LETO XX. Stev. 44 GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUZITE SE! i 19o7 .ju m m JQucl&ko, pMW CA •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA 4. OKTOBRA UM — MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVE DO 1. JULIJA 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD l. JUNIJA 1953 IZHAJA ▼ REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Delni sporazumi v Parizu o vključitvi francoskih prekomorskih posesti v skupni trg, o investicijah na teh posestih in o Evroatomu Pariz, 20. febr. (AFP). Predsedniki vlad in zunanji ministri šestih zahodnoevropskih dežel, Italije, Francije, Zahodne Nemčije, Belgije in Luksemburške, so danes dosegli sporazum o skupnem evropskem trgu in Evroatomu. Razen tega so dosegli tudi sporazum o vprašanjih v zvezi z vključitvijo prekomorskih področij v skupni trg in o prispevkih posameznih dežel za gospodarski dvig teh področij. V uradnem poročilu, ki so ga objavili davi v Parizu, je rečeno, da bo ta sporazum čimprej podpisan v Rimu. Pogajanja za nadaljnjo zahodnoevropsko integracijo se bodo nadaljevala. Tako se je zaključila dvodnev- lijanske vlade Segni je rekel, da na konferenca z načelno privo- bodo pogodbe podpisali v Rimu litvijo petih partnerjev Francije, bržčas v marcu. da ustrežejo francoskim zahtevam o vključitvi njenih prekomorskih Področij v skupni trg in da priznajo Evroatomu lastništvo do vseh atomskih snovi Zahodne Evrope. Dokončno pa tega načelnega sporazuma še niso formulirali, čeprav so konferenco podaljšali. Predsedniki vlad so prepustili to delo strokovnjakom, v Uradnem poročilu o konferenci je poudarjeno, da bodo pogodbe kmalu podpisane. Predsednik ita<- o tem, da so dovoljene v nekaterih primerih izjeme, kar praktično pomeni, da bo moč jedrske atomske snovi uporabljati tudi zunaj namenov, določenih s pogodbo. Spor o atomskih snoveh kaže na težnjo Francije, da veže močno nemško industrijo na svoje glavne politične načrte pa tudi na strah pred naraščanjem i Veleposlanik Pavlič pri predsedniku republike Beograd, 20. febr. (Tanjug). — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru prvega jugoslovanskega veleposlanika v Indoneziji dr. Staneta Pavliča, ki bo v kratkem odpotoval na svoje novo službeno mesto. Pogajanja o francoskih terjatvah pri nas Beograd, 20. febr. (Jugoipres). V Parizu se bodo 25. februarja začela jugoslovansko-francoska fi- njen stran prea 1 nančna pogajanja zastran odpla- nemške gospc^arske zmogljivosti. ^ predvojnih dolgov in Investicijski sklad za - J o^jkodnine za nacionalizirano francosko imovino v Jugoslaviji ZDA za sankcije proti Izraelu? -Kancler Adenauer, ki je takoj odpotoval .iz Pariza, čim je bila konferenca davi zaključena, je prvi uradno komentiral ta sestanek. Rekel je, da so bila pogajanja naporna zaradi nasprotij v začetnih glediščih. Zmagala pa je ideja evropskega združevanja, tako da so zdaj vse ovire v glavnem odpravljene. Vseh sporov pa niso dacela poravnali in o njih bodo razpravljali na sestankih delovnih skupin in po redni diplomatski poti. Tudi glavni spor o vključitvi francoskih kolonij v skupni trg so poravnali samo delno. Fran prekomorskih področij bo znašal v prvih petih letih 581 milijonov dolarjev. Francija in Zahodna Nemčija bosta prispevali vanj po 200 milijonov dolarjev, Belgija in Nizozemska po 70 milijonov, Italija 40 milijonov in Luksemburška 1,25 milijona dolarjev. Za razvoj francoskih prekomorskih posesti bodo porabili iz sklada 511 milijonov dolarjev, za razvoj nizozemskih 35 milijonov, za Belgijski Kongo 30 milijonov in za ozemlja pod skrbništvom OZN. ki jih upravlja Italija 5 milijonov dolarjev. Prekomorske posesti v Afriki pa so razvrstili v tri kategorije. V prvi sta neodvisni deželi Tunizija in Maroko, s ka- coska zbornica je namreč napo-1 terima bo skupnost za svobodni trg sklenila posebne sporazume. V drugi so Alžir, Martinique, Riunione. francoska Guyana in Madagaskar, ki jih imajo za sestavne dele Francije, v tretji pa vedala, da bo odklonila ratifikacijo, če ne bo ustreženo tej njeni Washington, 20. febr. (AP). — zahtevi. Na konferenci predsed- Demokratski sekretar Thomas nikov vlad pa so sprejeli vklju- Hennings je po sestanku kon- čitev kolonij samo načelno, in Kresnih voditeljev s predsedni- sicer za 5 let. kom Eisenhowerjem v Beli hiši! Podoben delni sporazum so Izjavil da bo ameriška vlada dosegli tudi v sporu o Evroato- »odprla sankcije proti Izraelu, če movem lastništvu atomskih snovi. b0 OZN to zahtevala .Uradno po- | Predsedniki vlad so se sporazu- tožuo o sestanku bo Bela hiša še meli, da bodo te snovi lastnina objavila. I Evroatoma, kar bo omogočilo ' I skupno kontrolo nad vsemi včla- Okranitnv Fat OZN uri Gazi njenimi deželami glede prepovedi tivne komisije za skupnost svo- viuepnev «,Bl F11 uporabe jedrske energije v vojne bodneg« trga in skupnost za Kairo, 20. febr. (Reuter). — Iz namene. Pač pa so se sporazumeli atomsko energijo. El Ariša so danes krenili danski in norveški oddelki v okrepitev Švedskih enot zahodno od Gaze. V ostalem ostanejo kontingenti OZN nespremenjeni. Še zmeraj velja odredba, naj »čete čakajo ukaza, da krenejo proti vzhodu«. Prejšnji sporazum o teh vprašanjih, sklenjen 27. julija 1955, bo prenehal veljati 14. aprila. Po tem sporazumu je oddelila Jugoslavija 6,5 •/• vrednosti svojega izvoza v Francijo za poravnavo že prej dogovorjenega zneska 15 milijonov dolarjev kot odškodnine za francosko nacionalizirano imovino. Ta. znesek je bil porabljen tudi za amortizacije in obresti predvojnih javnih dolgov. Jugoslovanska delegacija bo odpotovala v Pariz 22. februarja. V njej bodo predstavniki sekretariata za finance in Nairodne banke, ki j'iih bo vodil pomočnik načelnika v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Ljuba Faust. Cyrankiewicz sestavlja novo vlado na Poljskem Konstituiranje novega poljskega Sejma Varšava, 20. febr. Nocoj se je ! stavnik skupine progresivnih ka-začelo prvo zasedanje novega (tolikov. poljskega Sejma. Na današnji Sejem je poveril dosedanjemu seji je bil za novega maršala iz- ministrskemu predsedniku Cy-voljen podpredsednik glavnega; rankiewiczu mandat za sestavo odbora Združene narodne stranke j nove vlade. Cze$law Wiczeh, za vicemaršala Na koncu seje je Sejem izvolil pa član CK ZDPP Zenon Kliszka,! mandatno komisijo m komisijo za ki je bdi na VIII. plenumu reha- i sestavo poslovnika Naslednja bilitiran, ter podpredsednik CK seJa bo Prihodnji torek. Demokratske stranke Jezi Jod- Zaklju5ek bolgarskegtt obiska y Moskvi (Od našega stalnega dopisnika) m Moskva, 20. febr. Nocoj je bila v" Svetu je devet novih članov: | v Kremlju podpisana sovjetsko' lowski. Izvolili so nadalje novi državni svet, v katerega je prišel tudi Wladislaw Gomulka. Za predsednika Sveta je bil ponovno izvoljen Aleksander Zawadski. član narodne stranke Kazimir Banah, generalni sekretar Demokratske sttanke Leon Hain, Wla-dislav Gomulka, književnik Leon Kruczkowski (ZDPP), predsednik sindikata in član politbiroja CK ZDPP Ignaci Loga Sovvinski, predsednica lige žena Agacija Mu-szalowa, Roman Nowak (ZDPP), član Narodne stranke Jožef Ozga Mihaljski in katoliški škof Jerzi Zawielski. V novem Svetu je bolgarska deklaracija o razgovorih vladnih delegacij in skupna izjava o razgovorih med obema partijama. V deklaraciji so izražena gledišča obeh vlad o medsebojnem sodelovanju, o mednarodnem položaju in o gospodarskih odnosih med obema deželama. Vladi, izražata željo, da bi na Balkanu vladali dobri odnosi med vsemi državami, še posebej pa bosta te- osem članov ZDPP, štirje člani žili k nadaljnjemu razvijanju pri-Združene narodne stranke, dva jateljskih odnosov z Jugoslavijo. Demokratske stranke in pred-1 T. Popouski francoska Zahodna in Ekvatorialna Afrika. Pozneje bodo ustanovili svet zunanjih ministrov obeh organov in skupno skupščino. Prav tako bodo ustanovili skupni ekonomski in socialni svet in razsodišče, kakor tudi zasebne administra- V POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPSCIN E ZDA za »tiho diplomacijo« v obravnavanju ciprskega vprašanja Britanci računajo v ciprski zadevi na podporo azijskih dežel Asali svari pred zaostritvijo položaja Damask, 20. febr. (Reuter). — Predsednik sirske vlade Sabri el Asali je izjavil, da utegne zavlačevanje izraelskega umika s Sinaja primorati arabske dežele, da dosežejo umik izraelskih čet s silo. Arabske dežele so pripravljene na sleherni preokret, ki bi utegnil nastati v prihodnjih dneh. Izjavil je, da je kriza na Bližnjem Vzhodu, ki jo je povzročila izraelska odklonitev sklepov Generalne skupščine OZN, čedalje bolj pereča in da je to vsekakor razlog, da se je Eisenhovver v naglici vrnil iz Georgije v Washington. El Asali je rekel, da ameriški predsednik zelo resno presoja razvoj zadnjih dogodkov, ki utegnejo Privesti do obnovitve sovražnosti na Bližnjem vzhodu. Stavka v Franciji Nem Yorl20. februarja (AP). — Na današnji seji odbora je ameriški delegat Woodsworth izjavil, da so ZDA za »tiho diplomacijo« t obravnavanju ciprskega vprašanja. Izrazil je upanje, da bosta zmernost in potrpljenje omogočila pogajanja. Potem se je izrekel proti vsem dosedanjim resolucijam, kar jih je doslej dobil odbor o tem vprašanju, češ da bi njihovo izglasovan te utegnilo poslabšati sedanji položaj. Delegat Liberije Cooper je izjavil, da bo njegova delegacija glasovala proti resoluciji, ki jo London, 20. febr. V nasprotju , Spodnji dom podpira vladno po-z debato v O/N je bila debata o . litiko na Cipru. Cipru v angleškem Spodnjem do- | z večj0 pozornostjo je sprem-mu povsem nezanimiva. V dolgi ]ja)a javnost debato v OZN. Ne- razpravi ne le da noben izmed pričakovana in vsekakor preše- - - , mnogih govornikov ni povedal netljiva podpora, ki jo je nudil je predložila grška delegacija, ker nič novega, marveč tudi ni bilo on(ii Veliici Britaniji ccjlonski de- meni, da zdaj ni primeren čas, nobene napetosti med našteva- le„ati ;e obudila prvi hip preše- da bi Združeni narodi podvzemali njem argumentov in protia.rgu- ne5enje in dvome, potem pa za- akcijo v zvezi s Ciprom. Predlagal mentov. Človek je dobil vtis, da doščenje in odobravanje. Politič- Je> nal bl pozvali neposredno v so govorniki ponavljali že zdav- ni opaz„va,lci v Londonu različno SP°™ prizadete dežele, naj se iz-naj naučene vloge, ki so postale tolmačijo ta preokret dogodkov, ogibajo sovražnih dejanj m sku-njim samim dolgočasne. Edina j,;nj prayijo, da je dal Cejlon po- najti miroljubno rešitev kompromisne resolucije. Franco-1 kakor tudi Turkov. Afganistanski ski delegat je zavzel stališče, da delegat je izjavil, da bo glasoval OZN niso pristojne za reševanje I za takšno rešitev, ki bo slonela ciprskega vprašanja. Predstavnik 1 na pravici ciprskega prebivalstva Pakistana je poudaril, da mora j do samoodločbe, vsaka rešitev ciprskega problema j Politični komite je nato odlo-upoštevati tako pravice Grkov žil debato na jutrišnji dan. SOVJETSKI VETO v Varnostnem svetu glede Kašmira v debati izrečena duhovitost je budo drugim deželam azijske in vprašanja, bila izjava konservativnega po- afrjške skupine, ker upa, da bo Predstavnik Iraka Džamali je slanca Yatesa, češ da sta »samo 1a]<0 razbil enotnost protiangle- izrazil prepričanje, da bi Velika dve možnosti, da bi uredili cipr- j^ega razpoloženja, po mnenju Britanija, Grčija in Turčija z do- sko vprašanje in zatrli terorizem drugih pa je takšen razkol med bro Volio lahko našle rešitev — namreč etnarh Makanos in bandunškimi deželami že nastal vprašanja, čeprav morda za no- vojvodinja Kentska«. Pa tudi po jn oejlonski delegat je bil samo beno od teh dežel ne bi bilo po- tem slučajnem dovtipu se je sa- zvočnik tistih dežel, ki menijo, polna. Po njegovem mnenju pri-nekaj ust raztegnilo v trpek da je treba ohraniti z Veliko ključitev Cipra h Grčiji ne bi bila New York, 20. febr. (AP). — Indijski delegat Krišna Menon je nocoj v Varnostnem svetu izjavil, da bo Indija zaščitila svoje meje, če bi jih ogrožale tuje oborožene sile. Naj se zgodi v prihodnje karkoli. Kašmir je sestavni del Indije in Indija je odgovorna za njegovo varnost, je pripomnil. Kar se tiče pogajanj, jih indijska vlada ne more začeti, dokler Pakistan ne bo opustil agresije. Ko je odgovarjal na pakistanske trditve o premiku indijskih čet na meji proti Paki- nasmeh. 'S10 , i,. i. Britanijo kompromis na podlagi praktična rešitev. Izrazil je pri- Formalno se je debata sukala R„dcliffovega načrta. pravlienost podpreti resolucijo, k Pariz, jies so •avci in uslužbenci, Plinskih in električnih central ter Ostalih komunalnih služb, ki zahtevajo večje plače in mezde. Enodnevna stavka je »zadnji ultimat« vladi. V Parizu, Marseillu, Le Havru, Rouenu, Metzu, Orleansu, Creseuxu in drugih me-*tth je danes stavkalo 80 °/o poštnih uslužbencev. Razen delavcev plinarn in električnih central v Parizu in okolici so začeli stavkati tudi uslužbenci več držav- bolnišnic. , Stavko so organizirale tri voznine sindikalne organizacije — Konfederacija dela, katoliški sindikati in Force Ouvriere, ker vlada ni hotela v celoti ugoditi Zahtevam uslužbencev javnih •lužb, naj jim poveča plače v znesku 8,3 milijarde frankov na 'eto. Vlada pa je na današnji seji sklenila, da bo prekinila pogajanja, dokler sindikati ne zaustavijo stavkovnega gibanja. , , , ___ _________• ■ ----------------------- pravljenost podpreti resolucijo, ki okrog la ’u^yj 1 S P J ~ y ]ondonskih političnih krogih bi pozvala neposredno zaintere-va nega predloga, na, bi od 2,5 jo na to^a ]e preds|d. sirane dežele, da s pogajanji in milijona u , , . . nik indijske vlade Nehru lani po v skladu z ustanovno listino OZN Pj*?™ AP^* inn' f„„ konferenci ministrskih predsed- skušajo najti rešitev vprašanja. Sirski delegat je podprl gr- v celoti postavil na pametno in konstruktivno stališče v kašmir-skem vprašanju. Očital pa je sovjetski delegaciji, da njeni spremi n j evalni predlogi zametujejo prejšnje sklepe OZN. Proti sovjetskim predlogom je nastopil tudi avstralski delegat Wauker. Na večerni seji ,so govorili delegati Sovjetske zveze, Iraka, Kolumbije, Filipinov in Indije. Takoj zatem J« ameriški delegat predložil novo resolucijo, ki zahteva, naj predsednik Varnostnega sveta z indijsko in pakistansko vlado prouči katerikoli pred- stanu, je Menon rekel, da gre'za sezonske premike ^ okviru red- i j bi "utegnil privesti do re- pSpivt «*» sp°ra*« f . i4aa rnn Konferenci ministrskih predsed- tov" »v znak odpora proti vladni “ik«V, fi1 Brita”sken ^"tTno — —J« | - j iz, 20. febr. (Tanjug). Da- politiki«. Vladi pač ni šlo za teh ' ,. i n™j“ ® ško resolucijo, ki zahteva prizna-1 Zi začeli stavkati poštni de- bornih sto funtov, vendar pa so na Ti:ix,l n=rw,? . nje pravice do samoodločbe za ci- riški ...i.,5K0n»; uslužbenci j doneti debate odklonili spremi-1 nasproti v lpru. I nroir« r«-oKi-.roic+irr> reke. njevalni predlog, kar pomeni, da I nasproti Cipru. K. TimotijeDič prsko prebivalstvo. Predstavnik Norveške je predlagal sprejem Adenauer vendarle za okrepitev zahodnoneindiufi oboroženih sil Bonn, 20. febr. (T&njug). V obveščenih krogih v Bonnu pravijo, da je kancler Adenauer izkoristil pogajanja v Parizu o skupnem trgu tudi za razgovore o vprašanju modernizacije oboroženih sil Atlantske zveze. To vprašanje bo na dnevnem redu konference Zahodnoevropske zveze v Londonu 26. februarja, kakor tudi posvetovanja ministrskega sveta Atlantske zveze letos maja v Bonnu. VREMENSKA NAPOVED za Četrtek, »1. februarja Ponofil ln dopoldne oblačno Ker je zahodnonemška vlada obveščena, da namerava Velika Britanija umakniti dve diviziji s področja Zahodne Nemčije, v bonnskih uradnih krogih čedalje bolj opozarjajo na pomen pospešenega opremljanja zahodnonem-ške zvezne vojske z najmodernejšim orožjem. V Bonnu poudarjajo, da zmanjšanje števila an- z atomskim orožjem. Na to kaže tudi izjava ministra za obrambo Straussa, ki je ondan rekel, da bo zvezna vojska dobila atomsko orožje. Nedavna izjava uradnega predstavnika, da Bonn razume težave Velike Britanije, izvirajoče iz vojno. »Mi smo prišli sem, da zahtevamo od vas, da preprečite razvoj položaja, ki bi utegnil privesti do vojne med obema deželama. Kar se tiče Indije, ne bo sodelovala na strani nasilja,« je rekel indijski delegat Menon na koncu. Za njim je povzel besedo ame-delegat James Barco. ki je rekel, da se je Varnostni »vet sovanju je 9 dežel glasovalo za predlog, Sovjetska zveza pa proti, medtem ko se je Švedska vzdržala glasovanja. Potem ko so delegati ZDA, Velike Britanije in Avstralije obrazložili svoja stališča v zvezi s to resolucijo, je bila seja odložena na jutri, da bi imeli člani Varnostnega sv.eta možnost proučiti novonastali položaj. zmanjšanje obrambne sposobnosti Zahoda, kar pomeni, da bi morala zahodnonemška zvezna vojska popolniti vrzel, ki bo nastala z umikom angleških čet iz Zahodne Nemčije. S tem bi se znatno povečala vloga zvezne vojske in Zvezne republike znotraj Atlantske organizacije. Več zahodnonemških časnikov čistili položaj v pa je danes opozorilo na posle- stranki in Izgladili dice, ki bi jih utegnil imeti tak- trenja med posa-šen razvoj za združitev Nemčije, meznimi strujami Celo vladi naklonjena »Frank- v njej. Pred dnevi furter Allgemeine Zeitung« pravi, se je v Parizu seda morajo politiki računati s stal izvršni odbor tem, da ne bo samo narasla moč zvezne vojske, marveč se bo kot Francoski radikalni socialisti se pripravljajo na nov kongres, da bl raz- njenih potreb na drugih straneh, glešicih"čet v Porenju (Francija razlagajo tu kot dokaz, da vlada je že prej umaknila del svojih ne namerava nasprotovati sklepu | posledica tega v ustrezni meri čet, ker jih je potrebovala v o umiku dela angleških čet iz okrepila tudi vojska Vzhodne ........ ......... Alžiru) narekuje potrebo po te- Zahodne Nemčije. Vladi blizu Nemčije, kar bi še bolj poglo- padavinami. Pozneje Pre_ i meliiteiSem izvežbanju zahodno-: stoječi krogi pa poudarjajo, da ta, bilo prepad med obema deloma daTdorfoU.toDPc: 1 nemške vojske in njeni oborožitvi Iukrep nikakor ne sme povzročiti I dežele. stranke. Na sliki Piere Mendžs-France (desno) v razgovoru * biv-Slm ministrom Caillavetom po seji odbora. O vključevanju mladih ljudi v Zvezo komunistov Statistični podatki o socialnem in starostnem sestanu Zveze komunistov v ljubljanskem okraju nas ie nekaj časa najresneje opozarjajo na dvoje perečih vprašanj: prvič, Zveza komunistov se je s povprečno starostjo članstva nevarno približala štiridesetim letom, in drugič, o njej je samo 35 odstotkov delavcev, čeprav je p tem okraju dokaj močna industrija. JANEZ VIPOTNIK je nastala po VI. kongresu Zveze komunistov, ker njegova mati hodi v cerkevI Kakor da bi mater komunistoo. Spremenjena vloga in mesto organizacije v družbi je na določeno število članov naše organizacije vplivalo skoroda demora-lizirajoče. Ko je prenehalo koman-diranje, ko je bila Zvezi vzeta iz rok odločujoča oblast, ko se je - 1 bilo treba preusmeriti na prepri- Te ugotovitve imajo lahko za čevanje, je marsikoga zaneslo na organizacijo, če jih dovolj resno rob, D mrtvi kot, in je tam tudi ne upoštevamo, hude posledice. „$tal. Tudi ta moment je do neke Ne gre le za postopno upadanje gibčnosti, ki prihaja s starostjo posameznih članov in se zrcali v delu Zveze, in ne samo za slabokrvnost, ki grozi organizaciji s prevladujočim številom nameščencev, gre tudi za podmladek, za njegovo vzgojo, za zaupanje vanj kot enakopravnega soodločevalca, ki bo nadaljeval delo pri socialistični izgradnji. V minulem letu in seveda tudi prej je bilo že mnogo rečenega o mladini Politična razprava v na mere vplival na nekatere mlade ljudi. Toda nobenega dvoma ni, da je ose to glede na slabo sprejemanje mladih ljudi v Zvezo komunistov drugotnega pomena. Mnogo bolj vpliva na sprejemanje v Zvezo tako imenovani subjektivni faktor. j Če nekoliko temeljiteje pogle-I damo bodisi v tovarno ali na pas, v šolo ali o mladinske delovne brigade, v taborišča predvojaške ________________________________vzgoje ali kamorkoli drugam, kjer čelu in o podrobnostih — vodila se zbirajo in živijo mladi ljudje, se je in se še vodi malone v vseh odkrijemo celo vrsto ljudi, ki si naših političnih in družbenih or- želijo v loezo komunistov. Ne-ganizacijah — je \istvarila tisto dvomno je naša dosedanja vzgoja izjemno razpoloženje, ki najbolj veliko pripomogla k temu. Koliko očitno kaže, da je za vprašanja je bilo že povedanega in napisa-mlade generacije odgovorna vsa nega o komunistih, o njihovi ve-družba, predvsem pa seveda za- liki veri v pravičnost stvari, za vestne organizirane politične sile. katero se bore, o njihovih prese-Po široki politični akciji, ka- ' netljivih naporih o boju za pra-tere cilj je pritegovanje mladine, vice delovnega človeka pred voj-bi pričakovali, da se že kažejo sa- no, koliko o junaštvu in požrtvo-dovi, med drugim tudi v široko- kalnosti komunistoo v oboroie-poteznem vključevanju mladih r}eTr} boju proti sovražnikom svo-razgibano vsakodnevno bode, pa tudi o njihovem prevla- sprejemali. Ali smo tako brez zaupanja o vzgojni vpliv osnovne organizacije in brez vere o mladega človeka, da bo on tisti, ki se bo doma boril za naprednejše nazore. Osnovni kriterij za sprejem mladega človeka o Zvezo komunistoo mora biti danes drugačen, kakor je bil pred desetimi leti. Kandidat mora imeti predvsem zdrav odnos do socializma, do de-, P° sebi atribut mladosti, prihajajo nove in demokratične revolucionarne težnje, ki iščejo zmerom širše uveljavitve na današnji stopnji našega razvoja. Okrajni komite Zveze komunistov v Ljubljani prav zdaj izvaja s pomočjo mladinske organizacije in sindikatov akcijo, ki naj bi bistveno spremenila starostni in socialni sestav Zveze. Toda ne gre le za izboljšanje socialnega in starostnega sestava, gre za nekaj več. Gre za novega, svežega duha, ki bo z mladimi tovariši zavel v organizacije. Naj njihova prizadevanja po napredku, ki so že sama cus umiva ui/ Buuiauzrnu, uu ut?