestu”, je ugotovil “Fran-ce-Soir”.
Konservativni “Le Figaro” je označil Nixonov nastop v Parizu ža “Operacijo Karla Velikega” in je poročilo o njem naslovil s “Suveren Zahodnega sveta”. Na posebni risbi je “Le Figaro” pokazal, kako si predstavlja odnos med Nixonnom in Evropo. Žena s krono na glavi, ki predstavlja Evropo, kleči pred Nixonom, sedečim na prestolu sličnemu stolu, in se pripravlja, da poljubi prstan na njegovi stegnjeni roki. Predsednikova noga je na črno obrobljenem poročilu o smrti.
Povprečnemu Francozu se zdi naravno, da so tuji vodniki prišli'v Pariz, da izkažejo čast u-mrlemu predsedniku Francije, razume se tudi, da so priložnost uporabili za kratke medseDojne
samo njegovi okornosti”.
I “Le Monde”, najuglednejši Petroleum ; francosk} dnevnik, je svoje mne-
. .	v >	, nje o Nixonovem postopanju iz-
^. . °njPany> ki je podružnica razj2 z nasiov^m 0kse2nega £ian_ ntis etroleum, je zadnji te-1 j^a na prvj sj;rani “Nixonov fe-
°	0!J^1^a nova stival”, pa dodal, da je ameriški
\ecja ezišča olja v Severnem: precisecinik očitno pokazal svojo morju na področju, ki je znano j	prevladovanja v
ot Ninian Field .	| mecinarodni politiki — celo brez
Velika Britanija bo začela v navzočnosti državnega tajnika večjem obsegu črpati olje izpod | Henryja A. KiSsingerja. List Severnega morja v dveh do treh pravi, da je Nixon vprašal in
osebnostno kampanjo, uvedel o- razgovore, ni pa mu jasno, čemu zračje glasne vznemirjenosti, J naj bi predsednik ZDA silil pre-kar je nevljudnost, ki je enaka | ko policijskega kordona med
množico, segal ljudem v roke in skušal z njimi govoriti. Evropsko gledanje na smrt in vedenje 0t> njej je precej drugačno od a-
meriškega in je človeško vsekakor dosti globlje in smiselnejše.
letih. Napovedujejo, da bo iz teh ležišč sposobna kriti vsaj polovico svojih potreb.
Ce se bodo nova odkritja ob obali Walesa izkazala za resnična, bo Velika Britanija, ki se s
dobil podporo evropskih državnikov, ki jih je sprejel drugega za drugim in nato nadaljeval “razgovor velikih sil” s predsednikom Sovjetske zveze N. V. Podgornim.
Dnevnik “France-Soir”, ki ga
^ed njimi švedska, italijanska | ^ika republike, 74 let starega k* —- jugoslovanska.
Postopno se je svet umiril in kaže, da se bo še hitrejše se-^aj, ko je prišla za Solženici-v Švico še njegova družina, liberalni krogi po svetu bodo skušali to zgodbo čim preje po-^biti, ker se zavedajo, da ško-11 je sliki o Sovjetski zvezi v !v°bodnem svetu, ki jo oni sku-SaJo ustvarjati. Tisti, ki jim bo ^ tem mešal štrene, je Solže-^icin, katerega knjige bodo brez voma segle veliko dalj in bodo rane veliko bolj, kot bi bile, če 1 bi pisatelj ostal v Sovjetski
^ezi.
bremenski prerok

v.v°stopna zjasnitev, mrzlo. Naj-
Jfja temperatura okoli 44 F '7C).
Franza Jonasa tako poslabšalo, da ni sposoben več opravljati svojih nalog. Zato je te prevzel začasno kancler sam.
Franz Jonas, bivši dunajski župan, je bil izvoljen za predsednika republike prvič leta 1965, nato pa ponovno leta 1971,
Več posejane površine
WASHINGTON, D.C. — Poljedelsko tajništvo računa, da so letos ameriški farmarji posejali nekako 4% ali okoli 9 milijonov akrov več površine kot lani. Žal je ta zemlja slabše kakovosti in pridelek na njej ne bo posebno obilen, če ne bo vreme ugodno in če ne bo na razpolago dovolj umetnih gnojil.
Napovedovanje obilnega pridelka je sploh nekaj negotovega m zato je tudi težko reči, kako se bodo gibale cene deželnih pridelkov, ki končno ne zavise samo od domače ponudbe in povpraševanja, ampak tudi od položaja na svetovnem trgu.
sedanjimi zalogami olja pod Se-
, ,	.	,	„ v i vernim morjem uvrščajo nekam! splošno berejo, je zapisal, da je
n pomeni, da so se odločile j med Venezuelo in Libijo, prešla; Nixon dejansko odprl Belo'hišo a i ej pri oznos , a pokaže,, med vodilne države z oljnimi v poslaništvu svojega gosta po-kaj zmore v pogledu moderniza- ležišči na svetu.	! slanika ZDA Johna N. Irwina
ci]e države in izvedbe najnujnejših reform.
Med tem imajo eritrejski gverilci še vedno v ujetništvu skupino 5 Amerikancev in Kanadčanov, ki so morali pristati na njihovem ozemlju s svojim helikopterjem, ko so iskali olje. Poskus ujete osvoboditi, doslej še ni uspel.
Holandci bodo pritisnili na svoje zaveznike
HAAG, Hol. — Tu prevladuje prepričanje, da bo Holandija pritisnila na svoje zaveznike, da pripravijo Arabce do opustitve prepovedi dobavljanja olja Nizozemski, ker je ta še vedno “prijazna Izraelu”.
Če bi bili zavezniki preveč o-mahljivi pri izpolnjevanju zahteve Nizozemcev, bodo ti, kot napovedujejo, nasprotovali razgovorom z 20 arabskimi državami, ki ga je Evropska gospodarske skupnost ponudila 4. marca. Ta predlog so sprejele tedaj vse članice razen Velike Britanije, ki je bila prav tedaj v vladni krizi.

STRELJANJE NA GOLANSKEM VIŠAVJU - Izraelci in Sirijci se pripravljajo na razgovore o odmiku svojih čet z Golanskega višavja, med tem pa se prav pridno in vztrajno medsebojno obstreljujejo. Izraelci trdijo, da so tega krivi Sirijci, ti pa izjavljajo, da je njihov cilj “pregnati” Izraelce z zasedenega sirijskega ozemlja.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Pravosodni odbor Predstavniškega doma je sklenil proučiti Nixo-nove davčne prijave, če ni v njih kaj nezakonitega.
ZUERICH, Šv. — Aleksander Solženicin se je s posebno izjavo zahvalil številnim prijateljem na Zahodu, ki so ga tako prijazno sprejeli in mu voščili dobrodošlico.
WASHINGTON, D.C. — Sen. Mike Mansfield je včeraj v govoru v Senatu pozval svoje tovariše v Kongresu, novinarje in vse druge, naj bodo v zadevah Watergate bolj zadržani in nečustveni, ker se menda “nismo odločili potisniti na stran staro načelo, da je vsakdo nedolžen, dokler ni obsojen.”
WASHINGTON, D.C. — Pred-! sednik Nixon je včeraj podpisal zakonoski predlog o povi-1 šanju minimalne urne plače na $2.30. Zvišanje je postopno. Prihodnji mesec bo doseglo $2, 1. januarja 1975 $2.10, 1. januarja 1976 pa $2.30.
JERUZALEM, Izr. — Včeraj so 28. dan zapored ves dan grmeli topovi na
Iz Clevelanda in okolice
Seja—-
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7. zvečer redno sejo v navadnih prostorih.
Urad zaprt—
Urad Ameriške Domovine bo zaradi Velike noči zaprt od jutri, na Veliki petek, opoldne pa do ponedeljka zjutraj ob 8.30. V slovo—
Članstvo Društva sv. 'Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 7. v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za umrlega Johna Lenarčiča. Preskrbite si Social Security—
Dijaki, ki žele dobiti preko počitnic kako zaposlitev, naj se čim preje prijavijo za Social Security izjaznice. Od prijave do prijema izkaznice poteče včasih več mesecev in tisti, ki izkaznice nima, ima težave z zaposlitvijo. Starši opozorite svoje otroke na to!
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Holmes Ave. okrožje ima sejo jutri, v sredo, ob enih popoldan v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Članstvo in drugi vabljeni!
