Stev. 29. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 19. julija 1922. Leto XXXV. m Br nske Kmetske Zveze z mesečno „@bčmska uprava". Izhaja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 10 Din. na leto. © Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 30 Din. g ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Posamezne številke se prodajajo po 50 par. w Upravništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Katoliška inteligenca. Ugašajoča zvezda, ki ji je ime dr. Žerjav, je na zboru zaupnikov liberalne stranke govoril seveda tudi o Slovenski ljudski stranki, in sicer nič manj kot o liberalni stranki. Zakaj njegovo sovraštvo do stranke, katere program stoji na krščanskih načelih, ni nič manj zagrizeno, kot je zagrizena njegova strast do liberalne stranke, ki je protikrščanska. Med drugim je govoril dr. Žerjav tudi o naši (»klerikalni«, kakor jo imenuje) inteligenci, to se pravi o katoliških izobražencih. Rekel je o njej, da je materialistična in cinična, kar se pravi po domače: koritarska, sebična, koristolcr/ska, brezvestna in brezobzirna. Dr. Žerjav je velik lisjak. On na eni strani prav dobro ve, da še cela jugoslovanska javnost stoji pod silnim vtisom razkritij ravnatelja Jadranske banke dr. Kamenaroviča, ki je s številkami dokazal brezmejno brezvestnost najožjih dr. Žerja-vovih prijateljev in ljubljencev, ki si brez vednosti in dovoljenja dr. Žerjava niti dih-niti ne upajo. Na drugi strami pa isti dr. Žerjav natančno ve« kako velik del naših izobražencev ravno v zadnjih letih naravnost vzorno nesebično dela v naših gospodarskih in prosvetnih organizacijah, kjer po več ur dan za dnevom žrtvujejo, ne da bi imeli od tega en vinar dobička, pač pa prenunogokrat gmotno škodo. Zato pa tudi maše gospodarske in posebno nekatere prosvetne organizacije prospevajo, kar dr. Žerjav sam indirektno ugotavlja in se boji. Če pa je dr. Žerjav kljub temu trdil, da je naša inteligenca materialistična in cinična, je imel pri tem svoje namene. Dr. Žerjav se natančno zaveda, da nobena večja organizacija, pa naj bo to kakršnakoli, brez inteligence ne more obstajati, le manj uspevati in napredovati. Po številu še tako močno organizacijo je lahko ubiti, če nima med seboj močne in krepke inteligence, in z najšibkejšo organizacijo je boj težak, če je v njej dovolj inteligence. Dr. Žerjav tudi vidi, da so se v zadnjem desetletju ravno katoliške organizacije vsled tega močno okrepil«, ker se je tekom časa vzgojilo in nabralo precej kato- liške inteligence. Ker se pa ta ne da s sveta spraviti, zato je treba zanesti razdor med katoliško ljudstvo in katoliško inteligenco, In to je nameraval nad vse zviti dr. Žerjav doseči, ko je zavestno lagal, da je »klerikalna« inteligenca materialistična in cinična, češ, vidite klerikalci po deželi, kako vas vaša inteligenca v Ljubljani samo izmozgava in izrablja. Proč z njo in sami hodite svojo pot. Dr. Žerjav je obenem v svojem besnem sovraštvu do vsega, kar je katoliško, tako slep, da ne vidi, da je vsak njegov poskus razdreti naše katoliške organizacije, tudi s te strani brezuspešen. Pač pa nam daje dr. Žerjav priliko, da na ono prav resno opozorimo naše zlasti kmetsko in delavsko ljudstvo. Inteligenca je voditeljica naroda. Tak je zakon ,arave: kdor več ve in več zna, ima več vpliva in več doseže. Tu nobena demokracija nič ne pomaga. Zato mora ljudstvo samo gledati in skrbeti, da je ta inteligenca, ki ga vodi, res dobra, poštena, požrtvovalna in da z ljudstvom čuti. Gorje ljudstvu, ki ima brezvestne in sebične voditelje. Naša svobodomiselna centralistična vlada se predobro zaveda, da bodo vsi njeni sovražniki toliko časa močni, dokler bodo imeli obilo požrtvovalne inteligence za sabo. Zato je njen namen, ki ga prav nič me prikriva, število naše inteligence čim bolj zmanjšati, število njene inteligence pa zvišati. Naši liberalci seveda ji pridno pomagajo. Odtod si moramo mi razlagati to grozno sovraštvo do slovenskega vseučilišča, na katerem je edino dana možnost, da na stotine katoliških kmet-skih in delavskih sinov tudi v tej draginji vsaj more čeprav težko dokončati svoje študije, odtod naravnost razkošne štipendije srbskim dijakom in vranglovcem, dočim naši vsled stradanja zapuščajo študije in si poiščejo službo raznih pisarjev, odtod liberalni lov na srednješolske in visokošolske dijake z raznimi mastnimi podporami itd. Na ta način upajo centralisti in svo-bodomiselci našo inteligenco udušiti in svojo pomnožiti. In če bi šlo po njihovi volji in mjihovem načrtu, bi komaj prešel rod in edini voditelj našega naroda bi bila svobodomiselna inteligenca, ki sovraži vse, kar je verskega, sovraži pa tudi ljudstvo, ker ni izšla iz njega, temveč večinoma iz meščanskih bogatejših krogov, ki sd za kmeta in delavca imeli vedno le posmeh in preziranje. Gorje našemu ljudstvu, kadar ga popolnoma dobi v oblast taka inteligenca. Kakšna bo uprava po liradihf Kakšna vzgoja po šolahl Zato se obračamo sedaj ob počitnicah' najprej na katoliške dijake: Pridno študirajte, ne mislite samo na to, kako bi čimprej prišli do službe, temveč izvršite študije do konca. Težko gre temu in onemu, toda pridnosti in vztraja nosti se marsikaj posreči, kar se zdi nedosegljivo. Obračamo se na katoliške starše, kmete, delavce, obrtnike: Če imate nadarjenega sina — v šolo z njim. Sami boste imeli veselje z njim in narodu boste izkazali dobroto. Vemo, da gre težko, toda dobijo se pota in sredstva — posebno ko dijak nekoliko doraste, da se študije nadaljujejo in srečno izvršijo. Dalje vam polagamo na srce, katoliški starši: pazite, na kakšno stanovanje pride vaš sin, v kakšno druščino. Vpišite! ga takoj v začetku v katoliške organizacije, cerkvene in izveneferkvene, kjer bo dobil dovolj dobre druščine, ki ima poglaviten vpliv na dijaka. Katoliški dijaki in starši: srčnost in vztrajnost: brez katoliške inteligence bo slovensko katoliško ljudstvo propadlo, svobodomiselna inteligenca pa bo naš val-pet in krvnik. Darodna skupščina. MOŽATE IN ISKRENE BESEDE NAŠEGA POSLANCA BRODARJA. — ZAKAJ PLAČUJEMO TAKO VELIKO DAVKOV? V narodni skupščini se niso ta teden pretepali in streljali, kajti v Belgradu je velika vročina in zato so vladni poslanci kričači spravili v žep svoje dnevnice in razne mestne nagrade za sumljive kupčije ter odpotovali na različne kraje, da se malo pozabavajo. Kljub temu so se vršile v parlamentu prav važne razprave. Finančni