- i p. majaju lavskega razreda, imeti mora spo-' do polnega ustvarjalnega izraza v štovanje do dela, boriti se mora organizacijah, naj se spopadejo z za dobre učne in delovne uspehe, birokratskimi zahtevami posamez-biti pa aktiven v mladinski orga- nikoo, ki vlečejo nazaj, naj vodijo nizaciji, predvsem pa si biti idej- bitko za višji, kvalitetnejši nivo no na čistem glede našega svetov- organizacij skupno z ostalimi naj-nega nazora in podobno. To pa so bolj naprednimi člani, daleč proč lastnosti, ki jih bomo kaj lahko od poravnavanja osebnih razprti) adimi ljudmi in tako in brez princi pialnih sporov. To bo našli med mladimi ljudmi se bo s pomočjo starejših tovarišev in ob napredni vzgoji krepila generacija mladih komunistov. V zadnjem času opazimo v nekaterih organizacijah Zveze komunistov tu pa tam stvari, ki odbijajo mlade ljudi. Najpogosteje gre za birokratsko pojmovanje vloge Zveze. Danes smo v demokratizaciji javnega in političnega življenja prišli do tiste stopnje, ko morajo napredne družbene sile, predvsem pa vsa Zveza komunistov kot doslej tudi vnaprej resnično voditi razvoj, stati na čelu, sicer se lahko dogodi, da jim množice ne bodo zaupale. Sklicevanje na disciplino organizacije Zvezi komunistov samo v prid. PLENARNI SESTANEK GLAVNEGA ODBORA ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV JUGOSLAVIJE Okrepiti politično delo in posvetiti večjo pozornost rehabilitaciji vojaških # invalidov po vaseh — sedanji dve nalogi organizacij« Beograd, 20. febr. (Tanjug). — V Beogradu Je bil danes plenarni sestanek glavnega odbora Zveze vojaških vojnih invalidov Jugoslavije. Na njem so obravnavali delo organizacije od četrtega kongresa doslej. Generalni tajnik Boža Pavlovič je v svojem poročilu poudaril, da Je dosegla organizacija v tem času uspehe na področju rehabilitacije invalidov, Šolanja otrok padlih borcev itd. Na seji 60 sklenili, da bi bilo treba vzporedno z obravnavanjem raznih socialnih vprašanj okrepiti tudi politično delo te organizacije. V rfazipravi so poudarili, da so skoraj vsi otroci padlih borcev dobili od Zveze vojnih Invalidov Štipendije, da pa to Se zmerom ne zadostuje. Sprejeli so predlog, da bodo odslej posvetili večjo pozornost rehabilitaciji vojaških invalidov po vaseh. Na plenumu 90 govorili tudi o pomoči jugoslovanske invalidske organizacije Invalidom iz Trsta, Benečije in Slovenske Koroške, taiko da bi jim omogočili kot članom te organizacije počitnice v naših (Izvleček iz članka, objavljenega! letoviščih in dirugo. v Priročniku za mlade aktiviste)1 Udeležencem plenarnega se- stanka so sporočili, da je Zvezni izvršni svet odobril Zvezi invalidov dotacijo v znesku 1,400.000.000 dinarjev. Ta denar bo Zveza porabila za graditev stanovanj in za zdravilišča za invalide, pa tudi za zaposlitev in prekvalifikacijo vojaških vojnih invalidov. Ko so govorili o mednarodnih stikih, so poudarili, da je bilo zadnje čase upostavljeno živahnejše sodelovanje z organizacijami poljskih borcev. Te organizacije so zlasti zainteresirane na rehabilitaciji vojaških invalidov v naši državi. Kar se tiče položaja 'naših invalidov v tujini, se z Italijo že pogajamo, da bodo ondi živeče naše invalide obravnali tako, kakor italijanske vojne invalide. ljudi V itLi/itv , , v • j. » — I •*» uioi/tpiiKi/ Ul fi culica politično delo. To bi bila tudi lo- <{uJ°fei^ deležu pri povojni gra- in na njen statut pri sklepih, ki gična posledica političnih napo- ditvi. lo je je del tega,- zaradi go v diametralnem nasprotju z rov, ki jih terja razpravljanje o česar gleda mladina v komunistih naprednim hotenjem ljudi, nevar- mladini in njenih problemih. Si- J_ S m. KONGRESA ZVEZE BORCEV HRVATSKE Mladini nov socialistični patriotizem }e bilo geslo Zveze borcev NOV v zadnjih letih Zagreb, 20. febr. (Tanjug). V Zagrebu m Je začel danes tretji kongres Zveze borcev Hrvatske, na katerem bodo obravnavali dosedanjo dejavnost te organizacije in določili program za nadaljnje delo. Kongresa se udeležuje 320 delegatov in med njimi dobra polovica nosilcev Partizanske spomenice 1941. Kongres Je začel predsednik Zveze borcev Hrvatske Vladimir Bakarič. V političnem referatu sekre-1 otroke padlih borcev, da bi jim t> - četudi je v zad- m*0,k° ce”? komunistov v ljudi seveda odbija. Zato ni nič " . v.,,7 njem mesecu uglašena na to temo °^eh mladih ljudi, komuniste čudnega, če mlad delavec, član e j jh široka akcija - ne daje zado- *ame pa najresneje obvezuje. Saj delavskega sveta, odkloni vstop o v voljivih rezultatov. Vsa prizade- *re » ,to> da se najresneje pri- organizacijo Zveze komunistov, “]L Čl vanja so dala le sto petdeset novih Rr*?lJal? nasledniki, ki bodo na- katera v kolektivu birokratsko članov, od tega v Litostroju 8? , &*woatt z graditvijo boljšega nastopa, odkloni zato. da ga o 7 Zakai ham akciia ne daie boli- %wllenla ln pomnožili rezultate, delavskem svetu pri sprejemanju ?bukah — z obujanjem tradicij ™»h„B „ vanjem v itsvenarmadni vojaški ših rezultatov? Ali mladi ljudje, zlasti mladi delavci, res nočejo v . . organizacijo, ali vlada v njihovih ganizacijah življenje. tvoje vzornike. Drugo izvira iz no odmika oreanizaciio^ mno. . • P°miCnen? ™f«aitu sekre-, otroke padlih borcev, da bi jim roko odprta vrata mladim ljudem globokega prepričanja, da je žice. To pa lahko predstavlja po n ■ rodlte'il!ko lju**lzen bi bila najboljši dokaz, da uspeš- Zveza komunistov organizacija, ki nedavni praksi v naši soseščini samosto;|no P°* v na diskusija o vzgoji mladine ni uresničuje tiste smotre in vzore, zelo tvegane poizkuse. Socialistič- Dravilnost stališča na 1< le prazno besedičenje, marveč ra- za katerimi so mladi ljudje vseh na demokracija v besedi, v praksi fe o^-taro-ila nr*anWjioHa zumna osnova, iz katere naj vzni- generacij vedno stremeli v svoji pa birokratski, komandantski od- {L ,JL kajo kar najbolj stvarni zaključki. 7:elll P° novem, naprednem, bolj- nos in vsiljevanje svoje volje, ki L™. I rS^hi L LiSSTSEČČtržt k”"*«**.'"v™**«?****-■ o . Marko Belinič je rekel, da je organizacija ZB izpolnjevala eno svojih glavnih nalog, namreč nenehno krepitev moči dežele, tako da je vsestransko pomagala pri izvenarmadni vojaški vzgoji mladine. V sodelovanju z drugimi organizacijami je organizirala več partizanskih pohodov in drugih vežb, ki so oživljale tradicije iz narodnoosvodobilne vojn«. SEJA V ZVEZI KMETIJSKO-GOZDARSKIH ZBORNIC Spodbudna akcija Letos in najmanj vsako tretje leto bodo ogledi na najboljših socialističnih gospodarstvih gospodarstvih. Cilj te akcije Je, s praktičnim preverjanjem uspehov naših znanstveno raziskovalnih ustanov ugotoviti najboljše proizvodne procese v poljedelstvu, sadjarstvu, vinogradništvu ln živinoreji. Ogledi najboljših socialističnih VNA KRONIK Zveze komunistov, sklepi osnovne organizacije, vstona PredDtem Pa njihov odnos do Če bo osnovna organizacija VUJ'd^i med komuniste ali 10 vzroki *Prejemanja mladih ljudi o Zvezo vzgajala v naprednem hotenju kovinskih mest ^^irie Itd Z^°~ drugod? 1 *ta največkrat pravo nasprotje svoje elane, to napredno hotenje vojne itd. Ne bi bilo prav, Se bi pod- te*a’ kar bi moralo biti. Statistič- krepila in spodbujala, ga idejno Na Hrvatskem je ostalo blizu cenjevali nekater objektivne oko- ni podatki ljubljanskega okraja usmerjala in hkrati zaupala v 25.000 otrok, katerih starši ali liščine, ki odvračajo mlade ljudi nam. Povedo. da je veliko organi- družbeno zavest posameznika, se eden Izmed roditeljev so padli v od Zveze, čeprav te okoliščine po *acij, ki že leta in leta niso spre- bo ta pravilno znašel v vsaki narodnoosvobodilni vojni. Za pre-pomembnosti še zdaleč ne dose- nobenega mladega človeka, situaciji, ne da bi mu bilo treba skrbo in vzgojo teh otrok so po- dajo nekaterih vzrokov subjektiv- da imamo druge organizacije, kjer dati recept za vsak trenutek nje- rabili letos približno ano miilijar-nega značaja. Med objektivne mesece in mesece razpravljajo o govega dela in njegovega življe- do dinarjev. V referatu je po-okoliščine sodijo do neke mere *em* Bii naj sprejmejo tega ali n ja. In mladi ljudje bodo vstopali udarjeno, da *je treba razen gnxvt- žinljenjski pogoji posameznika. oneŠa mladega človeka medse ali v organizacijo 7veze komunistov ne preskrbe posvetiti še večjo gospodarstev bodo naimani vsako Drži, da se nam danes glede tega *e ma'° organizacij, brez strahu, da bi jim kdo dušil pozornost drugim oblikam skrbi za I tretje leto. V vsaki republiki bo problema kaze nekoliko svetlejša *e • primerno resnostjo zave-prihodnost, drži pa tudi, da se je dajo, da je treba vzgajati pod-nekaj let nazaj skoroda iz me- mladek in mu zaupati, seca v mesec nižal življenjski Kateri so razlogi, ki zavirajo standard in da je zaradi tega bilo pomlajevanje organizacije? iz meseca v mesec večje nerazpo-, Predvsem gre za starokopitna, loženje pri ljudeh. okostenela stališča nekaterih čla- Naša bližnja preteklost je pol- nov do mladih ljudi. Po eni strani na žrtvovanja delovnega človeka, veliko govorimo o mladini, njeni Graditev ekonomskega in druž- vzgoji, njenih potrebah, o pomoči beno-političnega življenja je v ve- in podobno, ko pa gre za najbolj Set kabineta podpredsednika liki meri slonela na standardu preprosto odločitev, ki naj d& no- Zveznega izvršnega sveta Borivo-delovnih ljudi nove Jugoslavije, oega mladega člana Zvezi, pa se je jeii£ je dal danes dopoldne v Ljudje so kar najbolj pokazali na mah na široko razraste vrsta Belem dvoru pred predsednikom svoje razumevanje do naporov, ki; nerešljivih vprašanj. Najprej je tu republike Josipom Brozom Titom so bili potrebni za premagovanje l kriterij za sprejem. Človek ima svečano izjavo. Svečanosti sta zaostalosti, posledic vojne, ele- j včasih vtis, kakor da smo še prisostvovala sekretar Zveznega mentnrnih neprilik, ekonomskih vedno v enainštiridesetem letu ali izvršnega sveta Veljko Zekovič in in političnih posledic zunanje-1 pa v najboljšem primeru v pel- generalni sekretar predsednika političnih okoliščin, v katerih se! inštiridesetem. V razpravi o spre- republike Jože Vilfan. je nekajkrati znašla naša domo- I jemu mladega človeka se namreč vina po vojni, in j>odobno. kar načenjajo vprašanja, ki so imela vse je potisnilo našo deželo v pri- j svoj globoki pomen v ilegalni mer javi z drugimi deželami v iz- Partiji, ne pa danes, ko nam do-jemno težak položaj. Ob vsem na- rašča generacija, ki ve o starih štetem so se naši ljudje dobro predvojnih in vojnih časih sko- izkazali. I roda samo še iz pripovedi. Kaj je iz Beograda pripotovala y Ljub- Ob postopnem upadanju živ- J delal med vojno? Kako so se med ljano delegacija turističnih orga-Ijenjskega standarda se je ustvar- vojno obnašali njegovi starši, nizacij Sovjetske zveze, ki jo vodi Svečana izjava pred predsednikom Titom Beograd, 20. febr. (Tanjug). — Sovjetska turistična delegacija v Sloveniji Ljubljana, 20. febr. — Jutri bo H _ ______________________________ | | jalo in rastlo nerazpoloženje, in bratje in sestre; kaj je že napravil generalni direktor Sovjetske po-komunisti so se morali nešteto-1 za socializem in podobno. Takšna tovalne agencije »Inturist« Vladi-krat, včasih s težkim srcem boriti vprašanja pri sprejemanju mlade- mir Ankudin. Sovjetska turlstič-za razumevanje do vsega, kar se ga človeka, dvanajst let po kon- na delegacija sl bo v Ljubljani dogaja v deželi. V teh letih so bili čani vojni ne morejo biti pri oceni ogledala znamenitosti mesta, nato komunisti tisti, ki so največ žrtvovali„ saj so stali v prvih vrstah boja pri premagovanju težav, na katere je naletela socialistična izgradnja. Biti komunist je v teh razmerah za marsikoga postalo prevladujoča, takšno in podobno pa bo krenila na Bled In od ondod vpraševanje po preteklosti, ki naj prek Ljubljane v Opatiqo. Za svo-odloča o današnjem kandidatu, je jega bivanja v Jugoslaviji bodo okorelo in sektaško. sovjetski turistični strokovnjaki Do neke mere podpirajo opi- obiskali tudi Dubrovnik, Split, sani način sprejemanja tudi dose- Budvo in Cetinje ter se bodo raz- nezaželeno in celo nekateri člani danji administrativni postopki, ki govarjall s predstavniki jugoslo-Zneze komunistov so se prestra-1 *o v veljavi. Na primer naš an- vanskih turističnih organizacij o šili. pobegnili iz borbenih vrst in ketni list in njegovo izpolnjeoa- možnostih turistične menjave ozi-se prenehali boriti za tiste ideale, j nje. Skoroda vse rubrike na prvi roma o obojestranskih aranžma-ki so jih pripeljali o Zvezo ko- ] in drugi strani anketnega lista jih. Jugoslavijo so že lani obi-munistov. Spričo takšnih razmer podpirajo nesodobne kriterije za skale številne skupine sovjetskih skoroda deset let in ie več po sprejem. Vprašujejo po političnem turistov, v prihodnosti pa se bodo osvoboditvi idejno jedro sociali- udejstvovanju pred vojno, o od- morebiti tudi za naše turiste od-stičnega razvoja ni moglo biti za nosih do okupatorja, do narodno- prle možnosti obiskov sovjetskih Hudi posebno privlačno, saj se je j osvobodilne borbe, po- obnašanju krajev. Zveza komunistov kdaj pa kdaj sorodstva in podobnem in pome- znafla v kaj zamotanem položaju nijo za mladega človeka samo še Posojila za rekonstrukcije in je težko vskladila svoja sta- zgodovino. Torej ni nič čudnega, « industriji in rudArstvu lišča z željami ljudi po boljšem ie mladi kandidat s strahom in V »n««81".!1 ln ruaarsivu kosu kruha. Dodajmo k temu še manjvrednostnimi občutki ogle- Upravni odbor Jugoslovanske plačevanje članarine, ki pomeni duje vse te rubrike in prihaja do Investicijske banke je v soglasju za tiste člane, ki morajo kar naj- zaključka, da ne more med ko- z Zveznimi izvršnim svetom spre-bolj premišljeno obrniti vsak .muniste, ker je premlad, da bi jel odlok o pogojih za Izdajanje dinar, le nek določen problem. rahko izpolnil rubrike anketnega posojil iz splošnega investicijske-Svojevrsten pojav objektivneea lista. Ali pa na primer drugi krt- ga sklada, namenjenih za rekon-značaja je bila tudi situacija, ki terij: ne bomo ga sprejeli v Zvezo strukcije in dograditev objektov v industriji in rudarstvu. Investi- skega upravljanja v večjih podenska banka bo lahko posojala j jetjih so Izvolili 435 članov mla-H^^f^mL:kl,b0d^8-6im?Tjidinskih organizacij ali 13,7%. V nostjo vrnili posojilo v roku do pet let. Pogoj je tudi, da se začne proizvodnja blaga za tržišče najpozneje poldrugo leto potem, ko je bila sklenjena pogodba o posojilu, da se poveča Izvoz iz te proizvodnje in zmanjša uvoz tega blaga. Pogoj je nadalje povečanje proizvodnje tistega blaga, katerega na trgu primanjkuje, zlasti biaga za široko potrošnjo, česar sicer ne bi mogli doseči z boljšim izkoriščanjem sedanjih zmogljivosti. Obresti za ta posojila znašajo 4 % na leto, banka pa bo posojila odobravala občasno skozi vse leto. Beograd, 20. februarja po več vzornih posestev za vsako (Tanjug). —- Predsednik Zveze izmed temeljnih panog kmetijstva, kmetijsko-goz^Jarskih zbornic Prednost bodo imela žitorodna Je na današnji seji sprejelo področja. Na natečaju bodo imela predlog o letošnjih ogledih na prednost tista gospodarstva, ki naših najboljših socialističnih žele zboljšati in povečati celotno proizvodnjo. Za to akcijo se bodo nedvomno zanimale tudi komune, okraji in republike. Predsedstvo Zveze je med drugim vključilo v dnevni red tudi vprašanje programa letošnjega pridelovanja hibridne koruze. Po njegovem mnenju pa hibridne ko* ruze ne kaže tako naglo pospeševati. Pridelovanje semenske hibridne koruze je treba zaupati najboljšim gospodarstvom. Letos bomo zasejali s to koruzo 8900 ha. Pridelek bo znašal 13 do 14.000 ton dobrega semena, tako da bomo lahko prihodnje leto zasejali s hibridno koruzo 500.000 ha. Kongres ekonomistov Jugoslavije ho od 20. . do 24. junija Od 20. do 24. junija bo v Zagrebu kongres ekonomistov Jugo- valo samo 195 delavcev, mlajših od 25 let, oziroma samo 5,3 % skupnega števila delavcev, ki so slavlje.' ki se ga bo udeležilo sodelovali v delu upravnih orga- okroS 300 delegatov in približno nov. Pričakujejo, da se bo število ?j'av i?10«5 domačih in tujih go-mladih delavcev v organih delav- 1 Na ko,3gr^u bodo ^zprav- skesa lmraviiania čc ° vprašanjih gospodarskega S* J po veča io razvoja Jugoslavije. Najbolj zna- spričo zanimanja med mladino za naS1 ekonomisti bodo pripra- 1 , , “L8! odgovornih na- vili sedem referatov in več kore- log, ki jih izpolnjujejo organi de- feratov o našem gospodarskem lavskega upravljanja. 1 razvoju. Letos štirje mednarodni kongresi v Opatiji in na Reki V Opatiji in na Reki bodo letos štirje mednarodni kongresi. Od 11. do 18. maja bo na Reki mednarodni kongres železničar-jev-esperantistov, ki se ga bo udeležilo nad 500 delegatov lz dvajset držav. Društvo za administrativne znanosti bo imelo konec junija svoj kongres v Opatiji. Sredi septembra se bodo zbrali biologi na kongresu, ki bo trajal pet dni. Mednarodni kongres vojaških zdravnikov in farmacevtov pa je določen za 2. oktober. Marca bosta dva kongresa, kongres proizvajalcev v mlinski industriji in kongres proizvajalcev v živilski industriji Jugoslavije. Vključevanje slovenske mladine v delavsko upravljanje V delavsko upravljanje se vključuje v Sloveniji čedalje več mladincev. V nove organe delav- MALA STATISTIKA Stanovanjska izgradnja Zvezna Ljudska skupščina bo konec februarja prončevalsa nadela, po katerih bodo nredili odnose na stanovanjskem področju. Mislimo, da otefne biti v tej zvezi zanimivih nekaj podatkov o povojni stanovanjski izgradnji v nail državi. TEMPO GRADITVE Od leta 1945 je bilo v mestih in naseljih mestnega tipa zgrajenih trisobnih stanovanj itlrisobnih stanovanj prostrov. ki ne ustrezajo definiciji stanovanja 908« UU 79 119.000 stanovanj. Stanovanjska izgrad »ja po letih: 1949 1954 stanovanj 1946 4074 < 1947 7466 « 1948 12.029 « 1949 11.155 « 199(1 10.985 < 1991 10.207 c 1992 9907 « 199? 12.440 « 1994 14.504« « 1955 (do 1. jnn.) 5618 < CENE STANOVANJ Primerjajmo na koncu tudi enega kv. metra uporabne stanovanjski povrSinc v nekaterih naAih mestih. datki se nanašajo na stanovanja jena do 1. oktobra 19». (Podatki za drugo polovico 1999 in za leto 1996 ie niso zbrani). VRSTE STANOVANJ Naftejemo tudi nekaj podatkov o vrstah stanovanj, zgrajenih do 1. junija 1999. leta. •ob 10.496 enosobnih stanovanl 27.015 dvosobnih stanovanj 49.959 Mesto Kruftevac Kraljevo Vršac Zrenjanin Varaždin Bar Koprivnica Krunj Celje Ajdovščina Maribor Drvar Brčko Fofca Tetovo Plevlja Cetinje 'ena 1 kv. a Cena 1 kv. r v stanova- v stanova- vanjih njih. zgrajenih e družbenimi zgrajenih s privatnimi sredstvi sredstvi 29.800 15.890 27.711 14.079 51.500 17.600 24.100 19.099 24.000 -18<000 45.000 22.000 24.000 l9.ooe 28.000 20.005 29.640 14.491 25.550 18.17« 2S.850 22.15* 50.000 18.005 24.578 18.88* 26.700 16.000 25.800 15.000 56*000 15.000 27.000 18.000 Na vrsti je Ciper Na dnevni red OZN je naposled uporabah tega načela bi lahko raz-Prišio tudi ciprsko vprašanje. Poli- pravljali, vendar pa je za Grke ne-tični odbor Generalne skupščine se sprejemljiva sleherna ureditev cipr-do ob razpravi naslonil prvič na za- skega vprašanja, ki ne bi upoštevala htevo Grčije, naj OZN uveljavi na- pravice ciprskih Grkov na samo-čela o samoodločbi za ciprsko prebi- odločbe, s tem pa tudi do združitve valstvo, in drugič na britansko pri- z Grčijo. ' tožbo zaradi »grške podpore teroriz- i Grški tezi nasproti so postavili •hu na Cipru«. Britanci pritožbo zaradi »grške pod- Ceprav je obžalovati, da je dobilo Pore terorizmu na Cipru«. Britanska to vprašanje takšne oblike, je treba vlada se namreč z zelo pičlo lznajd-Priznati. da je bilo v tem tenutku levostjo opira na znano tezo o nepri-težko ukreniti kaj drugega. Na prejš- stojnosti OZN, ker gre baje za brinjem zasedanju OZN so še mislili, da : tansko ozemlje. To tezo in njeno teht-se bodo lahko zainteresirane stranke nost spodbija že sam argument, da Je sporazumele, zaradi česar tega vpra- Ciper »življenjskega pomena za obram-Sanja niti niso stavili na dnevni red. bo svobodnega sveta« in da bo »Atlant-Pogajanja pa so se izjalovila, ker se zveza vsekakor zelo oslabljena, Velika Britanija ni hotela pogajati o - bi se morala Velika Britanija ciprskem vprašanju na podlagi načela umakniti.