Sneg in mraz—
Sneg in mraz sta včeraj prece j ovirala promet, pa vendar ni prišlo do nobene večje nesreče. Povzročila sta pa prvič, kar pomnijo, odložitev začetka baseball sezone. Prva igra v mestnem stadionu je bila določena za danes popoldne ob dveh, pa je bila preložena na jutri. Pomerili se bodo Indians z Milwaukee Brewers.
Večje naplačilo—
The Cleveland Trust Company je objavila, da poslej zahteva za nakup hiše najmanj 33.3C na-plačila namesto dosedanjih 20U. Posojilnice so ostale pri starem, zahtevajo od 5 do 10G napla-čila pri nakupu novih hiš.
Hanojec v Beogradu
BEOGRAD, SFRJ. - Zadnji petek je prišel iz Alžirije sem na uradni obisk predsednik vlade Severnega Vietnama Pham Van Dong. Na letališču ga je sprejel predsednik vlade Dze-mal Bijedic, kasneje pa se naj bi bil razgovarjal tudi s predsednikom Titom.
Van Dong obiskuje prijatelje Hanoia in bo letel iz Jugoslavije na Švedsko, kjer bo slično kot v Jugoslaviji iskal pomoči za gospodarsko obnovo Severnega Vietnama.
V avtih 1977
zračne vreče
WASHINGTON, D. C. — U-prava za varnost prometa na avtocestah je odločila, da morajo imeti avtomobili letnika 1977, ki bodo prišli na trg jeseni 1976, “zračne vreče”. Te vreče so zložene lepo pod ploščo z instrumenti, pa se pri nesreči na-Golanskemj pihnejo in s tem zavarujejo voz-
višavju. Izrael je izgubil “za-1 nika in potnika poleg njega radi tehnične napake”, kot pred neke vrste nesrečami, trdi sam letalo Phantom F 4. j Prvotno so hoteli te vreče Sirija trdi, da je letalo sestre- j imeti že v avtih letnika 1976, pa
so to zahtevo odložili za eno leto. Pri tem so opustili zahtevo po obveznih “zračnih” vrečah za potnike na zadnjih sedežih avtomobila.
lila,
MEDIA, Pa. — Včeraj je pri sodni razpravi proti umora obtoženemu A. Boyleju, bivšemu predsedniku Unije pre-mogarjev, William Turnblaser, predsednik linijskega okrožja 19 v Middlesboro, Ky., dejal, da je bil navzoč, ko je Boyle
naročil umor Josepha Yabo-lonskega, njegove žene in hčerke.
Ji.
mr ?_MERrc,!S DOMOVINA', APRIL 9, 1971
Ameriška Domovina
Al-IVI *: I/1G	r%J— frI o IVI E
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
.Published daily except Wed., Sat., Sun., and Holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
• Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
• Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20:00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece
Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 65 Tuesday, April 9, 1974
Udobje z obiljem tvarnih dobrin no more ustaviti komunizma
Neprestano napredujoča materializacija javnega in zasebnega življenja ter njo spremljajoče razvrednotenje krščanskih vrednot na svobodnem Zahodu povzroča vodstvu katoliške Cerkve velike skrbi. Jasno spoznanje, da tehnično udobje, televizija in avtomobil ne morejo ustaviti komunizma, če nismo ob vsem udobju tudi miselno pripravljeni branitelji krščanskih vrednot, je narekovalo izjavo, ki jo je objavil pred časom vatikanski radio. To izjavo bi lahko po pravici imenovali 'obsodbo mlačnosti, nezanimanja in lenu-harskega obdobja”, zato jo objavljamo v celoti.
Komunizem je v prvi vrsti miselnost, ne pa gospodarsko dejstvo. Je metafizičen pojav, četudi se pretvarja in se predstavlja kot dejavnik blaginje. Je življenjski in svetovni nazor, ne pa bojevnik za boljšo plačo. Je vera, katere o-znanilo se začenja z besedami: “V začetku je bila snov in snov je bila bog.” Je vera izbrisanega neba in mistika zemlje.
Zaustavljati komunizem izključno na gospodarskem področju, v tekmi za višji življenjski standard se pravi posredno pritrjevati pravilnosti komunističnega življenjskega in svetovnega nazora. Prepustiti zaključek boja proti komunizmu le pristojnosti in področju proizvodnje in delitve snovnih dobrin zavaja v dvoumnost, da se vrednost vsake miselnosti da meriti samo še po količini zemskih dobrin katero ta ali druga miselnost lahko tudi resnično nudi.	.	, A1
Bojevati se s komunizmom samo na gospodarskem področju, se pravi zavračati pozornost človeka na stalno zvišanje materialne blaginje, podčrtati materialno ugodje kot edini življenjski ideal, dati prednost mistiki zemlje in z njo tudi komunizmu. Proti komunizmu moramo nastopiti predvsem na ideološkem področju. Komunizem se krepi vedno tam, kjer je ideološki spor z njim oslabel ali pa celo utihnil.
Treba je podčrtati, vedno ponavljati in ljudi prepričevati, da komunizem ni to, za kar se rad izdaja, namreč prvi borec zatiranih, glasnik pravičnosti in svobode, borec za neodvisnost narodov in branilec miru. Treba je podčrtati, vedno ponavljati in ljudi prepričevati, da je komunizem ideologija nesmisla v svojih načelih, zmota v svojem nauku in nečloveška v svoji praksi.
V človeku se mora vzbuditi zavest resničnosti njegovega duha in uveljaviti dostojanstvo njegove osebnosti, kajti človek je poklican k svobodi in namenu, ki gresta’ tudi čez okvir naše zemlje. Odločno in vsak dan znova se mora uveljaviti dejansko uresničenje družbene pravičnosti, vera v krščanski svetovni nazor, prepričanje o veličini človekove osebnosti in veličini njenih pravic in dolžnosti, da se bomo lahko vsi veselili tiste svobode, katera omogoča sožjtje v pluralistični družbi.
Potrebni so napori na gospodarskem področju, da se ustvarijo človeka vredni življenjski pogoji, da bo človek laže in svobodneje sledil povabilu krščanstva in svoje oči povzdignil k nebu. Za uresničenje teh ciljev pa potrebujemo globoko versko prepričanje in krščanski družbeni nauk. la nauk vsebuje celo in vso premagujočo Resnico, zato je potrebno !e dosledno uresničenje tega nauka v vsakdanjem življenju. To so učili vsi papeži od vznika komunistične ideologije. In to je jasno podčrtal tudi papež Janez XXIII. v svojih velikih okrožnicah ‘‘Mater et Magistra” in “Pa-cem in terris”.
Ko je John Morgan'vprašal Milovana Djilasa pred časom na britanski televiziji, če je izgubil vero v marksizem kot filozofijo, je ta odgovoril: Da, popolnoma! Ko je raz-mišjja! v zaporu o tem in primerjal svoje lastne skušnje, je prišel do zaključka, da mora biti pri vsej stvari nekaj narobe. Postopno se je odmaknil od marksizma, ki ga sicer smatra za zgodovinski pojav, ki je igral svojo veliko vlogo, pa se preživel.
Djilas je dejal, da marksizma stvarno ni in da tudi ko-munizem v Vzhodni Evropi ne obstoja. Marks je začel z nekaj idejami v partiji, marksizem je bil dober za revolucijo, za borbo, toda kasneje je bila na teh temeljih ustvarjena popolnoma drugačna družba.
Djilas je med drugimi trdil tudi, da je bila boljševiška revolucija “katastrofalna za svobodo v Rusiji kot tudi za kulturo in socializem v Evropi ter za demokracijo na splošno”.
Popolna enakost, ki so jo nekdaj zahtevali komunisti, je nemogoča, neizvedljiva, je ugotovil Djilas, pa dodal, da ie tudi nezaželjena. Družba, v kateri bi bili vsi enaki, bi bila mrtva.
Zanimiva je Djilasova trditev, da ni mogoče pričakovati, da bi se komunizem postopno razvijal v demokracijo. Teorijo o komunizmu s človeškim obrazom je proglasil za utopijo.
Temelj boja proti komunizmu je na duhovnem polju, to je slično kot Djilas ugotovil tudi Aleksander Solženicin. Vodnike v Kremlju je pozval, naj vržejo komunizem med staro šaro, naj prepuste Kitajcem vodenje komunističnih revolucij in se posvete ruskemu narodu na temelju pravoslavja, na temelju krščanske miselnosti.
Seveda je Solženicin toliko pameten, da ve, da Kremelj ne bo sledil njegovemu pozivu. Sodi verjetno enako kot Diilas, da bo komunistične diktature mogoče končati le s silo, kot je bil s silo končan fevdalni sistem, kateremu Djilas komunizem po zaprtosti primerja.