minister je namreč predložil narodni skupščini na odobrenje vse državne račune o tem, koliko bo država v enem letu porabila denarja za vse potrebščine in nepotrebne izdatke in kje bo dobila denar, da bo te stroške tudi lahko plačala. Tem računom pravimo proračun. Knkor vedno, so se tudi pri tej priliki naši poslanci kaj pridno oglašali k besedi in se odloči: o postavili za ljudske pravice. Posebno j ")sla-nec Brodar je tako temeljito razkril vso težo, ki jo mora nositi naše ljudstvo, c. j po mu celo mnogi vladni poslanci po njegovih prepričevalnih besedah pritrjevali. Naš poslanec Brodar je imel dolg govor, ki ga pa ne moremo priobčiti v celoti, dasiravno je telo zanimiv in poučen, ker imamo premalo prostora. Zato sporočamo našim čita-teljem samo glavne stvari: Vsi vemo, da je vsaki državi vojska potrebna. Vendar pa ne v tako velikem številu knkor pri nas. Vojska stane ogromne vsote denarja, zato bi morali delati na to, da se število vojaštva zmanjša in da se skrajša vojaško službovanje vsaj na polovico. S tem bi prihranili državi velike svote denarja, ki bi tra lahko porabili za bolj potrebne stvari, kajti vsak vojak stane državo letno najmanj 60 tisoč na leto. Š tem Ea bi najbolj ustregli našim ljudem, ki ta-o pogrešajo vsako delavno moč. Druga stvar, ki nam dela tako velike stroške, so orožniki, detektivi in policaji, ki jih imamo v Sloveniji najmanj še enkrat več kakor v mirnih časih, čeprav smo Slovenci tako miroljubni in pošteni jiudje. Ce nam pošiljajo toliko orožnikov in policajev, nas žalijo, ker mi takega tiranstva nismo vajeni. Okroglo 80 milijonov stanejo državo gledališča v mestih, Iri so po največ samo za zabavo meščanov. Naj bi se tukaj stroški zmanjšali in naj bi se dalo vsaj nekaj za naše odre po deželi, ki jih imamo skoraj v vsaki vasi in od katerih ima tudi naše kmečko ljudstvo kaj pouka in zabave. Tudi glede uradništva moramo spregovoriti odkrito besedo. Dandanes imamo velikansko število uradnikov. Vendar pa uradovanje ne gre tako izpod rok kakor nekdaj. To pa za to ne, ker vlada nastavlja samo take uradnike, ki pripadajo njenim strankam. Mi takih uradnikov ne potrebujemo, marveč hočemo uradnike, ki hočejo v resnici delati in so pošteni. Take uradnike naj se pusti, druge pa odstavi in država bo lahko prihranila veliko denarja. Računi vseh ministrov so tako sestavljeni, da so naši kraji povsod prikrajšani. Poglejmo samo proračun ministrstva za poljedelstvo, kjer ima glavno besedo minister Pucelj iz Velikih Lašč. To ministrstvo dobiva iz slovenskih krajev nad 37 milijonov, dale pa našim ubogim kmetom samo tri milijone podpor vsem skupaj. Minister Pucelj daje za najpotrebnejše stvari kakor ta vzdrževanje plemenskih bikov, pašnikov, mlekaren itd., tako smešno majhne Vsote, da se mora vsak človek sramovati. Za krmljenje koristnih ptic pa je predpisal 180 tisoč Izdatkov. Radovedni smo samo, katere koristne ptice bodo pozobale ta denar. Vse te stvari delajo med ljudstvom ve- liko nezadovoljstvo in narod vedno bolj in bolj uvideva, kako potrebna nam je avtonomija, da bomo mogli svoje zadeve sami urejevati, čs nočemo, da nam vso propade. Slovensko in hrvatsko ljudstvo zato kot en mož zahteva avtonomijo in odločno protestira proti vsakemu zatiranju centralističnih politikov. Govoru poslanca Brodarja so vsi drugi pošteni poslanci pritrjevali, samo onih par samostojnežev, ki so še ostali v Belgradu, je neprestano zabavljajo in samostojni poslanec Kušar je bil celo tako predrzen, da je med drugim vzkliknil, da je avstrijsko izdajalstvo, če se daje kmetom podpora. Govorili 80 še drugi naši poslanci iQ dokazali, da so vse številke teh računov napačne in lažnjive. Pri glasovanju o teh stvareh so vladni poslanci seveda prav hi-tro glasovali za vse to, samo da pride čim. preje na glasovanje zakon o najetju 100 mi-lijonov posojila. Kakor se namreč govori v Belgradu, bo marsikateri izmed teh po-slancev spravil za svoje glasovanje prav lepe denarce v svoj žep, če bo posojilo sprejeto. Motijo pa se, če mislijo, da bo šlo še dolgo tako naprej. Gospodarska obvestila. DENAR. Vrednost tujega denarja. 10.julija 14. julija 17.Julija K v 332 — - 02 7 12 14 60 K v 324 — K v 325 — 6 92 -- 14 Denar ameriški dolar avstrijska krona CeSkoslovaska krona angleški funt fiancoski frank italiian.ika lira bolgarski lev carski rubel grška drahma nemška marka rumuriski let Sv carski frank — — — — poljska marka --— — možarska krona — — — — g Stanje papirnatega den irja v slaviji. Po izkazu Narodne banke 80. junija je bilo za 4.608 milijonov K 0 ti soč milijonov papirnatega denarja v pro metu. 64 14 80 — 74 78 Jugo- z dne CENE. g Vinski trg. V Sloveniji je slaba trgovina z vinom. Cene so malo padle. Slabša bela in rdeča od 8—10 odstotkov alkohola prodajajo po 2200 do 2500 K, boljša 2600 do 3200 za hektoliter. Prihodnja trgatev kaže doslej ugodno. — V Banatu je vinska trgovina popolnoma zastala. Zaradi velike množine neprodanih vin cene slabšim vinom padajo. Moste, katere so kupovali v letu 1921 po 14 K liter, kupujejo sedaj kot vino po 10 do 12 K liter. — V Dalmaciji so prodali zelo veliko vina. Računajo, da je sedaj še okoli 100 tisoč hektolitrov neprodanega vina, večinoma v severni Dalmaciji. Cene slabšim vinom so po 100 do 120 K, boljšim pa po 130 do 150 kron za hektolitrsko stopnjo alkohola. g Trg v naši državi. Cene v dinarjih v posameznih krajih za 100 kg. O s i j e k : pšenica 375; rž 325 do 330; ječmen 250 do 275; oves 300 do 310; koruza 310 do 315; krompir 200; jajca komati 1 do 1.25; moka za 100 kg št. 0 550 do 562; št. 2 525; št. 5 500; št. 7 425; mekinje 162.50; slama 8000 do 3500; suho meso 3000; goveje kože 1250; telečje kože 1750; orehi 800. — Ogulin. 