« o samoodločbi Ciprčanov. Zato so Ne glede na to, da je »strateški po- padli v vodo tudi nedavni poskusi, da men« tega otoka že pokazal svojo slabo bi to vprašanje odstavili z dnevnega stran v sueški pustolovščini, pa takšni reda in da bi nadaljevali pogajanja nazori najmanj prispevajo k pomirje-(med Veliko Britanijo, Turčijo in hju razburkanega Bližnjega vahoda, OB OBISKU PREDSTAVNIKA UNESCO V BEOGRADU Naše uspešno sodelovanje v prosvetnem in kulturnem delu UNESCO kovica in ob tej priložnosti rekel, da je UNUSCO zelo zadovoljna z jugoslovansko komisijo. Raz- Grčijo).’ Zato n is ta'doživela* nič"bolJše katerega narodi'jih morajo razumeti g®VOrU ^ Prirostvovala tudi SO- usode niti Radcltffov načrt, da bi dali le kot novo grožnjo za svojo neodvis- kretar za prosveto m tari turo Ciprčanom določeno avtonomijo, niti nost ,, Poskus, da bi se pogodili s pregnanim Očitno predstavlja Ciper tudi po-Makariosom. memben notranji problem britanske i-«» ________ vlade po neuspeli sueSki pustolovščini* hntn «»3? Tudi v Spodnji zbornici prav zdaj raz- ‘ pravljajo o tem vprašanju. Laburisti BEOGRAD, 20. februarja. (Tanjug). Pomočnik generalnega direktorja UNESCO Malcolm Adisheshia, ki je 17. februarja prispel v Beograd, je danes na sestanka z novinarji izrazil zadovoljstvo, da ima UNESCO v jugoslovanski vladi in nacionalni komisiji močno oporo in dobre sodelavce. Danes dopoldne je Adisheshia za leto 1957 in 1958. Jugoslavija obiska! podpredsednika Zveznega je zlasti mnogo prispevala k raz-izvršnega sveta Rodoljuba Cola- vijanju duha razumevanja času med konferenco v New Delhiju. Po Adisheshiijevem mnenju je za Jugoslavijo izredno važen desetletni načrt o razvoju boljšega Bogdan Osolnik in generalni sekretar jugoslovanske komisije za UNESCO Milovan Matič. razumevanja med Azijo im Evropo, ki so ga določili v New Delhiju. Jugoslavija je zelo zainteresirana na tem programu kot de- Pomočmiik generalnega direk- žela, ki se zavzema za medna- hozoreiosti tega vprašanja m o po- poStavlM zahtevo, naj konserva-1 toria Adisheshia je na današnjem rodno razumevanje, mir in sode- otnv1' 1a ga ,prouei OZN- Položaj na tlvna vlada ukrene kaj več, da bi do-! sestanku z novinarji rekel, da de- lovanje prek UNESCO. vznemiHilv* 0%emrapr?čajoTs7k^ne* ^gaiaTlTh^rpredsulnikT^ip^keSa j luje?°. v JuBorfavdjd zelo dobro or- Med bivanjem v Beogradu je hi protesti in stavke, atentati in re- naroda. gamiziirarae skupine sposobnih. Adissheshia govoril z jugoslovain- presivni ukrepi kolonialnih oblasti, v za zdaj je videti, da si prizadevajo j strokovnjakov za prosveto iin kul- Rkimi predstavniki med drugim o za reformo šolstva in po- jam odloča ITšvojT prThodnostt Kakor mf^lftTresT^ehke Britanije. Nerede goslovanska delegacija na zad- moči’ ki jo" lahko’nudi IJNESCO. UtSnovne listine'oZN Dravica aleher^ na to' ka^ *e ?° iztekla ciprska raz- njem zasedanju UNESCO konec Omenil je, da je bilo kakih 100 CSK SSe ferad\\?ednev%^klg^vpra0šarneja lanskega lcta v New Delhiju zel° iuroslovanskih nmsvetnih delav- Grška vlada se vztrajno ravna po mora ln more sloneti samo na podlagi načelu. To je njena osnovna teza spoštovanja načel samoodločbe tudi ---------- * -- - pendiij za daljše študije in za podrobnejše proučevanje nekaterih prosvetnih problemov. G. Adisheshia meni, da bo UNESCO ustregla želji Jugoslavije, da pošlje 60 strokovnjakov v tujino. Ko je govoril o svojem obisku v inštitutu za jedrsko energijo v Vinči, je izrazil mnenje, da bi lahko UNESCO bržčas pomagala Jugoslaviji tudi na tem področju, tako da bi odobrila štipendije in krila potne stroške za potovanje strokovnjakov na razne konference v tujino. G. Adisheshia je obiskal tudi zavod za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj ter jugoslo- ___________ vansko komisijo za UNESCO. Ju- slaviji pri ameriškem veieposla-tri odpotuje z letalom v Istambul. ništvu Lloyda Larsona. Nikolo Minčev se je vrnil iz Moskve Beograd, 20. febr. (Tanjug). — Iz Moskve se je vrnil član Zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev, vodja delegacije, ki se je mudila v SZ in se pogajala o vprašanjih, nanašajočih se na sporazum, ki je bil sklenjen med jugoslovansko in sovjetsko vlado o sodelovanju na področju izkoriščanja jedrske energije v mirnodobne namene. Sprejeli so ga član Zveznega izvršnega sveta Velimir Stoj nič, državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Vladimir Velebit, opolnomočeni minister dr. Franc Kos in sekretar komisije za jedrsko energijo Slobodan Naki-čenovič. Lloyd Larson pri Svetozarju Vukmanoviču Beograd, 20. febr. (Tanjug). — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je danes sprejel direktorja ameriške ekonomske pomoči v Jugo- v OZN. O raznih konkretnih V. Tesllč tem š i rokeirT i ha n i n ni' t pžim" viri p ti ,zdaJ vldeti- d® st prizadevajo . strokovnjakov za prosveto to kul- Rtami predstavniki med drugim o bofa cInrskTaa naroda za nralico da T8*1* kfmpr°rnls med nacionalnimi turo. Poudaril je, da je imela ju- načrtu - - nar°da- “■ pravic°'-da teinismt ciorsklh Grkov ln strateški- goslovanska Negacija na ’ njem zasedanju UNESCO k »ega naroda do samoodločbe. ~ ~ Iškega leta v New Delhiju zelo jugoslovanskih prosvetnih delav važno vlogo, ko eo določali pro- cev v Zahodni Evropi, da bi se se-gram te mednarodne organizacije znandli z ondotnimi prosvetnimi ; ~ | siisteml Izrazil je mnenje, da bo PROTOKOLARNA SPREJEMA dobila Jugoslavija v prihodnje po-Beograd, 20. febr. (Tanjug). — j moč predvsem za univerze in za Državni sekretar za zunanje za- ; izobrazbo odraslih. V prihodnjih deve Koča Popovič je sprejel da- dveh letih bi želela Jugoslavija nes dopoldne novega kanadskega poslati kakih 60 prosvetnih delav-veleposlanika v Jugoslaviji Geor- cev na krpjše študije v tujino, ga Ignatieffa, ki mu je izročil Razen tega je izrazila željo, naj bi prepise svojih akreditivnih pisem. UNESCO odobrila tudi nekaj štir- Ollenhauer v San Franciscu o združitvi Nemčije, o obeh evropskih blokih in odnosu do azijskih in afriških dežel Sam Francisco, 20. febr. (Reu- velesilama, ne pa od volje nem-tar). Vodja zahodnonemške Soci- škega naroda. Poudaril je, da sta ail nodelokralBke stranke Erlich ! ZDA in ZSSR razdeljeno Nemčijo Ollenhauer, ki potuje po ZDA, je ' vključili v svoje vojaške zveze in prispel v San Francisco. Tu je i da obstoj dveh Nemških vojak OB OBISKU KRALJA SAUDA V RABATU Maroška prizadevanja za utrditev suverenosti m gospodarski razvoj dežele Pariz, 20. febr. (Tanjug). Razgovori maroškega suitama Mohameda Ben Jusefa z arabskim kraljem Saudom so prišli v zaključno fazo. Vprašanje neodvisnosti dežel Severne Afrike in njihovega nadaljnjega razvoja, zlasti na gospodarskem področja, kakor tudi vprašanje vezi arabskega sveta z Zahodom so bile glavne teme štiridnevnega Saudovega obiska v Rabatu. Razen tega je kralj Saud seznanil suitam z novimi gledišS ameriške vlade o problemih arabskega sveta. Razgovori s predstavniki Saud-inja, za 'ureditev vprašanja španske Arabije so samo del zelo ob- I ske valute v severnem delu sežnih diplomatskih prizadevanj ' dežele. To je prva etapa v po-Maroka, ki so sprožila v franco- j gajanjih s Španijo po priključitvi skih krogih hudo nerazpoloženi e j tega dela dežele, ki je bila do in skrbi. Maroška diplomatska 1 zdaj pod španskim protektoratom. ^fed dnevi 'srn nastale v Normandiji zaradi odjuge ln nalivov poplave. Na sliki: okolica Caena pod vodo danes izjavil, da je združitev Nemčije odvisna predvsem od volje ZDA to Sovjetske zveze ter od sporazuma med tema dvema Z VSEH STRANI SVETA OZN GRŠKI DOKAZI , Neiv York, 20. febr. (AP). Grilca datacija v OZN je nocoj objavila več dokumentov, po katerih je Velika Britani- M|w j« organizirala tihotapljenje orožja na W1 da ^ iljenrao rtanjc T veljulo Cmer, da b, ,|H»neje *«*« vse dollrj, <Č*ter bo uprav«-«, le »iaj- .holapstviu Mod doknmcnti » M i«ja- , manji, nam, da otega. pcifi do orgaaii wl*. ~ sraijA NADALJNJE IZJEMNO STANJE Damask, ta. febr, fAFP). Sirski minister za informacije Salaji Akil je izja-stanjo v Siriji veljalo ••»tapljenje orolja * ladjami, 1ki bi |ih ob na Egipt, potem pa ga niso Pozneje zaplenile britanske oblastt žes uklnlIi kw w zamto pro« 11/1 Van eaov i o Ir. ar n Tin At A ni IA I rFal n H .1 * v. t? iK I? ,oroiie- ki *a GJki danjem« režima r Siriji. Kakor je znano, je britanski delegat t političnem odborn Generalne *knpščine OZN Noble obtožil grško vla-da je organizirala tihotapljenj« orožju na Ciper. Vprašanje iz Madžarske pobeglih mladoletnikov Beograd, 20. febr. (Jugopres). Tu so bili te dni razgovori med bašo in madžarsko vlado o repatriaciji iz Madžarske pobeglih °trok, katerih starši so ostali na Madžarskem to zahtevali njihovo 'Tnitev. Na razgovorih je bil navzoč tudi predstavnik visokega komisarja GZN za begunce. V tem vprašanju bodo ravnali v skladu z načeli OZN o emotno-sti družine, tako, da bodo upošte-Vali želje odraslejših mladolet-hikov- TUNIZI JA POTRES Tnnls, 2*. febr. (APF). Blizn mesta Sak el Kemis t Tnniziji je davi nastal hud potres, ki je terjal 12 človeških žrtev, ranjenih pa je bilo po prvih podatkih okrog 30 ljudi. Potres je povzročil tudi veliko gmotno Škodo. Ponesrečencem so poslali iz Tunisa prvo pomoč. ZDA AMERIKA »NE ZAOSTAJA« Washington, 2«. febr. (Reuter). Predsednik komisije za atomsko energijo ZDA Strauss je zanikal, da so ZDA v razvoju atomske energije »za kako drugo deželo«. Ta njegov demanti je v zvezi s sinočnjo izjavo demokratskega senatorja Alberta Gotu, da so ZDA v atomski proizvodnji za SZ in Veliko Britanijo. STAVKA V ATLANTSKIH PRISTANIŠČIH lukah že niso ugodile delavskim zahtevam. Na sinočnjem sestanku med sindikati in delodajalci spet niso dosegli nobenega uspeha. Kakor je izjavil po sestanku predstavnik neke baltimorske pomorske družbe, je položaj »obupen«. CILK GOZDNI FOZAR Santiago, 2». feb*. (AP). V pokaa ■ jtai Valdilija v Čilu je izbruhnil velik gozdni požar, Id je terjal 10 človečkih žrtev. Več družin je Se zmeraj odrezanih pomoč od ostalega sveta. Zaradi gostega dima tudi z letali ne morejo priti na po ogroženim področjem. Požar je nastal radi dolgotrajne hi hude suSe. KITAJSKA BEGUNCI Z MALAJE Kanton, 20. tebr. (Nova Kitajska). Sem je prispela nad 150 kitajskih beguncev, ki ogroža ne samo varnost Nemčije, marveč tudd Evrope. Po Ollen-hauerjevem mnenju bd se morale velesile spora zumedrt o bodočem položaju združene Nemčije tako, da bi balo vsenesnšM. vladi omogočena da bi se pridmžtta katerikoli izmed eedan«h vodmšlrih zvev. Govorfl je tudri o dogodkih v Egiptu to na Madžarskem ter je ižjavR, da so biM preizkušnja za Atlantsko to Varšavsko zvezo to da te preffizkušnje td zvezi nista prestali Novim azrjSktoi to afri^ žk4m narodom je treba po Ollen- pobuda se je začela z nedavnim sultanovim potovanjem v Italijo in Španijo. Spotoma se je sultan ustavil v Franciji, kjer pa se je mudil samo nekaj ur. Imel je kratek razgovor z državnim sekretarjem Mauricem Faurom. Glavnih spornih vprašanj nista uredila. Iz Rabata danes poročajo, da je ameriška vlada, ko je prejela poročilo dveh ekip svojih strokovnjakov, ugodita maroški prošnji za prvo gospodarsko pomoč bivšemu francoskemu protektoratu v znesku 20 milijonov dolarjev. Hkrati so objavili, da so so jih britanske kolonialne haraeajjevem mnenju izkazovati več se začela danes v Rabatu maro-spoStovania. | ško-španska gospodarska pogoja- Vprašanje Zahodnega Iriana pride v razpravo v političnem odboru Generalne skupščine OZN New Turk, 20. febr. (AP). nezijce, naj pod pro zahtevo svoje oblasti izgnale z Malaje. Od^ nOTembr« Skupina azijskih in afriških de- delegacije v OZN po priključitvi 1950 je prišlo t LR Kitajsko 19.000 kitaj skih beguncev, ki so jih bili izgnali z britanske Malaje. Italijanski novinar izgnan iz Vzhodne Nemčije Rim, 20. febr. (Tanjug). — Iz vzhodnega Berlina so izgnali dopisnika glasila italijanske Socialistične stranke Fossatija. Vzhodnonemške oblasti so izjavile, da je med vstajo na Madžarskem, ko N,TW “i- j 1 je iz Budimpešte poročal o do- » atlantskih pristaniščih nadaljujejo ; .... , ■ , stavko, ki trdaja že teden dni, ker po- fiodklh, V SVOJlh člankih obsojal morske družbe ▼ Baltimoru i» drugih sovjetsko intervencijo. žel je na posebnem sestanku skle- Zahodnega Iriana k Indoneziji, nila podpreta v političnem od- Pripomnil je, da je vrnitev za-boru resolucijo, da bi izvolili hodnega Iriana k republiki Indo-odbor za dobre usluge, ki na*j bi neziji vzvišena naloga sleherne našel pot k poravnavi indone- indonezijske vlade. Subidžo je zijsko-nizozemskega spora zaradi j izrazil težnjo 82 milijonov Indo-Zahodnega Iriana (Nove Gvineje).1 nezijcev, naj bo že konec kolo-To resolucijo bodo predložile po- nialnega vladanja nad petino in-litičnemu odboru skupno neka- donezijskega ozemlja — Zahod-tere azijske in afriške ter latin- | nim Irianom — in poudaril, da je skojimeriške dežele. nizozemsko vladanje* na tem pod V maroških 'krogih trdijo, da je usmeritev na tujo pomoč kakor tudi politično povezovanje z arabskimi deželami Bližnjega vzhoda logičen izhod iz sedanjih političnih in gospodarskih težav Maroka, nastalih predvsem zaradi neurejenih stikov s Francijo. Gospodarsko življenje v tej zaostali deželi je zelo težavno, politična trenja med vodilnimi strankami in sprtimi plemeni pod francoskim vplivom pa onemogočajo uresničiti načrt o splošnih volitvah in sestavi vlade, s katero bi bili prebivalci' Maroka zadovoljni. Urejeno tudi še ni vprašanje 125.000 francoskih vojakov v Maroku. VzBc zahtevi po njihovem umiku se je število francoskih čet celo močno povečalo zlasti v južnih krajih dežele kakor tudi na obmejnih področjih Sahare in Mavretanije. Na teh področjih so nedavno odkrili bogate vrelce nafte. Alžirski spor je samo dodatni element v napetosti med Francijo in Marokom. Maroko je namreč docela solidaren z osvobodilnim gibanjem alžirskega ljudstva. Vsi ti elementi so vplivali na to, da je Maroko ugodno sprejel ameriško - špansko pobudo za ustanovitev novega vojaškega bloka sredozemskih dežel. PREDNOSTI ZA NEKATERE Pariz. 20. febr. (Reuter). Odbor Evropske organizacije za ekonomsko sode-ovnnjp (OEEC) za nafto je objavil, da bodo imele od t. do 13, marca Velika Iz Džakarte poročajo, da je ročju povezano z načrtom dežel Britaniji Fr^ aa kupuje les slabše vrste. To napo-sled dokazuje njegov površen ogl®(1 lesa. Zato je verjelo navedbam tožeče stranke. Nadalje je bilo mn®" lija, da nakupovalec ni ravnal prav* ker ni počakal še en dan, da bi J1*' Domača obrt v Ribnici in nasploh v kočevskem okraju zavzema zmerom pomembnejše mesto v gospodarstvu tega dela Slovenije, saj daje mnogim Ljudem vsakdanji kruh loiil ves les, zlasti še, ker je bUo g blago prodano Iranko skladiSce. , . ž Spričo tega da po določilu spl£; I* lih uzane zn blagovni promet Pro"“, jalee ni odgovoren za napake, ki Bile kupcu znane ob sklenitvi P®" godbe ali bi morale biti znane, r*' »en če ni šlo za goljufijo — *» * v opisanem primeru očitno ni Slo TJ 2 Je sodišče v celoti ugodilo to*®* g stranki. Podjetje, ki ju les knpdot 8 Je tako moralo poravnati dolini 1X1 l sek in kajpak nekaj tisočakov z“ C sodne in drage stroške. bl Vajencem nagrade po prizadevnosti V Tovariii tehtnic v Celju skrbijo za strokovno vzgojo svojega naraščaja Vodstvo Tovarne tehtnic v c®lju je nedavno uvedlo povsem •tov — bolj stimulativen način — nagrajevanja vajencev, ki se uče y tej tovarni. Vsakemu vajencu le sicer zagotovljena osnovna nabada, ki jo predvideva tudi Uredba, vendar nov sistem nagrajevanja ob polletju in ob koncu šolskega leta upošteva za vsa-*ega posameznika doseženo šolsko °ceno, delavniško oceno in oceno v dopolnilnem tečaju. Pri delav-niški oceni so upoštevani trije elementi: odnos do dela, rezul-kti dela in splošna disciplina. Nov način nagrajevanja vajencev predvideva v tarifnem Pravilniku podjetja za vajence Nove vrste tehtnic Letos bodo v Tovarni tehtnic I. letnika 1000 do 3000 dinarjev nagrade, za II. letnik od 1500 do 4500 dinarjev, a za III. letnik od 2000 do 6000 dinarjev nagrade. Nagrado za vsakega posameznika izračunajo po posebnem točkovnem sistemu za vsakih 6 mesecev. Ob minulem šolskem polletju je tovarna svojim vajencem že izplačala nagrade po novem sistemu. Vajenci, predvsem tisti bolj prizadevni, so z novim načinom nagrajevanja zelo zado- vodstva Tovarne tehtnic za zgled drugim industrijskim podjetjem. O novem načinu nagrajevanja bo razpravljal tudi šolski odbor Vajenske šole I. Ptujski gradbeni probie Minulo leto so v Ptuju dogradili dve stanovanjski poslopji, ki imata skupno 18 stanovanj. Obračun stroškov za gradnjo stanovanjskega poslopja z 12 stanovanji na Ciril Metodovem drevoredu znaša 45 milijonov 807 tisoč dinarjev. Vsekakor je to znesek, znatno poveča stroške gradnje. Pri nadaljnjih gradnjah bo treba upoštevati, da sodobna kuhinja lahko obstoji v razmeroma zelo majhnem prostoru, prav tako so tudi ostali stranski prostori lahko manjši. Drugi vzrok so visoke cene gradbenega materiala in . __ ---------- — „---------------------obrtniških gradbenih storitev. Pri 17 vajencev kovinske stroke. Ker im vprašati, ali se take gradnje tem je treba omeniti, da so obrt V Tovarni tehtnic v Celju dela |0b katerem se je treba zamisliti voljni. Tako je na primer vajenec , pri praktičnem delu prenašajo Milan Jančar iz II. letnika prejel I nanje dobršen del svojih izku-11.588 dinarjev izredne nagrade. I šen j. Za vse vajence prirejajo Spričo doseženih uspehov v šoli j dvakrat na teden dopolnilni tečaj, in delavnici si je to tudi zaslužil. j kjer tovarniški tehniki predavajo Njegov sošolec Danijel Cafuta pa izključno samo o izdelovanju je prejel 11.188 dinarjev, pa tudi j tehtnic in nekaterih strokovnih drugi so prejeli uspehom primer- vprašanjih v zvezi s tem. Tako ne nagrade. Višina nagrade v I. temeljito seznanijo nove strokov-letniku je nekoliko nižja, ker je ne delavce in jih pripravljajo za je izdelovanje merilnih naprav res izplačajo. Po tem računu sta-tehtnic strokovno precej zahtev- ne gradnja enega stanovanja v tej no delo, posveča vodstvo tovarne hiši 3 milijone 817 tisoč dinar-vzgoji novega naraščaja precej pozornosti. Z vajenci stalno delajo nekateri najboljši mojstri, ki niške storitve izredno slabe kakovosti, v čemer prednjačijo mizarska dela. Za delo je uporabljen v .... ... . , . tudi število možnih točk nižje, 'odgovorno delo v tovarniški pro- n6te3U.°SVO1,hv,tlId^PrO1Zl0dn^ Največjo nagrado v I. letniku je izvodnji. i . Katerih novih tehtnic, ki Jih dobil Andrej Kresnik, in sicer V Tovarni tehtnic menijo, da jev. Pri mesečni najemnini 3000 pn nas nismo iz eiova i. fi.039 dinarjev. je zanje strokovna in splošna dinarjev bi se tako stanovanje Nagrade zelo spodbujajo va- .a vmm doslej r.|______________ ___________ Gospodinjstvom bo omogočen na _______________^______________________________________________ 0»unuyiim ^ tpr.Hfnih ,-?aprV'1j kuhinjskih jence k učenju, saj lahko za slabo bodočo proizvodnjo izredno važ- Ičunajoč nobenih popravil. Utel?10 z vellko skodelo (drsilna šolsko oceno izgubi 10 točk, za na. Zato jim tudi ni žal dinarjev, | Kje je vzrok za tako strokovna vzgoja novih strokovnih moči za izplačalo šele po sto letih, ne ra- Utež) nosilnosti 10 kilogramov. V siabo oceno v delavnici pa 5 točk ‘vvami so izračuali, da bo cena Jk>vih domačih tehtnic približno 10QO dinarjev (uvožene tehtnice riiake vrste prodaja trgovska itd. — O slednjem načinu nagrajevanja vajencev je razpravljalo tudi vodstvo Vajenske šole raznih ki jih dajejo v obliki posebnih nagrad za prizadevanje v šoli in delavnici, pa tudi ne časa, ki ga porabijo tehniki in mojstri za ; vršime stranskih prostorov: visoko ceno gradnje stanovanja? Strokovnjaki menijo, da so v prvi vrsti krive velike stanovanjske po- ku-kar strok I. v Celju in daje ukrep i spopolnjevanje vajencev. F.K. i hinje, shramb in sanitarij, Tudi na Primorskem priprave na kongres delavskih svetov I*U'eža po ceni 6000 dinarjev). Let-1,0 bo celjska tovarna izdelala j '9-000 takih tehttnic za gospo- j uinjstva. Potrebno orodje za pro- : 'svodnjo novih vrst tehtnic so že Mpravili. Prvi izdelki bodo ha frgu že v prvem polletju letos. I Razen redne proizvodnje raz-"fnih vrst tehtnic bo celjska to- V|ama izdelala letos tudi prve _ ,. Nerjavne tehtnice za potrebe stroj- 1X1(11 v Slovenskem Primorju nično in organizacijsko delo za ku prilhodinijega meseca in bodo ne industrije, pristanišč in me- so se začeli pripravljati za kon- volitve delegatov ter predvolilna trajali do konca aprila. Na njih turških obratov. V letošnjem gres delavskih svetov Jugoslavije, zborovanja po delovnih kolekti- bodo analizirali razvoj in uspehe Ptogramu novih izdelkov pa so Pri Okrajnem sindikalnem svetu vih. N delavskega samoupravljanja ter tudi avtomatske tehtnice za mlin- v Novi Gorici bodo v -kratkem S takimi zborovanji bodo za- sploh družbenega upravljanja od ska podjetja. — Torej, dokaj bo- osnovali poseben pripravljalni čeli po vseh podjetjih in gospo- leta 1950, ko se je začelo le-to Kat program novih izdelkov, ki odbor, ki bo vodil ustrezno teh- darskih organizacijah že v začet- razvijati in uveljavljati. Hkrati •''h je na domačem trgu premalo, | ...