BESEDA IZ NARODA

IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Velikonočno razpoloženje bo, ko boste brali to kolono. Veseli me, ko vidim, da jo z zanimanjem berejo tudi v sončni Kaliforniji. Torej Velika noč, praznik Vstajenja. Kako lepa je bila nekoč Velika noč doma. Že na velikonočno jutro so se zvonovi “vrnili” iz Rima in po duhovnikovi aleluji zapeli pesem vstajenja. Gospodinje so zakurile z blagoslovljenim ognjem ognjišča. Dekleta so hitela z velikimi jerbasi, na glavah, lepo pogrnjenimi z belimi prti k vaškim znamenjem in kapelicam, da pričakajo duhovnika, ki bo blagoslovil velikonočni žegen. Spominjam se, da je Bračičeva Nanika bila vedno prepozna. Kaplan, ki je poznal njene ‘muhe’, je vedno vprašal, če je Nanika- že prišla. Če je ni bilo, je vedno počakal, ona pa mu je stisnila v roke kaj papirnatega... Ko je kaplan umrl, župnik, točen kot ura, Nanike ni več čakal. Pa je Nanika zato prišla deset minut preje. Po blagoslovu so dekleta z jerbasi na glavi hitela domov. Katera bo preje doma, tista se bo še to leto omožila. ..
Topiči so pokali že od ranega jutra. Po Vstajenjski procesiji, ki je bila proti večeru, so zagoreli kresovi. Eden lepši in večji od drugega. V podobi križa, monstrance itd. Zvonovi so peli. Ne peli, vriskali so, saj je Gospod res vstal in nam utrdil vero, da bomo enkrat vstali tudi mi. Nič drugega ne bi želel slovenskim mladcem in dekličem, ki so se rodili že tukaj, da bi doživeli Veliko noč tako, kot smo jo doživljali mi, ko je domovina bila še prosta rdeče tiranije. To bi bilo zanje doživetje, katerega nikdar ne bi pozabili.. .
Kaj bi želel za Veliko noč? Edino to, da vsi, ki še čutijo, da so Slovenci, prihitijo v našo slovensko cerkvico. Ne samo za praznik Vstajenja, ampak tudi na Veliki četrtek, Veliki petek in na Velikonočno soboto. Do-življajmo jo, kolikor mogoče po slovensko, četudi ne bo pritrko-vanja zvonov (lahko bi bilo), ne pokanja možnarjev. Bo pa lepa slovenska velikonočna pesem, veseli vzklik Aleluja, ki nas bo dvigal in spominjal na slovensko Veliko noč doma .. Združeni pri obhajilni mizi in pri ‘žeg-nu v domači hiši. Vsi, prav vsi člani slovenskih družin.
Sedaj jih skoraj ni več. Je me-ksikansko naselje. Cerkev so lično prenovili. Ima 1900 sedežev. Fara je štela okrog tisoč poljskih družin. Sedaj prihaja k ne-: deljski maši samo še okrog 120 ljudi. Od 2300 dijakov, ki so nekoč hodili v farno šolo, jih je za letos vpisanih samo 262 ... Nadškofija ne ve, kaj naj napravi. Zapreti šolo, cerkev in ju podreti... Farani, kolikor jih je še, se branijo. Zadnja beseda še ni padla. Opomin tudi nam Slovencem. Od nas samih je odvisen obstoj fare in šole. Koliko truda in znoja so vložili naši slovenski predniki, ki so zgradili cerkev in šolo, dom za sestre in župnišče ter veliko farno dvorano. Radi prihajajmo k nedeljski sv. maši. Kar dve slovenski maši imamo vsako nedeljo. Razdalje danes ne pomenijo prav nič. Le malo dobre vodje je treba. “Brez muje se še čevelj ne obuje,” pravi slovenski pregovor. Ob slovenski mladinski sv. maši, vsako četrto ’ nedeljo v mesecu, bi moral biti drenj, pa ga ni... Tudi v žep bi bilo treba malo globlje seči. Saj farna šola stane veliko.
Za Slovenski starostni dom so darovali
CLEVELAND, O. — V torek zvečer, 15. januarja, je sedel v naši sredni na redni mesečni seji našega odbora in je prispeval marsikaj praktičnega in. lepega, naslednji torek zvečer smo pa kakor odbor stali žalostni in prizadeti pri truplu našega prijatelja in mu posvetili naš zadnji o-sebni pozdrav. Neverjetno, da ga več ni in da ga več ne bo. Dragi prijatelj nas vseh, našega doma, v tvojem imenu smo prejeli spominske darove, za katere se obenem prisrčno in žalostno zahvaljujemo:
Jožetu Zeletu v spomin:
$100: Jack Miklus, Florist; $50: Mr. in Mrs. Jerry Dow in Družina Scharlog;
$30: Smith, Meyers & Sons in Robert Debevec;
po $25: Mr. in Mrs. Allen Pav-lish, Westhemer, Fine, Berger & Co., Mr. in Mrs. L. M. Plants, Uradniki St. Clair Savings Assn., Dr. in Mrs, Max Rak, Dr.
Rev. Leon Kristanc:
Srešanja v spominih po 30 letih
(Nadaljevanje)
Sporazumno s škofom je bil o-iblastveno nastavljen za profesorja na kočevski gimnaziji, zelo delikatno mesto, kjer si je s svojim prikupnim značajem in lepim, uglajenim nastopom kmalu po nastopu že pridobil ne le mladino — dijaštvo, ampak tudi spoštovanje faranov. Bil je vsestransko dober duhovnik in je radevolje pomagal v dekanijski cerkvi in sta si bila z dekanom v dobrih odnosa j ih. Bil je Gorenjec tam okrog Škofje Loke in midva sva se poznala še izza gimnazijskih let, le da je bil par let za menoj in sva si bila vedno prijatelja. Ko je že za časa italijanske okupacije nastopila OF, se je pa prijateljstvo le nekoliko ohladilo. Živel je v mestu “za dratom” in tako je bil bolj na varnem in ni mogel razumeti, da gre “osvoboditeljem” več kot za svobodo naroda, da jim gre predvsem za oblast nad naro-
in Mrs. Michael Broennie, Dru- dom in mu tako vsiliti komuni-
Ko sem pisal o zadnji slovenski mladinski maši, sem pozabil omeniti, da je bil po maši v spodnji cerkveni dvorani tudi prav posrečen program s pesmijo, deklamacijami, gdč. Majda Simrayhova je občuteno prebrala Cankarjevo črtico “Četrta postaja”. Vse je pripravila ga. Fanika Humar. Za četrto nedeljo v aprilu, tako sem slišal, bo spet nekaj. Otroci se radi pokažejo. Mi jim pa dajmo korajže! ’
“Revolucije zorijo na samem ozemlju ene ali druge države. Kdaj in kako poženejo, kakšno obliko in postopek rabijo, je njihov posel,” je trdil ruski “boss” Brežnjev na Kubi, ko je obiskal prijatelja Fidela Castra. Čim več je nezadovoljstva v deželi: brezposelnost, draginja, nepoštenost v javni upravi, tem bolj si komunisti manejo roke. Ne samo doma, ampak tudi na Kubi in v Moskvi. To je voda na njihov mlin ... Pri nas n.pr. Watergate, pomanjkanje gasolina, naraščajoče cene itd.
^ V AD smo brali, da je obhajal č. g. Mirko Godina, slovenski minoritski duhovnik, zlato mašo. Tudi med Slovenci v Chicagu ni nepoznan. Pred 24 leti smo ga slišali na prvi oddaji slovenske radijske ure. Tudi je na nek način botroval mesečniku “Slovenska Država”. Sestali smo se z njim v župnišču sv. Jurija v South Chicagu pred 24 leti. Poznal sem ga še iz dobe, ko je bil gvardijan minoritskega samostana v Ptuju. Bil sem večkrat gost pri njegovi gostoljubni mizi. Vsi, ki ga poznamo, mu čestitamo k temu lepemu jubileju ter želimo, da bi v krepkem zdravju dočakal še biserno in železno sv. mašo.
Pok. p. Odilo, “pojoči misijonar”, je bil na misijonu v slovenski fari v Ohiu. Po večerni pobožnosti sta'šla z ministrantom na sprehod v bližnji park. Ko je misijonar videl tam polno avtomobilov in v njih mlade ljudi, je začuden vprašal spremljevalca: “Kaj pa ti delajo tukaj in tako pozno?” Fantek mu je odgovoril: “Ah kaj, luftajo se ...” Naslednji večer je imel misijonar resno pridigo o “luftanju”.