100 kg: Voli (živa teža) 625 do 1000; krave 450 do 500; teleta 875 do 900; svinje 1750 do 2000; sprana vlona 8.750; goveje kože 1375; kozje 2500; ovčje 2000 do 2500; telečje 1625. — Subotica. Pšenica 355; koruza 290; svinje 1900 do 2050; teleta 900 do 1000; moka št. 0 502.50; št. 2 500; št. 5 400; mekinje 160; slanina 2250; mast 2500; oprana volna 2500; goveje kože 1250 do 1375; kozje 1250 do 2500; ovčje 1250 do 1500; telečje 2250 do 2500. DAVKI. g Nove pristojbine na vino in pivo. V finančnem ministrstvu pripravljajo zakonski načrt o novem davku v obiiki pristojbin (taks) na vino, pivo, žganje in črno kavo. Pristojbino bo treba plačati v prostorih, kjer se navedene pijače točijo. Finančni minister misli na ta način dobiti 50 milijonov dinarjev. ZADRUŽNIŠTVO. g Glavna zadružna zveza, v kateri so včlanjene vse zadružne zveze naše države je sprejla na svoji zadnji seji upravnega sveta načrt pravil za »Glavno zadružno bankcK. Nadalje je bilo sklenjeno poslati protest na vlado zaradi nepravilnega postopanja s zadružnimi zvezami v vprašanju prehrane stradajočih krajev in zaradi poskusa, da so zopet ožive s starimi pravicami protiriarodne posojilnice, katere ja ustanovila mažarska vlada proti narodnemu zadružništvu. RAZNO. g Tojiilnica svinca v Litiji prične v do-glednem času z obratom. g Novi petrolejski izviri in rudniki. Naša država je poslala svoje strokovnjake na Hrvaško in v Slovenijo, kjer je našla nekaj novih petrolejskih izvirov in rudnikov premoga in železa, kakor poročajo, prično v kratkem z izrabljanjem teh rudnikov. g Naknadno žigosanje obveznic predvojnih posojil bivše avstro-ogiske monarhije. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Ker naši državljani še vedno vlagajo prošnje za popis in žigosanje obveznic predvojnih poso-j i 1 bivše avstro-ogrske monarhije, dasi j0 rok že potekel, koncem marca t. 1. bo gospod finančni minister poskusil pri repa-racijski komisiji v Parizu izposlovati dovoljenje za naknadno žigosanje takih obvez- nie. Zato se interesenti — naSi državljani — pozivajo: 1. da vse svoje nežigosa-ne obveznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije kar najhitreje pošljejo s posebno prošnjo neposredno generalni direkciji državnih dugova v Belgradu; 2. da vprošnjah navedejo, zakaj obveznic niso predložili v določenem roku; 3. da v slučaju — če so obveznice prinešene iz inozemstva — navedejo a) od kod so prinesene, b) kje in zakaj so bile deponova-ne, c) ali je vložen protest proti žigosanju pri dotični inozemski vladi neposredno ali potom naše vlade in č) ali so bile obveznice prijavljene generalni direkciji državnih dugova in kdaj. 4. Predložijo naj se tudi obveznice, ki so bile v inozemstvu pro-vizorne ali definitivno žigosane od dotič-ne države. V takih slučajih je priložiti prošnjam tudi dokaz v državljanstvu (do-movnice) in pa dokaz lastninske pravico. 5. Prošnje morajo biti kolkovane v smislu zakona o taksah. Interesenti, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodo morali sami nositi event. posledice svoje zamude. Za naknadno žigosanje se ne prevzame nobena obveznost. To žigosanje se bo izvršilo le, če reparacijska komisija privoli. Obveznice se bodo lastnikom vrnile, čim bo reparacijska komisija o tem izdala svojo odločbo. Naši državljani v inozemstvu naj vlagajo prošnje pri dotičnem kr. poslanstvu ali pri konzulatu. g Za Prekmurje. Ena izmed najnujnejših zahtev Prekmurja se je izpolnila. Železniška uprava je obvestila posl. dr. H o h n j e c a , da se otvori železniški promet na progi Murska Sobota—Hodoš. Vlak bo vozil za sedaj dvakrat na teden. Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Jugoslovanskega kluba vložil svojčas radi te zadeve interpelacijo in večkrat posredoval pri ministru za promet tako, da je končno železniška uprava odnehala napram odločilnim zahtevam posl. dr. Hohnjeca. g Ostra obsodba ameriškega posojila. Znani srbski veljak baron Rajačič je izdal brošuro, v kateri ostro obsoja našo ame- , riško posojilo. Po računih barona Rajačiča bo dobila naša vlada kot prvi obrok dejanski znesek 26 milijonov 25 tisoč dolarjev, za to svoto pa bo plačala v 40 letih na obrestih in za amortizacijo celih 91 milijonov 200 tisoč dolarjev. Od drugega obroka bo dobila država efektivno le 46 milijonov, 500 tisoč dolarjev, plačala pa bo upnikom v 40 letih na obrestih in amortizaciji 286 540 tisoč dolarjev. Država bo prejela torej skupno 72milijonov dolarjev, vrnila bo pa nad 377 milijonov dolarjev I — Res, sijajna kupčija za Amerikance! Potem se ni čuditi, če so dali baje nekemu ministru 24 milijonov kron provizije, če se posojilo sklene in sprejme. g Proti revežem. Minister za socialno Solitiko je odgovoril na vprašanje posl. r o d a r j a ter izjavil, da je »Ekonom« v Ljubljani prejel milijon dinarjev državne podpore za razdelitev koruze in moke med siromašno prebivalstvo. Ravnotoliko je prejela tudi liberalna Zadružna zveza v Celju. g Zagrebško ravnateljstvo železnic je ustavilo promet vsled strahu pred novo žetvijo. Smo danes pač na Balkanu. Razgled po svetu. Rusija. V Rusiji še vedno vlada velika lakota in dnevno umrje na tisoče ljudi. V glavnem mestu v Rusiji se je vršila velika pravda proti številnim upornikom in jih je bilo 33 obsojenih na smrt. Francija. V francoskem parlamentu, v katerem sedi več kakor 200 milijonarjev, se hudo prepirajo, kdo je kriv, da se je pričela svetovna vojna. Ljudje, ki so na račun ljudstva med vojno zaslužili milijone, se dolžijo drug drugega. Ker pa še vedno skupaj odirajo ljudstvo, se bodo kmalu pobotali. — V Parizu je neki mladi anarhist streljal na predsednika republike Mileran-da, pa ga k sreči ni zadel. Streli iz njegovega revolverja so ranili dve osebi. Napadalca so zaprli. Nemčija. Morilce nemškega zunanjega ministra Rathenaua so prijeli in jih izročili sodišču, da prejmejo za svoje ostudno delo zasluženo plačilo. — Nemški denar je vsak dan manj vreden, kar dela veliko skrbi posebno Francozom, ki se bojijo, da jim Nemci vsled tega ne bodo mogii plačati vojne odškodnine. Avstrija. Na Dunaju so socialdemokrati sklenili, da naj se iz šol odpravi verouk, čemur so se katoliški stariši seveda odločno uprli. Take socialdemokrate imamo tudi pri nas, samo da se še bolj brezverski. Pri volitvah seveda pripovedujejo ljudem, da niso proti veri. Ne verjemite jim! 1 Tedenske novice :ooooooocoouoo3c4 PolItiČSSC. p Naša stranka zmaguje povsod. V nedeljo 9. julija so se vršile volitve v Loki pri Zidanem mostu za 8 razveljavlenih komunističnih mandatov. Od 169 oddanih gla-ov je dobila Slov. ljudska stranka 130 glasov in 6 odbornikov. Liberalci pod firmo narodnih socialistov so dobili samo 19 glasov in pod firmo socialdemokratov 20 glasov. Samostojni pa še liste niso mogli sestaviti. — Isti dan so se vršile volitve za 5 odborniških mest v Dolu pri Hrastniku. Naša stranka je dobila 3 odbornike. Samostojneži tudi v tej občini niso mogli sestaviti niti liste kljub velikanski agitaciji in grožnjam z ministrom Pucljem. Ljudstvo širom slovenske domovine spregleduje in voli poštene ljudi, ki delajo res za blagor vseh. Oklenite se še bolj vaše slovenske ljudske stranke! pr Ministri so prišli prejšnji teden tako navzkriž, da je Pašic brzojavil kralju, da vlada odstopa. Ker bo treba sedaj deliti posojilo, so se pa že takoj drugI dan pobotali. p Samostojneži so spregledali, da so s svojim delovanjem v vladi ljudstvu samo škodovali in da jih zato čaka huda sodba. Mislili so, da bi bilo bolje, če bi vsaj zadnje mesece pred volitvami šli v opozicijo, da bi lahko zabavljali čez vlado. Njihov minister je odstopil, vendar še vedno sedi v ministrstvu. Pomagalo jim tudi to ne bo. Naši ljudje so prepametni, da bi ne vedeli, da so samostojni glasovali za ustavo, za vse zakone in velike davke. S sleparijo se daleč ne pride. p 0 pravem in lažnjivem republikam stvu in o belgrajski korupciji je na velikem shodu slovenske ljudske stranke v Slovenjem gradcu izrekel glavni urednik »Slovenca« g. Smodej, bivši poslanec, ki razmere v Belgradu gotovo prav dobro pozna, med drugim sledeče krepke besede: Vprašanje je, koliko je med dr. Nova* čanovimi »republikanci« takih, ki so pripravljeni nesti svojo kožo na trg za re« publiko. V naši stranki se svobodno uveljavljajo republikanci in monarhisti, in danes, ko je v naši stranki večina republikancev, bi lahko v polnem obsegu zagovarjali svoje republikansko stališče, ko bi ne bilo prepričanja, da bi bilo za ljudstvo še stokrat slabše pod republikanskim pred-sedništvom kakega Pribičeviča kakor pa pod ustavnim kraljem. Republiko pa bomo dobili prej ali slej. Za njo bodo poskrbeli že Srbi sami. V naši slovenski hiši pa se hočemo vladati sami, ker imamo tudi sredstva in sposobnost za to ter se nočemo pogrezati še dalje v balkanizem. Ta balkani« zem, ki podpira vsesplošno sleparstvo, s« je že tako razpasel, da je neki minister —i če je res, kar v Belgradu že vsi govorijo —« dobil 24 milijonov plačila zato, da se bo sprejelo ameriško posojilo, — katerega oderuške obresti bo plačevalo ljudstvo Domače novice. d 25 letnica mašništva voditelja prekmurskih Slovencev. 11. t. m. so obhajali častiti gospod župnik Jožef Klekl 25 letnico svojega mašništva. G. župnik imajo največ zaslug, da so prekmurski Slovenci kljub velikemu preganjanju in zatiranju od Mažarov ohranili svoj jezik in svojo vera Zato tudi vsi Prekmurci zelo ljubijo svojega dobrotnika in zaščitnika in so ga pri poslednjih volitvah izvolili za svojega poslanca. V narodni skupščini so se vedno odločno postavili za pravice slovenskega ljudstva. Žal, da so nekaj oboleli. Želimo vrlemu možu, da bi jim ljubi Bog podelil skorajšnje zdravje in jih še dolgo ohranil čile in zdrave v blagor dobrih Prekmurcev in vseh Slovencevl d S. Hildegarda Poeivuvšek, rojena v Trbovljah je umrla v uršulinskem samostanu v Škofji loki 10. julija. Bila je šele 27 let stara in je komaj štiri leta izvrševala svoj težavni poklio, ko jo je poklical Gospod k sebi, da prejme plačilo za svoje Bogu dopadljivo življenje. d Umrl je v Tunicah 9. t. m. Janez Vr» hovnik, znani tesarski mojster, ki je okrog 100 zvonikov pokril in obesil nebroj zvonov pred vojsko in po vojski. Dasi je bil pri svojem rokodelstvu mnogokrat v resni nevarnosti, se je preteklo soboto ponesrečil na tleh, ko se je spodtaknil nad kolom zabitim v pot ter tako nesrečno padel, da je vsled poškodb drugi dan umrl v 86. letu starosti. Vračal se je z dela v Predvoru. Bil je izvanreden talent, zvest naročnik Domoljuba odkar izhaja. N. v m. p.I d Odkritja spominske plošče dr. Kreka na društvenem domu v Selcih se bo vršila 27 .avgusta 1.1. Pri tej priliki bo imel slavnostni govor dr. Korošec. Natančni spored bo pravočasno priobčen. d Slovenskemu pisatelju dr. Mencingerju so odkrili na njegovi rojstni hiši v Brodu pri Bohinjski Bistrici spominsko ploščo. Sv. mašo je pri tej priliki daroval v podružnični cerkvi sv. Magdalene v Brodu, monsignor Zupan. d Kako liberalna vlada plačuje katoliške duhovnike. Piše nam prijatelj lista: Pred kratkim sem obiskal bolnega, blizu 70 let starega župnika-soseda. Opešal je. Več ne more s postelje, ne v cerkev, ne v šolo, ne k bolnikom. »Prijatelj! Svetuj mi, kaj mi je storiti? — Kam naj se obrnem?« — me vpraša gospod. Težko vprašanje — še težji odgovor! Kam naj se obme brez sredstev — s 700 K na mesec ne more v pokoj. — Kam? In to mož, ki je delal čez 40 let, mož iz premožne hiše doma. Naše duhovniške plače — posebno pokojnine — so sramota za državo pred celo Evropo. d S koruzo kupujejo glasove. S svojo nepošteno politiko, ki je našemu dobremu ljudstvu prinesla toliko gorja, so samostojni pri ljudstvu izgubili vsako zaupanje. Da bi nalovili še nekaj glasov, so pričeli sedaj s koruzno agitacijo. Iz državnega denarja, to je iz davkov, ki jih ravno mi največ plačamo, so dali slaboznanemu Ekonomu več milijonov podpore, da nakupi koruze in jo razdeli med revne kmete. Ponekod so že pričeli z nastavljanjem odborov, da bodo to koruzo prodajali. Mi priporočamo ljudem, da naj le kupujejo koruzo, če bo kaj bolj po ceni. Samostojnežem pa tudi koruza ne bo pomagala, ker vsak zaveden Slovenec ve, da so današnjih slabih razmer krivi oni, ki so glasovali vedno za vse nove davke in bremena. Njihovi volivci jim ne bodb šli nič več na lim, drugi pa še manj. G. Pucelj ne bo več minister, mesar pa lahko, če bo hotel kdo kaj kupovati pri njem. d V Nonienju zgradijo novo šolo in je naš poslanec pri ministrstvu v Belgradu zahteval, da naj iz državnih gozdov v Bohinju dajo brezplačno les. d Trboveljski radarji imajo zelo majhne plače. Za njih položaj se je potegnil naš poslanec dr. Gosar in jim bodo povišali zaslužek. d Vojaki dobijo dopust za žetev. Se-daj_ je povsod na kmetih največ dela na polju. Naši poslanci so zato zahtevali od Vojnega ministra, da naj da kmečkim sinovom, ki so pri vojakih, dopust, da bodo mogli pomagati na svojih domovih, ker so delavci zelo dragi in še težko jih je dobiti. Odločnemu nastopu naših vrlih poslancev se je moral vojni minister četudi nerad udati in obljubil, da bodo dobili vojaki izmenoma dopuste. d Minister Pucelj proti slovenskemu jeziku. Minister Pucelj je izdal nekak zakon, da se bodo ustanovile poljedelske šo-4' le. V teh šolah se bo mladeničem vtepala v glavo sokolska vzgoja in je minister Pucelj zato predpisal, da se v teh šolah poučuje samo v srbskem jeziku. — Zapomnite si dobro ljudi, ki se sramujejo svojega materliega jezika in jih poženite, kadar bodo hodili med vas agitirat za svoje nikdar polne žepe. d Kako mučijo naše fante pri vojakih. Naši fantje pri vojakih morajo dan na dan poleg ekserciranja opravljati še razna druga dela. To pa še ni dovolj. Še ob nedeljah, ko si vsak človek rad malo odpočije, jim ne dajo miru in jih pošiljajo na sokol-ske veselice, da se tam mučijo na veselje liberalnih bogatašev. Teko se je v nedeljo vršila v Ljubljani so!-olska veselica in so na njo poslali naše fante vojake, da se tam v polni vojaški opremi, s težko tornistro na hrbtu in s puško morali delati reklamo za propadajoče sokole. Če že hočejo imeti sokoli kake veselice, naj jih imajo; naše vojake pa naj pustijo pri miru! d Vrhnika. V nedeljo dne 27. avgusta 25 letnica »Rokodelskega doma? na Vrhniki. Okoliška društva tedaj na Vrhniko! d Do smrti se je ustrelil 18 letni Sokol Ajster Franc iz Krške vasi pri Brežicah. Po sokolski veselici je šel še v neko gostilno in se tam vpričo vseh ustrelil. d Veliki požari. Vas Bohinjsko Bistrico je zadela velika nesreča. V soboto je pričelo goreti pri posestniku Arhu in je ogenj uničil 24 gospodarjem vse. Pogorišče je obiskal kralj in obljubil svojo pomoč. V nedeljo je lokomotiva zažgala kozolec gostilničarja Dremlja v Laverci. Ogenj je uničil dve hiši in vsa gospodarska poslopja. V Trojanah je pogorelo 4 ha gozda. d Sokol, ki veliko obeta, je visokošo-lec Vilko Rupnik. Naše fante, ki študirajo na Dunaju, je imenoval svinje zato, ker ne popivajo kakor on in drugi sokolski študentje na Dunaju. Ko so ga naši fantje radi njegove nesramnosti poklicali na odgovor, se je seveda prav po sokolsko skril. d Proti preklinjanju je izdala dalmatinska vlada zelo stroge naredbe in bo vsak, ki bo javno preklinjal, hudo kaznovan. Pri nas se seveda se g. Hribar za take važne stvari ne zmeni in raje dela različne izlete s svojo gospodično soprogo. d Vojni dolgovi Srbije so tako veliki, da znašajo samo obresti na leto več kot štiri milijarde kron. Ni potem čudno, če so davki tako veliki. Sedaj pa nameravajo najeti še 100 milijonov dolarjev posojila, da bo naše ljudstvo plačevalo še več. Samostojni poslanci seveda prav pridno glasujejo za vsa ta bremena. d Dekliško vzgojevališče »Marijin dom« v Kočevju pod vodstvom usmiljenih sester sprejema v štirirazredno meščansko šolo deklice, ki so z dobrim uspehom dovršile osnovno šolo. V zavodu je tudi enoraz-redna osnovna šola. Deklice, ki so jo dovršile z dobrim uspehom, morejo iz te isto-tako prestopiti v meščansko šoio. Gojenke, ki žele biti sprejete v zavod, naj se priglase do začetka septembra vodstvu zavoda. Natančni pogoji so razvidni iz prospekta, ki se na željo vpošlje. Vpisovanje vna-njih učenk v meščansko šolo se vrši 12., 13. in 14. septembra na podlagi zadnjega letnega izpričevala. d Kam je šel denar? Ko je nedavno umrl eden izmed Radičevih poslancev ne-ki Čeh Janeček, je pričel Radič nabirati za njegove otroke pri hrvatskih kmetih mile darove. Ker je pripovedoval, kakšne sirote so to, mu je vsakdo rad daroval Te sirote pa so pred par dnevi prodale po-sestvo svojega očeta za več milijonov in si denar razdelile. Kdo je neki spravil nabrani denar, ki ga ni bilo ravno tako malo. Radič o tem denarju molči in še naprej nabira za svoj dom in tako plačujejo nekateri zapeljani hrvatski kmetje velike davke Belgradu in Radiču. d Za volini ovce. Po poročilih listov, dobi »Srbija« na račun vojne odškodnine v kratkem še 57 tisoč ovc. Tako bodo v Begradu zopet lahko zaslužili, posebno oni, ki se na take stvari že razumejo. Prej smo imeli volovsko afero, sedaj dobimo prav lahko še ovčjo. Oslovskih pa imamo tako vedno dovolj. d Poziv. V zadnji številki »Kmet, lista« štev, 27 z dnem 6. julija kleveče neki obrek- S? ijivec v dopisu iz Lesec med drugim tudi to, da sem jaz plačeval kmetom liter mleka po 4 K, prodajal pa po 8 K in še dražje. Poziv- ljem dotičnoga anonimnega strahopelneža, di mi javno dokaže in da se podpiše s polnim imenom, in da se pomeniva pred sodiščem. Upam, da je njegovo ime še toliko neomade-ževano, da si bo upal z njim v javnost, Koliko in kam dopisuje g. župnik, mi ni uiano, Jaz v »Novi čas« niti ne dopisujem, niti nisem njegov naročnik, kar lahko potrdi uredništvo »Novega časa«. Kar se tiče mojega privatnega življenja, bi pa prosil strahopetnega obrekiji ca, da naj najprej pomede v svojih vrstah, ker ravno njegovi pristaši imajo tozadevno toliko, blata pred lastnim pragom, da niti ne vidijo črezenj. Sicer pa je to jako lahko, skriti se za hrbtom neodgovornega urtdniika ter metali sumničenja, laži in ob«. kovanja na druge. — M. Iskra. d /ena — razbojnik. V lieram v Črni gori je le dni prijavila orožnikom ženn Anica Popovii, ki jo bila dve leli okolici strah in trepet. d 1'oKoroIo ie v Trbovljah posestniku Lazjiiku gospodarsko poslopje, hlev iu kozolec, škoda je zelo velika. d žrtev razuzdanega življenja. Iz Ljubljanice so potegnili truplo nekega 2U letnega dekleta iz Ljubljano. Ko .je bila odpuščena iz bolnice, kjer se je zdravila vsled neke nalezljive bolezni, s« jo nekaj časa potepala, nn kar jo storila tako žalosten konec. d Obsojen Ridieev poslanec. V Osijeku na Hrvatskem so obsodili Radičevega poslanca Babogredca in še dva druga zapeljana kmeta vsakega na štiri mesece zapora, ker so hujskali kmečke fante, da naj ne gredo k vojakom, Radič in njegovi poslanci bi mnogo lahko koristili ljudstvu, če bi šli v parlament in tam možato nastopili za pravice ljudstva, kakor to delajo naši poslanci. S hujskanjem še nihče ni koristil ljudstvu. d Obsojeni komunisti. Komuniste še vedno preganjajo in so 8. julija obsodili v Sarajevu komunističnega poslanca Djakoviča na 10 mesecev. Ker je bil že devet mesecev v preiskovalnem zaporu, bo sedel samo še mesec dni. — V Osijeku pa so obsodili profe; sorja Maslariča in več mladih zapeljanih ljudi na dve leti in nekatere na eno leto ječe. d Pošteni najditelj enega zavoja oblek« se išče oziroma uljudno pozivlje, da vrne oni paket, katerega je neka oseba izgubila v to" rek, dne 4. t. m. v vagonu popoldanskega vlaka na progi med Škofjo Loko in Jesenicami. Pošteni najditelj, ki je bil edini sopotnik oškodovane osebe se naproša, da odda najdeni zavoj g. postajenačelniku v Skofji L"'0, Dotičnik je bil spoznan in dobi za vrnitev pogrešanega paketa primerno nagrado. gubljeno je drag spomin. d Razpisano je mesto podkovskega mojstra na državni podkovski šoli v Ljubjianj. I odrobnosti so navedene v razpisu v »Uradnem listu«. d »Vrtec« in »Angelček«. Izšla ie št. 7/8 i zanimivo in raznovrstno vsebino. Staršem bi vzgojiteljem toplo priporočamo, da list na-roče šolskim otrokom. »Vrtec« z »Anglečkom« »tane 9 Din, »Angleček« sam 3 Din. Naroči se Ljubljana, Sv. Petra cesta 80. Dobe se tudi ie zadnji, večinoma vezani letniki. je nova znamko. V dobrem letu pa se je radi svoje kakovosti tako upeljala, da so dobi povsod in jo zahtevajo vse gospodinje. Sirom domovine. ŠT. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Kar debelo so gledali naši samostojneži, ker smo zvedeli, da so se šli trije samostojneži s pomočjo vodje samostojnih pritožit na pokrajinsko upravo zoper župana m občinski odbor. Tam so obrekovali župana, ga dolžili poneverb in zahtevali, naj se razpusti občinski odbor. Tudi gerenta so imeli že pripravljenega. Ime za enkrat zamolčino. Značilno je, da si ti možje pritožb niso upali sami podpisati, To je storil potem zastopnik, vodstva sa-mostojnežev. Vrabci so pričivkali, da je vse tri možakarje ravno preden je bilo treba prijeti pero v roke, napadel tak hud krč v prste, da niso zmogli peresnika. Najhujši napad sta prestale Vale in Pire. Želeli bi, da bi Pire to Eetkovo potovanje v Ljubljano in njega uspe-e enkrat nam razložil. Da, da, smola pa že : taka! IZ CERKELJ PRI KRŠKEM. Gradba mostu čez Krko dobro napreduje, tako., da bodemo sigurno čez 1 mesec čezenj hodili. Vsa čast gospodu kaplanu Tomažinu za njegov trud. ker ako bi njega ne bi bilo, bi še dolgo, dolgo bili brez mostu. — Društvena dvorana bo tudi že tekom tega meseca gotova, tako da bomo imeli menda skupno otvoritev. — Prihodnji mesec dobimo tudi novega trgovca v Cerklje, nrevzel bo trgovino Vahčič, samo ne vemo, kako se mu bo godilo, ker imamo že tri trgovine. Plačeval bo baje letno 84 tisoč kron najemnine, lastnik je menda ravno toliko vsoto rabil, ker ie izgubil dolgoletno pravdo! — Onozorimo že sedaj okoličane, da se bolj in bolj oprijemajo našega konsuma. kateri čisti dobiček razdeli med ule. torej ne gre samo enemu v korist. ,— Slikanic župne cerkve tudi dobro napreduje. Želeli bi pa. da j bi gospod žunnik dal še vsaj do prvega oboka : poslikati z okni vred. IZ ČRESENC PRI CERKLJAH. Pretečeno nedeljo je obklal brat sokol : Jurečič brata sokola lic — to je brat umorjenega Jurečlča. Sokol Martin Jurečič je oa napadel svojega, očeta ter je bil tako nespreten v orožju, da fe sam sebe občutno poškodoval na nogi. Zdravniško pomoč mu nudi sokol Vahčič, DOBRUNJE. Slavnostno odeta, z mlaji in venci okrašena dobrunjska vas kaže. da ie bilo nekaj posebnega. To je bila nova maša našega rojaka g. Ivana Vrečarja, ki jo je 2. julija daroval v župni cerkvi sv. Lenarta, katera je sedaj lepo j poslikana. In je kakor krasna nevesta spre- j jela pred svoj oltar novomašnika-ženlna. In ■ sv, Urh na zelenem hribčku je tudi želino pričakoval svojega najmlajšega novomašnika. da ga vidi v svoji cerkvici; in pričakal ga, je. Slovesno so peli to nedeljo popoldne novi jekleni zvonovi sv. Urha novomašni ave. ker prišel ie novomašnik, da v domači ljubki, bogato vki-tenl cerkvici opravi popoldansko službo božjo. — Veleč. g. novomašnik. kakor ie bil vesel In srečen Tvol prvi novomašni dan. tako naj Jih bode še mnogo v Tvojem vznesenem poklicu! RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Za praznik sv. Rešnjega Telesa je dobila naša župna cerkev iz zvonollvarne v Mariboru nov zvon »lis« 704 kg težak. S prejšnjim orav dobro se ujemajoč glas novega zvona ie povzdignil slovesnost praznika, posebno še. ko se je začulo ubrano potrkavanje. katerega smo ze toliko let pogrešali. Naročen je tudi še tre-t» kot najmanjši zvon z okoli 300 kg teže. o katerem upamo da bo gotov v nekaj mesecih. Tako bo naša cerkev v radeškem sodnem okraju nrva s tremi bronastimi zvonovi, glasna pnča. da dober duh še živi med nami. KAMNAGORICA. Pri nas imamo poštni urad. ki oa žal, jako slabo uraduje. Pošto dobimo vsaka dva dni enkrat, oa še tisto največkrat oreoozno fn. pr če se dobi od sodnije). Gospodična ekspedito-rica se tudi kaj malo briga za uradne ure. Zato se obračamo tem potom na poštno ravnateljstvo, da ukrene tukaj, da bomo dobili pošto vsak dan. Če te pri nas nremalo prometa, nai io dobimo iz Podnarta ali Iz Krope. VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Vrhpoljskl g. učitelj Makovec fe zopet nastopil s svojimi Sokoliči pod zaščito samo-stojnezev. Napovedal je veselico s plesom in harmoniko. A vrhpoljska tla so postala prevroča za sokolske In samostojne podplate, zakaj znani samostojnež Požar jim ni dovolil prostora. Zato se fe zatekel g, učitelj v sosednjo vas Tustanj k očetu vseh tukajšnjih samostojnežev Pirnatu. kateri ga je rad sprejel In mu ustregel, kakor je želel. In tako so na praznik sv. Petra in Pavfa vseeno plesali, rajali in vpili pozno v noč na prostoru veli- zaščitnika samostojneža Plrnata z učiteljem vred. To je sokolsfca vzgoja, ki je vpeljana v naše šole. ŠEMPETER PRI NOVEM MESTU. Mladeniški tabor na Trški gori se je na god sv. Cirila in Metoda dobro obnesel. Radi numega dela v vinogradih in na travnikih ni bilo pričakovati večje udeležbe. Zastopane so bile do malega vse okoliške župnije. Cerkveno slovesnost je opravi! g. kanonik Porenta. Jedrnati govor g. Šlcrbca ob blagoslovitvi zastave, ostane vsem _ navzočim v neizbrisnem spominu. Po sv. maš! se je razvilo na prostem pred cerkvijo nod predsedstvom kaplana Fran-čiča zborovanje, pri katerem je nastopilo devet govornikov z govori zelo tehtne in navduševale vsebine, Gg. duhovniki so v daljših govorih razvijali: kako se je katoliškemu možu-mladeniču v teh dneh ravnati v javnem življenju (g. župnik Žitnik), kako skrbeti za na-'potrebnejšo versko izobrazbo (g, kaplan Poje), kako delovati apostolsko (g, kaplan Vilhar) in drugi, V Imenu Okrajne kmetske zveze in šemneterslcega občinskega odbora je govoril posestnik Šposar. za orlovsko organizacijo br. Kozoglav Iz Stopič, za srednješolsko organizacijo kongreBratjo, ali ni lepa mladost?« in pozdrav g. uadučitelja Igliča od Sv. Trojice, čigar nastop jo bil viharno pozdravljen v dokaz veljavo in spoštovanja, katerega uživajo kršč. učitelji med poštenim ljudstvom. Z gromovitim »Bog živi« I sino se ob žarkih zahajajočega solnca poslovili od predragih gostov, navdušeni za ideale življenja ter polni zahvale tistim, ki so kaj storili za povečanje Blavnosti, kakor: fantom za visoke mladje- dekletom za krasne vence, osobito pa g. Jan. Bergantu za pripraven prostor in potrebno pripravo. Bog živil JANCE. Kar smo že davno želeli in težko pričakovali, so je zgodilo. Dobili smo namreč dva nova, jeklena zvonova v teži M00 in 700 kg, katera so (lilo 6. julija med gromenjem topičev pripeljali na lepo okrašenih vozovih in ju pridružili k staremu, bronastemu, ki ju je že tako tožko pričakoval. Vse so je veselilo, ko so se oglasili iz visokih lin' s lepo ubranimi glasovi d, g, h. Prispevali so poleg domačih tudi sosednji župljani in nekoliko smo dobili tudi iz Ameriko. Vsem bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala. Bog daj, da bi vsi, ki' so tako radi za njo darovali, jih tudi radi poslušali, ko jih bodo klicali k molitvi in k službi božji 1_ d Tatvina. Iz 6t. Vida pri Stični se nam poroča, da se je dne 26. junija t J. popoldne oglasil pri Antonu Cebularju — vulgo >Šogi< — v Grižah tat. V stanovanje je prišel skozi okno in si je prii lastil sledeče predmete: 1040 K denarja, srebrno uro (z dvojnim pokrovom) in srebrno verižico v, vrednosti 2000 K, sive hlače iz volnenega blaga, vredne 300 K, nove črevlje iz linega usuja vredne: 800 K eno belo srajco, vredno 200 K, lep 5rn žepni robec, vreden BO K in precejšen znesek v starih groših. Ženi zgoraj omenjenega Antona Cebularja ra je odnesel tat: 8 m blaga za narodno nošo in m blaga rožnate barve v vrednosti 500 K. Kdor more poizvedeti. kam je prodal tat omenjene predmete, da jih more dobiti A. C. nazaj, dobi 1000 K nagrade. Svari pa se pred nakupom tega blaga 1 Prstan kraljice iz Sabe. Angleški spisal Rider Haggard. — Poslovenil Franc Polianec. (Dalie.j Še zadnjikrat smo se _ ozrli v Harmaka, £oga, čigar slavo smo uničili, nato smo pa hitro odšli. Skoro nasproti porušeni vasi, kjer je Šadrah poizkusil zastrupiti psa Faraona, ki mu je kesneie iztrgal goltanec, nas ie dohitela tema. Tu smo razložili bremena s kamel, kar si bila lahka naloga, in se utaborili; blizu je bila namreč voda in turščična njiva, kjer so se živali lahko pasle. Preden ie svetloba popolnoma izginila, je Roderik jezdil malo naprej po potu poizvedoval, pa se je brž vrn'1 in kratko naznanil, da ni nikogar videl. Jedli smo torei živež, ki so nas Abati ž niim oskrbeli, dasi smo se nekoliko bali, če ni zastrupljen. Nato pa smo se posvetovali. Vprašanje ie bilo, ali nai gremo po stari poti proti Egiptu, ali pa se zdai, ko so bila močvirja suha, obrnemo proti severu po poti, ki nam ie Šadrah o niei pravil. Po zemljevid« bi ta imela biti krajša in Higgs io je odločno zahteval, pa sem kesneie dognal da zato, ker ie menil, da bi bilo v tei smeri več starinskih ostankov. Po drugi plati je za pot, ki smo io poznali, govorilo to. da ie bila, čeprav dolga in zelo naporna, vendar primeroma varna, ker ie bilo v tei obširni puščavi malo ljudi, ki bi nas napadali. Oliver, naš vodja, ie vse, kar smo govoril' poslušal, svoje mnenje oa zase ohranil. . Nenadoma pa je vprašanie rešil Roderik, ki |e pripomnil, da bomo če jahamo proti severu skoro gotovo naleteli na Funge. Prašal sem ga, zakaj to meni. in odgovoril ie. da ko je pred dobro uro poizvedoval. pač res ni nkogar videl, ie oa kakih tisoč iardov od tam, kjer smo sedeli, šel preko sledov velike vojske. To vojsko ie on po raznih znakih za gotovo imel za Barumgovo, ki je šla tu mimo pred dvanajstimi urami. »Morebiti je moia žena ž niimi, zato ne maram te poti, oče,« ie prideial z otroško odkritosrčnostjo. »Kam neki gredo?« sem prašal. »Ne' vem,« ie odvrnil, »mislim oa. da gredo na okoli in da napadejo Mur od one strani, ali pa da si poiščejo na severu nove zemlje.« kratko dejal. »Kakor Roderik imam tudi iaz dovoli prebivavcev te dežele. Zdai nekoliko počivajmo, potrebni smo.« Okrog dveh smo bili že zopet na nogah, in preden se ie prihodnjega jutra zdanilo, smo kamele že naložili in bili na poti. Ob prvem svitu smo v'deli, da ie imel Roderik prav. Šli smo preko sledov voiske veliko tisoč mož, ki so šli nedavno tu mimo z natovorie-nimi kamelami in konii. Poleg tega so b:li ti ljudie Fungi. Pobrali smo namreč nekai predmetov, ki niso mogli biti le tega naroda, n. pr. pokrivalo, ki ga je nekdo izgubil, ali proč vrgel, puščico, ki ie padla iz tulca. Vendar oa niih nismo nič videli. Hodili smo počasi in opoldne dospeli do reke Ebure. Prebredli smo io brez težave, zdai ie bila namreč plitva. To noč smo taborili v gozdnatem kraju onstran reke: vse popoldne smo pa hodili po pobočiu, ob čirfar vznožiu teče reka. Proti iutru je prišel Higgs, ki ie bil na vrsti za stražo pri kamelah, in me ie vzbudil. »Zal mi ie. da vas moram motiti, stari prišteli,« je deial, »toda za nami ie v deti čuden nebesni pojav, da sem mislil, da bi ga vi želeli videti« _ Vstal sem in pogledal. V iasni, zvezdnati noči sem ravno še razločil mogočne obrise murskeda gorovja. Nebes nad niim ie bil ožar-ien s čudnim rdečim svitom. Takoi sem napravil svoj sklep, rekel oa samo: »Poidiva Ormeiu pravit.« in namerila sva jo ti». kier ie slonel ob nekem drevesu. Ni soal: misl:m, da ni zatisnil oči vso noč, noč Makedine svatbe. Nasnrotno, stal ie na ma'em gričku in strmel proti oddaljenim goram in žaru nad niimi. »Mur gori,« ie slovesno deial. »O. moj Bog. Mur goril« in obrnil se ie in šel proč. Prav tedaj ie nrišel Roderik. »Fungi so prišli v Mur.« ia deial. »zdaj pa Abatom vratove režeio. Dobro, da smo od tam proč, torla ta prešičevi Jozva ima kaj gorico svatbo; Barung namreč Jozva sovraži, ki se ga ie hotel na prostaškl način polastiti česar nikdar ni pozabili pogosto ie o tem do voril. »Uboga Maked*l« sem deial Higgsu Ui bo z njo?« ' Ks| »Ne vem«, ie odvrnil, »dasi sem nekdai kot vsi drugi, tega dekleta oboževal, po vsej pravici zasluži, kar ie dobila, ta hinavska brezsrčna nesrečnica. Vendar pa ie le res,' je omečivši se, pristavil, »dala nam je ii. vrstne kamele, da ne govorim o niih tovoru.« Jaz pa sem samo ponovil: »Uboga Makedal« Ta dan smo napravili samo malo pota saj smo se hoteli odpočiti in napolniti kamele' preden odidemo v pustinjo: čutili smo varne pred zasledovanjem in se ni orav nič mudilo, Po noči smo taborili v majhni votl ni ob reki' ki ie tekla ob vznožiu nekega bregu. Ko se i« danilo, nas ie vzbudil glas Roderikov. ki ie stražil in nas klical z glasom, kakor da na« zasledujejo, naj vstanemo. Skočili smo na noge in zgrabili za puške. »Kie so?« sem prašal. »Tam-le, tam-le,« je deial in kazal proti višini za nami. Stekli smo okoli nekaterih omesn'h gri-čev in zagledali na vrhu samcato postavo, sedečo na zelo izmučenem konju, zakai hropel je in pobešal glavo. Ta postava, ki ie bila popolnoma zagrnjena v dolg plašč s kanuco, ie bila videti, kakor da opazute naše taborišče kakor kak ogleduh. Higgs ie dvignil puško in po niei ustrelil. Oliver pa, ki ie stal poleg nie-ga, udaril po cevi, da je krogla šla v višavo in deial: »Ne bodite bedaki. Če ie en sam človek, ni treba nanj streljati, če jih je pa več, jih boste nad nas privabili.« . Nato je postava pognala utrujenega konja m se počasi bližala. In videl sem, da ie bila zelo majhna. »Deček,« sem mislil sam pri sebi, »ki nam prinaša neko sporočilo.« Jezdec ie dospel do nas, zdrknit s konji in mirno obstal. »Kdo si?« ie vprašal Oliver in opazoval zagrnjeno postavo. (Dalje.) Antiseptifno, ilsleie, osvefujofo. otMjajolp la krppilno deluje lekarn. Fellerja prijetno <1i5c6i »GIsaFIuld«. Je mnogo močnejši io boljši kot Frane, žganje za drgnenje rok. nog. hrbta in celega lelpsa, tudi kot kosmetikum ra negovanje kože, las In ust, priljubljen te 25 let. Tri dvnjn stpkl ali ena *pprij. stekl. z zamotom in poštnino pošlje za 72 K- Kuge« V. Fellpr. Stubira donja. Elsatrg 16. Hrvaško. Prua mariborska ložama mila, IHarlbar Domače €6 je cen6 ln Izdatno. Gospodinje, segajte pridno po njemi '' nanBHannBa Glavno zastopstvo za Slovenijo: l BUfIC in DRUG Celje-LSnblfana- marifeor $fQkaf@t$ (teshmm luOt same - makaroni) ti starosnone iovame »Žnidaršič & Vaienčič, Jlirska jših šivalnih stro ev »Mundios Original Viktorija«. Stroji Šivajo naprej tn nazai. — Predvojno blago. Cene nizko tudi za cevliarje in krojače Trgovcem popust Zahtevajte cenik. — Vse potrebščine: fgle, olje, Spulca Itd — Večletna garancija. — Za obtlen obisk se priporočam JOS. SELOVIN - ČUDEN trgovina s srebrnino, zlatnino in urami, LJubljana, Mestni trg St. 13. za žganjekuho in z drugimi bakrenimi izdelki sem otvoril na Sv. Petra cesti štev. 33, zraven Jubilejnega mosta, in sem se tako preselil lz Novega Udmata 189, kar naj blagovolijo cen), odjemalci vzeti naznanje. Istotam se (prejemajo vsakovrstna naročila* za poljubne bakrene izdelke, kakor kotle za pivovarne, mlekarne itd. Kupujem star baker, in cin po dnevnih cenah. 2723 Uljudno se priporoča Uolre Ufoicc bakrokotlar, LJUBLJANA, fflallO nCIJO. Sr; Petra cesta itev. 33. Krijte svoje strehe s Salonitom „SPLIT" Anonimno društvo za cement-Portland Prodajalne i Ljubljana: ,Obnova', gradbena družba z o. z. Kamnik: flnt. Stergar Kočevje: Peter Petsche Kranj: Franc Dolenc Novo mesto: R. Pauser Radovljica: Oton Homan-a nasl. Šimnic Kupujem po naji/Ujih eenah lipovo evetje tpžljik, norlSno perje, korenine ln vsa druga zdravilna zeljlšSa dalje suhe jedilne gobe, fižol i. t. d. V. H. Rohtfmann, sv. p«t*a n. »7. Poroč. prstani Donble verižice Stenske me Budilke Žepne ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlatnine In I srebrni«. ČUDEN | LJUBLJANA 22, Prešernova 1 ZahtevBite ponudbe I Morska trava Pri- sa modroeo v vsaki množini i s e dobi najceneje pri SEVER & KOMP„ Ljubljana, VVoltova ulica St. 12, NA VELIKO IN MALO ! p.r„,.mo najbolfše šivalne stroje za rodbinsko in obrtno rabo, potrebščine ia šivilje, krojače ia čevljarje. — Edino pri: JOSIP PETEL1NC, Ljubljana, Sv. Petra nasip Btev. 7. Električni stFoji proizvod AEG električni števci proizvod AEG žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. — Eletrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, Celje. Proračuni brezplačnol Proračuni brezplačno! kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lepa rast las se morejo samo skozi razumno nego le-pote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: »ELSA« I.iLIJNO MLEČNO M'L0 najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamo-tom in poStDino K »ELSA« OBRAZNA FO-MAKA odstrani vsako nečistost kofe, solnčne pege, zajedance, cabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lonfka t zamotom m poštnino fc'0 K. »ELSA« TANOCBINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, j^rejjiečuje Izpadanje, lomljenje in ceptev las, zapretuje prhut, prerano osivelost itd. j 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 83 K. PRODAJALCI ako naroČijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Liliino mleko 34 K; Brkom«! tO K; najfinejši Hoga-puder Dr. Klngera v velikih originalnih tkatuliah 40 K: najtinejSi Hegn isubnl praftek v patent šltutliah 40 K; puuor K a gospe v vrečioab H K; zobni prašek v škatljah 12K; v vrečicah 8 K; Savhol difteva za porilo II K ; Schampoon »a lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K.; naitineiši pariem po 48 in 00 K; Motna voda za ;ase 80 K; Za te rame predmete ae zamot in peštnina posebej računa. EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica donja, Eisa trg 16, HrovaSko. Suhe GOBE, KUMNO in lipovo ^^JJ^ - .1.1.1.__II__II. SFVKH plačuje najbolje -»C SEVER & KOMP., LJUBLJANA, Woliova ulica štev. 12. 2570 Hlode, gojzdove, trame, deske in rlftfO ponudite LESNI DBII2BI ILIRij. in urva Ljubljana, Kralja Petra trg ju,,. ? pred sodnijo. - Plačujejo se najvišje dnevne cene! Vodstvo parobrodov amerikanske vlade je posetilo osobito pazljivost kuhinji, katere sličnost, se dobe samo v največjih svetovnih hotelih. Velike, dobro zračne posamezne in skupne sobe in prostori za odpočitek so poleg pazljive postrežbe in največjega komforta, prednost teh parobrodov. Zahtevajte od spodaj označenega naslova plovno listine in paroplovne načrte. Berlin W 8, Unt. d. Linden 1. — Zagreb, Viator Konačište, Mihanovičeva ulica ter vse večje potno pisarne. — Generalno zastopstvo: Nord' deuischer Lloyd, Bremen. ril •_____________________ & <© & & © • «S> © & & & 9 ® ® O «» 9 • • • •• /Najboljše in najtrpežneje manufakt. blago kupitepri Oblačilnici za Slovenijo v Ljubljani Oglejte Ri naše skladišče 1 Proi i ilna na drobno je v Ljubljani, Stritarjeva ul. g« Glavno skladišče jevKresiji (vhod iz Ivingarjeve ul. i/I.) Zadružno podjcljs! - Svoji K svojim! ^"trala v Ljubljani v lastni palatt, Stritarjeva uiica Stev. 9 (naspr. franHiškanske cerkve) Podružnice: Novi Sad, Dolnja Lendava, Ljutomer. Ekspozitura: Vrhnika. Plaluj« najvišje obresti na vložne knjižice In na vloge na tekočih računih. lica: K 30,000.1 Rezervni zaklad: K 5.000J Se priporoča za Izvršitev vseh baninIH poslov pod najfculantnejlml pogoji. Izdaja konzorcij »Domoljuba«. V Odgovorni urednik Anton Sninik v Ljubljani, Ti»k> Jugoslovanska tiskan*