-....- . ................. | bodo v kolektivih proučili mož- o^noma devize. jih uvažamo za drage Pereče vprašanje obrtnikov primer iz bivše občine ',rfteišče v Slovenski Istri) y bivši občini Gračišče, ki je z ustalitvijo komun pripadla občini Koper. •5vi okrog 2200 ljudi. To so v veliki ve-^,TM mali in srednji kmetje, raztreseni Sterilnih manjših znselkih in vaseh. ..a vse te ljudi so lani opravljali čev-Jlflrske usluge trije čevljarji. loto« sta odpovedala, tako da je ostal samo ^n. Že prej so vsi trije komaj zmogli ?.Rltio krpanje starih čevljev, nove so J,jdje kupovali v trgovinah. , V tem kraju je nad 300 posestnikov, ’ imajo vozove in vprežno živino. Lani opravljali kovaška dela in podkovanje Prožno živine trije kovači, letos imajo enega. Ljudje se sprašujejo, am naj se obrnejo za popravilo vozov \ ^ podkovanje živine. Na takih cestah, | so v tem kraju, posebno še v j Movražu. Zabavljah, Pope- | ti Posnetek iz Vrtojbe Družbeni načrt goriškega okraja O njem bodo razpravljali tudi na zborih volivcev in na sestankih organizacij SZDL | nosti za odpravo pomanjkljivosti j v samoupravljanju, zboljšanje in povečanje proizvodnjte ter govorili o pomenu oktobrske revolucije od 40-leitnici tega pomembnega dogodka za vse delavsko gibanje. Sodijo, da bo iz goriškega okraja odpotovalo na kongres okoli 20 delegatov, ki bodo zastopali blizu 13 tisoč delavcev, ki delajo neposredno v proizvodnji. Od tega jih bodo 13 izbrali delavski sveti (na vsakih tisoč delavcev enega delegata), ostale pa bodo po posebnem ključu, ki še ni določen, izvolili iz vrst sindikalnih odbornikov in vodilnih tehničnih uslužbencev v podjetjih. Priprave za kongres delavskih svetov, ki bo prvi v zgodovini dielavsega gibanja, bodo osrednji politični dogodek v prihodnjih mesecih ter jih bodo vzporedili s pripravami za volitve novih de- večinoma .polsuh les, ker mizarska podjetja ne razpolagajo z ustreznimi lesnimi sušilnicami. V 1 kratkem času se uporaba takega polsuhega lesa pri gradnji zelo maščuje, o kakovosti storitev pa sploh ni govora. Zanimivo je tudi, da je dobiček gradbenega podjetja, ki je stanovanjsko poslopje gradilo, razmeroma zelo majhen, potemtakem res ležijo razlogi predrage gradnje v predhodno navedenih vzrokih. Investitorji gradenj stanovanjskih poslopij bodo morali slej ko prej posvetiti temu vprašanju več pozornosti in uporabljati sredstva bolj smotrno. Gradnja cenejših stanovanj se bo vsekakor tudi bolj izplača-la, hkrati pa jih bo lahko tudi več, kaT bo znatno vplivalo na stanovanjsko stisko v Ptuju, katere 18 dragih stanovanj v enem letu prav nič ne zmanjša. Zasebniki so gradili več, toda ceneje V letu 1956 je bilo v ptujskem okraju izdanih 269 gradbenih do- voljenj. Zasebniki so dobili 239 dovoljenj, državni sektor 32 in zadružni 2. Skupna vrednost gradbenih del na podlagi predračunskih zneskov v preteklem letu je znašala 318 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da od tega zneska odpade na družbeni sektor 224 milijonov, na zasebnike pa 94 milijonov. Iz tega je sklepati, da so zasebniki gradili po številu mnogo več manjših gradbenih objektov z manjšimi izdatki, medtem ko so objekti družbenega sektorja večji, jih je mmnj in so tudi stroški za gradnjo le-teh večji Ptujski urbanistični načrt in ovire za njegovo izvedbo V urbanističnem načrtu za mesto Ptuj je predviden najprimernejši prostor za zidanje stanovanjskih poslopij ob Volkmerjevi cesti, izvedbo tega načrta pa ovira mestno pokopališče, ki leži ob tevuv ov-.vi.ovv ui utiMCiivga liat-l LCI. leznve so *m,*n,rU nizacij. Svet za družbeni plan in £1- j OLO se bo znova sešel v prvih dneh V nedeljo ie mladina iz Trnovega, na šoli Ovira tudi deistvo da'šola I bi-ijc *i,-i V, . 7« I™ r^ia"™" fie ta ie „ES «2* ^le .takrat bodo ljudski od- , ki deluje v VUtnem društvu »JdkL. nima ^1^1»^ I ' ‘ I***0 lavskih svetov. Pri njih bodo ra- ! strokovno delo in sto zgolj prak-sindikalne, sodelovale tudi tiki. Edina kmetijska strokovna Kmetje niso strokovno usposobljeni Nekateri statistični podatki, kmetijskih zadrug in državnih katere je zaslediti v poročilu ' posestev. Ker je letos v osnutku sveta za kmetijstvo pri OLO Ptuj, družbenega plana predviden 17 kažejo zanimivo sliko strokovne odstoten dvig družbenega proiz-izobrazbe kmetovalcev v ptuj- voda v kmetijstvu, kar je znatno skem okraju. Računajo, da ie v več kot v ostalih gospodarskih ptujskem okraju okrog 16.000 za- I panogah, čakajo prav kmetijske sebnih kmetij, katerih gospodarji | strokovnjake velike naloge, pri-se ukvarjajo izključno s kmetij- | dobiti pa bo treba tudi več stro-stvom, strokovna izobrazba le- . kovnih moči v kmetijskih zadru-teh pa je izredno slaba. Samo 262 gah. Od 43 kmetijskih zadrug v kmetov ima enoletno ali dvoletno i ptujskem okraju imajo namreč kmetijsko strokovno šolo, od tega 1 le 2 za upravnika tehnika, v osta-števila pa je četrtina kmetov sta-! lih pa opravljajo to dolžnost ne-rih nad 60 let in se ne ukvarjajo strokovnjaki. Jasno je, da bo tre-neposredno s proizvodnjo. Iz tega i ba vprašanju kmetijskega šolstva je videti, da kmetje vse premalo v bodoče posvetiti mnogo več po_ pojmujejo kmetijsko delo kot zornosti. -mr SZDL ter druge politične im druž bene organizacije. M. D. »Navaden človek« v Grgarju šola je v Turnišču pri Ptuju in Zgodba o županu, je doslej izšolala čez 90 absol- u; • ,„i ventov, bilo pa bi lahko to šte- , 1 e I® °dknval vilo znatno večje, če bi bilo več kupom gnoja in o humusu zanimanja med kmetovalci za koprskih kanalov kmetijsko šolstvo. Uspešen pouk ; v tolminskih hribih jo v dobi grofo* Dnio r : « Kxvj,v.»,*u umni te uva- | marca m »trie uutrai uuuo iiuasKi oa- i ki um uje v prosvetnem društvu »Jelka«, nima , 1 ‘ rez dp.a!T0 enieRa A? J ♦ i« invnlid a sešel na razširjeno sejo, v sredo : bornlkl sprejeli družbeni načrt in pro- gostovala v Grgarju z znano Nušičevo l , svojega lastnega posestva, odkril, kadar je Sel mimo kupa gnoja. IOR ne roke’ 6^,>dsl n' lnvalld so se sestali predsedniki občinskih j račun. Tako skrbne priprave so po- , vedoigrn .Navaden človek«. Pri iKrf so | na katerem bi Učenci imeli prak-i Ko so ga ljudje spraševali, /akaj a« ljudskih odborov, prihodnji torek pa trebne, da bi bil načrt čimbolj solidno sodelovali v glavnem mladinci izpod 20 —---------1 bo seja Okrajnega ljudskega odbora, j sestavljen ter bi pri svojih določilih j let. Le eden izmed njih je že odslužil upošteval ukrepe, ki naj zagotovijo vojaški rok. dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Med Grgarci je igra doživela lepo : . Ti ........................ „ , podobne težave imajo tudi z drugimi . ničnostnimi obrtniki; kot krojači, zi-šiviljami itd. Tako je v Lukinih s.v,'ja, ki se s tem delom preživlja. Če ^ pomagala s šivanjem, bi ii mo-a|i Dresk * preskrbeti socialno podporo. im, Razstava vin v Kopru Okrog 60 vinogradnikov iz Kopra in bližnjih krajev je te dni razstavilo v Kopru svoja najboljša vina, pred- -r , v rvupiu svoja najDoijsa vina, pred- .m.: e*ave glede pomanjkanja obrtnikov vsem pa refošk, borgonjo in malva-80 t tu7«. v drugih krajih okraja, lako zijo< Razstavo je organizirala kmetij-a neai vasl v bližini Kopra prav sj^a zacjruga Koper-okolica. Strokovna ph i zaprli kovačnico, ki je obstajala komisija je najkvalitetnejše vzorce odn s<° let‘ Nastnla vprašanje, kako vln nagradila. Za refošk so prejeli na-7 v ? • vaseh bo morala mladina ] grafje Anton Lukač iz Montinjana, ništ ° resnostjo poprijeti vajeti obrt- E1j0 Sabadin iz Ubalda ter Karlo Sada kV roke' Tu ni kai čakat,i \n VPatv badin in Josip Stulič iz Semedele, za k" r0(?° že iz občine preskrbeli ljudi, borgonjo Josip Babič iz Vanganela in Virgilij Olivo iz Ubalda, za malvazijo Angel Cergol iz Semedele in za mešano črno vino Pietro Divo iz Kopra. Družbene načrte bodo potem sprejele priznanje. Tamkajšnja mladina je izra tudi občine, o njih pa bodo razprav- /il« željo, da bi tudi sama kaj uprizo- ljali na zborih volivcev ter sestankih i rila, nima pa učitelja. Dolžnost prosvet- krajevnih organizacij SZDL. n ih delavcev je. da ji pomagajo. ki k ° _______ -- - - - kL bodo prišli v vas opravljati poklic H* ?^a. mizarja, čevljarja, krojača, zi-a.Ua in jKKlobno. Občine bodo pomadax rc^evaii vprašanje s prime.rno pt>l,i,,iJt<'i ,ki do seri"i nl. bJla Obeta fo se nova stanovanja f^iti Jr,Hm Okrajni svet za urbanizem v Kopru 0 je .C iihrinlkov vrnilo je odobril osnutek načrta za gradnjo n .^eS»r0abdi,nine;ra"un: avČn« Kopru. Gre za štiri stanovanjske bloke P z večsobnimi stanovanji in samskimi Pr*; v-,. bilo, da bi to vprašanje čim- garsonjerami. Vsega skupaj bo v novih sku ^.a ne bi nastal zastoj, ki bi stanovanjskih blokih 224 stanovanjskih Pnosti prinesel veliko škode. enot. Graditi bodo začeli predvidoma v A. P. aprilu. h Senovem za otroke preskrbljeno Nagradni natečaj 10. nrisnevek JEDILNIK ZA TRI DNI (Z občnega zbora DPM) bil ^bčni zbor DPM na Senovem, ki je d *.v nedeljo, je prikazal izredno živahno j Inyn°st društva. Omeniti je treba, da Uj bU0 društvo v nenehnem prizadeva-\ da se zlasti stiki med domom in mladino povečajo, kar je dejan-u^totdi doseglo. Dalje je društvo po-ta^n^lo *a sedemtedenski gospodinjski tal Ji ^ j® bU izredno koristen *a našo ‘fcdino in za štiri tečaje za vkuhavanje. dr ^rnštvo je ob pomoči rudnika in i V podjetij pripravilo veliko veselje °bdaritvijo otrok ob prihodu Dedka v::a*a. Društvo si prizadeva za ustano-^ l©v otroškega vrtca. Ni sicer primer-prostora, kakor vse kaže, pa bo Vi ta želja slej ko prej izpolnjena. , \jx ^«ogo si je društvp prizadevalo za > aa mestin izvenšolske mladine in se 0,vedalo, da je vključitev mladine v uk n- Pravem času velikanskega pomena za pravilen razvoj in napredovanje. z*0 Pa ie društvo skrbelo tudi io, kako bj se mogla zaposliti zlasti mladina. Zlasti potrebna bi bila poskrbelo da se je mladina v razna nruštva. K uspešnemu delu društva ključil zelo l)«?ska lul#UIUB. MUSU boi y°vitev podjetij za drobno obrt in . T*','",----- , ■. - . t. u ^■užnosti, kjer bi lahko zaposlili lak- nov, je obiskalo Teč kot 250 oseb. Ijnb-mladino. Razen le*a je dražtvo | ko pa »a je poživil kulturni program. mnogo pripomorejo glede šolske mladine roditeljski sestanki. Na niih imajo zmeraj različna predavanja. Mnogo se društvo ukvarja tudi z vprašanji v onih družinah, kjer se denar, namenjen za otroke, troši nesmiselno, včasih s pijančevanjem ali drugače, še zmeraj se namreč najdejo primeri, da so marsikateri otroci prav zaradi takih napak staršev socialno prizadeti. Otroke, ki imajo slabše učne uspehe, obiskujejo tudi na domu. in jim skušajo v zvezi "S starši svetovati in jim pomagati. Drušuvo je poskrbelo za šolsko ku liinjo in da so otroci letovali. Za bodoče se bo društvo lotilo zlasti prirejanja predavanj, med drugim o spolnih vprašanjih in spolni vzgoji, obiskovali bodo še nadalje socialno šibke otrgke. organiziralo bo obisk v gospo-dinjskem centru v Ljubljani in ViSji *o spodinjski šoli v Grobljah. Občni zbor društva, ki ima 15l__6la* SOBOTA ter dobro zmešamo. Nato napravimo trd Sendviči: 8 primernih kosov kruha Kosilo: krompirjevi štruklji s solato. sPes '?■ dveh beljakov in s prednjim namažemo i. mRslom in obložimo r 25 dk.. Cena za štiri osebe 200 din skupaj dobro premešamo. Zmes strese- »domače salame«. Večerja: špinača z jajci. čaj. Cena mo v dobro namazan model in pečemo 4 oseb, ISO din. eno uro. PONEDELJKK Krompirjevi štruklji: Iz kilograma VJ J.e pečeno zvrnemo na krožnik Kosilo: juha , popečenim kruhom ki^,T’?ga' !"'hanri?B tf,r pretlačenega ^-4 “ut *ove'lino' ervi~ zdrobovi kroketi s sJuto. Cena za 4 osč^ krompirja celega jajca ter ustrezne ko- 8 ?p " P®IJ“bno solato be ISO din ličine moke napravimo testo, katero pu- ' oečenl kruhovi cmoki so boljši kot Večerja: mlečni riž kompot ali ja- stimo pol ure počivati. Nato ga tenko kul'aP1 v slani vodi. v kateri ostane b0|ka Cena za 4 osebe ISO iSTn. razvaljamo in z raztopljeno mastjo na- precej hranljivih snovi, pečen cmok |e jnh# g popečenim kruhom: Četrt ki-mazemo ga zvijemo >n zavijemo v pr- okusnejši). lograma govejih kosti skuhamo v enem tič. Položimo ga v krop in ga kuhamo . R,*sena govedina. 40 dkg čistega go- jj)ru v0^e ln so|jmo tričetrt ure. Kuhan štrukelj narežemo vejega mesa od stegna zrežemo na 8 Posebej pa dušimo na žlici masti na rezine in ga prelijemo z naslednjim “to. ka^*,p“,ol4emn°ek^ olupljeno ln drobno nastrgano malo gla- prelivom: popramo, premažemo z nekoliko gorčice vlco Ielen„ mn,0 in . . .. i- a.,* o ji a- ” v*co *©lene malo zelenega peteršilja in Na 8 dkg mastit prepražimo seseklja- »n dušimo na 8 dkg masti en korenček. Ko je mehko, dodamo dva no čebulo m ustrezno količino zelenega Je meso na pol mehko dodamo na kocke zrezana krompirja zalijemo s peteršilja, dodamo 44) dkg belega sirčka natrgan korenček, nastrgano glavico z<- precejeno juho. oberemo kosti, če je __________„___________________________________________________ nitv*n;u precej (skute), na hitrem premešamo na vro- lene. K0 je zelenjava mehka, dodamo „« njih kaj od mesa in damo v lonec. Čem štedilniku in prelijemo štruklje, ka- malo žlico moke in zalijemo s primerno Tomu dodamo žlico zdroba, ki smo ga tere^ serviramo s poljubno solato. količino hladne vode. Nato pustimo še opražili na žlici masti. Ko se kuha še red serviranjem do- nekaj minut, je juha po dodatku male prelijemo tudi z drugimi prelivi ali ^«mo malo žlico kisle smetane ali pa žjjce paradižnikove mezge gotova K omakami. za en oreh surovega masla. juhi serviramo popečen kruh. .Špinača z jajci: špinačo napravimo . o tem obložimo na krožnik prevr- 7,drobovi kroketi: Kilogram oluplje- iz pol kilograma špinače. Nazadnje njeni pečeni cmok in serviramo. ne(ffl krompirja kuhamo v slani vodi. Ko ocvremo na osebo eno jajce. Po večerji štiriskodelični narastek: Pripravimo je kuhan, ga odcedimo toliko, da ostane CaL Mirruri i a 8*co<*eLce po četrt litra: prvo polno v njem pol litra vode. Potem ga zmeČ- NEDELJA hladnega mleka, drugo finega belega kamo in na«štedilniku kuhamo naprej. Kosilo: pečeni Kruhovi cmoki oblo- zdroba, tretjo bele moke in Četrto slad- Nato dodamo b velikih žlic zdroba, še ženi z dušeno govedino. Solata. Štirisko- korja v sipi, dalje 3 dkg surovega ma- prisolimo in kuhamo tako dolgo, da je deliČni narastek. Cena za i osebe 430 din. sla, eno celo jajce in en zavittek peeil- zmes zelo gosta, katero potem ohladimo. Večerja: sendviči, rezine, čaj. Cena nega praška. Zmesi primešamo celo jajce in obliža 4 osebe 200 din. 3 nkg surovega masla mešamo z en>m kujemo 20 štručk, jih povaljamo v moki, Pečeni kruhovi cmoki: Pol kg belega celim jajcem in pripravljenim sladkor- v stepenem jajca in drobtinah ter ocvre-kruha namočimo v hladni vodi; ko se je*m, da lepo naraste. Nato dodamo pri- mo na masti. Krokete serviramo s poje omehčal, ga dobro stisnemo, da od- pravljenj zdrob in moko s primešanim ljubno solato. stiranimo vso vodo. In zdrobimo v skle- pecilnim praškom, prilijemo pripravijo- Mlečni riž: Na poldrugi liter vročega di. Nato prepražimo eno čebulo na 5 dkg no mleko, vse dobro zmešamo in damo mleka damo 40 dkg riža,/ kar mešamo masti. Ko je čebula lepo rumena, doda- peči v namazani in r nekoliko drobtin na ognju tako dolgo, da začne dobro mo sesekljanega zelenega peteršilja ter posuti posodi. vreti, osolimo, dodamo nekaj žlic slad- vse skupaj stresemo na zdrobljeni kruh. Pečemo 60 minut, potem zvrnemo na korja (sipe), pokrijemo in potisnemo na Posebej stepemo v čajni skodelici 2 ru- desko. Ko se ohladi, narežemo v rezine, »tihi ogenj«, da se ne prismodi, menjaka in toliko kisle smetane, da j« katere posujemo s sladkorjem v prahu. Servira so z malim krožnikom čoko- skodelica polna, in vlijemo na kruh. Ker dobro naraste, ostane polovica lade v prahu, pomešane s sladkorjem. Vse prednje popopramo in posolimp lahko še za večerjo. B. tičen pouk. ! prav gnoju odkriva, je odgovarjal: »Saj Tudi število kmetijskih stro- je vendar gnoj naš gospod, ker nam po- kovnjakov S srednjo tn višjo Šolo rnaga živeti. Ali naj se odkrijem grofa je za ptujski okraj premajhno. plemičem, ki nas samo molzejo?« 61 agronomov in kmetijskih teh- Drobcena in vendar pomenljiva zgo- nikov ne Mdostuje potrebam dovinska zgodbica. Ko smo pred dnevi zašli v tesne koprske ulice, smo tam naleteli na delavce, ki so z lopatami nakladali na voz črno sprstenino. Ob strani Muziove in Mareonijeve ulice so čakali veliki kupi sprstenine, ki so jo dan prej spravili iz odtočnih jarkov. Videti je bilo, da ti jarki niso bili očiščeni že več desetletij. Vprašali smo delavce, kam odvažajo to gnojilo. »V morje.« je bi! odgovor. V morje . Alj smo prav slišali?! Kaj ima obubožana in izčrpana zemlja v okolici Kopra res že toliko humusa, da lahko vsipljemo v morje tako gnojilo? Kako da tega ne vidijo kmetijski strokovnjaki. ki imajo svoj sedež v Kopru pri tovarni »FRUCTUS«? Kmetijska zadruga Koper-okolica ima prav v Mar- conijev! ulici velik vrt, kjer bi lahko koristno porabila tako gnojilo. S sprstenino se namreč da pripraviti najboljši kompost. Če bi zemlja znala govoriti, bi dejala: »Ali st« ob pamet, ljudje, da v morje mečete hrano, ki je meni take primanjkuje . . .« A. P. Posnemanja vredno Letos nas je Ljudska univerza na Jesenicah zelo razveselila. Priredila bo ciklus vzgojnih in zdravstvenih predavanj o šolski reformi, razvoju otroka (pubertetna leta in spolna vzgoja), duševnem razvoju dojenčka do šolskega otroka, prehrana otroka itd. Dalje bodo predavanja o družinskih odnosih, družinski ekonomiki in razvoju roditedjakih pravic. Predavali bodo priznani strokovnjaki. med ostalimi tudi dr. Slava Lunaček, dr. Branislav Skaberne i*» dr. Leon Žlebnik iz Ljubljane. Predavanja bodo v dvorani delavskega prosvetnega društva* »Svoboda« na Jesenicah. Uko-vina znaša 250 din za 10 predavanj, ki so določena za sezono 1957/58, kar je malenkost z ozirom na bogatto vsebino in pestrost predavanj. Prvo predavanje bo ze v četrtek 21. fenruarja 1957. Polnoštevilna udeležba je zagotovljena, soj smo doslej takih poučnih predavanj selo pogrešali RAST SLOVENSKE MLADINSKE ILUSTRACIJE OB RAZSTAVI ILUSTRACIJ KNJIG »MLADINSKE KNJIGE« V JAKOPIČEVEM PAVILJONU Založba Mladinska knjiga je organizirala ob podelitvi Levstikovih nagrad razstavo mladinskih ilustracij. V Jakopičevem paviljona si moremo ogledati najznačilnejše primerke ilustracij mladinskih knjig, izšlih v zadnjem letu. Razstava nam nazorno pokaže razvoj slovenske mladinske ilustracije in tudi njeno zadovoljivo raven. Zastopani so skoraj vsi vidnejši slovenski likovni umetniki, ki se poleg svojega čisto likovnega dela ukvarjajo tudi s to hvaležno umetniško zvrstjo. to zliva v res harmonično celoto. Marij Pregelj je v »Afriških pravljicah« morda dosegel doslej svojo najjasnejšo obliko, ki mu omogoča zbližanje z mladim bralcem, pri čemer imam v mislih j njegovo prejšnje delo, ki izraža I večkrat preresna in premračna razpoloženja za podobne naloge. Šubičeve ilustracije »Cvetja v je- i seni« so preprosti, jasno zajeti m udomačene pri nas ze skoraj (prizori, ki v svoji nekomplicirano-ves čas njegovega likovnega sy črno-belega prikazovanja spo-ustvarjanja. 