Farani župnije sv. Adalberta, ki je sosednja naše slovenske fare, so v resnih težavah. Lani so obhajali 100-letnico farne šolo. Faro so ustanovili Poljaki,
Ko zaključujem td1 pisarijo, želim izreči prisrčna velikonočna voščila listnici lista “Ameriška Domovina” ge. Mary Debevec, uredniku g. Vinku Lipovcu. Mnogo truda in skrbi vlagata v list, da ga vzdržita na lepi višini. Enako vsem drugim sodelavcem in dopisnikom, naročnikom in čitateljem. Naj bo letošnja Velika noč krepek zagon k o-hranitvi lista! Lepe pozdrave gospodičnam, gospem in gospodom, ki imajo potrpljenje z menoj, pošilja Vaš
“loti Štajerc”
žina Robert Cigoj, Druži n a j Frank Cigoj, G & J Mobil Service, Joe Klir, Družina Čebulj, Ann Okicki, Mr. in Mrs. John Terlep;
po $20:	Mr. in Mrs. Stanley
Pokelsek, Mr. in Mrs. Joseph Doljack, El in Irene Filter, James in Barbara Hočevar, David J. Trenton, E. Toplovic, Burgess Motor Sales, Mr. in Mrs. Frank M. Konček, Angela in Josie Krall, Mr. in Mrs. Rudy Krall, Mr. in Mrs. John Doljak, Mr.’in Mrs. Tony Gambatese, John J. Stark, Mr. in Mrs. James D. Richlak, Thomas Tenwick, Mr. in Mrs. Armond Cipolletti;
po $15: Mr. in Mrs. Tony Sile, Gertrude Gole, Mr. in Mrs. William Yurkovich, Mrs. Harry E. Berger, Blejsko jezero ADZ No. 27, Mrs. Joseph Zorman, in Mrst. William F. Hackett, Družina Zak, Gould Inc., Dou-ganovi, Mr. in Mrs. Victor F. Zele, Marfield Middle School Staff;
po $10: Mr. in Mrs. Pat Pace, Joseph R. Samsa, Mr. in Mrs. Joseph Moze, Mr. in Mrs. Armond Cipolletti, Mr. in Mrs. Fritz Hribar, Mr. in Mrs. Carl Primosch, Mr. in Mrs. Kyles Leach, Helen Zele in Josephine Blatnik, Mr. in Mrs. William Kovach, Mr. in Mrs. George Taketa, Mr. in Mrs Ivan T. Lunka, Mr. in Mrs. Armin J. Bokal, Mr. in Mrs. Stanley Benedict, Anna Kostrevec, Mr. in Mrs. Kuret, Ward Swenson, Jay Case, Bart in Mary Alich, Mr. in Mrs. Frank Rokavec, Mr. in Mrs. Martin Komochar, Mr. in Mrs. Tom Kapudja, John Fa-kult, Mr. in Mrs. Victor Schnel-ler, Mr. in Mrs. Paul Gorjanes, Mr. in Mrs. James Cipoletti, Mr. in Mrs. Paul J. Hribar, Družina Frate, Mary Ogrinec in Fred Cesnik, Anton in Elizabeth Rupnik, Mr. in Mrs. John Gerl Sr., John in Regina Cirest, "Dr. in Mrs. Earl Berger, Buzz Martin, Družina Strumble, Mr. in Mrs. F. Weidgenant, Mr. in Mrs. Robert L. Sidlak, Mr. in Mrs. Fred Zele, Edith in Edward Fatur, Mr. in Mrs. Joseph L. Kozar, Leannie in Randolph Ujcich, Mr. in Mrs. Emanuel Berardinelli, Mr. in Mrs. Adolph Somrak, Mr. in Mrs. Bernard Cirkel, Mr. in Mrs. Charles Ciasca, Stephanie Cernelich, Mr. in Mrs. Steve Simčič.
stične ideje. Neprevidno radovednost je hudo občutil in drago plačal. V soboto, 12. decembra, je bil v velikem trpljenju pripeljan v Leonišče in sva si po bolniški sobi postala soseda, kar pa on ni vedel.
Za glavnega zdravnika si je izbral sorojaka dr. Guzelj a, odličnega kirurga in prvega sodelavca primarija v Deželni bolnici. Še isti dan je izvršil operacijo, da bi še rešili že močno inficirani rani — od rafala prestreljen spodnji hrbet in kolk in stegno. Navezali so mu na noge težke uteži in je bil tako kot privezan na posteljo. Iz: vzdihovanja — cul sem skozi steno — sem sklepal, kako hudo j e moral trpeti. Sestra mi je rekla, da je sedaj on po bolečinah in poškodbi najtežji bolnik v sanatoriju, v molitvi sva se ga spomnila.
V nedeljo dopoldne, bila je tretja adventna nedelja, je vstopil zdravnik s kolegom dr. Janežem. Po skupnem pregledu sta se mi zadovoljno smehljala, da naj misel na zadrgo kar pozabim. “Vse je v redu, kot smo pričakovali; kar moč mirno še vztrajajte v postelji, obiski so pa že dovoljeni, gotovo Vam jih ne bo manjkalo.” Ko je sestra vstopila, je vesela kazala na vrata, resnega opomina ni bilo in se je tudi ona oddahnila. Kako vsako sočutje blažilno vpliva na bolnika!
Naslednje dopoldne je sestra še pospravljala po sobi, ko je potrkalo na vrata in mirno sta vstopila v težkih suknjah dva velikana, precejšnjega obsega: kočevski dekan Peter Flajnik v spremstvu že poznanega kolega kanonika. Vesela sta mi čestitala, pa potožila, da k sosedu ne moreta, ker so sedaj tam obiski nedovoljeni. Dekanu je že med potjo kolega opisal moj položaj, on nama je podrobno opisal, v kakšni nevarnosti so reševali sosede v tisti grozni noči in da je on le s težavo prišel z vlakom v Ljubljano, da bi mogel kako še pomagati ubogemu kolegu. Bili smo v zaupnem pogovoru, ko je po narahlem trkanju stopil v sobo moj zdravnik v družbi dr. Valentina Meršola, primarija v Deželni bolnici. Kako veselo je bilo presečenje, ko smo se tako nepričakovano znašli kar štirje študentje
iz šentviške gimnazi-je. Dekan in primarij sta bila že Vsi smo otožni: odšel je naš | osmošolca, ko sem jaz drgnil dobri prijatelj. Pogrešali ga bo- klopi šele v prvi gimnaziji in
mo vsi. Prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje in nudimo tolažbo.
Za odbor:
Vida Shiffrer
ZA SMEH
Jože: “Zakaj pa imaš še v spanju očala na nosu?”
Janez:	“Zato, ker sem tako
kratkoviden, da ne morem razločiti oseb, ki jih vidim v njnh/G
ša-
šem — kot je bilo navadno, da le nižji pozna višje — imel oba v dobrem spominu. V spominih smo si v kratkem veliko povedali. Dr. Meršol mi je povedal namen svojega obiska in me je v soglasju z mojim zdravnikom vprašal, da bi v dogovoru z vodstvom sanatorija pripeljal v sobo na ledvicah bolnega akademika, ker soba je itak dvoposteljna. On da je bolnemu odločno odsvetoval zdravljenje v Deželni bolnici in da je v vseh ozi-
nih vreden zaupanja in zelo potreben pomoči.
Z veseljem sem mu rekel, da celo želim take družbe, le da imam to napako, da menda zelo smrčim. “O01 — to pa me dobro vemo — se je zasmejala sestra — le škoda, da tako malo spit6 in tako tudi smrčati ne moret6 in ste take družbe kar potrebni.’ Vzdignili so se, zahvalil sem se za prijeten obisk in zdravnik j6 naročil sestri, da je za naslednje jutro; že odredil za mene roent-genski pregled, da bo ja vse v redu, predno dobim tovariše so-bolnike. Dekan si je ie izprosil; da je smel na kratek obisk K trpinu katehetu in se je kmalu poslovil tudi od njega — nič sluteč, da se bo poslovil za vedno-Za mene napovedani pregled je bil zadovoljiv in zdravnik je dovolil že za kratek čas iz postelje, pa le v dobrem spremstvu-Takoj mi je kar sam pomagal-Kako sem bil neroden z obvezano roko, ki je bila od vratu Pa do zapestja v debelem, z žična-to mrežo povitem ovoju, kot b' bil strašilo za vrabce v koruzi-Še zdravnik se mi je smejal, Pa tudi od veselja, da je z operacij0 uspel.