1 minjajo na nekatere sodobne an- France Mihelič je v ciklu ilu- i gleške lesoreze, pri tem so pa sa-stracij »Štirih letnih časov« ne- me v sebi zaključene. Milan Bi-koliko »omilil« svoj običajni na- zovičar kaže v svojih ilustraci-čin likovnega prikazovanja, po- jah »Salomonovih rudnikov« in nekod se v detajlih celo približa »Bobrov«, da je spremljevalec del simpatični preprostosti svojih v predvsem taki likovni obliki, ki zgodnjih ilustracij (na primer najmlajšim ni več dostopna, ker Cita Potokar. Na otroško risbo »Tinkin zajček«), vendar je ohra- govori v želji za originalnostjo +„ _____________ml povsod svojo pristnost; na- preveč avtoritativen avtor]ev je- trpanost posameznih listov nado- zik. mesti, če gledamo s stališča mla- I Ob tej razstavi imamo prilož-dega bralca, pomanjkanje ostre nost presoditi, koliko se je slo- Dustracije Mihe Maleša h knjigi »Laž ima kratke noge« učinkujejo kot likovno, predvsem pa barvno doživete in zaključene grafike, ki so pa kot ilustracija teksta za otroke skoraj premalo jasne oziroma prav zato prezahtevne. Rahlo naslonitev na svet otroške risbe zasledimo v knjigi »Bratec in sestrica«, ki jo je ilustrirala spominjajo ta delca predvsem po svoji notranji organiziranosti in fantazijski urejenosti, ki je otroku bliža Minuciozna obdelava in kompozicijsko domiselne, zaključene ilustracije dosežejo svoj namen pri mlajših in najmlajših bralcih, ne da bi avtorica pri tem žrtvovala nekatere likovne vrednote. Kot primer ilustracij resnejšega teksta je predstavljena Ku-marjeva likovna oprema Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca«. V ilustracijah žrtvuje avtor dobršen del tipike in etnografske karakterizacije motiva kontrastne preglednosti in obilico zanimivih detajlov ter grafično polno učinkujočo površino celote. Najobšimeje je zastopano delo Maksima Sedeja. Medtem ko v »Tisočkratlepi« ponovi svoje običajne čmobele kvalitete, se povzpne v »Potovanju v tisočera mesta« do neverjetne dinamike, kolikor je le zmore, ne da bi se izneveril svojemu nekoliko otož-no-liričnemu, mirnemu pogledu na svet. »Ropotalo in ptice« mu zahtevam svojega sloga. Maksim mo?^t vživetja in preša 1 ditve vzhodnjaške umetnosti k Bmis Kalin: Mati z otrokom Gaspari je pokazal vse značilnosti svojega ilustratorstva, znane Pobuda za nova gostovanja Gostovanja centralnih ljubljanskih kulturnih ustanov po okraju niso redka, celo prav nasprotno: predstave Drame Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča, koncerti, ki jih prireja bodisi Koncertna poslovalnica ali Društvo glasbenih umetnikov, so. vedno bolj pogosti tudi izven centra, v krajih, kjer si takih gostovanj Sele in kjer imajo za to vsaj minimalne po- gostovanje, kljub temu, da taki kulturni izleti predstavljajo za umetniške kolektive nemajhne napore poleg že tako precejšnjega lastnega dela in ugodnosti za prireditelje. Drama SNG je lani kar 16-krat gostovala, letos pa do sedaj petkrat, koncertne prireditve na terenu se vedno bolj mnoie, skratka: prispevek centralnih kulturnih ustanov k dvigu ravni naše ljudsko-prosvetne dejavnosti ni neznaten. Zaradi enotne organizacije teh gostovanj po ljubljanskem okraju, da bi ustanove gostovale pod enakimi pogoji in da se same ne bi ukvarjale z organizacijskimi, tehničnimi in finančnimi posli, je Tajništvo za kulturo pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubljana sklicalo olje posvetovanje predstavnikov Drame SNG,' Opere, Mestnega gledališča, Slovenske filharmonije. Koncertne poslovalnice, Ljubljanskega festivala in Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev. Na posvetovanju so govorili o tem, naj bi prevzela organizacijo gostovanj po okraju Koncertna poslovalnica, ki bo do konca letošnje sezone skrbela za posamezna gostovanja ustanov, hkrati pa pripravila načrt za razpis stalnih abonmajev po okraju, ki bi sc za | to zanimali. Prav tako pa so razpravljali tudi o materialni plati in o odnosu ljudsko prosvetnih organizacij do teh gostovanj. Pri tem so nekateri izrazili mnenje, da se ponekod ljudskoprosvetna društva boje za svoj prestiž, da ne pokažejo ne dovolj zanimanja ne pomoči in sodelovanja gostujočih nam, pri čemer je tako barvno kot dekorativno uspel. V »■Pastirčku« pa je pokazal v mejah razpona vseh svojih likovno formalnih značilnosti nežno, barvno kultivirano pesem o mladem človeku v kmečkem okolju, pri tem pa je tako preprosto in simpatično označil pokrajino, da se vse venska povojna ilustracija že pri- pregledna, medtem ko naj bi bila mladinska predvsem dinamična, lahko je že karakteristična, ker to vpliva vzgojno na že dojemljive bralce, lahko je manj razlagajoča in bolj komplicirana. Bistvena razlika med literarno in likovno umetnino, ki naj bi se v ilustrirani knjigi harmonično zlili, je ta, da literarno delo pušča fantaziji bolj odprto pot, dočim ilustracija, slika ali film postavljata človeka tudi vizuelno pred izvršeno dejstvo in puščata, njegovi fantaziji mnogo manj svobode. Pri ilustraciji gre za to, koliko le-ta še vedno lahko pusti dovolj svobode bralčevi fantaziji. Takoj ko postavijo mladega človeka dosledno pred dejstvo in mu ga v vseh potankostih predstavijo, so morda mladinske ilustracije lahko še vedno dovršeni likovni proizvodi, zgreše pa osnovni namen, dopolnjevati literarno predlogo, dopolnjevati v smislu likovnega pripomočka, pri fanta- Isidora Sekulič odlikovana Znano knjrževnico Isidoro Se-kulič je predsednik republike ob njeni osemdesetletnici in ob petdesetletnici njenega literameg* dela odlikoval z redom dela I. stopnje. V prostorih Združe-nja književnikov Srbije so prir®' dili ob tej priložnosti svečan« akademijo, ki jo je začel pred" sednik Združenja srbskih knji' ževnikov Stevan Jakovljevič, pi" satelj Eli Finci pa je govoril 0 Isidori Sekulič in njenem delu. Zatem je član Drame Narodnega pozorišta iz Beograda Dragan Ocokoljič prebral odlomek iz pi' sateljičine knjige »-Potopis« i° »Pisma iz Norveške«. Pisateljica ki je znana tudi kot prevajalka slovenskih del, se ob njenem visokem in lepem življenjskem jubileju spominja tudi slovenska kulturna javnost goje. Vse te ustanove so se vedno^koiewiv(yv. Vsekakor je to porode odzvale vsakemu pozivu za SLAVKO ZLATIČ « Gostovanja dirigenta Starka Zlatica so bila za nafto koncertno publiko brez dvoma vedno nmetniSko doživetje. Tudi letoe bomo imeli priliko sliiati tega vsakoletnega gosta zbora Slovenske filharmonije. Jutri 22. lebr. bo Slavko Zlatic dirigiral »Svatbo« Igorja Stravinskega in »Pečalbari« srbskega skladate- vsetn nepotreben strah pred kon kurenco: ljudsko/prosvetna amaterska društva se lahko ob takih gostovanjih samo marsičesa na-uče, saj le-ta v prvi vrsti navajajo ljudi h kvaliteti, zvišujejo zahteve in s tem najbolje opravljajo stroje kulturno poslanstvo. Prav zaradi tega bi morala društva biti boljši propagandisti za gostovanja kvalitetnih umetniških ustanov, saj bi bili tako tudi zares pravi propagandisti kulture. In končno: pobuda za gostovanja mora priti od njih; kulturne ustanove so bile in so vedno pripravljene gostovati. Na posvetovanju pri Tajništvu za kulturo OLO Ljubljana so sklenili na jesen pričeti tudi s stalnimi abonmaji v okoliških krajih Ljubljane. To bi bil enoten abonma za nekatere predstave \ Drame, MG in koncerte Sloven- j ske filharmonije. Kajpak bo poprej potrebno pripraviti teren, lja SAavenskega. Mimo »bora Slovenske pregledati zmogljivost odrov po filharmonije bodo v izvedbi sodelovali teh krajih in sestaviti program, In pianisti-solisti Marjan Lipovšek, Paki bi bil najprimernejši. Vol ja, vel šivte, Zdenka Lnkec - Car in Jeni potrebe in tudi možnosti so tu; Komar. pa tudi publika, ki Si takih go- Zlatifevo delo je plodno tndi na stovanj želi, Želi in Še bolj potre- kompozicijskem področja. Njegov opus buje. V tem pogledu je pobuda, obsega doslej vrsto skladb, grajenih veki prihaja to pot Z vrha, vse hva- činoma na elementih istrske narodne le vredna. i muzike. Cita Potokar: Ena izmed risb v knjigi Branke Jurce »Bratec in sestrica« m bližala zahtevam te problematične likovne naloge. Predvsem se moramo zavedati, da je otroška ilustracija bistveno različna od mladinske oziroma vsaj marala bi biti. Prva zahteva živahnosti, široko razlaganje, zaposliti mora fantazijo najmlajših, predvsem pa mora biti lahko razumljiva in zijskio neokrnjenem podoživljanju. Tudi tu so slovenski likovniki dosegli znaten napredek in kljub nekaterim vrzelim pokazali na splošno visoko razumevanje za te potrebe. Precejšen del le-teh so že tudi izpolnili. J. Mesesnel Novi filmi Kaže, da postaja kvalitetno razmerje naših ljubljanskih filmskih premier v znamenju 2:1 kar tradicionalno. Odlično francosko komedijo »Očka, mamica, služki' nja in jaz« nahajamo v družW dveh standardnih indianaric, pa-rejenih z naj preprostejšimi izraznimi sredstvi: strelom in pestjo-ki vzburjata mladi rod in hkrati skrbita, da je tudi okus starejšega povprečnega filmskega obiskovalca potešen. V svojem žaru11 predstavljata gotovo solidno obrtno ddo, narejeno v potrebne®! ritmu napetosti, s preizkušenim* detajli tovrstnega filmskega izraza. Zgodbe same gotovo nis® toliko pomembne, da bi jih p^" skušali tukaj analizirati, saj j® njihova svojevrstna dramaturgija vedno hudo sorodna. Dve tretjini filma se fabula nevarno zapleta, teko da že skoraj obupamo nad zmago dobrega. No, kO je že skoraj vse izgubljeno, s« včasih prav v zadnjem hipu če" sto mimo zakona verjetnosti usoda preobrne in položaj razvozla srečnemu koncu zgodbe v prid. Zdaj pa še k zrnu med našo filmsko liriko. »Očka, mamica, služkinja in jaz« je zares odlična francoska komedija. Včasih samo na videz filistrske razmere pr°-fesorjeve družine z vsemi njenimi veselimi in žalostnimi variacijami na vedno aktualne teme naših dni moremo mirno aplicirati tudi naše loge. Čeprav hudo poenostavljen scenarij prav zaradi svoje preprostosti izredne plastičnosti prikazovanja vsebuje toliko zdravega soka, da lahko zadovolji tudi najzahtevnejšega gledalca. Med tremi avtorji scenarija sta razen režiserja Jeana Paula le Chanoisa tudi Pierre Veri in znani književnik Marce* Ayme. ugo Beta: Zločin v sodni palači PREMIERA V MARIBORSKI DRAMI 16. FEBRUARJA 1957 Ob Bettijevera Zločinu ▼ sodni palači se nuino pojavi vprašanje stila, ne toliko kot literarno-teoretična želja ,---- ™ —j *» po čim preciznejSi stilni klasifikaciji, temveč kot praktično uprizoritveno vprašanje. Bettijevo literarno dejavnost so nekateri imenovali realistični simbolizem, drugi simbolistični realizem, pisale so se učene razprave, katere simbolistične ko-rifeje je oil učenec, kateri vzor — toda vse to ne vpliva bistveno na uprizoritveni stil. Ugo Bet ti je v Zločinu v sodni palači simbolist. Kakšen, aii rimbaudev-ski ali verlainovski, za uprizoritev ni važno. Važno je le režiserjevo spoznanje. da Helena, Vanan, Cust, Croz in drugi niso zamišljeni kot realistične ali naturalistične, sodiščnemu življenju izposojene figure. Rettijeve osebe so prerasle svoj življenjsko otipljivi okvir in prešle v svet pojmov, ki pa so še vedno tesno povezani z realnostjo. Dramaturški splet CusOovega nezadržnega in ambicioznega karierizma ter Vananove^a ekvivalentnega propadanja ter Heleninega kometu sličnega, edinega svetlega, lepega pobliska v tej temni drami, kjer se borijo nedolžnost, naivnost, brezobzirna ambicioznost in prepredenost je velika Bettijeva formalna mojstrovina, floda ne samo to — Zločin v sodni palači je pretresljiva izpoved globoko prizadetega ustvarjalca. Režiser Miran Herzog je avtorja interpretiral stilno odgovarjajoče. Odločil se je za edino pravilno režijsko koncepcijo: simbolizem v mizansceni, igri, organizaciji odrskega prostora, razsvetljavi. Osnovna intonacija je bila torej pravilna — to velja NOVOSTI S KNJI2NEGA TRGA SVOBODA ALI SMRT Ob romanu Ntkosa Kazantzakisa »Kapitan MlhaMs«, ki Je v prevodu Jožeta Udoviča, izšel pri Cankarjevi založbi. Ete, več kakor navajeni smo že na najmodernejše načine reklamiranih bestsellerjev predvsem v zahodnem svetu, ki za nekaj časa zažarijo kakor komet na literarnem nebu, se nas dotaknejo, morda z drznostjo teme ali ekstravagantnostjo filozofije presenetijo to kaj kmalu zaidejo v vsepomirjujočo pozabo. Gledano iz zornega kota majhnega naroda je simpatija do vsega, kar je tuje to po možnosti še last geografskega ali populacijskega velikana, bolj podobna modni histeriji rojenega pro-vincialca kakor želji po tako imenovani oploditvi s plemenitimi, »vzvišenimi« zgledi. Kar zadeva izjemo, no da, izjeme itd. ... Toda to samovšečno navajenost prijetno vznemirjajo novi in novi glasovi o literaturah manjših narodov, podobnih hitrim pritokom v veletoke, v katerih so se čiste in kalne vode poimenovanja umetnosti že tako pomešale, da jih od daleč komaj ločiš. Takšen osvežujoči pritok je novogrška litera- tura, ki je v zadnjem času kanila tudi v našo prevodno književnost vsaj z dvema sodobnima romanoma. Venezisov »Beg« na eni strani to Kazantzaikisov roman »Kapitan Miha-lis« na drugi tvorita tisto idejno harmonijo na živopisnem zgodovinskem platnu Grčije, ki jo lahko ustvarita samo dve enako močni umetniški osebnosti. Ne samo enako močni, temveč tudi enako živo prizadeti epski duši, ki znata iz svoje lire zvabiti melodije tako sedanjosti kakor preteklosti. Kakor nam je Venezis v svojem romanu o bližnji preteklosti r\a poetični način v malem prikazal duha Grčije od perzijskega do italijansko-nemškega vdora (ne glede na to, da je epsko težišče romana na zadnjem), tako nam je Kazantzakis na svojski način naslikal veličastno podobo Grčije pod turškim jarmom. Dva umetnika torej s podobnim konceptom: prvi, ki z nevsUjivmi liričnimi pointami in z rahlim pridihom usodnosti iz starogrških tragedij prikazuje strahotni beg pred sodobnim okupatorjem, drugi, ki s homersko epičnim zamahom slika heroje upora zoper Turke ob koncu preteklega stoletja. Kreta, do katere vejejo topli vetrovi iz Arabije, dežela, ki vsa diši po bra-žiljld, majaronu, klinčku in jasminu, po oljki, lovoru in trti, otok, »kjer ima vsak kamen, vsako drevo svojo tragično zgodbo«, domovina helenske kulture, Minosa to Ikarusa, je tudi domovina pisatelja Nikosa Kazantzakisa. Zgodbo svojega romana je postavil prav na Kreto in v čas, ki ga je že sam živel. Okvir romana je čudovita arabeska, prepletena s slikovitimi podobami patriarhalnega življenja, starodavnih mest, orientalske barvitosti in silnih značajev. Kakor sonce neusmiljeno pripeka na pečine Krete, tako neusmiljeno dosledni so v svojih strasteh njeni ljudje. Strastna ljubezen in strastno sovraštvo, kruto zatiranje to krvav upor, pesem življenja to krik smrti — so prvine, ki dajejo romanu kri. V tem slikovitem okviru in na tej naravni sceni se razvijajo dramatični konflikti uporov in ljubezenske sle. Dva voditelja upora, dva pobratima, katerih eden »hoče osvoboditi Kreto z rjovenjem, drugi pa s pesmijo«, se v zapletu z očarljivo Cerkezinjo, Aliagovo ženo, razideta kot prijatelja, kot bojevnika za svobodo pa ostaneta na isti poti. Toda v borbi za starodavni samostan, ki podobno kakor simbol kliče vse Grke k uporu, kapitana Mihalisa, tistega, ki mu je tekmec vrgel, da »hoče osvoboditi Kreto z rjovenjem«, premaga sla po lepi Cerkeztoji to odhiti k nji A strast se maščuje, vojna sreča upornikov zadde to vabljiva tujka mora kot žrtvovana pasti pod nožem silovitega kapitana Mihalisa, medtem ko sam z vklikom »Rešitve ni! Naj živi Kreta!« pade v poslednjem, vendar brezuspešnem boju, v katerem najde nekako očiščenje. Epizode romana so kakor spevi junaških pesmi, ubrani na prekipevajočo domovinsko ljubezen, spevi, ki spominjajo na epizode iz Iliade. — »Drugega darila ti ne morem dati... Obdrži si ta kamen za spomin na Kreto,« reče neka starka iz požgane vasi to pokaže na okrvavljeni kamen: »Kri mojega sina!« — In ali ni kakor živ odjek antične ljubezni do svobode in preziranja smrti, ko se stoletni kretski ded celega rodu junakov pohvali, da se je naučil pisati, »vse od alfe do onjege«, samo tri besede: »Svoboda ali smrt?« Herojska dilema vseh velikih ljudi! Roman Nikosa Kazantzakisa je predvsem roman o tej dilemi. In česa naj bi si še želeli! Ali ni morda prav ta prastari etos, ki je večkrat značilnejši za manjše kakor za večje narode, tiste vez, ki nas podobno kakor krvno sorodstvo veže s prvimi? Isk. predvsem za domiselno, čeprs* zelo enostavno razsvetljavo, je temeljila na strogo lokalizir8' ni reflektorski spremljavi pos8' meznih likov, ki. so s tem dob]' vali potrebno medsebojno <**' maknjenost in pomembnost, ve0' dar pa je bilo zapaziti nek®) spodrsljajev in to predvsem n**" zanscenskih kjer Miran Her*<* ni dovolj izkoristil številnih m*’®' nosti za izrazito mizanscensk® efekte. Bilo je preveč navado!® logičnih premikov ter pozicij 111 premalo smiselnega, hoten eg* mizanscenskega učinka. Herzog je uspel tndi z zased' bo. Kar nekaj tveganih eksp®' rimentov (z Lavračem in Florja*1' čičem) na en večer je dokaz like mere poguma, toda tudi dvomnega znanja in tipično te?' trškega občutka. S to režijo J Miran Herzog prodrl in se af>£ mirni kot mnogo obetajoča ose\i nost mariborskega teatra, no, če bo odpravil v svoji res&tf še nekatere zgolj zunanje, i'*®l strativne prijeme in preobčot»° ponavljanje in poudarjanje. Igra je bila izenačena, solidn8' vendar so izstopali predvsem man Lavrač, Franjo Blaž in H0 go Florjančič. Predvsem cksp^ riment z Lavračem, za katet je Cust popolnoma nov tip je velik uspeh. Bil je izredPJ impresiven, le na trenutke . močnih čustvenih doživetjih J izgubljal kontrolo nad 0 da generalni vtis ostane izreo® ugoden. Croz Franja Blaža je bil pozanten. Florjančičev Vanan glavnem uspel, Majda Gorin»K va ljubka in nežna ter obup® — vsa avtorjeva Helena. Sodelovali so še Jože Ml«k®^ Janko Haberl, Jože Samec, Bo ' irunčko, Polona Blaževa, D*®1 Serajnik in Franjo Vičar. Domiselno simbolično in kostume je oskrbela Via® Hegedušičeva. L. o- Leopold Suhodolčan : Pod Uršljo goro ali Peco, ne vem več natanko, je živel razbojnik Raudi. Pa čeprav je bil razbojnik, se ga nihče ni bal. Razglasil je ljudem, da je obglavil že tri velike komarje. Pa čeprav je obglavil tri velike komarje, se ga nihče ni bal. Pa se je domislil: »Premalo grozno ime imam... Odslej mi bo ime razbojnik Raudi Baudi...« Pa čeprav si je dodal še eno ime, se ga nihče ni bal. Tedaj si je pridal še eno besedo, še eno grozno besedo. Imenoval se je: razbojnik Raudi Baudi Gaudi... Pa čeprav se je imenoval odslej razbojnik Raudi Baudi Gaudi, se ga zatekel v pastirske koliba. Od česa je živel, pa nobeden ni vedel. Razbojnik Raudi Baudi Gaudi je bil še trden mož. Vsak bi ga še rad vzel za delavca. Vendar je Raudi Baudi Gaudi prav zato živel tako, ker mu desna roka ni rada delala, leva pa je bila lena. Od tistega dne, ko je ljudem pokazal jezik, je začel verovati, da bo našel v planini zaklad. Turki so ga nekje zakopali in so mislili pozneje priti ponj. Pa jih še do danes ni bilo. Ko je Raudi Baudi Gaudi iskal zaklad že pet let, ga še ni našel. osivela, roke pa so mu trepetale ko suho listje. Misli so mu otopele, čisto otopele. Samo ena beseda mu Je še gorela ko nekoč:, zaklad! Nekega večera je ves skrušen obsedel ob reki. Čutil je, da mu življenje odteka z reko. Zadnji čas je, da najdem zaklad, je premišljeval. Zadnji čas. Če že letos umrem, ga bom drugo leto še teže našel... Tedaj zagleda v reki mesec, prvi krajec. Svetil je ko samo zlato. »Zlato! Zlato« je s tresočim glasom vzklikal Raudi Baudi Gaudi. Se tisti trenutek sklene: »Ujamem ga! Mesec ujamem in bom Imel zlata ko noben drug na svetu. Sel bom z njim v dolino ... Ljudje bodo popadali pred mano na kolena. Odlomil bom kos zlata In ga vrgel med nje. Stepli se bodo zanj ko psi... Jaz pa se jim bom smejal, smejal...« Koj drugi dan je Raudi Baudi Gaudi pripravil veliko mrežo in komaj dočakal večer. Mesec je brezskrbno prijadral na nebo. Raudi Baudi Gaudi se je skril za drevo, da ga mesec ne bi opazil. Ustrašil bi se ga, pa se tisti večer ne bi šel kopat v reko. Ko je čez čas popukal izza drevesa, je mesec že plaval proti nastavljeni mreži. Ni dosti manjkalo, pa bi lila mesečina, da ljudje zaradi lepega večera še v posteljo niso hoteli. Raudi Baudi Gaudi je sicer čul, da je zahreščala kletka. Toda preden se je zbudil, se je luna že sprehajala po nebu. Široko se mu je smejala, da, smejala se mu je, kakor se zna smejati samo luna. In le poglejte jo, še danes se mu smeji... Branko Čopič: OGLASI »GOZDNEGA ČASOPISA« Izšel je, pravijo časopis gozdni, tiskan s senčico fino, risan s peresom slikarja Sonca, obarvan z mesečino. HočeS poškiliti samo za hipec v ta časopis znani? Jz njega sem včeraj nekaj prepisal. Tole bilo na oglasni je strani: Oglas lisice V gosti travi, nedaleč od reke, kraj neke steze ozke sinoči našld sem ob sončnem zatonu pero gospice Goske. Naj se Goska v hosto potrudi, njeno pero ji tetka nudi. Sestanek ob peti uri. Medvedov oglas Zaspanč Medo iz Gluhega dola, zverina mehke nravi, prosi za moder nauk čebelarja, kako se čebele duši. Naslov je treba poslati, preden bo zima pred vrati. Oglas divje svinje Jaz, divja svinja Brbljavec Brijta, vsem v pojasnilo izjavljam: nikoli na knjigi šolarja Marka kosila nisem, jedi ne pripravljam. Zgodba o tem od kod neki kroži? kdo le tako okrutno me toži? Oglas mravlje Včeraj pred dežjem, pod svojim listom varen kotiček mi plavkast cvet dal je. Zato naj javno prejme zahvalo od vljudne dehmke Mravlje. Oglas kobile Volk moj, pohiti,' že dolgo te iščem, hx>ste sem pol pretaknila, da ti s kopitom zobe očistim. Ljubi te strina Kobila. Prevedel T. Pavček f2ečefuce na ka&etn ofatu Napisala in narisala Belica Škerla k, n. raz. klas. gimn., Ljubljana Raudi Baudi Gandi zakričal^ od Nekega dne nam je stara no le doma. Ogenj v štedilnika Na sumu imamo tudi vrabčke, veselja. A se je brž uščipnil v mama prjnesia koline. Krvavice je že gorel, mast se je grela, se- ki jih pri nas ne manjka. Neko- nos in ukrotil svoje veselje. in ostaIo smo je pospravili, ostali daj je bilo treba še pečenice liko debelo smo nato požrli sline Ko je mesec pridrsal v mrežo, jo sta le ge dve pegenici. Ti je vzeti z okna in dobra večerja bi in jim kljub vsemu želeli dober je začel Raudi Baudi Gaudi vleči mama zavila v papir in položila bila gotova. Toda delali smo ra- tek. iz vode. Mesec pa je bil težak, na 0kn0j kjer naj bi na hladnem čune brez krčmarja. Sinice, ki čudno težak. Prav pošteno se je pogajaj na svojo nadaljnjo prihajajo k nam na okno, so pre- nihče ni bal. Zato je nekega dne Ko ga je iskal že deset let, ga bi nnoHl, preden je mew obležal usodo - kljuvale papir in si pošteno po- pokazal ljudem jezik in se za- skoraj našel. Ko pa ga je iskal že na bregu. Potem ,ic rabilskoraj v nedeljo zjutraj smo odšli na stregle z našimi pečenicami, vlekel v samoto. Poleti se je po- dvajset let, bi ga bil skoraj sko- vso noc, £a gaje do lzlet. Dan je bil lep in sončen, Hkal po gozdovih, poiimi pa se je naM. M^p. „o Je b„a» M« i« vma* ^^ Kj- dan pripravil. Nato je sezul šlior- ,a(-.ni in zanimati nas je začelo, _______________________ -i—...... ii ■ m im nje in zlil iz njih znoj. Ni bil kakšna bo večerja, ko se vrnemo. vajen dela, zato ni čudno, da se Mama je dejala, da nam bo za je tako oznojil. večerjo spekla pečenice. V mislih Zdaj je Raudi Baudi Gaudi na dobro večerjo smo bili konč- vse dni razmišljal o svoji sreči._____________________________________________ Vse življenje jo je iskal. Ljudje UREDNIKOV KOTIČEK Dragi urednik! sren, kar se vedno vrača v Tvoj v dolini pa so bili žalostni, saj Oglašam se prvič in to s sni- spomin in Te vznemirja. Mislim, je bno KCdnj nebo brez meseca. P" “ . rr, . A n it* nm Ul /P m TP lnnsroff* m • _ som »Najdena denarnica«. Ta do- ''“J®10 naJloze ln J? Temni oblaki so se podili sem Kodek sem doživel, ko sem hodil najlepse napisati. Saj je bilo ter tja. Raudi Baudi Gaudi pa v četrti razred osnovne šole. Po- Pra,v tak? tu<1' ? Tv°J° je bil tako srečen, da je še na šil jam ti ga za mladinsko stran. »Najdeno denarnico«. Ali se mo- jesti pnzabil. Kar naprej je ogle- ^lea,^a Prosim, da bi ga objavil. Ce se motim. Prisrčno le po- a0val kletko, v kateri je čepel rega medveda. ne bo zdel dober, pa spo- zdravlja lvoj urednik mesec. Sklenil je, da ffa bo čez 2. Skop je bil, zato ga ljudje Skrita imena lugoslovanskih mest 1. Ciganka Sara je vodila sta- Pogum tri tedne odnesel v dolino in ga niso marali. pri zlatarju zamenjal za zlatnike. 3. Jože je dobil za dar lepo Čez tri tedne ga bo nesel. Nekaj knjigo. I>va zajca sta se pasla v de- časa je hotel čisto sam živeti s 4. Jurček si sak tudi ožel s telji. Nenadoma je mimo njiju svojo srečo. seboj? skočila miš, ki je prišla iz luk- Vse bi bilo prav na svetu, če 5. Ali ni šel tod mimo star 6 KALA Ti pa roči, kako in kaj naj pišem. Pozdravlja Te Rupar Cveto, dijak nižje gimnazije Stari trg pri Ložu Tvofo ^NaTrleno denarnico« n^6’ da bi se ogrela na toplem ne bi bilo nič narobe. Raudi Bau- berač? bom objavil. Zdi se mi, da je lepo »ncu. Zajca sta se je ustrašila di Gaudi ni vedel, kako kratko- 6. Slovensko berilo sem rabila napisana Glede tega kako in kaj in skožila sta Iz detelje. Tedaj ju trajna je zlata sreča. Nadvse vsak teden dvakrat. Opaziti je, da skrbi Prešer- sfeljem berejo tudi starejši, ki so nai pišeš na bi Ti 'le to sveto- mis ogovorila: kratkotrajna. ?. Boris je vprašal sošolca: nova družba v svojem knjižnem mnogo zahtevnejši in bolj kri- dn onisui to kar Ti leži pri »Zakaj sta vendar tako plaha? Raudi Baudi Gaudi je namreč >Ali si naredil domačo nalogo?< programu tudi za mlade bralce, tični. Letos je izdala Prešernova ’ p J ’ ' Saj se še Jaz ničesar ne bojim, ulovil prvi krajec. Zanj je bila S. Mari, Boris in Igor so šli o Mogoče se tega poudarka toliko družba mladinsko povest »Kapa sem mnogo manjša od vaju.« kletka kar dovolj velika. Toda gozd po borovnice. ne opazi, ker te knjige niso na- la«, ki jo je napisal Ivap Ribič. Tedaj pa je iz detelje skočila mesec je rasel, vsako noč je zra- 9. Kranjska gora je lep leto- menjene izključno mladini, am- Pisatelj nam prikaže lepo črno- mačka, in preden je miš zagle- sel za nekaj pedi in postal na- viški kraj. _ pak obravnavajo snov, ki zanima dlako psico Kalo, ki živi nekje val, Križanka »PETELIN« Vodoravno: 2. ni grd; 5. pridobivamo ga od čebel; 7. ljubkovalno ime za očeta; 9. žensko ime; 10. zmrznjena voda; 11. del kolesa; 13. domača žival; 15. nikalnica; 16. glavni štev.oik; 17. kazalni zaimek; 18. kralj živali; 19- postanem siiv; 22. red v spričevalu; 23. gora pri Beogradu; 24. egipčansko božanstvo; 25. igralna karta; 27. nikalna oblika pomožnega glagola. d po 9. Kr, dala mačko, je že tičala v njenem zadnje velika, okrogla luna. Se 10. Krka na Dolenjskem je lep tudi odrasle. Prav to pa zagotav- v hribih skupaj s Franjom in gobcu. Pavel Mišmaš, učiteljišče, Ljubljana tisto noč je raztrgala preozko kraj. kletko In odplavala na svobodno nebo. Po vsej dolini se je raz- Coetka Pincolič, Krka 3?. Napisal Tone Seliškar ŠTRUČK lja,>la je mladinska knjiga do- njegovim dedom. Kala ljubi člo-bra. kajti velika odlika v^ake veka in pomaga mu v boju proti mladinske knjige je, da jo z ve- volkovom in medvedu. Ko pa pride vojna, ljudje posurovijo in Kala skoraj izgubi zaupanje v človeka. Na koncu se povol-čena Kala zopet sreča s svojim Fr A Narisala Cita Potokarjeva »Zadnje groše sem Mihi posodila,« je odgovorila teta Urša. Takoj zatem je nekdo pobutal je očala, pomel sl oči in dejal vorill poprej?« jo Povest je pisana dokaj zanimivo in pestro, poleg tega pa je o dogajanje vneseno v čas zdravnik. Verona ga je peljala v kamri ne bo str°Pa- »Ha, presneto, saj to je prav- celotno dogajanje je vprašal narodnoosvobodilne vojne in tako prav gotovo še z ene strani mikavnejše za mlade bralce. Jakob Miiller, V. razr. klasične gimn.> Ljubljana na hišna vrata in zavpil: mirno in odločno: »Hej, ohej, ljudje, zmrznil »Punčka ne bo umrla, če...« »Potem jo zmore rešiti le še bom!« »Ah!« je zavrisnila'Verona od co i« zdravnik toliko da ni sko- najina ljubezen, Miha!« je vzklik- Miha je skočil na noge in od- prevelike sreče, objela Miho in čil nazaj v vežo, tako se je ustra- nila Verona, padla na kolena pahnil vrata. zaihtela: šil zverin, ki so bingljale izpod pred posteljo, na kateri je ležala »Kdo je in zakaj?« je vprašal Štručka, vtisnila svoj obraz v človeka, ki je stal v temi. *?*, »tračna pernico in tako bridko, bridko »Le odprite, le!« Je dejal člo- ’* ... , . . .... cata džungla! Vrtiljak...? Kako? zaihtela, da je vrglo tudi Miho vck v temi. »Nisem tat in ne Zdravnik je teto in Miho na- Koliko da ste mi dolžni, ha- 1. znak za kisik, 2. ruska reka, na kolena in teto Uršo. Starinska razbojnik. Zdravnik sem, ha, Bnal 11 izbe in. "? sta bila z Ve- prcsneito? veste kaj, ljuba člove- 3. kača velikanka, 4. barva (srbo- ura na steni je tiktakala in pod presneto, In toliko da nisem f0”0 sama v lzbi’ jLje ka. kadar bosta pricijazila ta hrv.) 5. nekdanji ruski plemič, podom je miška škrebljala, Ve- zmrznil v saneh. Tri ure odtod 0 mora zdraviti Štručko: v trgi se bom trikrat za- VRETENO roni pa je srce tonilo v solzah sem bH v hribJh> ha, presneto, in vsa izba Je bila prepolna njene pa sem človeka rešil. Imate kaj materinske ljubezni. vročega mleka, ha, presneto?« In »Dušica moja zlata...! Son- že je stopil neznanec v črno vežo. čece moje toplo...! Ptičica maj- po kolenih priplazila cena---! Verona do neznanca in kriknila: Tako je vzdihovala Verona m še lepše, tako lepo je šepetala te *Res**e’ re^e našo Štručko. svete besede materinskega srca, Nic nimamo denarja... Lahko pa da se niti popisati ne da. Miha je si vzamete leva, tigra, slona al« pozabil na leve in tigre, na slone konjička!« in konjičke, teta Urša je poza- Zdravnik se je začudeno obra- bila na 'svoje ognjišče, da ji je čal na vse strani, od človeka do mleko prekipelo in kdo ve...; človeka. Bil je star, majhen mo-morda je drobna miška prilezla žiček z majceno sivo bradico ln izpod poda in je slišala vse to urno si Je slekel suknjo in stopil in morda je drobna miška vse v izbo. Strmel je v to siromašno to povedala majcenim možičkom- preproščino in t'*r malce zme-palčkom, ki žive pod zemljo; šano je gledal, ker so mu levi, morda so ti palčki vse to pove- tigri, sloni in konjički mešali dali divjemu zajčku in zajček je glavo, vsi trije pa so molče kazali vse to povedal drobnim siničkam, na Štručko in samo na Štručko. kdo ve, kdo ve... Štručka je Ko se je ogrel in ko je končno vsake pol ure tako in tako, vsako ko je prinesla lonček vroče, di- Navpično: 1. znak za aluminij; umirala, nič več je ni bilo sli- zvedel, da je tista Štručka hudo uro spet tako in tako in ko bo šeče kave v izbo. 3. žensko ime; 4. kralj med ko- šati, samo starinska ura je tik- bolna punčka, sl je še bolj roke minilo dvanajst ur, spet drugače Nato sta se Verona in Miha koš mi; 6. stari oče; 8. v njej se tikala, že je mrtvaška tišina za- pogrel, potlej je pobrskal po svoji tako in tako. za roke prijela ln sta zadremala Umivamo; 11. osebni zaimek; 12. jela vso izbo, že je bila žalost torbi in stopil k punčki. Gledal »Samo vi in nihče drug Jo na topli peči. Drobna miška Je ®uha trava; 13. bela krava; 14. tolikšna, da bi Veroni srce po- jo jc in tipal, potiskal uho na more rešiti!« je dejal zdravnik pokukala izpod poda. Zunaj je del rudnika; 17. nasprotnik svet- čilo, tedaj pa je zunaj na cesti njen majhen srček... Tiho, tiho Veroni. še vedno snežilo, kar naprej In lobe; 18. majhno okence; 20. noč- zazvončkljalo: je bilo v izbi, le tiktakanje sta- »Tako delajte, ha, presneto kar naprej. Smrt je šla od hiše. na ptica; 23. ploščinska mera: »Cing, cingiling, cing, cingi- rinske ure je bilo slišati. Končno in punčka bo zdrava! Toda o Oh tl nesrečna smrt, nikjer te 28. oblika pomožnega glagola. Hng...« se je zdravnik le dvignil, snel si kakšnih levih in tigrih pa ste go- ne marajo! stonj vozil na teh zvereh. Velja?« »Oh, ne samo trikrat, vsak dan od jutra do večera se boste lahko zastonj vozili!« je dejal Miha in nato pospremil zdravnika do sani in zvončki so se kmalu raz-cingljali v tiho, mrzlo zimsko noč. Verona in Miha pa sta bdela vso noč pri Štručki. Verona je delala natančno tako kot ji je zdravnik naročil. Proti jutru se je Štručki glasek pojačal in ko se je povsem zdanilo, se je spet krepko razlegalo po izbi: »Veveve... Veveve...« Verona in Miha sta se spogledala. Srečna sta se nasmehnila drug drugemu in v hiši Je zadišalo 6. del jadrnice, 7. vojaški čin, 8. po dišeči kavi. svojilni zaimek, 9. mesec v letu, »Zaslužila sta jo, draga moja 10. medmet, 11. samoglasnik, komedijanta!« je dejala teta Urša, /r /* l \ ^ J , 1 1 1 1 V 1, 1 / f / V 1 1 / V d ( ŠPORT IN TEiE»NA VZCOJA )——CETRTEK’21'»g Kdo pije, kdo plača? Birokracije se pri nas, bodisi t> podjetjih ali po uradih in drugod, dokaj uspešno otresamo. Zadeve rešujejo iivljenjsko bolj ali manj hitro in ljudje so ob tem zadovoljni. Pričakovali bi, da bomo pa prav v športu brez vsakih birokratskih pojavov, še posebej zato, ker je šport še najbolj življenjska zadeva, ker nam krepi telo in nas razvedri. Toda ... Nedavno se je pripetil primer, ki meče zelo neprijetno senco na odnose nadrejenih športnih forumov do podrejenih organizacij in ki nam razkriva birokracijo nekaterih vodstev, zlasti pa posameznikov. Gre enostavno za pokale. Za preproste pokale, ki so običajna, toda častna nagrada za zmagovalce. Prizadeti športni forum je Kolesarska zveza Jugoslavije, klub pa ljubljanski Rog. Rogovo moštvo je osvojilo lani naslov državnega prvaka. Od tega je minilo že 5 mesecev. Kolesarji so si priborili pokala v generalnem plasmaju in na tretji cestni dirki za državno prvenstvo. Toda nobenega niso prejeli. Upravičena je bila pismena urgenca klubskega vodstva pri KZJ. Toda namesto pokalov so prejeli od sekretariata dopis med drugim z naslednjo vsebino: »... Glede pokala za moštvo za prvenstvo države nam ni jasno, ali mislite pri tem na generalni plasma ali samo na tretjo dirko, ki je bila v Sloveni ji. Zato vas prosimo, da nas o tem obvestite. S športnimi pozdravi...« Komentar skoraj ni potreben. Ta dopis zelo jasno kaže na birokracijo in na to, da v poslovanju KZJ ni nekaj v redu. Kako je glede nagraditve, oziroma glede pokalov, bi morali pri KZJ točno določiti že v propozicijah pred tekmovanjem, ne pa da organizator državnega prvenstva po 5 mesecih vprašuje sebi podrejen klub takorekoč o tem, kako je s pokali. Pri Rogu jim tega gotovo niso znali razložiti. Njim je jasno le to, da morajo prejeti pokala. Kdo pa jim ga bo izročil in katerega, pa mora vedeti KZJ. Če pa dodobra premislimo ta primer, potem pa res ne vemo, »kdo pije, kdo plača« ... E. C. ZAČELO SE JE XII. DRŽAVNO ŠAHOVSKO PRVENSTVO Ne 24 — ampak 23 igralcev V zadnjem hipu odpoved — Ing. Vidmar mlajši ni dobil dopusta Sombor, 20. febr. — Po svečani otvoritvi se Je začel danes popoldne XII. Šahovski šamplonat Jugoslavije. Turnirja se udeležuje 23 in ne 24 šahistov, ker Je mednarodni mojster ing. Vidmar ml. odpovedal udeležbo. Njegovo mesto ne bodo izpopolnili. Žreb Je tekmovalce razvrstil takole: 1. Borisav Milič, mednarodni mojster; 2. Tomislav Raklč, mojster; 3. Svetozar Gllgorlč, velemojster; 4. Mija Udovčlč, mojster; 5. Sava Vukovič, mojster; 6. Dragan Janoševič, mojster; 7. Borislav Ivkov, velemojster; 8. Hasan Smailbegovič, mojstrski kandidat; 9. Vasja Pirc, velemojster; 10. Milan Matulovič, mojster; 11. Vlado Jeršič deveti Na Pokljuki Je živahno. »Šport« hotel je sprejel okoli 120 novih gostov — smučarjev, ki bodo danes začeli s tekmovanji v tekih za državno prvenstvo. Dvaindvajset tekmovalcev je iz Hrvatske, 10 iz Srbije, 15 iz BiH In 2 iz Crne gore, vsi ostali pa so iz Slovenije. Danes ob 10. uri bo start mladincev na 10 km, ob 10.30 pa bo start za tek na 30 km, ki velja kot tek na 50 km za smučarski maraton. Smuka bo ugodna — seveda če bodo tekmovalci pravilno namazali svoje smuči — kajti na 120 cm debelo podlago je te dni zapadlo 40 cm novega snega. Oberammergau, 20. febr. V Ober-ammergau v Zahodni Nemčiji se Je danes začelo mednarodno študentsko smučarsko tekmovanje. V teku na 12 km Je Jugoslovanski tekmovalec Matevž Jeršič dosegel deveto mesto z rezultatom 54,42 min. Zmagovalec te tekme Josef ProkeS (CSR) pa Je potreboval za to progo 4«,09 min.. 2. VoJ-czik (Polj.) 4«,30, 3. Baatka (CSR) 50,51 itd. Tekme na 12 km so se udeležili študentje iz šestih držav. »Rock and roli« in košarka Kot piše »New York Times« Je »rock and roli«, ki Je izzval na Zahodu splošno kritiko, našel ognjevitega zagovornika v osebi profesorja glasbe na univerzi v Illinoisu. Profesor trdi, da takšna glasba »ustvarja podnebje navdušenja po šolah«(l). Profesor Je prav tako poudaril, da »rock and roli« na košarkarskih treningih stimulira Igralce in Jim pomaga pozabiti na sodnikove opomine s piščalko ln na ostale glasne vpade gledalcev!!! NI znano, če so to »pomožno sredstvo« — zaenkrat le pri košarki — uporabili košarkarji kakršnegakoli moštva ,.. SKUPSClNA TVD »PARTIZANA« RADECE-HOTEMEZ Telesna vzgoja tudi prevzgojno sredstvo »Partizan« v Pesnici gradi dom Kakor ostala telesnovzgojna dru- žrtvovalnl tovariši kot predsednik Ste-štva, je tudi TVD »Partizan« Pesnica fan Frajzman, načelnik Jože Hadner, polagal po enoletnem delu obračun | načelnica Hellca Rudi ln vaditelj svojega dela. Iz poročil Je bilo raz- | Stanko Hadner. vidno, da dela v društvu 70 aktivnih članov. Najbolj marljivi pri svojem delu so bili pionirji, ki so redno prihajali k telovadbi. Za svoj trud so dobili tudi plačilo. Na sektorskem prvenstvu v mnogoboju so zasedli prvo mesto. Razen tega so nastopali na vsaki proslavi s prostimi vajami in partemo gimnastiko. Tudi pionirke niso mnogo zaostajale za svojimi tovariši. Med mladino, kakor tudi med starejšimi v Pesnici Je veliko zanimanje za smučanje. Ta panoga ima v društvu največ pristašev. Društvo Ima 30-metr-sko skakalnico. V pretekli sezoni Je društvo organiziralo dvoje meddruštvenih tekem, katerih se Je udeležilo preko 70 tekmovalcev-smučarjev. V preteklem letu Je društvo začelo z gradnjo letnega telovadišča. Mnogo truda Je bilo potrebno: več kot tisoč prostovoljnih ur, Investicij pa več kot 100.000 dinarjev. Za graditev gre zasluga tudi Okrajni zvezi »Partizan« Maribor in 01,0 Marlbor-Košaki, ki sta društvo finančno podprla. Z gradnjo telovadišča bodo letos nadaljevali. Pred kratkim Je bila letna skupščina »Partizana« Radeče-Hote-mež. To Je društvo, ki deluje na območju vzgojnega poboljševalnega doma v Radečah pri Zidanem mostu. Ustanovili so ga oktobra 1955 in Je bila telesnovzgojna dejavnost že pred ustanovitvijo društva, vendar Je bila nenačrtna. Ker pa sta telesna vzgoja in šport v delavnicah in v šoli močni prevzgojni sredstvi, Je vzgojno osebje v skladu z željami mladine sklenilo, da bo ustanovilo TVD »Partizan«, ki naj poveže in vodi vso telesno vzgojo v domu. Ta zamisel ni bila slaba, saj se rezultati društva že kažejo ne le v telesnovzgojnlh uspehih, marveč tud! v vsesplošnih uspehih vse vzgoje v domu. Najboljši članl-telovadcl postajajo tudi najboljši gojenci doma — trudijo se i v telovadnici i v šoli. Na skupščini, ki Je bila v pravkar vključila v »Partizan«. Nadvse raz-dograjeni telovadnici, so člani društ- veseljlvo je, da se v društvu aktivno vene uprave izčrpno poročali o uspe- izživljajo tudi skoraj vsi uslužbenci hlh ln neuspehih društva po enoletnem In ostalo osebje. Vez med starejšimi delovanju. Tako smo videli, da Je Jn mlajšimi člani je močna. Stalno draštvo imelo ob ustanovitvi 132 pri- izmenjavanje članstva (mladina pripadnikov, na novo se Je včlanilo 114, J1®!3 v dom in odhaja iz njega) je pro-črtanlh iz evidence je 107. Mladina v blem, ki močno ovira delo. Odpuščeni domu se Je skoraj 100 •/• prostovoljno gojenci — člani »Partizana« — pa Ima- I Jo možnost, da se v domačem kraju vključijo v društva. Nekatenl med njimi že marljivo delujejo. VSESTRANSKA DEJAVNOST V minulem poslovnem letu je društvo doseglo lepe rezultate. Sodelovalo Jo na okrajnem zletu v Brežicah, na republiškem tekmovanju v partizanskem mnogoboju (deveto mesto), na društvenih nastopih sosednjih društev, __________ Izvedlo je društveno smučarsko tek- Na občnem zboru so Izvolili novo movanje Itd. Razen redne vadbe goji društveno upravo, v katero so bili iz- društvo tudi druge panoge: odbojko, voljeni po večini mladi in za delo pri- košarko, namizni tenis, tenis, plava- pravljenl tovariši. T nje, smučanje, atletiko itd. Društvo sl Je v enem letu ustvarilo primerne gmotne pogoje. Tako razpolaga z lastno telovadnico, plavalnim bazenom, letnim igriščem in še z drugim potreb- komislja ni določila za izzivalca sedanjega prvaka v mušjl kategoriji, Argentinca Pereza, Japonca Mlsako. Društvo sicer ni doseglo velikih uspe- Tajnik Japonske zveze, Klkuchl Je Iz-hov, toda trditi sl upam. da Je bilo Javil, da Je »National Boxing Asso-agllno ln delovno skozi vse leto, za kar clatlon« priporočila Mlsako za prvega Imajo v glavnem zaslugo nekateri po- ' Izzivalca. Reket v gledalce Na nedavnem teniškem tekmova- n*m orodjem. Ima pa še nekaj, kar Je nju poklicnih igralcev v Avstraliji Je Pa ve^ vredno kot gmotna osnova, to prišlo do neprijetnega prizora. Znani dobro voljo pri voditeljih, ki so tenisač Gonzales ni mogel obvladati vedno pripravljeni pomagati mladini, svojih živcev, ker so se mu gledalci Mislimo, da so ravno v tem vzroki za neprestano smejali. Zavihtel Je svoj društvene uspehe. Marljivost ln pri-reket ter ga zalučal v množico. Šport- zadevnost VBditelj?koga kadra, zlasti ni rekvizit tega »mušketirja belega športa« Je padel v sredo častno tribune. K sreči ni bilo poškodovanih. Japonci obtožujejo Japonska boksarska zveza Je obdolžila komisijo pri mednarodni boksarski zvezi, da favorizira evropske dlnci. Zanimiva Je zlasti njihova ugo-boksarje. Do tega Je prišlo, ker ta | tovitev, da so v začetku neradi hodili tekmovat z drugimi društvi, ker so se čutili manjvredne. Ko so pa spoznali, da se v tem motijo, ker Jih imajo vse- ba ni zapustila te mladine, ki Je nekoč »iztirila«, marveč skrbi, da bo postala koristen član človeške družbe. Na skupščini so sprejeli tudi program dela za letos. Iz njega Je razvidno, da se