Naslednji dan je v pozno p°' poldne napovedani prišel, bil je bled in upadlega obraza, s črn0' obrobljenimi očali in je najp°' trebnejše stvari prinesel v malem kovčku. Predstavili smo se-Sestra mu je pripravila posteljo, obesila prineseno v omaro D on se je vidno truden spravil v posteljo. Takoj mu je prinesi3 čaj, hvaležno ga je srebal. Kma' lu je prišel njegov zdravnik U1 mu je po pregledu naročil, naJ se strogo drži navodil in naj se zaupa sestri, kateri bo on vse potrebno razložil in v par tednih, mu je dajal korajžo, bo zopet vse dobro. Tudi z menoj je izmenjal par besedi in z “lahk° noč” odšel, saj je bilo že mračno.
Nočna sestra je že prinesi3 večerjo obema. Seveda meni je morala pomagati in je vmes p13' povedovala o sosedu, da že ve ° meni in ji je izrazil željo, d3 bi rad govoril z menoj. Še ist' večer mi je pomagala do nje£3 in sem se z mojo roko komaj z*1', nil skozi vrata. S solznimi oču11 mi je ponudil roko in le s teža( vo je govoril; želel je vedet* mojo zgodbo. Ustregel sem ^ kar moč na kratko, ker v sobi je bil tako neznosen duh, da seU* komaj vzdržal. Obljubil sem iU11' da bom z zdravnikovim doV°' Ijenjem naslednji dan zopet pr*' šel. Ko me sestra pripelje v 5°' bo, sem jo prosil, naj odpre °' kno kljub hudemu mrazu, 1 bom zadihal v sveži zrak. S t° varišem sobolnikom sva kar d0^ go v noč govorila, dokler ga 111 zmagalo in je zaspal.
Vesel sem ga bil, marsik^ sem zvedel. Saj je preživel v$6 grozote turjaške tragedije. peljan preko Velikih Lašč v čevje je bil priča strašnega k°' čevskega sodnega procesa in ^ tako šel skozi strahote kočev' skih ječ ter bil končno intern1' ran v stiškem samostanu. Ko tam za Vse svete prišli Nemci i*1 so se partizani razbežali in se u, maknili v hribe, so vsi priprt‘ svobodno zadihali ter odšli proti Ljubljani, kjer je on ° dobrih priporočilih takoj do0’, službo menda pri “Siovenče0 knjižnici”. Skrajno slaba in Pic' la hrana, ležanje na ilovnat tleh je pripomoglo, da je neva^' no zbolel že na itak bolehn1*1 ledvicah in je v skrbi dobre#1 zdravnika prišel v Leonišče, ^ si opomore. Tista noč je bila do1' ga. Vesel prvih obiskov in čen ob prvem sprehodu, sem E* sočustvoval z ubogim sosedo^' saj sem čul njegovo vzdih0''3 nje skozi steno.
(Dalje prihodnjič)
čl
tl:
k
st
si
k
sv
te
de
čl
°c
se
a
sil
dr
di
tu
stj
kc
kf
di
sv
Pa
ki
di:
oh
v
ko
dr
dv
ši
de
s^
to]
fje
va
je
di
'Te
OČ;
da
sk
Žii
tli
dl;
tie
da
kr,
di]
čk
Ps
ie
di,
t0,
do
tis
vSl
do
sv,
va
Je]
sij
di:
ja]
ka
— Kongresna knjižnica v shingtonu ima 250 milj knjiži111 polic.
Že
si
ob
dii
de
di:
Sa
ok
la
iji
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Odreševanje sveta
V postu, na Veliki teden in na Veliko noč stvarnost Kristuso-Vega dela, življenja in smrti ter Vstajenja malo bolj jasno stopi Pred naše oči. Ali nas pa tudi Prevzame, prenovi, resnično od-reši? Težko ibi bilo temu pritrditi, sicer bi se krščanski kvas ^oral bolj videti v človeški družbi. Mimo te stvarnosti, ki ^arn jo predočuje post, veliki teden in Velika noč, gremo le nekako pri vrhu, z voščili, s priso-stvovanjem obredom, z zunanjostmi. Notranjost pa ostane nedotaknjena, premalo razbur-kana, da bi bila res deležna odpenja.
Namesto običajnih uvodnih tankov za letošnjo Veliko- noč, namesto izbranih besed za velikonočna voščila, naj na tem me-stu objavim pismo Slovenca mi-siionarja, ki stvarno pokaže, kako in z božjo pomočjo odrešuje svet.
• •. Treba je iti po poti dobro-in odprtosti za potrebe naroda, ki je resnično v stiski. Vsak elan Cerkve bi se moral čutiti Zgovornega za rast Njegove o-Se’0e v svetu. Svet išče Kristusa, n rni, njegovi učenci, smo preveč s^ki, da bi znali iti iz sebe k drugemu v polnosti naše velikodušnosti. Svet je v razkroju, ker nru manjka velikodušne odprto-s*d za potrebe človeka, ki živi v
njem.
Lepo je govoriti o Njegovi juibezni, dobroti, žrtvi..., a tež-Z je p0 teh smernicah živeti. |
hovo bedo in težave življenja. Sama oblast se zanima bolj za politično stvarnost, a pozablja na dejstvo, da bi morala reševati problem človeka. Človek, ko je v težavah, ne išče izobrazbe na političnem polju, temveč si hoče ohraniti življenje za jutrišnji dan.
To so misli misijonarja na terenu, Napisal jih je g. Silvo Česnik. Naj bodo voščilo in darilo za letošnjo- Veliko noč, v letu prave, sprave s seboj in sprave z bližnjim, da križ Velikega petka in zmaga Velike nedelje ne bosta zastonj.
Por.
Zaključki in ugotovitve
Ko smo kot kristjani razmišljali o marksizmu, smo lahko prišli do važne ugotovitve, ki pravi, da kapitalizem in marksizem povzročata na človeku podobne učinke. Eden kakor drugi, seveda v različni obliki, vodita do gospodarske miselnosti; oba imata omejeno enostransko gledanje na 'človeško stvarnost; oba vodita do zlorabe, manipulacije in masifikacije človeka.
To nam dokazuje, da nečloveški učinki nekega sistema ne za-visijo predvsem od tega, kakšno obliko lastnine zagovarja. Ugotovili smo, da so za človeka enake nevarnosti v sistemu zasebne
svoj sistem na različnem tolmačenju lastninske pravice. Življenje okrog nas nam pa tudi pove, kako lastnina, zlasti mnogo lastnine, ki si jo človek nakopiči, spremeni njegovo miselnost, ravnanje do bližnjega in razmere do prijateljev, ki niso preobloženi z lastnino1. Zato je prav gotovo na mestu izpraševanje vesti, ki ga priporoča obnovljeni obred pri spovedi. Nekaj vprašanj, ki služijo za izpraševanja, prinaša aprilska “Ave Marija”. Naj jih ponovim:
“Ali sem rabil prijatelje in bližnje v svoje namene?”
“Ali sem delil svoje premoženje z ubogimi?”
“Ali molim za mir in zmago pravičnosti?”
“Ali skrbim za dobro skupnosti, v kateri živim? Ali plačujem davek?”
“Ali v službi delam, sem pravičen, delaven, pošten?”
“Ali uslužbence pravično plačujem, sem zvest pogodbi in obljubam?”
Iz teh vprašanj je jasno razvidno, da lastnina nalaga človeku neke obveznosti, ki so tem večje, čim več je lastnine.
Akademija s plesom
Slovenska telovadna zveza še vedno vzdržuje telovadno tradicijo med Slovenci v Torontu. To je pokazala akademija, ki jo je pripravila za soboto, 30. marca 1974, v Slovenskem domu na
lastninske pravice, kakor tudi v [864 Pape Ave. Akademijo je vo-
sistemu, ki zagovarja kolektivno lastninsko pravico proizvajalnih sredstev. V slabo uporabo lastnine ne vodi oblika lastninske
vsi smo malo preveč obrnje- pravice, ampak zgolj gospodar-111 samo v sebe in vidimo samo Sv°j lastni problem. Pozabljamo ^ da so med nami tudi ljudje, so večji reveži, kot pa mi sa-Če gledam naše ljudi, ki me Vdajajo, moram priznati, da so ^ veliki stiski. Nimajo zdravil, so bolni, podhranjeni so in ^žava se malo briga za njih ?vig. Ne morem trditi, da so na-Sl ljudje pridni za delo, a obe-moram priznati, da tudi ne bi delal, če bi jedel samo |°liko, da bi si podaljševal živ-tlenje za danes. Lepo je govoriti 0 clelu, toda ali je mogoče zahte-Vati delo od lačnega? Najprej i16 treba nasititi lačno množico ^ šele potem zahtevati, da dela.