pripravljajo na svoj nastop, ki bo ob otvoritvi plavalnega bazena, 26. maja. Pripravljajo se tudi na festival telesne kulture v Ljubljani. Priredili bodo več tekmovanj, zlasti pa bodo oživili atletiko ln druge športne Igre. Tudi na družabnost ln kulturne prireditve niso pozabili. — Skratka: program Je obsežen ln člani društva upajo, da ga bodo do prihodnjega občnega zbora v celoti izpolnili. Novo društveno upravo bo vodil še naprej dosedanji predsednik Milan Ivanuš, za tajnika so izvolili Franca Kovača, za načelnika Vida Vugo, za načelnico pa Metodo Gregel. F. Kovač. Kozomara, mojster; 12. Nikola Kara-klajič, mednarodni mojster; 13. Rudolf Marič, mojster; 14. Vinko Cuderman, mojstrski kandidat; 15. Srečko Nedeljkovič, mednarodni mojster; 16. Braslav Rabar, mednarodni mojster; 17. Stojan Puc, mednarodni mojster; 18. Petar Trifunovič, velemojster; lfl. Milan Vukčevič, mojstrski kandidat; 20. Rajko Bogdanovič, mojster; 21. Aleksander Bradvarevič, mojstrski kandidat; 22. Boris Tot, moj- ster; 23. Božidar Djuraševlč, mojster. Turnir bo obsegal 22 kol. Redna kola se bodo začela ob 16.30 ln bodo trajala do 21.30. Prekinjene partije pa bodo igrali od 9.30 do 11.30. Tempo igre znaša 40 potez v dveh urah in 30 minutah In 16 potez ob vsaki nadaljnji uri. Vsak tretji dan je prosti dan. V prvem kolu, ki Je bilo danes, so sedli za mizo takole: Raklč — Djuraševlč, Gllgorlč — Tot, Udovčlč — Bradvarevič, Vukovič — Bogdanovič, Janoševič — Vukčevič, Ivkov — Trifunovič, Smailbegovič — Puc, Pirc — Rabar. Matulovič — Nedeljkovič, Kozomara — Cuderman, Karaklajič — Marič. Milič Je bil prost. ŠAHOVSKO PRVENSTVO DOLENJSKE V KOČEVJU Začetek borb Kočevje, 20. febr. — Danes dopoldne se je v navzočnosti predsednika OLO Kočevje v prostorih hotela »Pugled« v Kočevju začel šahovski turnir za VI. posamezno prvenstvo Dolenjske. Na tekmovanju za prehodni pokal OLO Kočevje In Novo mesto se Je zbralo 13 najvidnejših šahistov Dolenjske. Prt žrebanju so bili udeleženci na lestvici takole razvrščeni: Olimpijski zmagovalec jutri v Ljubljani Ameriški atlet Harold Con-nolly, ki Je zmagal na zadnjih olimpijskih igrah v Melbournu v metu kladiva, bo Jutri prispel v Ljubljano. Tu bo gost Atletske zveze Slovenije, ki Je program njegovega bivanja v Ljubljani pripravila tako. da ga bodo lahko videli vsi ljubitelji atletike. Tako bo Jutri popoldne ob 15. uri Connolljr na stadionu ob Titovi cesti pokazal atletom ln trenerjem svoj način meta kladiva. Stadion bo odprt tudi za gledalce. Vstop bo prost. Zvečer ob 18.3» pa bo Connolly predaval v domu Maksa Perca v Kotnikovi ulici. Med predavanjem bodo tudi predvajali film o olimpijskih Igrah v Melbournu. Vstop bo le z vstopnicami Atletske zveze Slovenije. Tatovi koles Nevsakdanja nezgoda se Je pripetila nekemu Južnoameriškemu športniku v Kolumbiji. Kolesar Roberto Fuente Je hotel zrušiti rekord svoje države v vztrajnostni vožnji. Pet dni zapored Je vozil neumorno svoje kolo ln krožil po rundi mestnega športnega parka v Vlila, Vlcenzo. Tedaj pa se je pripetilo nekaj nepričakovanega ln nepredvidenega. Med petim in šestim dnem ponoči, ko je Fuente počival, mu le neznani tat ukradel kolo. Tako je ves napor petih dni padel v vodo. I Pravijo, da bo Fuente ponovil svoj 1 poskus, toda tokrat v varstvu policije. tovarišev Vida Vuge, Mirka Gregla, Metode Gregel ln ostalih članov društvene uprave, je v marsičem pomogla, da se Je društvo po enoletnem obstoju povzpelo na tako solidno višino. LED JE PREBIT V razpravi so sodelovali tudi mla ■ Huje kot v ringu povsod za enakovredne člane »Partizana«, je bil led prebit ln sedaj sl želijo čim več stikov z drugimi društvi. Ponovno se je Izkazalo, da druž- Olimpijski zmagovalec v boksarski bantam-kategoriji, mladi Wolfgang Behrendt je iz Vzhodnega Berlina prejel toliko pisem (čestitke, ženitbene ponudbe itd.), da ga skrbi, kako in kdaj bo nanje odgovoril. | 1. Železnik (Rudnik Kočevje), S. 1 Kobler (Črnomelj), 3. K. Mohar, 4. De-Jak (oba Kočevje), 5. Klemenc (Črnomelj), 6. Avsec. 7. Bartolj (oba Novo mesto), 8. Ing. Volk (Kočevje), 9. Ma-lerič (Črnomelj), 10. Jarc (Kočevje). 11. Kavšek (Ivanja gorica), 12. Usac (Kočevje), 13. Sila (Nemška vas). Na prvem prvenstvu Dolenjske v Novem mestu Je zmagal Mitja Sila, na n. ln in. v Novem mestu in Kočevju ing. Volk, na IV. Je zmagala novomeška trojka Slla-Sttar-SkerlJ in lani v Novem mestu spet Sila. V primeru letošnje nove zmage sl bo Sila priboril v trajno last prehodni pokal obeh okrajev. Nekateri najboljši s tega prvenstva bodo uvrščeni med udeležence republiških polfinalnih turnirjev. Sodnik letošnjega prvenstva v Kočevju Je član odbora Sd Kočevje Marijan Žnidarčič. V prvem kolu so bili doseženi naslednji Izidi: Kobler : Sila remi, Mohar : Llsac 0:1, Avsec : Malerič 0:1. Partije Dejak : Kavšek, Klemenc : Jarc, Bartolj : Ing. Volk so bile prekinjene. Ze prvo kolo Je pokazalo, da bodo borbe na prvenstvu hude. EKA Šahovsko prvenstvo MARIBORA Dan prekinjenih partij Maribor, 20. febr. — V V. kolu mariborskega šahovskega prvenstva je bila končana le ena partija, v kateri Je Kos premagal Drobnika. Vse ostale igre so bile po štiriurnth bojih prekinjene ln J1h bodo nadaljevali Jutri. Z zmago nad Drobnikom in z osvojitvijo cele točke v odloženi partiji lz I. kola se Je povzpel na vrh lestvice Kos s 4,5 točke. Njegovan in Hočevar imata 3,5 (1), Babič 2.5, Horvat ln Drobnik po 2 točki itd. Sodnik turnirja Eferl meni, da že dolgo ni bilo na mariborskih prvenstvih toliko zanimivih ln ostrih bojev kot letos. 1 -Brzojavke y-. • MOSKVA, 20. febr. (Tanjug). — V 20. kolu šahovskega prvenstva SZ Je Toluš premagal Arosona, remizirali pa so Tajmanov, dr. Furman, Bo-leslavski — Hasln, Holmov — TalJ. Antošin je premagal Klamaha. Ostale partije so prekinjene. 9 RIM, 20. febr. (Reuter). — Namiznoteniško srečanje med Angliijo ln Francijo, ki Je bilo sinoči v Parizu, se Je končalo z zmago Anglije s 7:2. • STOCKHOLM, 20. febr. (Reuter). — Švedska reprezentanca v hokeju na ledu Je premagala moštvo ZDA s 3:2 (1:0, 1:1, 1:1) • CARACAS, 20. febr. (AP). Zadnjo tekmo na turneji po Južni Ameriki Je madžarski klub Honved odigral v Caracasu, glavnem mestu Venezuele. Honved Je Igral z brazilskim klubom Flamengo. in sicer neodločeno 1:1 (1:0). Danes bo Honved odpotoval v Evropo. • ZAGREB. 20. febr. (Tanjug). — i Sinoči Je bilo v Zagrebu prijateljsko I boksarsko srečanje med domačo Lokomotivo ln beograjskim PartizanoVn. Match se je končal z neodločenim rezultatom 10:10, kar Je uspeh za Lokomotivo. saj so za Partizana nastopili tudi državni reprezentanti. • RIM, 20. febr. (ANSA). — Mednarodnega teniškega prvenstva Italije, ki bo od 6. do 16. maja v Rtmu, se bo med drugim udeležil tudi najboljši amaterslci teniški Igralec na svetu Avstralec Lewis Hoad. • SPLIT, 20. febr, (Tanjug). — Tu je bila danes mednarodna nogometna tekma med nogometnim moštvom poljske armade CWKS in domačim Hajdukom. Zmagali so gostje z rezultatom 5:3 (2:3). PATRICK Q U I N T I N SAMEGA 04 Rdeča žerjavica njene cigarete se je v mraku belo zasvetila. — Selena se je morala odločiti, da ubije tudi tebe. Razumeš to zdaj? — se je vznemirjena povrnila k začetnim mislim, — zato j tudi če bi ji uspelo zvaliti vso krivdo zaradi smrti mojega ubogega očeta na Gordyja, bi dognali, ko bi našli njegovo truplo, da ga je smrt doletela že mnogo prej, preden si ti pred člani Lige podpisal tisto obljubo in še preden sd podpisal tudi nalog o obdukciji. Morilcu bi bili kmalu na sledi. — Zares. Torej bi bil moral biti moj samomor to noč njena poslednja rešitev. Računala je s tem, da sta se ti in tvoja mati že tako globoko pogreznili v vse to blato, da ne bi niti trenili z očmi, ko bi inšpektor ugotovil, da sem si vzel življenje. Le škoda, da ji ne bom napravil tega veselja. Nemara je bilo v mojem glasu toliko trpkosti, da me je Mur-ney vzlic temi skušala pogledati v oči. — Te to hudo boli? — me je vprašala. — Kaj? — Kar si dognal o Seleni? — Pa, tebe tudi boli, ko veš, da sta bala oče in brat ufotta. — Ne zameri mi! Stavila sem ti hudo vprašanje. Približala se mi je in položila roko na mojo. — A kaj bova sedaj? — me je vprašala. — Izbire ni. Zjutraj pride Surgant in povedal nam bo, da je bil oče premišljeno ubit. Prihranila mu bova trud in potrpljenje, da mu ne bo treba čakati na dognanja strokovnjakov, in ga bova pripeljala sem, da mu pokaževa, kako se je enemu mrtvaku pridružil še drugi. — In bova obtožila Selemo? — Kaj drugea nama preostane? Mar naj prizaneseva njeni koži in napraviva harakiri njej na ljubo? Zdi se mi, Mumey, da si prepričana, da sem bil zaljubljen v njo vse do tega trenutka. — Kaj ni bilo tako? — Odtegnila mi je svojo roko. — Ce bomo obtožili Seleno, bo prišla naša zarota proti Ligi na dan. Ti, jaz, mama, Knut, vsi bi tičali v zagati, tako ali drugače. — To je res, toda z dvema truploma bi imel Surgant dosti dela in midva ne prihajava v poštev ne naravnost ne po ovinku. Motril sem dekle, ko sem tako govoril. Bila je bleda, še bolj kakor prej. — Na žalost, — sem nadaljeval, — Murney, tvojih najlepših dni je zdaj konec. Tvoja dediščina ne bo velika. — To zdaj niti ni več vežno. Pravzaprav bom srečna, da se jih bom vseh iznebila. Sl bom že našla kakšno delo. S Bodi pogumna! In vse bo še v redu. — Saj me ni strah. Toda tf? Dejansko plačuješ ti za nas vse in brez vsakega razloga. Iztegnila je roko in me prijela, se vzpela na prste in me poljubila. Slišal sem, kakor da bi se tiho smejala, toda zdelo se mi je, da stoče. — Ni bilo ravno potrebno, da prideš sem brez spomina, moj ubogi fant! Njeni ustni sta bili sveži. Njeno telo je trepetalo ob mojem. Za trenutek sem pozabil nesrečo, ki me je bila vsega pretresla. — Pojdiva od tod! — je rekla potem. — Počakaj, da grem po voz. — Ne, s teboj grem. — Cemu? Mar ne boš hodil do tja? — Bom. Mi bo dobro delo. Tedaj mi je zataknila berglo pod pazduho in sva šla. Gotovo je mislila, da ji ne kaže upirati se moji trmi Ko sem tako štorkljal po stezi proti avtomobilu, sem razmišljal. Počutil sem se zmeraj bolj neodvisnega in močnega. Toda ko sva dospela do voza, sem bil izčrpan in pod pazduho me je hudo žgalo. Mumey mi je pomagala v avto in berglo spet položila čez oba zadnja sedeža. Segla je v žep po ključ za motor in me neodločno pogledala. — Ali imaš ti ključe? — Ne, ti si jih imela v roki, ko sva stopila v hišo. Potem P3 ne vem več, kaj je bilo z njimi. Mar jih nisi izgubila? — Pa morda res, ... tedaj, ko sva našla Gordyja. Gotovo s° mi padli iz rok. Prav, vrniti se moram ponje. — V tisto sobo? Ni važno. Saj bo trajalo le dve, tri sekunde, — se je nasmeh' nila. — To vzemi, — mi je ponudila steklenico wiskyja. — ln popil malo! Si boš nekoliko opomogel. Takoj se bom vrnila. Naglo je stopila iz voza in se oddaljila. Toda po nekaj korakih se je vrnila. — Bom tudi jaz srknila nekaj kapelj. MARIBORSKE VESTI Dežurna lekarna Četrtek, dne 21. februarja, lekarna •Studenci«, Gorkega 18. Petek, dne 22. februarja, lekarna »Center«, Gosposka 12. | ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA K,no: za nujne primere od 18. do 23. febr., »PARTIZAN«: Jugoslovanska kino-, nočna od 20—7, ob nedeljah in praz-teka »Dodsford«. niklh ves dan »UDARNIK«: francoski film »Ma-njana moje mladosti«. DNEVNE NOVICE Zdravstveni dom Center: dr. Rado Zargl, tel. 23-363, Beethovnova ul. 4, dr. Hubert pupte, tel. 31-052, Titova cesta 25 b-fl. Zdravstveni dom Bežigrad: dr. Vladimir Orel, tel. 32-380, Titova cesta 77, Zdravstveni dom Šiška: dr. Rafko Ponikvar, tel. 20-748, Celovška c. 26. Zdravstveni dom ViS: dr. Milan Hodalič, tel. 20-497, Emonska cesta 2. samo v primeru odsotnosti klicati tel št.32-740 ali 21-519, ob nedeljah 21-797. I Zdravstveni dom Rudnik: dr. Fe- , Rodile so: Antonija Štern, 52 let, na- dor Krejčl, tel. 20-767, Privoz 18, v prl- Jijalka. Smolnik — Vinka: Antonija meru odsotnosti zdravnika klicati tel. |auperl, 26 let, Velka — Branka; Marija LM št. 20-500. Slana, 29 letL gospodinja. Sp. Ložnica Slovensko narodno gledališče Četrtek, 21. febr. ob 19.30: Masse-&et: »Manon«. Red LMS I. . Petek, 22. februarja ob 15: Grlmm-Skufca: »Janko in Metka«. Zaključena Predstava za gimnazijo Rače. Ob 19.30: Betti: »Zločin v sodni Palači«. . Red A. GLEDALIŠČA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Četrtek, 21. febr.: Zaprto. Petek, 22. februarja ob 15.30: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« in •Pogled z mostu«. Abonma Petek I. popoldanski. Sobota. 23. februarja ob 20: Miller »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. Izven in za podeželje. Nedelja, 24. febr.' ob 15: Moder-AJdič: »Janko in Metka«, predstava za mladino in otroke. Izven in za podeželje. Ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. Obveščamo občinstvo, da smo po MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg X Četrtek, 21. februarja ob 17: J. Malik: »Žogica Marogica«. Sobota. 23. februarja ob 17: Pengov-Simončlč: »Zlata ribica«. Uprizorjena prvič v sezoni Ob 20.30; Fr. Poccl: »Čarobne gotlU. Samo za odrasle. Nedelja, 24. febr. ob 11: Fr. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Ob 15: Taufer-Novy: Mojca ln živali«. ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 24. febr. ob 17: SlmonMč-Pengov: »Medveda lovimo«. Prodaja vstopnic za vse predstave od srede dalje (razen nedelje) od 10 do 12 na upravi: Resljeva cesta 28, - Danico: Karolina Repolusk. 23 let, Zdravniška dežurna služba. Zdrav- ‘^'“češarla ‘\n s“ , tetefon "32-020, in pol ufe pred vsako gospodinja, Lobnica — Danico; Ivana stveni dom, Ljubljana-Moste, Grablo- Sever1a nonovno uvrstili v repertoar predstavo (tudi ob nedeljah) pri gle- Rofcman, 25 let, delavka — Danico; Ana vičeva 18, dr. Milena Stamač, telefon AxVl?odoT° komedijo: .Sedem let , daliSkl blagajni. štev. 30-738. skomin«. Prva predstava bo v nede- Obveščamo vse tovariše delegate, 24. februarja zvečer, da bo zasedanje redne letne skupščine sveta »Svobod« in prosvetnih društev OPERA okraja Celje dne 24. februarja ob 8 Četrtek, 21. febr. ob 19.30:: Baletni v dvorani Okrajne zadružne zveze — večer: Hfindel: »Ljubezen in prav- Celje, Cankarjeva ulica. — Svet »Svo- . ~ - — - — «'uunan, &~> lei, neiavKa — uanico; / Nahtigal, 35 let, gospodinja, Podova DuSana; Ljudmila Korenjak, 39 let, eo-Jfodinja — Stanko; Elizabeta Jakolič, ® let, gospodinja, Rmnšvik — Olgico; Ana Hrastnik, 22 let, gospodinja, Voličina — Miroslava; Ama Dajčman, 28 let, gospodinja. Zg. Boč — Dragico; Danica *Mmon, 25 let, tkalka — Romana; Te- VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Petek, 22. februarja ob 20: Alojzij Remec: »Magda«. Premiera. —------------- _ da«; Pia Mlakar: »Plesalec v spo- cy.Knto 21 februarja ob 20: Alojzij bod ln prosvetnih društev okr. Celje. nah«; Vilko Ukmar: »Lepa Vida«. Remec: »Magda«. Izven. Nedelja, 24. februarja ob 18: Alojzij 1?,a .T?p|a v 6d' Hrast- Društvo slovenskih književnikov Abonma red F. je —. Jožeta; Erna Pečnik, S2 let, tkalka obvešta svoje dane, da je občni zbor Petek, 22. febr.: Zaprto. ~ Franja; Jerica KaiRer, 20 let, gospo- preložen na sredo, 6. marca. Odbor. Sobota, 23. februarja ob 19.»: Verdi: ««lk 26 let ^ka - Žrikor MarU Strojepisce ln. strojepiske prvih *°‘heUo*- Gostovanje tenorista J. Polancc, 19 let. Sladki vrh. gospodinja _ ( ra^edov^ pri uradih ^in Nedel)a 24. febr ob 15:' Smetana: ^veza^tenogratov^^stro^einscev^Slo- rigen^Cirila Cvetk®''popoTd^jBka kojen”rU A?oizifaanjCa«rPe72 let ^ ven" v Sjo,^" A Postava. I*ven ln za podeželje, jenka- Alo z Sonc bf> let upokojenec; ve sprejema do vključno petka taj- Prosimo abonente SNG, ki so pre- »»raon’ Ačko, 90 fet, upokojenec! ništvo. Roška c. 19, poslopje Adminl- Jeli pismen opomin za plačilo obro- IZ PTUJA Remec: »Magda«. Izven ln za podež. KINO »STORZlC« — Kranj: amer. barvni film »Houdini«. Predstave ob 18, 18 in 20. »SVOBODA« — Stražišče: ameriški film »Maščevalci«. Predstava ob 19. Z BLEDA strativne šole (osebno ali telefonično kov, da poravnajo zaostala vplačila na tel. štev. 30-917). Tam dobite tudi do 15. marca. Prosimo pa tudi vse potrebna navodilal ostale cenjene abonente, da pregleda- orthnr nmStva enrthenih Jo svoje abonentske izkaznice alt niso OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Inženirjev In tehnikov LRS sporoča febraarlu^anade^11 abonmaji Četrtek 21 februarja ob 16' B. Nušlč: vsem svojim članom, da bo v soboto, kov v'februarju zapade 6. abonmaj-•Naro8: Stuart: ■* * vite pustolovščine«; ^ veselq- Partizanski cesti 6. aska predstavi. Izven s: »Kje J6 meja«, ve- tjra7>apAii Ob 20: Ogrinc: selolgra. A. T. Linhart: »2iipanova Micka«, komedija. Večerna predstava. Izven. Prodaja vstopnic v Mestem domu, rezerviranje na telefon 32-860. Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic«. Nedelja. 24. febr. ob 19.30: Aldo de Benedetti: »Dva ducata rdečih vrtnic«, komedija v treh dejanjih. Režija ln scena Bojan Čebulj. — Zveze z vlaki ugodne. KINO »RADIO«: ameriški zabavni film: »Darilo na vrvici«. Predstavi ob 18. in 20. uri. »PLAV2«: avstrijski film »Dokler boš pri meni«. Predstavi ob 18 in 20. IZ NOVEGA MESTA »KRKA«: ameriški film »Dar na vrvici«. drobni oglasi ŠOFERJE C tn D KATEGORIJE sprejmemo. Zglasite se v upravi ECZ, Ljubljana remlza ŽELEZNI POSTELJI, mizi ln več raznih stolov ter mreži za postelje prodam. — Naslov v podružnici LP Celje. C 70 KRASNO DVOSOBNO komfortno stanovanje v centru Maribora za- Sienjam za enosobno stanovanje s ablnetom v Ljubljani, prav tako v centru. Ponudbe poslati podružnici Ljudske pravice Maribor pod šifro »Takoj«. M 94 UPOKOJENCI in ostali interesenti! Menjam dvosobno lepo stanovanje v bližini Domžal za enako ali manjše v Ljubljani ali bližnji okolici. Naslov v ogl. odd. LP. 519 KINO »SISKA« Ameriški tHm »Skrivnost zapuščenega vrta« V glavni vlogi Herbert Marchall in Margaret 0’Brlen. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. Na sporedu samo danes ln jutri. Oglase ZA VSE IZDAJE »BORBE« SPREJEMAJO PODRUŽNICE IN OPRAVA •LJUDSKE PRAVICE« SJbJa _ __________ .. ___ ______ gožič, upokojenec iz Celja, star 74 let; ffančiška Regoršek, roj. Korošec, gospodinja lz Celja, stara 83 let. IZ 2 AL CA KINO grj*2ALEC«: Jugoslov. film: »Slepi IZ B0GAŠKE SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA«: ameriški ‘‘im »Vlaki vozijo mimo«. V petek, 8. marca ln v soboto, 9 marca so posebni vlaki na razpolago za prevoz šolske mladine. Vozovnice za posebne vlake lahko že danes rezervirati pri PUTNIKU SLOVENIJA. * PUTNIK SLOVENIJA vrši PREDPRODAJO vstopnic za prireditve v okviru tedna SMUŠKIH POLETOV v PLANICI. — Vstopnice za 10. marca se v predprodaji prodajajo s 35-odstotnim popustom. -..Vsem znancem ln prijateljem spo-focamo žalostno vest, da je dne 20. ifPruarja 1957 nenadoma umrl naš Jubljenl mož, oče, brat, tast in ded RUDOLF STEKLE črkoslikarskl mojster dbe-Zbe rnZINncmA IN Of^ODORlBA /TOALETNO MILO^ I Za čiščenje mastnih madežev dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ , . ,, . . milo, tudi preparat »FLEX«. Nobene- £ felrrSarjdara!bgai5P3°0^T^^ajeve E*‘?podinJstVU ne ‘me manlkatl "fe vežice na Zalah. Čudovito Izgledaš. Tako mladosten 1 Žalujoči: žena Ana, hčerki Anica in svež obraz imaš danes! Take opaz-lo - 12 družinama, bratje in osta- ke boš žela, če sl bo* napravila masko sorodstvo. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO °bjavlja, da se zaradi tehničnih razlogov preloži dan licitacije aa 24-stanovanjski blok II na Znančevih njivah v Novem Oiestu od 23. februarja 1957 na sredo, 6. ’ marca 1957 Predračunska vrednost vseh gradbenih in obrtniških del se spremeni od 45,648.113 din na 46,131.793 din. V ostalem veljajo za licitacijo vsi pogoji, objavljeni v uradnem listu LRS št. 2-57 od 24. jan. 1957 ter v Ljudski Pravici z dne 20. jan. 1957. Občinski ljudski odbor Novo mesto 20-NM RADIO LJUBLJANA Spored za četrtek, 21. februarja 1W? , — 12.30 Kmetijski nasveti — Mlnca Hri- Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00. 15.00, , b°všek: O mleku — 12.40 Robert Schu-it nn iq nn oo on oo ^ l nifln. Simfonične etude (izv&j& pisnist 17.00, 119.00, 22.00, 22.55. Aleksander Brailowsky) - 13.15 Ritmi 5.00 do 7.00 Dobro jutro, dragi poslu- | ln mei0dije v Izvedbi rltmikov Sida Salcil (pester glasbeni spored) — vmes Hamiltona in Bernarda Drukena, kvln- »TEINT BELL«. Očarljive oči dobite z uporabo »Rimmel« tuša ali kreme za trepalnice, ki postanejo večje ln bolje rastejo. Dobite v drogerijah in Na-Ma — povsodl PREDAVANJA Gospodinje! v četrtek, dne 21. februarja bo drugo predavanje lz ciklusa »Dom tn gospodinjstvo« ing Ivana Klemenčiča: »Ogrevanje stanovanja« Predavanje bo ob 20 v dvorani Prlro-doslovno-matematlčne fakultete, vhod lz Gosposke ulice. KONCERTI V petek, 2*. februarja koncert za zeleni abonma, dirigent Slavko Zlatlč lz Zagreba. Solisti: Danilo Merlak, Vanda Gerlovič, Božena Glavakova, Janez LlpuSček. Pianisti: Marijan Lipovšek, Pavel Sivic, Zdenka Lukec-Carjeva, Jeni Srebot Komarjeva. — Stravinskega »Svatbo« in Slavenskega »Pečalbarl« izvaja mešani pevski zbor Slovenske filharmonije. VESTI I’ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: amer. barvni film: »Zadnjikrat sem videl Pariz«. ob 6.50 do 6.40 Reklame in obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20 do do 7.25 Nai jedilnik — 8.05 Ljubljanski komorni zbor poje slovenske narodne osmi — 8.50 Jan Hupo Vaclav Vorlšek: imfonijs v d-duru — 9.00 Radijski roman — Anatolij Vinogradov: Paganini — VI. — 9.20 Nekaj za vas (pester spored zabavne glasbe) — 10.10 Pester spored operne ln solistične glasbe — 11.00 Pesmi za naše male.. — 11.15 Cicibanom — dober dan! (Lojze Zupanc: Zaklad v TrblSkl zijalki) _____ 11.50 Tri sim- fonične slike — 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored — 12.50 Kmečka univerza — Ing. Vukadin Sišakovič: Uspehi zatiranja peronospore na podlagi obveščevalne sfuibe _ 12.40 R. Wagner: Isol-dina smrt — Medigra iz opere »Parsifal* — 13.15 Klavir v ritmu — 15.30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 NaJi po-sltiJalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki Iz literature — VVilliam Sansoin: Claeysova ■ smrt — II. — 16.00 'L našimi solisti in skladatelji — 17.00 Zab. in plesna glasba na tekočem traku — 18.00 Radijska univerza — Prol. Ivan Tominec: Iz delavnice najih etnografov — 18.15 P. I. Čajkovski: Pisemska scena Iz opere »Evgenij Onjegin« 18.30 Kraški paberki (reportaža) — lS^ Pesmi Karla Pahorja — 19.00 Radijski.dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski notranje politični pre- ?led — 20.10 Javni četrtkov večer doma-ih pesmi in napevov — 21.00 Dostojevski Pesnik človeških globin — 21.35 Iz solistične glasbe — 22.15 Po svetu jazza: Pevke iazza — 22.15 do 23.00 UKV program: Nočni operni spored — 23.00 do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos lz Zagreba). II. program (na valu 202 m) 12.30 Slovenske narodne pesmi — 13.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 15.10 Ud arije do ari;e -r 14.20 Ljubljanska kronika in obvestila — 14.55 Iz modernega glasbenega sveta — 15.00 do 15.15 Napoved časa, poročila in vremenska napoved — 22.15 do 23.00 Nočni operni spored. Spored za petek, 22. februarja 1957 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 22.55. 5.00—7.00 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.30—6.40 Reklame ln obvestila — 7.10 Zabavni zvoki — vmes ob 7.20—7.25 Naš Jedilnik — 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Za dom ln žene — 11.10 Dopoldanski operni koncert (odlomki iz oper »Carmen«, »Madame Butterfly«, »Andre Chenier«, »Glumači«, »Prijatelj Fritz«, »Kratko življenje« in »Goyescas« — Sodelujejo solisti Vlttoria de los Angeles, Clara Petrela, Jan Plerce, Glno Becchl, teta Ferryja Souvana, orkestrov Andrea Kostelanetza ln Davida Rosea, trla »Los tres dlamantes«, orkestra »Les tres soles« In solista Iva Robiča — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Na železniški postaji — 14.35 — Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature — Janez Ovsec: pesmi — 18.00 Popoldanski simfonični koncert — Johannes Brahms: Variacije na Haydnovo temo (Dunajski simfonični orkester, dirigira Wilhelm Furt-' w3ngler); Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 3 v d-molu (pianist Emil Gilels ln somfonlčnl orkester SZ p. v. Kondrašina) — 17.10 Športniki — pozor! — 17.30 Igra zabavni orkester Rlas Berlin p. v. Hansa Car-steja (posebna oddaja Rlas Berlin za poslušalce Radia Ljubljana) — 18.00 Ljudje med seboj — Dr. Leon Žlebnik: Izbira zakonskega tovariša v luči ankete — 18.15 Slovenske pesmi poje Planinski oktet — 18 30 Iz naših kolektivov — 18.45 V veselem ritmu — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.15 skladatelju Cirilu Preglju ob sedemdesetletnici — 20.55 Vlllm Markovič: Rapsodija v A-duru (prva izvedba v Radiu LJubliana) — 21.15 Oddaja o morju ln pomorščakih — 22.15 Igra Plesni orkester Radia LiubHana p. v. Maria Rijavca — 22.30 Mednarodna radliska univerza — a) Ing. Jože Šlajmer: Optična in elektronska analiza celične strukture — b) F. W. Gundlach: Elektrotehnika — Vn. Elektrokemlla ln elektromedicina — 22.50 Melodije za lahko noč — 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert — Milko Kelemen: Adaglo tn allegro za godala (komorni orkester Radia Zagreb, dirigira Antonio Janigro): Igor Stravinski: Petruška (simfonični orkester, dirigira Leopold Stokovskl) — 23.00—24.00 Oddaja za tullno — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). % IT. program 8.00 Poročila — 8.05 jutranji orkestralni koncert — Vasilij Mirk: V deveti deželi, uvertura: Pavel Slvic: Dlvertlmento za klavir ln orkester; K, Pahor: 3 pesmi za glas in orkester: Filip Bernard: Suita iz filma »Partizanski dokumenti« — 9 00 Humoreska tega tedna — Alohonse Daudet: Lek prečastitega očeta Levičnika — 9.20 ItalHsnske in švicarske narodne nesmi — 10 00 Napoved časa in poročila — 10 10—ii 00 Vedre melodiie — 12.30 Od nopevke do Dopevke — 13 00 Napoved časa. noročila in vremenska napoved — 13 10 Simfonični koncert — 14.20 L1nhn»naka kronika ln obvestila — 14 35 slavni solisti oojo in igrajo — 15 00—15 is Napoved časa. noročila vre- JAVNA LICITACIJA Uprava carin FLRJ bo nabavila približno 1000 parov letnih sluibenih oblek za carinske uslužbence Nakup bo izveden z Javno licitacijo prek pismenih ponudb, ki jih je treba predati v zapečatenih kuvertah naravnost, ali po pošti komisiji, ki vodi javno licitacijo. Proračunska vrednost nakupa je 8,000.000 dinarjev Javna licitacija bo 14. marca 1957 ob 10. uri v zgradbi UPRAVE CARIN FLRJ, Beograd. Terazije 27m, soba št. 7. Pogoji javne licitacije so na ogled vsak dan do začetka javne licitacije. Udeleženci te licitacije so lahko vse gospodarske organizacije v okviru svoje dejavnosti. Udeleženci morajo pri Narodni banki FLRJ položiti v gotovini ali garantnem pismu na račun kavcije 2 % od proračunske vrednosti nakupa. Iz Uprave carin FLRJ Stev. 2191 z dne 14. februarja 1957 636 Benjamlno Gigli, Jussy Bjttcllng ln mencVa nanoved — 22.15—23 00 Nočni Mario del Monaco) — 12.00 30 minut koneert (Milko Kelemen, Igor Stra-narodnih ln domačih pesmi in napevov vinski). SGP »PRIMORJE« — AJDOVŠČINA razpisuje javno pismeno licitacijo ksilolitnih, podolitnih in parketarskih del za: Podollt Ksllolit Parket 4-stanovanjsko hišo v ilirski Bistrici: razpisana vsota.............. 119.000 — 432.000 Stanovanjska hiša MLO v Ajdovščini: razpisana vsota................. — — 534.000 Peterček v Anhovem: razpisana vsota................. — 173.000 396.000 DOZ upravno poslopje v Gorici: razpisana vsota ... . — 133.000 718.000 Licitacija bo 5. marca 1957 ob 12. uri na direkciji SGP Primorja v Ajdovščini. Ponudbe oddajte do navedenega dne v Ajdovščini. — Popise in razpisne pogoje lahko vsak daa osebno ali po pošti dvignete na direkciji. 514 t-lst Izdain m tiske Časopisno ealoinISkc podjetje .Ljudska pravica« Ljubljana Kopitarjeva ulica fl. telefon 89-181 - Notranjepolitična gospodarska ruonka 1'on.Sifeva bi Ul, telefon 20-807 - Kulturna rubrika Nazorjeva ulica tO/Il telefon 21 887 - Uprava Kopitarjeva ulica 2. telefon 39-181 - Telefon za naročnino 31-030 In oglase 31 358 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti 22-322 — Mesečna naroč- olna 250 din *a tujino 500 din - Tekoči račun 60 KB-fl-2-1393 -Poštni predal 42 - Poštnina plačana v gotovini - Rokopisov ne vračamo Drobne ZANIMIVOSTI ZAKAJ JAPONCI PIJEJO Policijske oblasti ▼ Tokiu želijo ugotoviti, zakaj popijejo Japonci decembra in januarja v primerjavi z drugimi meseci naravnost neverjetaie množine alkoholnih pijač. Zadnji meaec Janškega in prvi mesec letošnjega leta ie imela tokijska policija opravka s 3,200.000 pijanimi liud-mi. Neki tokijski tat je takole razložil ta pojav; »Tokijčani so decembra srečni, da je spet minilo nesrečno leto, januarja pa žalostni, ker se je začelo novo žalo6tno leto. Zato tako pijejo.« CE POČI OS Nedavno je nastal v londonskem zabavišču preplah sredi po- poldneva. ko je tam najvei liudi. Počila je os velikanskega kolesa, ki se jo nevarno nagnilo. Takoj so prihiteli na pomoč gasilci, ki so iz 14 gondol reševali ljudi celi dve uri. Na vso srečo se kolo ni podrlo, navzlic preplahu in gneči pa se je samo mehanik rahlo po- SODOBNI TEHNIČNI PRIPOMOČKI SO ZELO OLAJŠALI NAPORNO DELO PRI SPRAVLJANJU LADIJSKIH RAZBITIN NA MORSKO GLADINO NA MORSKEM DNU je zlahka 'identificirala razbitino, potem s površine napolnijo z ki so jo potem zaznamovali s zrakom. Tako se ladja dvigne do plovko. gladine in jo odvlečejo v bližnje Preden se odločijo, ali bodo pristanišče. — Reševanje pofop- dvignili z morskega dna ladjo v jjenih ladij torej ni preprosto de- celoti ali pa samo sneli z nje upo- j0 vendar zahteva po zaslugi mo- _ ______________________________ __________ _____________ rabne dele, morajo razbitino do- deme tehnike leta čedalje let zlasti na dnu Sredozemskega strohnijo, železo uniči rja, uspeš- ; bro pregledati potapljači, ki pre- ma , «weških žrtev in ni več morja ladje z različnimi tovori, i no pa kljubujejo zobu časa lonče- pijejo precej časa na morskem nevarno je biio neko£. Tako se nabiraio na dnu moria ni izdelki iz žgane gline, kamnite dnu. Ce so stroji in druge železne posode, srebrni im zlati predmeti naprave v vodi dve leti, niso več ‘ --------------- ter drago kamenje. Morje je naj- uporabni. Neko nemško podjetje je dobilo pred kratkim dovoljenje, da sme dvigniti s severnomorskega dna 150 ton streliva, katerega vrednost ocenjujejo s petimi milijoni nemških mark in ki so ga Nemci potopili ob koncu druge svetovne vojne, da bi ne prišlo v roke zahodnim zaveznikom. — na južni španski obali je skupina potapljačev snela velike količine bakra z ladij, ki so se tam potopile med minulo vojno. Iz dneva v dan rešujejo razna podjetja, potapljaške skupine in posamezniki z morskega dna najrazličnejše uporabne kovine in druge vrednostne predmete. Morsko dno je torej najbogatejši rudnik na svetu. Kot žrtve viharjev, podvodnih že stoletja dolgo številni predmeti čeri in vojn končujejo že tisoče velike vrednosti. Lesene ladje Novo tovarno za ppotzvod-njo krompirja v prahu so pred kratkim zgradili na Švedskem. Dnevno predelajo v tej tovarni Dkoll 14 ton krompirja. Postopek spreminjanja krompirja v prah Je popolnoma mehaniziran, zaradi najsodobnejših naprav pa tudi zelo kratek. dišče dragocenih antičnih kipov, keramičnih izdelkov in draguljev. Zadnje čase pa se ljudje ne spuščajo več na morsko dno samo zato, da bi sd tam nabrali otipljiv vih dokazov o davni preteklosti, marveč nabirajo v globinah dragocene kovine ter sorazmerno redke in zato drage industrijske 1 surovine, kakršne uporabljajo pri j graditvi ladij. Izkoriščanje »rud- I nikov« na morskem dnu je posta- I lo donosno delo, zato se ukvarjajo z njim številna močna podjetja. Preden začno izkoriščati dele potopljenih ladij, morajo natanč- j no ugotoviti, kje razbitina leži, ih kako je obrnjena. Se v prvih dveh desetletjih našega stoletja so vlekli z dvema čolnoma dolg kabel, ki se je na morskem dnu j zataknil za razbitine potopljene ' ladje. Na tistem mestu se je spu- 1 vrtu je našel neltl meščan iz i stil v globino potapljač, ki je Schwabisch Halla star dukat, ugotovil približno vrednost po-: katerega obe plati kaže gor- topljenega tovora. Ze pred drugo svetovno vojno so začeli uporabljati za ugotav- j I Ijanje potopljenih ladij aparate, Morska globina odloča, katero metodo bodo uporabili pri reševalnih delih. Na splošno potapljači ne morejo delati globlje kot 40 m, uspešno delp v večjih glo- V raziskovalnem središču ameriškega letalstva na Floridi so pripravili na start trtstopno raketo »Lockheed X-17«, ki bodo v njej instrumenti za proučevanje visokih plasti zemeljskega ozračja. Raketa, ki tehta 6 ton, sega v višino štirinadstropne stavbe in je doslej najdražja raziskovalna naprava te vrste. nji posnetek. Zlatnik Ima letnico 1640 in kaže na eni strani bavarskega kneza Maksi- milijana I., na drugi pa del srednjeveškega Miinchena. Strokovnjaki za podnebje Znanstveniki vseh delov sveta, ki so se specializirali za proučevanje podnebja ter njegovega vpliva na gospodarsko in socialno dejavnost in na kmetijstvo, stanje vode, letalstvo in narodno zdravje, so se sestali sredi januarja v Washingtanu na drugo zasedanje za klimatologijo Svetovne meteorološke organizacije. V tej mednarodni komisiji so zastopani strokovnjaki skorajda vseh držav. Na dnevnem redu je bila vrsta vprašanj, ki utegnejo biti velikega pomena za vse človeštvo. Tako so ▼ posebni točki pravi j ali o obsežnih pripravah za izdelavo nacionalnih, področnih in pa svetovnega klimatskega zemljevida. Takšni zemljevidi so zelo potrebni strokovnjakom za Svetovno atomsko razstava Od 1. julija do polovice septembra bo na Nizozemskem svetovna atomska razstava. Poleg amsterdamskega letališča so že izbrali prostor, kjer bodo številne države prikazale današnjo miroljubno uporabo atomske energije. Doslej so se prijavile Francija, Belgija, Kanada, Nizozemska, Norveška in Burma. Osrednji angleški razstavni predmet bo šest metrov visoki model prve angle-ike električne centrale. Maščevanje plačevalca davkov Tudi pek Franz Hockoff iz za-hnrlnonemškega kraja Šesta prav kakor mnogi drugi le nerad plačuje davke. Da bi se nekako maščeval davčnemu uradniku v svojem mestu, vendar pa ne bi' storil kaznivega dejanja, mu je prinesel ves davek za leto 1956, to je okoli 1200 mark, v kovancih po pet in deset pfenigov. Davčni uradnik se je zelo razburjal, vendar je moral vzeti denar. Dva dni je štel kovance, ki jih je prinesel maščevalni pek v dveh vrečah na oslu. Somi glasbeniki Družina Hazima Hanušiča Šteje devet članov, ki znajo vsi igrati na harmoniko. Hazim poklicno popravlja harmonike in so se že v mladih letih navadili vsi njegovi otroci igrati na ta instrument ki oddajajo ultra zvoke. Z njimi je mogoče posneti profil morske- | ga dna. Kjer se pokaže na traku, I ki teče skozi ta aparat, posebno znamenje, spustijo na dno potapljača; zadnje čase pa se pri tem delu čedalje bolj uveljavljajo televizijske kamere, ki opravijo vse skupaj znatno hitreje in brez nevarnosti za človeško življenje. Ko se je pred leti v Rokav-skem prelivu spustila proti dnu štvu, gozdarstvu, energetiki, in- britanska podmornica, se je zna-dustriji, pri razvoju mest ter na šla med razbitinami ladij najraz-univerzah in v drugih šolskih ličnejših narodnosti, ki so tam ustanovah. Na tem zborovanju so končale svojo pot med drugo sve-razpravljali predvsem o izmenja- tovno vojno. Ker je delo potaplja-vi podatkov o vremenu, o polede- čev v takih okoliščinah zelo te-nitvi letal in o intenzivnosti pa- žavno, je britanska načrtovanje v kmetijstvu, rilbi- = Zagledal sem Joano skozi ka- Spreletel© ne je kot prevroč* H varnišiko okno. Sedela je v dru- prha. H žbi temnopoltega polizanega Joana me je potem zaskrb* H moškega- Nagibala sta se drug ljeno gledala: »S teboj se doli k drugemu in si šepetala. V gaja nekaj slabega. Ljubosum* jg prvem trenutku mi je šinilo v nost? Tako bo, da! Tudi sama = glavo, da bi vstopi* in demon- postajam zaradi tebe ljubosum-H strativno pokazal, kako malo se na. Toda to, kar počenjaš, mi g menim zanju, vendar me je za- vliva skrb in strah. Kako le H držala bojazen, da bi se hote more prevzeti človeka ta ne-p ali nehote osmešil. Sklonjene umni ' malomeščanski občutekJ g glave sem odtaval naprej. Trpel Ko sem šla na romunsko uro* = sem. sem srečala pana Košalinjskega. g Joana me je potem pogle- Ali naj bežim pred človekom, ki :: dala v oči, se nasmehnila in mi me uči igrati šah? Pomiri se ž* g naslonila glavo na prša. vendar!« g »Norček! To je bil pan Ko- Sram me je bilo, hkrati p* s šalinjski, znani šahist Že zdav- sem čutil olajšanje. LJUBOSUMNOST da vin. uporabila televizijsko Svojevrstno slavnost so imeli pred kratkim v neki londonski ulici, kjer so praznovali 300 - letnico prve kavarne. Na slavnost je prišel tudi londonski župan Cullum Welch, ki ?a kaie posnetek v družbi s pisarjem In odbornikom v noši iz tistih časov. naj sem se hotela naučiti šah. Deževalo je. Stopil sem t ti pa vendar ne šahiravš, ne- bar, da bi spil Šilce žganja. Ta . srečni ljubosumnež.« mizico je sedela Joana s panom n , . , . ,. Košalinjskim. Jedla sta, pila in Zares nisem znal šahirati. se smejala. Takoj sem se ne-Olajsano sem si oddahnil. opaženo umaknil. Uro pozneje Joana je v zadnjem času st« prišla ven in se držala pod močno zaposlena. Zdaj šivilja, roko. Sedla sta v kočijo z dvig* zdaj to, zdaj ono. Hotel sem iti nJeno streho. Tekel sem za ko-v Lažjenke, da bi si ogledala e,->° ln dvakrat padel v lužo. drevje, cvetje in živali, toda .Za Joaninim oknom se je ona ni imela časa. Prav tega Pr'žgala luč. Njena roka je za-dne je imela uro iz romunščine, &r? , . n(*: zavesi so se ki se je je začela pridno učiti ?aCel? r'sat' čudn.e s?nce- *f“' zaradi skorajšnjega festivala n ?<5 rv?la, d™. v^ka t- * i fanta, potlej pa, kakor bi med- romunskega filma Tisto popol- ved s,ačjl hlače y jstem hi u dne sem se peljal z avtobusom je ugasnila luč. Pričakoval sem. skozi Aleje Ujazdovske. Na Ja bosta takoj prišla ven oba y°PV8t-ai Joana 'n pan aii pa vsaj on sam. Toda minilo Rosa lin j ski. Lizala sta sladoled, je četrt ure, pa pol ure, pa ura, nanje pa privežejo balone, ki jih s palico, ona pa se je smejala- NEUKROČENO MESTO 295 Vsi trije so se naglo spustili po stopnicah. Vhod v stolp so zabarikadirali z dolgimi hlodi, ki so jih prinesli z zvonika. Potem so skozi lino z razbito šipo zlezli iz ccrkve. Ura je bila pet. Na vzhodu so potemnele zvezde, nebo je dobilo umazano sivo barvo, ki je naznanjala dan. Okrog Rožnika in Šišenskega hriba so se vlačile megle. Veter je ponehal in zastava je mirno visela ■ stolpa. V neki londonski dvorani so pri- g redili pred dnevi ples, katerega g čisti dobiček so namenili članom g angleške Opere. Prireditelji so § naprosili goste, naj pridejo v ori- g ginalnih kostumih, in tako je g prišla neka mlada plesalka brez g vrhnjega krila, kot kaže po- g snetek. binah je le izjema. Tako so na 1 primer leta 1932 ob nadzorstvu potapljačev izvlekli z eksplozivom in s kavlji iz ladje »Egipt«, ki se je potopila v Atlantskem oceanu 130 m globoko, zlate palice v skupni vrednosti 700 milijonov predvojnih zlatih francoskih frankov. Po podobnem postopku so pred štirimi leti spravili iz ameriške ladje »Flying Enterprise« iz globine 30 m na površino 250.000 dolarjev v bankovcih, še preden jih je poškodovala voda. Zadnje čase se čedalje bolj uveljavlja metoda stisnjenega _ __ £“5 i °n,> nek“i "saI RO zeml.ii.s dve, tri, štiri in‘nihče” ni >rišel ven, le nekajkrat se je za krajši čas prižgala luč. Nisem šel v službo, nikamor nisem šel. Ves dan sem ležaj v postelji in premišljal, kaj naj storim. Da bom oba mahnil p° f;obcu, je bilo povsem zanes-jivo, vprašanje je bilo safflOi ali bi pana Košalinjskega use« kal z golo roko ali pa s ša-hovsko škatlo in s posmehljivo pripombo, da se mi zdi škoda mazati roke. Neznansko sem trpel. Privid bližnjega maščevanja mi je pri' našal le slabptno tolažbo. Odprla so se vrata. Joana je: prišla. Pogledala me je. >Si' še vedno v postelji? Al* si znorel ?« »Joana! Vse vem- Pri tebi je bil sinoči pan Košalinjskim »Bil je. In kaj potem?« »Joana!« »Sinoči je bil pri meni pa® Košalinjski. Igrala sva šah. Al* znaš šahirati? Ne znaš.« »Šah? Zakaj za vraga pa sta utrnila luč?« »Ker se nama je bleščalo.« Joj, kako mi je odleglo, ko sem slišal te besede! Zakaj sen* tako trmasto dovoljeval, da n*® je preslepila zmešnjava drobnih občutij! Čemu sem bil v zaslepljenosti nenehoma smešen’ Na srečo je bila Joana n®* navadno živahna in čudovito razpoložena. Uspelo mi . jo je spraviti v dobro voljo. Vse sen* obrnil v šalo. RADO KRAGELJ MILAN MAVER 296 Po isti poti, koder so prišli — prek vrtov in čez plotove — so se spet vrnili domov. Molče so se poslovili. Janez je odšel spat k Marku. Ko jima je Markova mama odprla, je najprej vprašala: »No, kako?« Zadovoljno sta se nasmejala: »Vse v redu, mama. Zastava visi in stolp je s treh strani popisan.« Mama je stopila k ognjišču, na katerem se je grela kava, in jima pripravila izdaten zajtrk. 297 Marko in Janez nista šla spat. Okrog sedmih Marko ni več strpel doma. Odšel I je do trga, od tam pa proti cerkvi. Na poti do cerkve ga je ustavila starka In mu svetovala, naj nikar ne gre naprej. »Italijani so strašno jezni,« je rekla. »Oklofutali so svojega zaupnika, tistega, saj veš, ki stanuje pri cerkvi. Župnik pa je s prižnice ponujal tisoč lir tistemu, ki odkrije »skrunilce«. Upam, da jih ne bodo odkrili...«