0 sliko imam vsak dan pred ^itii.
^sak mesec preživim dva ted-^ med ljudmi daleč od misijon-
viega centra. Opazujem način Oljenja teh ljudi, prehrano, Mihove kolibe; prazne so in ni-aJo nič postelj, ljudje ležijo na
Ueh,

Ti ljudje živijo življenje
nižji stopnji kot evropske
l'ave, da ne govorim o Ijublje-psičkih naših ljudi. Ali je °vek manj vreden kot razni Psički? Kam plovemo? Človek Pozabil človeka, ker misli sa-j110 na svojo prijetnost in pa na °’ da ima od sočloveka večji »biček. V resnici pa je človek lstl> ki ustvarja in dela za dvig Vsega človeštva. Človek je ved-110 bolj majhen, ker se zapira v Sv°j svet, v egoizem, ki ne po-^ meja.	; vf
Nekega dne sem prišel v neko Ljudje so me zelo lepo spre-Nt, ker pač vidijo, da jih mi mi-Sli°narji vedimo na pot v razvoj Mihovega duhovnega in materi-
Llriega uspeha. V nas vidijo ne-kar jim prinaša sigurnost, ^adla je noč. Treba je bilo iti !^at. Komaj sem malo zadremal, so prilezle bolhe in stenice in batehistom sva jih dolgo v noč lrala. Med tem časom sem pre-NI j e val in ugotovil, da so prav emirrte noči vzrok mnogih kož-k bolezni med prebivalstvom.
samo 14 dni živim v takem °lju, oni pa vsak dan, vse dni. noči me še bolj približajo Jlldem, ker spoznavam vso nji-
ska miselnost. Ta je pa podlaga tako kapitalističnega kot marksističnega sistema. Eden kakor drugi sistem more roditi take socialne, politične in kulturne strukture, ki človeka zatirajo. Človek ne bo popolnoma osvobojen že zgolj zaradi tega, če preide iz kapitalističnih struktur v socialistčne. Oba sistema potrebujeta očiščenja vsega človeka poniževalnih zlorabljajočih elementov. Treba je, da kapitalistično in socialistično miselnost nadomesti resnično človekoljubna miselnost.
Tudi v političnem pogledu vodi kapitalistična ali pa marksistična miselnost na napačno pot. Prikazuje namreč napačno vlogo, ki naj jo ima država v družbenem življenju. Važno je opozoriti', kar uči Pavel VI. o pravi uporabi politične oblasti:
“Politična oblast ne odvzema posameznikom in vmesnim združenjem njihovega lastnega področja udejstvovanja; ne odvzema jim njih lastne odgovorno-šti, ki jih vodi. da sodelujejo pri uresničevanju skupne blaginje. Namen posega politične oblasti na socijalna področja je, da pomaga članom socijalnega združenja, ne pa da jih uničuje ali izpodriva. (OA 46.)
Kristjani se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi nadomeščali strukture, ki so obložene z grehi z drugimi, ki so napolnjene z nadami. Dolžnost kristjana je, da dela na očiščenju zgrešene miselnosti, miselnosti, ki vodi v zatiranje človeka. Miselnost ljudi je treba prekvasiti s krščanstvom, s krščansko miselnostjo. Taka miselnost šele bo zmožna ustvariti sistem, ki bo resnično človečanski.
(Po Octogesima Advenies, 15. V. 1971.) Kakor je bilo že omenjeno, je vrsta teh člankov nastala iz predavanja, ki ga je imel g. J. Jeretina C.M. na sestanku protikomunističnih borcev.
dil starosta ing. F. Grmek. Nastopili so starejši telovadci, mlajši in najmlajši in sicer na drogu, na bradli, čez konja in kar na tleh. Med nastopajočimi so bile tudi dekleta; njih simbolična vaja ob zvokih je bila prav lepa. Vsi nastopajoči so bili deležni priznanja udeležencev, ki se jih je nabralo kar lepo število, čeprav oglaševanja za akademijo skoraj ni bilo.
Ker so nastopali tudi mali in mladi, se je večer spremenil v nekak družinski večer. Prišle so družine z otroci, ki so tudi prišli na svoj račun. Ko je bila a-kademija zaključena, so jo* “urezali” “Karlovci” na svoje instrumente in po dvorani ,so se ob zvokih valčkov, polk in modernih ritmov zavrteli pari. Mnogi so preživeli prav prijeten večer, za kar gre zasluga STZ in vsem, ki se trudijo v njej.
Por.
DOHA EN PO SVETU
V Torontu je bil predložen načrt, ki bi uporabil 75% vseh odpadkov za gretje poslopij v sredini mesta,- Zadevne zamisli so začeli proučevati in razpredati leta 1969 in jih sedaj zaključili z omenjenim načrtom. Študija je stala pol milijona dolarjev, izvedba načrta pa bi okoli 58.5 milijonov.
danjega $1.90 za vse, ki so dopolnili 17 let, za one izpod 17 let pa je bila povišana od $1.65 na $1.95.
*
V	zadnji izdaji Journal of the American Medical Association sta pozvala zdravnika dr. Henry L. Simmons in dr. Paul D. Stol-ley k strožjemu nadzoru nad predpisovanjem zdravil. Ljudi je treba poučiti, da ni vedno potrebe pa kakih zdravilih, če pride kdo k zdravniku. “Preprosta resnica je, da veliko bolnikov, ki pridejo v zdravniške urade, potrebuje le malo zdravil, včasih tudi nič,” je zapisal urednik Journala dr. R. Moser.
V	preteklem letu se je izselilo iz Kanade v ZDA najmanj strokovnjakov v zadnjih 23 letih.
V
Javni tožitelj R. Sprague je v začetku razprave proti R. Boy-leju, nekdanjemu predsedniku Unije premogarjev ZDA, dejal, da bo dokazal, da je Boyle naročil umor Josepha Yablonskega, njegove žene in hčere. To je bili “premišljen, nasilen umor”, je dejal javni tožilec. Obtoženec vztrajno zanika vsako krivdo.
*
Izgredi, napadi in nasilja v Severni Irski se nadaljujejo in vlada v Londonu je pretekli teden poslala tja vojaško ojačenje.
*
Zunanji minister Mitchell Sharp je napovedal, da bo v nekaj dneh objavil noto, ki jo je poslal ZDA glede načrta v prevažanju olja s tankerji iz Wal-deza dalje na jug v ZDA. Kanada bi rada poskrbela ;za zavarovanje svoje obale pred onesnaženjem z oljem, če bi se kaka petrolejska ladja pri prevažanju ponesrečila, kar ni izključeno, četudi ni' verjetno.
*
Kampanja proti kajenju cigaret v kanadskih šolah ni posebno uspešna. Kajenje je v porastu tako med fanti kot med dekleti. Število kadilk se naglo izenačuje s številom kadilcev. Zanimiva je ugotovitev, da dijaki in dijakinje, ki kadijo, v šoli slabše uspevajo, kajenje je tudi bolj razširjeno med francosko govorečim dijaštvOm kot med angleško govorečim.
V Kenori so dognali pri pregledu 1968, da je kadilo 37% 19 let starih deklet, pri zadnjem pregledu je to število doseglo skoraj 47%.
*
Liberalna stranka v Novi Škotski je pri pokrajinskih volitvah zadnji teden svoje položaje celo okrepila, dobila je 6 dodatnih poslanskih, mest. V novem parlamentu bo 25 liberalcev, 12 konservativcev in 3 novi demokrati. Predsednik vlade Gerald Regan je torej lahko zadovoljen.
nekaj nižji ceni.
*
Liberalna stranka Ontaria ne mara novega torontskega letališča pri Pickeringu, kar je predložila zvezna vlada. Odločila se je preprečiti izvedbo zveznega načrta.
Zapoj veselo, o kristjan
Zapoj veselo, o kristjan, veselja tvojega je dan. Zveličar naš je vstal od smrti in raj odprl nam je zaprti. Aleluja, aleluja, aleluja.
Zapoj veselo, o kristjan, veselja tvojega je dan. Premagana je smrt nemila, oblast peklenska moč zbugila. Aleluja, aleluja, aleluja.
Zapoj veselo, o kristjan, veselja tvojega je dan. Odrešeni smo vse pogube, otroci večne smo obljube. Aleluja, aleluja, aleluja.
O	^
M BEST WISHES FOR A JOYOUS EASTER ^
™	B
if B if
DEMSHAR & SONS, INC.
22034 Lake Shore Blvd. Tel.: 731-4770
Priljubljeno ime
V ZDA je 27 mest z imenom Franklin, enako število krajev nosi ime Clinton.
KUPUJTE
VELIKONOČNA ŽIVILA, OBLAČILA IN OBUTEV P RI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH.
Svoji k svojim!
~CLEVELAND, O.'
B
M
9f
M
M
B
M
$
M
■0
b
B
M
91
M
M
91
9
•0
i
01
0
0
0
sfi!
%
a
1)	CARTRIDGE and CASSETTE TAPES
2)	BUTTON BOX ACCORDIONS
3)	LARGE SELECTION OF ALL TYPES OF POLKA MUSIC — IMPORTED RECORDS OF SLAK AND AVSENIK
T.V. APARATI MAGNA VOX IN STEREO PHONOGRAPH — FOTOAPARATI, PRIMOČKI IN MATERIJAL ZA FOTOGRAFIRANJE
Želimo vsem dragim rojakom, posebno našim odjemalcem, prav srečno in veselo Veliko noč!
NAJ BI BILI VESELI IN SREČNI MED TEMI VELIKONOČNIMI PRAZNIKI VSI NAŠI DRAGI ROJAKI!
Vsem tudi želiva, da bi lepo opravili vsa potovanja, jih imate v načrtih • Vselej, ko boste odhajali in poslavljali, naj bodo srca polna veselega upanja in vsaki vrnitvi, vsakem svidenju z vašimi dragimi
ki
se
ob
naj
vam zadoščenje in sreča sijeta z obrazov. Kar bo v najinih močeh, bova pripomogla, da bo tako.
MR. & MRS. AUGUST HOLLANDER
SLOVENSKA POTNIŠKA PISARNA
KOLLANDER WORLD TRAVEL, INC,
589 Eo 185 St. Tel.: 531-1082
Jf.
MALI OGLASI
V najem
Odda se '5-sobno stanovanje spodaj, vse na novo dekorirano, preproga od stene' ’dd stene; starejši dvojici. Nič otrok ali živali.
481-2397
;| I; '_______________-(67)
Pohištvo naprodaj
Za jedilnico, dnevno sobo, pralni stroj in sušilnik.
Kličite 391-6929
-(67)
Dvostanovanjska hiša naprodaj blizu Sv. Vida
Hiša z dvemi stanovanji (6-6) je ugodno naprodaj na 6322 Carl Avenue. Vprašajte na naslovu!
-(67)
For sale — Euclid
4-bedroom bungalow, close to schools, transportation and church. Call 481-2997 or 951-3351
(71)
Help Wanted Male & Female
0
0
J1
PRAV SREČNO IN VESELO VELIKO NOČ ŽELI NAROČNIKOM, ODJEMALCEM
0
0
0
■S-
0
0
ell
0
IN VSEM ROJAKOM
MIHA SRŠEN SHOE REPAIR
7208 E* ST. CLAIR AVENUE
Popravljainka čevljev
MIHCIC CAFE
7114 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-9359
Izpraševanje vesti
Do sedaj smo v nekaj številkah objavljali nauk Cerkve o kapitalizmu in marksizmu. Videli smo, kako oba gradita vsak
Potres na malem otoku Siasu severno od Celebesa v Indoneziji je uničil 90% vseh zgradb. Na otoku živi okoli 16,000 ljudi.
Predsednik vlade LR Kitajske Ču En-laj je zadnji teden pri sprejemu vodnika rdečih Kambcdžancev dejal, da je govor o “miru za en rod” prazen, kajti “revolucionarna ljudstva sploh ne verjamejo v ‘trajen mi’; dokler obstoja imperializem, so revolucije in vojne neizogibne .. .”
Četudi Kitajec ni omenil Ni-xona, je očitno, da je meril nanj, ker on je ponovno govoril o miru, ki ga hoče doseči, da bo trajal za en človeški rod ali celo za več rodov.
*
Zvezna minimalna urna plača je bila povišana na $2.20 od se-
V Floridi so začeli na vesoljskem vzletišču graditi vzletišče za “vesoljske čolniče”, ki bodo leta 1979 začeli s poleti v vesolje v bližini Zemlje, pa se bodo od tam tudi vračali tako, da bodo uporabni za ponovne polete. Celoten program je proračunan na 5.2 bilijona dolarjev in bo ZDA pomagal ohranjati n izpopolnjevati vesoljsko tehnologijo.
*
Kanadska vlada je lani kupila kurilno olje po 99.5 centov, ko je sedaj v New Yorku na razpolago po 30c galon. Sodili so, da je nakup potreben, da se deželi zagotovi/ dovolj šnj a količina kurilnega olja, ko je zaradi arabske zapore nad izvozom olja nastal strah, da bo olja in njegovih produktov zmanjkalo. Kanada je plačala 99.5e za galon za 5 milijonov galonov, da je dobila nato pravico do nakupa dodatnih 21 milijonov galonov po
CUSTODIAL COUPLE
Middle age, English speaking. To take care and manage hall. Live on premises, rent and utilities free. Salary plus commission — Call 382-9388.
(67)
Help Wanted Male & Female
FACTORY HELP
WANTED. APPLY AT
ITIiSTME DIESEL
2093 E. 19 St.
(71)
0
0
0
0
0
0-
0
0
0
Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Priporočava se za vašo nadaljnjo naklonjenost.
FRANK in DOROTHY ŽITKO
r
B
p*
B
P*
B
r
B
gf
B
B
r
B
p*
'B
r
B
if
B
if
B
p*
B
P*
B
r
B
r
B
r
B
r
B
p*
B
r
B
p*
B
r
B
r
B
P*
B
if
r
B
if
B
r
B
if
B
"P-
B
r
B
r
B
p*
B
Sf
B
if
B
p-
B
Help wanted — female
Dobijo delo
Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782.
(x)
Male Help Wanted
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested cal) 761-7740. Living quarters available.	(x)
MACHINIST
Experienced. All around machinist. Part or full time. Retired individual acceptable.
Call 431-7873
VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM
ŽELI SREČNE IN VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
•§ Društvo stenskih prdik&mnnisfičnih horeev
v Otelandu
0
M
r
B
if
B
P*
B
0“
0
M
0
M
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
EDDIE TURK'S SERVICE STATION
ATLANTIC GASOLINE vogal St. Clair Ave. in 61. cesta
Vse. kar potrebuje' vaš avto, dobite pri nas ,|§ Hvala za naklonjenost in se priporočamo še za naprej
0|---—----------------------------------*
B
r
—----B
If
B
p*
B
P*
B if B
r
B
r
M
0
0
0
M
0
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM ŽELITA
-—-B
if
MRS. ELSIE HOMOVEC in
lastnika
RACE DAIRY
17002 Grovewood Ave.
ALBERT KLINEK,
STORE
531-6749
if
B
if
B
if
B
if
B
if

I -1
AMERIŠKA DOMOVfNA, APRIL 9, 1974
llSlllliSSIlllliiiiiSBlilBlllfflllSllllll
“Precej grem,” odgovori hči.
“Ta-le rdeča ruta ti dobro pristoji. Deni jo za vrat.” Dekle mater molče sluša in se opravi Vse po njenem nasvetu. Potlej gre ž njo vred po stopnicah doli in v hišo.
“Franica, pojdi pit,” pokliče ženin Pogreznikov Peter, in jej moli kupo. Deklica prime kozarec in pomoči ustna ter odstavi svojemu namenjenemu ženinu.
“Bolj ga potegni, bolj—” reče Petrov strijc, “saj nima kostij! Vino ti da bolj rdeče lice in veselo srce. Pa semkaj k Petru sedi, da rečemo katero modro ali pa dve.”
Dekle sede k Petru ter začne na videz vesel pogovor ž njim, utikaje se tudi v pomenke, katere sta starejša moža imela z očetom.
Po dolzih ovinkih so prišli do ženitve. Ko so se možje na kratko razgovorili, reče strijc Franici:
“Ni potoka brez vode, ni poroke brez žene; a kaj naša lepa nevesta poreče? Ali prikima?”
Zdaj je bilo čas odgovoriti. Njene oči se srečajo z ostrim očetovim pogledom, beseda, ki bi imela ženinu vse namere podreti, ostane jej v grlu.
“To sva se uže midva zmenila. Pridni otroci vse potrde, kar očetje ukreno,” odgovori Smrekar za svojo hčer.
Potem so se jeli meniti, kedaj se 'bo ženitovanjsko pismo delalo, in druge potrebne reči. Franica je nekaj časa molče sedela, a potem naglo vstala in odšla. Oče Smrekar je nejevoljen pogledal za njo, in da bi jo pred gostmi in snubači opravičil zaradi čudnega obnašanja, reče: “Dekle je zdaj nekoliko dnij slabega zdravja.”
XIX.
Tri dni pozneje mati Smreka-rica jokaje reče možu; “Moj Bog, ti si kakor voda! Vse ob ednem bi rad. Boš videl, da se to srečno ne izteče. Franica zdaj uže nič ne govori.”
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINIL MOJ DRAGI SOPROG
Rudolph Stanisha
ki je izdihnil svojo blago dušo dne 9. aprila 1973
Zakaj si, predragi, šel od nas, samevam brez Tebe, dolg je čas. Pogrešam ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj.
Globoko žalujoča soproga Anna
Wickliffe, O. 9. aprila 1974
“E, kaj, pa bo uže spet govorila, uže; nič se ne boj, saj je ženska in materina hči. Prav je. da zdaj menj govori. Kadar jej začno zobje izpadati, potlej bo klepetala po noči in po dnevi, kakor vse ve babnice.”
“Kako se moreš šaliti s tem! Mene tako srce boli in vest mi očita, da bo’ ta zakon vender prisiljen. Ti si jo prisilil.”
“Kaj nisi tudi ti privolila?” “Jaz nikoli ne. Samo zaradi tebe in tvoje trmoglavosti jej prigovarjam. Pa jej ne mislim nič več; jaz ne morem videti, kaj trpi.”
“Nič ne bo hudega, nič. Jaz vem, da je tako vse prav. Ko bi bilo po tvoje, ne bil bi nobene reči začel. Kar sem se še kedaj večjega polotil, vselej si mi iz početka branila, potlej, ko si videla, da se je aobro izšo, potlej si molčala. Bog je uže vedel, zakaj ni babam hlač dal: srčnosti nimate nobene, vsako- reč se bojite prijeti. Le molči! Jutri pojdemo pismo delat.”
Drugo jutro sta bila dva konja v najlepši voz vprežena, in
Smrekarjev brat je bil prišel v pražnji obleki, da bi za moža in za pričo pomagal pri beležniku pogodbe v ženitovanjsko pismo postavljati.
Ob tej poslednji uri se je Franica jela očetu' ustavljati. Ni je bilo zlepa pripraviti, da bi se oblekla in šla z očetom v pisar-nico.
A zdaj se oče razsrdi in reče: “Moraš! L j udi j ne bomo za nos vodili. Ne vprašam te, če hočeš ali nečeš. Jaz bom videl, če boš slušala ali ne! Pokažem ti, kaj je pokorščina!”
Mati Smrekarica se je zbala te moževe jeze, hitro prijela hčer, kakor v svojo zaslombo, pod pazuho in dejala: “Saj bo, saj pojde!”
Po mnogih materinih prošnjah se,je Franica naposled oblekla ter k očetu in strijcu sedla na voz.
V pisarnici pri beležniku so možje ugibali, koliko in kako bi si ženin in nevesta imovino za-ženila, kako bi otroci iz tega zakona nasledovali, in česar je še treba. Franičin strijc je večkrat neveste vprašal: “Ali ti je tako po volji?” A ona je bila nekako mrtva; poslušala je, kaj govore in kaj zapisujejo, pa slišala ni nobene reči do dobrega. “Naredite, kakor hočete!” to je bilo vse, kar je bilo izpraviti iz nje ves čas.
Ko je bilo pisanje in pogajanje dokončano, treba jo je bilo zopet siliti, da je podpisala. Tako dolgo ni hotela prijeti za pero, dokler je ni oče skrivaj pomen-
ljivo sunil in pogledal z ostrim očesom.
Ubogi Pogreznikov Peter, ki se je pogumno podkrižal na ženitovanjsko pismo, bil je uže po navadi malo neroden v vedenji v govoru; ali denes, ko se mu je največja želja jela izpolnjevati,
težilo mu je še nekaj posebnega jezik in srce, ko je videl svojo nevesto tako brez vsega veselja, pobito, kakor bi jej vse nič ne brigalo. Želel si je siromak, da bi bil namestu v ženitovanji rajši doma za pečjo, ali da bi vsaj to pusto pripravljanje in pomenkovanje uže minilo.
Vesele Velikonočne Praznike Želi
TRIPAR COLOR PHOTO STUDIO
WEDDINGS • PORTRAITS • CHILDREN Professional Color Lab.
6411 St. Clair Avenue Slovenian National Home
Tel.: 431-1872
GRQ1N0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDINOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235

Enna Jettxcks čevlje imamo v črnolakasti izbiri, srednje in široke mere. Imamo tudi veliko izbiro čevljev najboljše kakovosti in se za to oglasite v znani slovenski trgovini
LOUIS MAJER
6410 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ROJAKOM
9 POHIŠTVO - GOSPODINJSKI STROJI ”
AT HAPPY HOLIDAY PRICES I
pri MRAMOR-ju
Nakupujte Velikonočna živila pri nas!
...SUB lis 3 \h$ Criseo - prihranit® ...$(3
2 za $L2i| 3 ifes Hills Bros. kave - prihranit® SQc.S2.2B
Promise ali Imperial margarina ....
OREH! (Očiščeni) ..........
Vz ftUL EUQLID-RME MLEKA
SAMO EDEN NA KUPCA
sveže hruške
3 funte za
10. oz. INSTANT NESCAFE Prihanite 5Qc . . $I.3S
SP80 & SPAN (veliki) Prihanite 30s........ 78e
GLAVNATA SOLATA .....................3 za $1.00
COTTON CLUB GINGER-ALE (Kupite 3 - dobite I kvart zastonj.....4 za 78c
(in zastavnina)
RADENSKA VODA...............................68c Velika izbira velikonočnih cvetlio v loncih - kupite
.... 48® funt
........ 98c
Rinso (veliki) — prihranite 40e ............ 59c
Coca-Cola (v konglieah) ...............8 za 88e
100% surovo maslo v obliki jagneta..........S8®
ENDIVIJA .................... 3 Ibs. za $1.00
jih rano

Lilije, tulipani, azsleje, biacinte itd. ir Barve za pirhe in sveže korenine hrena ^
TE GENE OD DANES DO 13. APRILA 1874
Mramor s Market
6710 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-7769 ~ FREE DELIVERY
M
95
91
9
9
9
9
M
9
9
9
M
9
9
9
9
9
M
M
9
ell
9
9
9
9
9
9
9
*0
9
9
9
ell
9
Jl
9
ei
9
9
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg.
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
9
eg
9
eg.
9
eg
9
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
eg
9
I i
PEI NAS JE VELIKA IZBIRA KUHINJSKIH IN DEU- j GIH GOSPODINJSKIH STEOJEV — IMAMO NAJ- [ LEPŠE POHIŠTVO IN OPREMO ZA VSE ST ANO- | VANJSKE SOBE. -
VOŠČIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE Phone: 361-3634
MR. IN MRS. JOHN J. SUSNIK IN SINOVI
HUTCH'S GARAGE
VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
VSEM OBISKOVALCEM NAŠE GARAŽE
IN PRIJATELJEM.

VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE
žehta
LOUIS FERF0UA DONALD FERF0LIA
POGREBNI ZAVOD
5386 Lee Rd. at Broadway, Maple Heights Phone: 663-4222
Vodimo spoštljive pogrebne sprevode v tolažbo preostalim ... v spomin pokojnim
EASTER GREETINGS
EDMUND J. TURI!
CHAIRMAN, PUBLIC UTILITIES
COMMISSION OF OHIO

AZMAN'S MARKET
GROCERIJA — MESNICA — IZVRSTNE KLOBASE
6501 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-0347 jf
I
Vesele velikonočne praznike iskreno želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
LOU, BILL, ED, FRANK
HAPPY EASTER!
ANTHONY F. NOVAK
državni senator v 23. okrožju
6218 St. Clair Avenue, Cleveland, Ohio 44103
ŽELI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE!