Leio XII. Ljubljana, 26. decembra 1932 Štev. 27-23 Iribuna LIST ZVEZE ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Vsem študentom, prcfescrjem \n sodelavcem na fakultetah, aka-demijah, višjih in visokih šolah, želijo srečno in uspešno Novo leto 1963: UNIVERZITETNl KCMITE ZKS UNIVERZITETN! ODfiOR ZŠJ UREDNIŠTVO TRIBUNE decembra je sekretariat aktiva ZK v 7 C? Nasel;u pripravil skupno s predstav-¦^- ^ n:kJ V€zave z organizacijajni po fa-kultetah bodo najbrž samo tehnično-organi-zacijski problem, ker so fakultete itak drugi del živ'jenja stanovalcev Naselja. Morali pa bi storiti odločnejše korake v smeri pove-zovanja z Rožno dolino. Naselje že deloma postaja kulturni center tega območja, lahko pa bi postalo tudi središče družbeno-politič-nih dogajanj. Možnosti za konkretne pove-zave »bctajajo; treba jih j« samo še izkori-stiti. Tretja stvar. ki se je izkristalizirala v diskusiji, je program dela aktiva ZK. V smeri aktivizacije študentov je Zveza kdmu-nistov storils 5e premalo; doslej se je v glavnem orientirala bolj na trenutne akcije, kar je prav gotovo motilo njeno delo. Aktiv bo morai nastopiti z izdelanim programom, Ki bi zajemaJ glavno problematiko Naselja. L«;tos bi ta program tnoral načenjati v glav-nem probleme samoupravlj&nja in reševanje uganke »neaktivni komunist« in «-neza:nte-resiram študent«. Upajmo, da to ne bo edini razlog na to temo, ampak samo prvi v vrsti mnogih. Premajhna aktivnost PROTESTNO PISMO ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE Najostreje protestiramo 0b tragični smrti Momči!a Popovlča in ob napadu na naše predstavništvo v Zvezni repub-liki Nemčiji je univerzitetni od-bor Zveze študentov poslal v imenu Ijubljanskih študentov Državnemu sekretariatu za zu-nanje zadeve naslednje pro-tesino pismo: Ob zločinskem napadu na naše pred-stavništvo v Zvezni republiki Nemčiji, ki je zahteval življenje narodnega heroja Momčila Popoviča, se študentje Ijubljan-ske univerze pridružujemo ogoreenju vse ga jugoslovanskega Ijudstva in najostreje protestiramo. Čeprav smo mladi, so v nas vedno žive tradicije našega boja proti nacističnim tolpam, ki so pustošile po naši domovini. Zato tudi mi, kakor naši očetje-borci, naj-ostreje občutimo vsako delovanje takih, danes še živečih elementov. Da ti ele- menti še niso izginili, nam kaže toleliranje napada ustaških zločincev, naj-zlohotnejših odpadnikov našega ljudstva, s strani državnih oblasti v Zvezni repub-liki Nemčiji. Namerna nezavzeltost nem-ških varnostnih organov za take zločinske napade ne škoduje samo že tako slabim odnosom med FLRJ in Zvezno republiko Nemčijo, temveč utegne imeti zelo škod-ljive posledice na sodelovanje med štu-denti obeh držav, ki se je doslej, kljub slabim odnosom tned obema državama, v danih okoliščinah zadovoljivo razvijalo. Ker mislimo, da prihodnost sloni na nas mladih, ne želimo, da bi ti prepereli zgodovinski ostanki bremenili našo mla-do geaeracijo in s tem rušili to, kar je bi-lo postavljeno z našim prizadevanjem za enakopravno sodelovanje študentov vsega sveta. Zato bomo apeJirali na vse napred-ne sile, ki med nemškimi študenti prav gotovo obstajajo, naj po svojih moeeh najostreje opozore nemške oblasti na po-sledice, kakršne ima lahko tak vzdržen odnos do napadov, ki jib lahko primerja-mo le z ubijalskimi akcijami ustašev, četnikov in nemških okupatorjev v času NOB. V imenu študentov ljubljanske univer-ze— univerzitetni odbor Zveze študentov. PRAVICA NARODOV DO SAMOODLOCBE V Tazpravah o predosnutku ustave FLRJ in ustave LRS se pri nas, posebno med študenti, mnogo razpravlja o pravicah narodov do samoodločbe, ki vključuje tudt pra-vico do odcepitve, zelo pa si s tem beli glavo naša emi-gracija. Poglejmo, kakšna so stališča v teoriji, kako se problem rešuje v »praksi« in kako urejuje to pravico predosnutek ustave. . I. Glede pravice do samoodločbe obstajata v pravni teoriji dva koncepta: eni trde, da je to zgodovinska pravica, drugi pa, da je trajna. Zagovorniki zgodovinske pravice trde, da je bila pra-vica do samoodločbe enkratno izražena z ustanovitvijo skupne države in da torej pravica do odcepitve ne obsta-ja, da je Jugoslavija skupnost šestih republik in da bi z izstopitvijo ene republike dejansko prenehala obstajati; pri tem se predvsem sklicujejo na ustavo, češ da le-ta ne vsebuje določb o možnosti izstopa. Pristaši trditve o trajni pravici pa zatrjujejo, da je pravica do samoodločbe za vsak narod bistvena, da je najtesneje povezana s samim pojmom naroda in da narod prav z njo izraža svojo suverenost. Mislim, da moramo dati prav teoriji o trajni pravici. Pravica do samoodločbe namreč trajno obstaja in je le stvar vsakega naroda, da se je v zgodovinskem razvoju, upoštevajoč vse ekonomske, politične, kulturne momente, tako ali drugače odločil. če se narodu ta pravica jemlje, bodisi v teoriji bodisi v ustavi, se s tem zanika njegova suverenost in ne prišnava možnost razvoja. Seveda bo narod lahko kljub takim teoretičnim trditvam in ustav-nim določbam odločil drugače, toda demokratično in na-predno gledanje se mora manifestirati v priznanju te pravice tudi v ustavi. II. Kakšni so bili in kakšni so razlogi, da so se jugo-slovanski narodi — med njimi slovenski narod — prosto-voljno zdruiili v novo Jugoslavijo in kakšno naj bo to sožitje? Zgodovinski elemneti (slovanstvo pod tujim jarmom in borba zoper njega, nacionalno in socialno zatiranje s strani buržoazije v stari Jugoslaviji), zavestni faktorji (že-Ija in zahteva delavskega razreda po novi, pravičnejši ureditvi, v kateri bodo vsi jugoslovanski narodi erakoprav-ni), skupna borba zoper fašizem in domačo buržoazijo, Stran 2 skupna graditev nove družbe med NOB, zunanjepolitična situacija — vsi ti RAZLOGI so privedli do ustanovitve FLRJ, pridružil pa se jim je še en bistven jaktor, kate-rega pomen se vsak dan močneje manijestira tudi v mednarodni integraciji in ki tudi pri nas že morda prevla-duje — ekonomski interesi vseh narodov in republik v FLRJ. Na vsa ta dejstva nekaterih krogi v slovenski emi-graciji »pozabljajo« in nas z letaki pozivajo k »osamosvo-jitvi Slovenije do konca 1964«. Pri tem povsem prezrejo navedene (zgodovinske in zavestnej elemente, ki so pri-vedli do združitve, v samem ekonomskem faktorju pa išče-jo slabosti in težave federativne ureditve in »trajne kri-vice«, ki se dogajajo slovenskemu narodu. Kakšne so le-te težave? Izredno težavno je reševati vsa mogoča, še posebno pa ekonomska vprašanja v gospodarsko in tudi sicer tako heterogeni državi kot je naša. Osnovni temelj, na katerem izgrajujemo svojo federativno državo, je načelo interna-lizma, ki med drugim pomeni dolžnost razvitih republik, da pomagajo pri razvoju zaostalih pokrajin in republik, s čimer se tudi pospešuje dejanska enakopravnost naro-dov. Seveda pa so tudi tu nujno neke meje, tako v višini pomoči kakor tudi v načinih in trajanju (enakopravno sodelovanje je drugo področje, ki se seveda stalno krepi); ta pomoč namreč ne sme povzročiti prekomernega in neutemeljenega obremenjevanja razvitejših republik, niti ne sme uspavati zaostalejših pokrajin v njihoin lastni po spešeni aktivnosti. Najti pravilno razmerje gotovo ni lahko delo: mnogokrat je treba premagovati lokalistične in parti-kularistične pa tudi hegemonistične in centralistične težnje posameznih krajev, pokrajin, republik in njihovih orga-nov ter organizacij. Da pa se bo to doseglo v zadovoljstvo vseh, gotovo ni rešitev v samostojnosti te ali one repub-like, ampak v odločnem, resnično enakopravnem in demo-kratičnem obravnavanju vprašanj, katerih skupna rešitev je v interesu vse družbe. III. Kako bi torej lahko predosnutek ustave dosledno rešil vprašanje pravice do samoodločbe? Prvič — da smatra pravico do samoodločbe za zgodd-vinsko, enkrat izraženo pravico in da prepoveduje ponovno samnodločbo oziroma odcepitev ter jo proglaša za proti-ustavno (analogno je določeno glede KAPITULACIJE): Drugič — da proglaša pravico do samoodločbe za trajno fin na ta način jasno zagotovi in potrdi že itak dejansko obstoječe pravice iisakerja narodn in">nri!vravi vse DVOME IN GOVORICE o prisilnosti in nemožnosti legalnega izstopa), in eventualno celo predpisuje postopek za izsto-pitev. Predosnutek ustave ni sprejel v celoti nobene izmed teh doslednih rešitev kot izrazov obeh teorij, ampak je le delno sprejel prvo možnost. V temeljnih načelih namreč pravi: »Ker ima vsak narod pravico do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, so se narodi Jugo-slavije v zavesti.... po prosti, v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji izrateni volji, zdruz.ili...« in nato našteva zaradi katerih NAMENOV. Kar se namenov tiče, so te določbe izredno jasne in smotrne, toda, kar se tiče pravice do samoodločbe, kaže, da je — kot že rečeno — deloma osvojen princip zgodovinske pravice. Niti na tem mestu niti nikjer drugod (razen pri načelih medna-rodnih odnosov) predosnutek ustave pravice do samo-odločbe podrobneje ne urejuje; to pa se mi zdi pomanj-kljivo. Jasno je, da po poti doslednega sprejetja prve možno-sti ne moremo iti, ker bi bilo to nedemokratično in v nasprotju z našimi načeli in prakso v mednarodnih odno-sih — zato tega predosnutek tudi ni sprejel, a tudi delni sprejem zgodovinske teorije je preozek. Da bi bilo to vpra-šanje zadovoljivo rešeno, je treba sprejeti v ustavno na-čelo TRAJNE pravice in s tem jasno potrditi obstoječo pravico naroda. Ako to v ustavi iz leta 1946 zaradi objektivnih razlogov (zunanjepolitični položaj, moč emigracije in ostankov izkoriščevalskih elementov) še ni bilo mogoče, pa je da-nes vsaka »bojazen« odveč. Enotnost in bratstvo jugoslo-vanskih narodov je na podlagi navedenih razlogov in v predosnutku ustave izraženih namenov skupnega življenja v federativni državi tako trdno, da do realizacife pravice do samoodločbe vsaj za enkrat gotovo ne bo prišlo, usta-va pa bi s sprejemom te določbe odpravila prej navedene dvome in govorice ter potrdila pravico naroda pa tudi res-nično prostovoljnost in enotnost naših narodov. Celo še dalje gre lahko ustava: v celoti lahko sprejme koncept trajne pravice in določi postopek za odcepitev; vendar pa je na podlagi navedenega razvidno, da je taka doslednost za enkrat fin verjetno za zmeraj) odveč. Ako pa bi kljub vsemu dejansko prišlo do odcepitve, bi Jugoslavija kot skupnost šestih republik v resnici pre-nehala obstajati. V tem imajo pristaši zgodovinske teorije prav, vendar tudi to ne more in ne sme biti razlog, da ne bi v ustavi potrdili pravne pravice narodov do samo-odločbe. Drago Dem&ar Novoletni prazniki imajo kljub vsemu v naših mislih romantičeh prizvok. To je dan, ko sklepamo račune, dan, ko delamo načrte, dan, ki ga proslavimo s plesom, darili in poljubi opolnoči. Pravijo, da je bilo naše Novo leto nekoč praznik pomladi, ki se je pozneje premaknil v zimo in se spojil s krščansko mitologijo. Zdaj je ob Novem letu vsekakor težko pričakovati. pomlod, komaj je spomin nanjo, želja. Pa kakorkoli, Novo leto je za nas kljub temu poseben praznik. Ob praznikih radi počenjamo prijetne stvari, radi sanjamo in si marsikaj želimo. Pozabimo torej za trenutek skrbi okrog naših silvestro-vanj in pojdimo praznovat v svet. Potujmo v Indonezijo Prišli srao v deželo monsunov, banan in pamaranč, v deželo sonca in dežja, v Indo-nezijo. Svoje evropske občutke moramo seve-da pustiti doma. Zaman mislimo na za-snežene smreke in na svetlikajoči se sneg, indonezijsko Novo leto je polno sonca. Recimo, da imamo nekje prijatelja, ki nas bo povabil, da prazmujemo z njini. Pod ve-čer enaintridesetega decembra nas bo pe-ljal s sabo k najstarejšemu članu druži-ne, ki bo pripravil za tri ali več generacij slavnostno večerjo. Zaman se boste ozira-li po darilih, vaš prijatelj vam bo povedal, da so si darila razdelili že za božič. Ne, tu-di otrokom Novo leto ni nič prineslo. Ni-zozemski Sinter Klas, ki je včasih obisko-val otroke bogatih družin, je umrl sku-paj s kolonializmom. Novo leto je v Indo-neziji praznik skoraj po evropsko. Po večerji baste plesali evrapske plese ob evropski glasbi. Tradicionalni indonezijski domači plesi so preveč svečani za ta praz-nik, plešejo jih samo enkrat na leto, ob njihovem nacionalnem prazniku. Seveda, prijatelj vas bo lahko peljal tudi na javni ples, ki bo še bolj podoben našemu do-mačemu silvestrovanju. Utegne pa se zgoditi, da se vam bo de-žela sonca in sadja tako priljubila, da bo-ste v Indoneziji počakald še eno Novo leto. Muslimani namreč praznujejo Novo leto po svoje. V Indoneziji žive ljudje zelo raz-lionih verstev in navad, njihovi tradicio-nalni prazniki se križajo s tistimi, ki jih je sem prinesla evropska civilizacija in k so skorajda revni v primeri s prirodno-stjo te sončne dežele ... Za Novo leto v Tunis Zelje se ne ustavljajo rade, potujejo na-prej. Mogoče so na silvestrovo zvečer že prispele v Tunizijo in se hrepeneče ozira-jo za slavnostnim vzdušjem. Novo leto je tu zelo revno, nekateri bolj evropski lju-dje si kupijo darila in si čestitajo ob tem prazniku, ki še ni postal njihov. Toda mogoče vas bo kdo opozoril, da vam letos ne bo treba čakati dolgo, ker boste kmalu lahko videli, kako praznujejo svoje Novo leto muslimani. Ta praznik pri njih po-staja čedalje bolj spomin, čeprav ga neka-teri še praznujejo. Ce ga boste dočakali v mestu, vas bo nanj opozoril samo pose-ben vonj, ki se širi iz hiš na ulice — ob svojera Novem Ietu kuhajo namreč musli- mani mlahir, nekakšno črno omako, ki ima značilen vonj. Zelo pa se boste začu-dili, ko vam bodo povedali, da z njimi pro-slavljate komaj leto 1383. Pred toliko leti je namreč Mohamed prišel iz Meke v Me-dino in iz te legende se je razvil verski praznik. Ce pa se čez nekaj let vrnete, da popoldne. Povsem presenečeni boste nad ljudmi, ki prav obratno kakor pri nas za te dni odhajajo iz mest v vasi. Novo leto je tu bolj državni praznik kot kjer koli. Praznujejo ga tri dni in pravijo, da je ta-krat pri njih vse zastonj. Iz državnih skla-dov dobi vsaka občina zalogo piva, dvo-rane za ples in plesne orkestre. Toda lju-dje veliko raje praznujejo v krogu prija-teljev. Zberejo se in prinesejo različne vrste alkohola in mesa, ki ga spečejo na ražnju pred hišami; vsi člani prijateljskih rodbin se lahko najedo do sitega. Tudi novoletno jelko si postavijo skupaj, si ob njej razdelijo darila in čestitajo. Zvečer za-igrajo jazz ansambli in začne se ples. Hiše so premajhne, plesoči pari se razlijejo po dvoriščih, zaprejo ceste... Vas zebe? Ne, v Baraniji so dnevi in noči tople vse leto. In telesa, ki se premikajo ob živah-nih ritmih modernih plesov, se ne ohlade tako hitro. Drugo jutro vas bodo povabili na šport-ne tekme; lahko vidite nogomet, ali pa kolesarske in konjske dirke. Potem se skupno z vso družbo preselite k kakemu drugemu prijatelju, mesa in alkohola ne zmanjka. Popoldne zaplešejo svoje domače bi spet praznovali s svojimi muslimanski-mi prijatelji, boste zaman čakali, da vam v nosnice udari značilni vonj po mlahiru; vaš prijatelj vam bo smeje pojasnil, da boste na Novo leto tokrat morali počakati do poletja. Dni namreč štejejo po luni, zato je njihovo leto enajst dni krajše od našega. Novo leto se pri njih praznuje ob različnih časih. Za natančnejšo informa-cijo vam bodo povedali še, da dva meseca za ramadanom pride romanje hodž v Me-ko in da dva meseca za tem romanjem pride Novo leto ... Črna Afrika praznuje Pustimo našim željam, da potujejo na-prej, da se poglobe v skrivnostno črno Afriko. Naj silvestrujejo prvo svofoodno leto še v Ruanda — Urundi, v Baraniji, kakor jo imenujejo domačini. Tu boste morali biti bolj zgodnji. Novo leto je tu velik praznik in praznovanje se začne enaintridesetega decembra okrog dveh plese, ki jih ritmi rock and rola in twista še niso mogli pregnati. Utegnete videti da-ro, ples kraljev — dvajset do trideset mož, oblečenih v plesno nošo, s pokrivali iz no-jevih per&s, ki se svečano premikajo v prastarih, iz rodu v rod podedovanih rit-mih. Potem se razgrejejo in zaplešejo še ples s palicami, ali ples z meči; v krog stopijo še dekleta in en krog prehaja v drugega. Pod večer, ko se v srca prikrade otož-nost, sedejo in zapojo ob zamolkli sprem-ljavl bobnov. Najrajšl pojo svojo himno in pa neko otožno star pesem, ki se ime-nuje Wimbo wa maiše — peseim o življe-nju: Vedi, da so v dolini Baranije pred tabo živeli drugi, tvoji očetje in praočetje, živeli so in vedeli so, da bodo umrli, zato so si gradili hiše ... Otožna in l&pa je pesem o življenju, to-da komaj izzveni, jo že prevpijejo zvoki kakega modernega plesa. Mladini se hoče plesa; v vas pa je pesem vzbudila obču-tek trudnosti in domotožja. Povabijo vas, da praznujte z njimi še tretji dan, zakaj praznik teče dalje, toda želje so si zažele-le domov. Poslovimo se od Baranije ... Novoletna noč v Buenos Airesu 2elje se ne utrudijo in morda bi si za-želeli še kam. Pojdimo v deželo rumbe in sambe, v Argentino! Spet smo enaintride-setega decembra in spet povabljeni na sil-vestrovanje. Veliko mesto je vse praznič-no: povsod so okrašene smrečice, ki so jih priseljenci prinesli iz svojih starih krajev in ki morda pootnenijo poslednji spomin na nekdanjo domovino. Vse je razsvetljeno, tisoč in tisoč luči ustvarja čudovite svetlobne reflekse. Preseneti pa vas tišina mesta; Argentinci namreč praz-nujejo do polnoči doma. Zberejo se pri najstarejšem članu družine, kjer vsakega čaka pod novoletno smreko darilo. Samo buenos aireška vročina vas bo morda motila — tam je zdaj poletje in tempera-tura doseže čez dan tudi do 40 stopinj; te-ma le malo ohladi ozračje. Argentinci ta dan jedo asalo, to je na poseben način pe-čeno meso, ki ga menda ne zna speči no-ben Evropejec. Po dvanajsti uri pa ožive tudi ulice. Ples se prelije v klube in na ceste, veselje preide v karneval. Veselje se pretaka iz okraja v okraj. še pred mi-nuto popolnoma tihe ulice se napolnijo z zvoki argentinskega tanga in tropicalov. Veselje traja vse do jutra. Preden se Iju-dje zjutraj porazgubijo po posteljah, se navadno še osvežijo na plažah v hladnih valovih La Plate. Prvi januar pa je v Buenos Airesu tako tih, da samo še smrečice po ulicah spomi-njajo na karneval. Ljudje so odšli za en dan na izlete, da si mesto odpočije. Silvestrovo v Argentini pa lahko preživi-te tudi v enem izmed izseljeniških klu-bov, ki jih je tu dosti. Ce ste si izbrali slo-venski klub, boste lahko jedli kranjske klobase z zeljem in pili sidro, posebno vi-no, napravljeno iz jabolk. Prihod Novega leta vam bo naznanila nekakšna živa slika, potem pa boste lahko do jutra plesali polke in valčke ... In kje bomo praznovali letos? Prepotovali smo velik del sveta, preži-veli Novo leto s prijatelji na vseh konti-nentih, zdaj pa je čas, da se naše želje in sanje vrnejo domov. Mogoče je naše sil-vestrovanje manj poetično kot praznik v Baraniji in manj toplo kot Novoletna noč v Argentini. Kljub teimu pa so naše s sne-gom pokrite smreke in mrzle bleščeče se zimske zvezde nekaj zelo lepega in jih že težko čakamo. Naša ljubljanska silvestrovanja s svojo gnečo in astrcmomskimi cenami marsiko-ga ne mikajo preveč. Mogoče bomo šJi sil-vestrovat v hribe, mogoče se bomo za No-vo leto poljubili nekje pri morju. Mogoče pa se bomo vendarle odločiii, da pričaka-mo prvi januar tu, mogoče v študentskem naselju, mogoče kje drugje. Silvestrovanja nas bo našlo skupaj, prijatelja iz Indone« zije, ki nas je povabil na večerjo k najstar rejši stari hami, Monsura, s katerim smo jedli v Tunisu, Hamisa, s katerim smo peli pesem o življenju, našega roja-ka iz Argentine, ki nas je peljal na argeiv tinski karneval. Torej nasvidesnje na 6ilr vestrovo ob polnodi... Stran 3 ^^m *^k^ ^Bi^^H V ^^ Lepo dekle ima vedno svojo publiko, svoje oboževalce in svoje prijatelje. Fotografija je posneta na Trgu revolucije v Moskvi, pred starim univerzitetnim poslopjem Moskva, septembra. Stopil sem v knjigarno in vprašal, če bi lahko dobil tretji zvezek zbranih pesmi Sergeja Jesenjina. Prodajalka se je najprej skoraj naglas zasmejala, potem pa je rekla: — Bi se radi šalili? Če bd imeli Jesenji na zalogi, bi imeli zjutraj vrsto pred knjigarno! Je že tako, da Jesenjinove pe-smi lahko dobe le izvoljeni: tisti, ki so knjige naročili že prej, in tisti, ki »uja-mejo« pravi dan, ko pride pošiljka in se pravočasno postavijo v vrsto ... Podobno se xni je zgodilo, ko sem po-vprašal še za nekatere druge knjige in v drugih krajih. Znova in znova — razpro-dano. Seveda ni le Jesenjin najbolj iskan, če-prav je predvsem pri starejši in srednji generaciji najbolj priljubljen. V omenje-ni knjigarni prav tako niso imeli več na zalogi zadnjih zvezkov Puškinovih in Blo-kovih pesmi, ki pravkar izhajajo v zajet-nih zbirkah in jih lahko dobite v Ljublja ni vsaj v dveh knjigarnah. Podobno je s Tvardovskim, in tudi z Jevtušenkom ni bolje. Usodo poezije deli seveda tudi pro-za. Čeprav izhajajo dela v velikih na-kladah (30.000 do 100.000 izvodov in več) in v števiLnih izdajah (tudi v tridesetih in več), lahko najbolj popularna dela kupite v zelo redkih knjigarnah. Domneva, da Rusi veliko berejo, sploh ni vprašanje. Sami poudarjajo predvsem to, da berejo veliko več kct Američani. N&ki študent mi je pripovedoval nasled-nje: — Američani berejo le magazine in časopise, stripe in ilustrirane revije. če se lotijo literature, so to skrajšane in prilagojene izdaje. To, kar počno, pa je sila nevarno! Berejo le tisto, kar jim da-jejo tisti, ki izdajajo te publikacije. V njih pa je pogosto resnica o Ameriki sami, predvsem pa o svetu, popačena. Ameri-čani ne berejo svoje lastne literature. Za-to so v tem pogledu prikrajšani in celo ogroženi. Pri nas v Rusiji je sedaj dru-gače. Beremo svoje pisatelje. Ce bi jih ne brali, bi danes ne bili to, kar smo. 13 BRALCEV V METROJU — Stalin je lahko marsikaj prepovedal, revidiral in skrajšal. Pisatelji in dela so bila pakopana, a vendar je ostalo veliko tega, kar ni mogel uničiti. Ostala nam je klasika, ki je v najtrših letih govoriia ti-sto, kar Stalinu ni bilo všeč. Ljudje pa, ki so brali klasiko, so bolj verjeli starim pisateljem, kakor pa Josipu Visarjonovi-ču. Rdeča nit resnice se v ljudeh ni izgu bila zahvaljujoč prav literaturi. Samo en primer: Sergej Jesenjin Stalinu ni bil všeč, črtal ga je iz vseh uobenikov o lite-raturi io iz vseh seznamov založb. Zanj Jesenjin ni obstajal, hotel je o tem pre- pričati generacije. Ko pa je pred leti iz-šla prva zbirka Jesenjinovih pesmi, je bi-la v trenutku razgrabljema ... Knjiga je postala v Rusiji populama in. bolj brana kakar drugje že v preteklem stoletju. Pisatelji so pisali resnico in to je sililo ljudi, da so v mračni carski dobi segali po knjigah, kakor segajo danes lju-dje po tistih izdajah časopisov in knjig, ki objavijo kaj posebej senzacionalnega. Tradicija vere v besede pisateljev je v Rusiji dvignila naklado knjigam v prav vrtoglave višine. Razen tega pa ne sme-mo spregledati še druge činitelje kot je npr. ritem življenja. Kljuib vsem sate-litom in moderni tehniki pa v Sovjetaki zvezi ritem vsakdanjega življenja še zda-leč ni dosegel evropskega in predvsem ne ameriškega. Rusi imajo več časa in lahko več berejo. Podeželje bere seveda več, ka- kor velika mesta, sever več kakor jug in Sibirija neprimemo več kakor evropska Rusija. če k vsemu temu dodamo še to, da je knjiga izredno poceni tn da izdatki za knjige ne delaj nikomur posebnih te-žav, potem pač lahko razumemo, zakaj so najbolj iskane knjige vedno razproda-ne in zakaj ljudje toliko berejo. Rusi razen tega berejo povsod, tudi ta-krat, ko čakajo na avtobus, metrd ali vlak; med vožnjo in predvsem med vož-njo. Časopis, ki bi si ga kupili na postaji za krajšanje časa na potovanju, bi kmalu postal brezpredmeten, saj vožnje ne tra-jajo nekaj ur, pač pa več dni. Zato pro-dajo na železniških postajah v kioskih veliko več knjig kot pa časopisov. V enein vaganu podzemne železnice sem nekoč naštel 13 ljudi, ki so brali knjige. Casopisa nd brai nihče. Tik ob meni je Življenje v Sovjetski zvezi ni dosti drugačno kakor drugje po svetu. Vsakdanje skrbi, radosti in opravki so najbolj pogosti kamenčki mozaika — življenja sedel vojak, ki je držal na kolenih debelo knjigo. Ni se mi bilo treba posebej po-truditi da bi videl, kaj bere. Bila je po-ezija. Ne vem, kateri avtor je tafeo zainte-resiral bralca, a že samo dejstvo, da nekdo v metroju bere poezijo, me je pre-senetilo. Počasi sem spoznal, da je poezija pone kod celo bolj brana kakor proza. Vzroke bi morali spet iskati v tradiciji, v menta-liteti ljudi, v vlogi pesnikov nekoč in da-nes. Tu in tam seiri se v Moskvi ustavil pred letakom: »Literarni koncert«. Niko-li mi ni uspelo, da bi dobil vstopnice. Vedno so bile razprodane ali rezervirane. Kakšni koncerti so bili to? Na teh prire-ditvah je bilo, kakor so mi pripovedovali, več poezije kakor glasbe. Glasba je bila le zaradi »ilustracije«. Pesmi so reciti-rali umetniki, ki se v glavnem ukvarjajo le s tem. Kolikšen je interes za take koncerte, sem že povedal — vstopnice so vedno razprodane. PESKIK - DOPISNIK NA KARIBSH V zadnjem času je poezija spet v prvih vrstah zanimanja velikega števila ljudi. Pesniki pripovedujejo stvari, ki so »nerod-ne« za pripovedovanje in jih je po vsem sodeč lažje povedati v verzih, kakor pa v vsakdanjem članku ali referatu. Tvardov-skemu, ki se je v svoji poemi »Iz dalji dalj« prvi jezil nad Stalinom i.n povedal o njegovi dobi precej trpkih resnic, je sedaj sledil Jevtušenko, ki je is staliniz-mom obračunal še bolj načrtno tn pro-gramsko. Kakšno ceno irna poezija, pove tudi dejstvo, da je najbolj brani miadin-ski časopis v Sovjetsiki zvezi, Komsomol-skaja pravda, poslal pesnika Jevtušenka kot svojega posebnega dopisnikia na Ku-bo. Ta seveda ni na Karibih priičel pisati klasičnih poročil in reportaž, temveč je svoje vtise in poročUa s Kube pisal kar Literarnih večerov je razen že omenje-v verzih. nih koncerov gotovo toliko, da bi jih ne mogli niti našteti niti obiskati. Med to-vrstnimi prireditvami je vsekakor najbolj zanimivi pogosti in povsem improvizirani literami večer pred Puškinovim spome-nikom v Moskvi. S podnožja Puškino-vega spomenika berejo mladi pesniki stro-gi srenji svoje prve verze. Aplavz dobi vsakdo, a po aplavzu dežujejo žvižgi in cele košare pikrih pripomb. Mladi pa vztrajajo, kakor da bi Puškina prosili za zaščitnika in razsodnika. Seveda se včasih taki večeri ob sponaeniku izpre-vržejo v prave male manifestacije, saj ver-zom začetnikov slede pesmi že priznanih in neredko recitirajo še klasike. še kaj več o tem? škoda besed. Morda bi le ponavil besede, ki sem jih slišal nekje mimogrede: »Trikrat hura za poe-ezijo! G. Koder Y U 3 C N 0 skozi eter... Kliče Yl'-3 CNO iz Ljubljane Here is the Vougoslav station VU-3CN0 Appel general de la station YU-3 CNO Allgemeiner Anruf sendef die jugoslawische Statson YU-3 CNO PrLznati moram, da me je ob vstopu zmedel ta Babilon jezikov. Naseljaški YU3CN0 je oddajal... Njegov glas je po etru drsel tja do Brazilije, slišal ga je Šved, pokimal mu je Ganec, razumed ga je Gru-zinec, Indonezijec ga je pozdravil in Yan-kee iz Ohia mu'3e odgovoril z: O. K___ Ncjjfemo jih v kleti Včasih zvečer se človeku zdi študentsko naselje kar pogrebniško izumrlo. Po poteh med bloki se plazi dolgočasje. Le tam da-leč na koncu poti sta kot dve prikazni pogreznjena v meglo dva zaljubljenca. — Vse življenje se je umaknilo v bloke. »štu-dirajo, meljejo solatasta skripta, se v za-mišljenosti praskajo s svinčnikom po sen-cah in trmasto bolšče v črke pred sabo. Na prvi pogled bi si kdo res tako mislil. Pa bi se motil. študentsko življenje zna utripati tudi na drug način ... Ce mi dovolite, vam jih predstavim! — Koga? — Ne bodite no tako neugnani! Samo sledite mi, prosim! Najprej moramo priti do njih. — Tako, tu je četrti blok. Spuščamo se po stopnicah v klet. Na kancu hodnika na skromnem napisu prebereš: RADIOKLUB. Tu smo. Že krst-no ime radiokluba študentskega naselja je nekam čudno: YU3CNO. Nismo še nava-jeni šifrirane govorice »radioklubovcev«. — Priznati moramo, da smo vstopili v za-nimiv prostor. Priznati pa moramo tudi, da so ljudje v njem in njihovo dedo še bolj zanimivi. — Božo Grgič je duša in srce kluba. Zaljubljen je v to delo. Rade volje nam je povedal vse o svojem drugem domu... »Od kdaj živi radio klub?« se pozanimam. Ob rojstvu, to je bilo leta 1954, je bil zelo nebogljeno dete. Ustanovila ga je peščica za radioamaterstvo navdušenih članov. Bi-li so skoraj brez priprav, aparatov, imeli Tomo in oscilator Prekine naju Tomo. Že ves čas se je vi-cal okoli oscilatorja, ki pa noče in noče delati. Jezi ga. Že vse je poskušal in zdaj trmasto zre v prepletajočo se zmedo žic in uporov, elektronk in tuljav, ki ga izziva-jo s svojim molkom. »Nekaj je narobe in amen«, zarobanti na koncu in si.zamišlje-no prižge cigareto. Kar pred očmi mi miglja, ko gledam v to prekleto zapleteno pajčevino žic, ki se izgubljajo v uporih in se omotavajo okoli tuljav. V tem svetu sem popoln laik in se lahko le čudim, kako da Tomo še bolj ne robanti. Kaže, da ne namerava še vreči puške v koruzo. Za nekaj časa vtakne nos v neko revijo, polno računov in spoštova-nja vzbujajočih skic, potem pa šine naen-krat pokonci, kot bi ga obšlo sveto raz-svetljenje. Nos pa se mu spet povesi, ko po intervenciji »v trebuh« aparata le-ta vseeno kljubovalno noče dati glasu od se-be — Božo se mu filozofsko mirno smeh-lja, češ kaj si mislim, da je najti napako v takem aparatu, isto kot popravljati kak star električni kuhalnik .Hudiča je isto! Večkrat je treba poskušati, pretikati žice, vstavljati druge upore, kombinirati nove zveze, da se ti končno le posreči. Oscilator jima je dolgo nagajal . še Božo, ki je star maček v elektrotehniki, na koncu ni vedel, za katero žico bi prijel .Tomo se je začel že norčevati iz njega: »Boško, ti oscilira, kaj? Res, irnenitno ti oscilira!« Božo se ni vdal Spet je vzel v .roke spajkalo .S pinceto je spretno prijel neko tanko žico, jo spojil z drugo, prilotal k tema še neko tretjo in ko je na novem spoju srebrna kapljica cina otrpnila, je z namrščenimi obrvmi, a z nagajivo hudomuš-nostjo v očeh pogledal tovariša .Tomo je takoj obrnil neko stikalo, da je zagorela rdeča lučka In ko je približal in odma.knil Na naslov YU-3 CNO prihajajo »radio-vizit ke« iz vseh koncev sveta, so le veselje do tega dela. In to je bilo dovolj. Klub ni shiral, kot je v začetku kazalo, ampak se je okrepil. »Bili so časi,« mi pravi Božo, »ko ni bilo cvenka, da se nismo mogli niti zganiti. Od vojske smo potein z muko in z denarjem le priberačili star, že upokojen nemški vojaški sprejemnik. Zlodej pa je nepresta-no nagajal. Skoraj celega smo morali pre-noviti. Zdaj dela, čeprav ga še vedno kdaj piči muha in nam na lepem mrkne.« Radioklub je bil prej samostojen in zato tudi samostojen v finansiranju. To pa se ni preveč obneslo. Zato se je zdaj pri-ključil šOLT-u, ki je s te plati res bolj molzna krava, kot pa so bili prej njihovi prazni žepi. »Radioklub je šele zadnja leta res polno-krvno oživel,« mi Božo odgovarja na vpra-šanje, kako je s članstvom. »članov ima letos okrog sto. Aktivnih je res samo slaba polovica, vendar to ni niti tako malo. Med člani je, razumljivo, največ študentov elek-trotehniške fakultete. Delo v radioklubu je zanje najbolj koristna praksa in ne na-zadnje, tudi konjiček, ki ti pride v kri, da ne moreš živeti brez njega...« prst od nekega elektromagneta, je iz apa-rata priplaval utripajoči zvok. »Oscilira!«, je bil Tomo navdušen in molče je v pri-znanju ponudil Božu roko .— Tudi meni je v glavi začelo resno oscilirati, ko mi je Božo začel razlagati, na kakšnem princi-pu deluje takšen sprejemnik Nisem mu želel kratiti veselja in se s svojo zeleno laičnostjo o teh stvareh spraviti pri njem v slabo luč, zato sem ga molče poslušal do kraja .Pomenek je za tem spet zdrsnil v razuinljive kolesnice. M!ase!jaške TV antene so njihove Božo mi je resno razlagal o delu radio-kluba. Dosti so že napravili. še več ciljev pa so si zastavili v svojih načrtih. Tako jih čaka še ozvočenje študentskega tabora v Ankaranu. Njihova velika želja je, da bi se sčasoma lahko vrgli na specialne grad-nje elektronskih in električnih aparatov. Skoraj malce z zavistjo v glasu mi Božo pripoveduje o robotu, ki ga je izdelai radio-klub zagrebških študentov. Robot baje opravlja kar 20 operacij. Zagrebški kolegi se bodo postavili z njim tako, da bo ro bot (zna namreč govoriti!) pozdravil sko-rajšnji kongres Ljudske tehnike. — »Prav nič ne bom precenjeval naših moči, če bi trdil, da tudi za naš klub ne bi bila kiber-netika pretrd oreh, če ... —« Da, tudi njih muči stari častitljivi problem — denar. Zelijo se dvigniti z nizkega nivoja radio-amaterstva, a jim golo navdušenje ne po-maga dosti. »Glej, klub razpolaga z moč-nim strokovnim znanjem in če bi k teniu pripojili še potrebna sredstva, bi bili kma-lu eden najmočnejših klubov pri nas. Ta-ko pa...« Fogledal me je in zmignil rameni, češ: stori kaj, če moreš! Vseeno. Pokažejo lahko, da niso babe. Za SOLT delajo ojačevalce in sploh skrbi-jo za tehnično ozvočenje raznih študentskih prireditev. Organizirali so tečaje za začet-nike, nadaljevalne tečaje, ki jih vodijo kar saml (starejši, izkušenejši klubovci). In redkokateri naseljaš ve, da so televizijske antene, ki se letos šopirijo na strehi vsa-kega bloka, delo njihovih rok. V svoje delo so zaverovani. Vsak večer lahko najdeš te fante zabunkane v nji hovi kletni delavnici, kako ob navzkrižnem, vedro razpoloženem žvižganju pilijo, lota-jo, strme v skice in zatem v aparat, ki ga hočejo zgraditi. Njihove dolge počrnele mize so pravi paradiž orodij, žic, elektronk, tuljav; vsega, kar sestavlja drobovje tako zapletenih aparatov, kot so električni. Do-sti večerov je treba presedeti za mizo, študirati skico in jo potem spravrti v živ-ljenje. Kar precej potrpljenja in dosti ve-selja mora človek imefci za to delo. In če-prav je to zame svet inkognito, sem začu-til, da pomeni zanje dosti več kot golo po-trpljenje ... VU-3CN0 gnezdi pod streho Ce mislimo, da smo s tem prelistali vso življenjsko knjigo radiokluba, smo se pač spet ušteli. Rekel bi, da srce kluba ne bije v njegovi kletni rezidenci. To drugo podruž-nico si je klub omislil kar pod streho. Da! Iz drugega nadstropja IV. bloka se moraš po požarni lestvi splaziti na majhen balkon, od koder šele lahko vstopiš v tesno podstrešno čumnato, kamor se je vgnezdila klubska »primopredajna«. Iz te majhne podstrešnice v študentskem nase lju se marsikateri večer širijo v svetovni eter neenakomerni utripajoCi znaki Morse-jevega govora. Govori naš študent in po slušajo ga po vsem svetu. Božo je pravzaprav bolj doma tu pod streho kot doli v kleti. Kar verjel sem nje-govim besedam, da se bo klub najkasneje v dveh letih razvil v najmočnejši tovrstni klub v Sloveniji in da utegne morda celo seči po primatu, ki ga pri nas ima beo-grajski akademski radioklub. Božo mi je vedel mnogo povedati o »primopredajni« sekciji. YU3CNO je šifra, ki jo poznajo radioamaterji vsega sveta. Skoraj ne kaže naštevati, kam vse so že segle radijske ti-palke YU3CNO-ja. Zveze imajo z vsem evropskimi deželami. Glasovi YU3CNO se gajo še dalj: v SZ, Afriko, Ameriko, Azi-jo ... Posrečilo se jim je vzpostaviti zvezo celo z daljnjo, na drugi strani oble skrito Novo Zelandijo. Ti fantje s slušalkami na ušesih so se z Morsejevo tipkajočo govo-rico pogovarjali s kolegi radioamaterji vz najoddaljenejših kotov naše zemlje. Za vsako vzpostavljeno zvezo se oba »te-legrafska korespondenta« predstavita drug drugemu s svojevrstno vizitko. Vsak radio-amater ali klub ima svojo kartico (na sli ki), podobno razglednici, s svojo šifro. In ko naša naseljaška »podstrešna« dobi zvezo s kakim češkim Janekom, mu takoj pošlje YU3CNO vizitko, Ceh nazaj pa svojo. Sumatra dva metra daleč Da, tudi za šalo so ti fantje uglašeni. Tako si je Tine takrat pošteno privoščil Sergeja. Tine je bil ravno izdelal nov od-dajnik. Sergej pa je zagrizeno tičal pri dru-gi mizi, slušalke na ušesih, vrtel gumbe in iskal kako zvezo. Tine se mu je oglasil najprej kot »Riis«. Sergej ga je nezanimivo sprejemal in ni hotel prijeti za vabo. Na-enkrat pa je kot nor poskočil s stola in zavpil na druge, naj bodo tiho, ker da ja ujel Sumatro. Revež ni vedel, da se »Su-matra« oglaša s sosedne mize v osebi na-britega Tineta. Tine s »Sumatre« se je no-kaj časa še oglašal kot človek z daljnega otoka, potem pa se je v veliko Sei^ejevo jezo in razočaranje 2e predstavil kot nje-gov kolega Tine z dva metra oddaljene mize. In tista je tudi dobra, ko je njihov AleS potoval po Norveškem in se je v nekem mestu naenkrat znašel brez denarja. Kot iznajdljiv radioamater je poskušal poisk^ ti rešitev najprej po tej poti. Ni se dolgo oziral po strehah, ko je na eni ugleda radioamatersko anteno. Potrka na vrata, da bi lastnika prosil, če bi smel klicaiti v Jugoslavijo »finančni SOS«. Kako pa sta se začudila oba, naseljaš in Norvežan, ko sta odkrila, da sta drug drugemu že stara znanca iz etra. Norvežanu je moral biti dva tedna gost. — No, in ko je nazadnje Aleš le klical domov, je slučajno ujel rai^ no naseljaški YU3CNO. Dežurni na »pod strešju« ve povedati, da je takrat slišal ˇ slušalkah le njegove zmedene vsklike: »Tu-kaj Aleš, tukaj Aleš ...« Božo mi je vedel povedati, kako je imel prijatelja »iz valov« v Kopru. še nikoli se nista videla, čeprav sta zmeraj klepetala skozi eter. Takrat pa je Koprčan prišel v Ljubljano. Božo ga je, razumljivo, čakal. In glej presenečenje! Predstavljal si je mla« dega fanta, pa stopi zdaj pred njega že prileten mož. Nič ne de. Kot stara znanca in vneta radioamaterja sta si prijateljsko močno stisnila roke ... Fantje iz podstrešne »primopredajne« radi pripovedujejo o vremenoslovcu s Kro darice, ki je bil tudi radioamater. Z njim so bili v dobrih odnosih, on pa jim je v zameno pošiljal vremenske napovedi iz »prve roke«. Včasih se v etru od kdo ve kod pojavl tudi kakšna ženska amaterka. Te so zelo redke. Zato ima jasno vsaka brž celo vrsto »snubcev«, ki iščejo z njo zvezo... Pa če-prav samo »zračno« ... In še in še. Zgodbic in dogodivščin, ki jih spleta zanimivo življenje v skromni sobici pod streho IV. bloka v SN, ne zmanjka... 24-urna dirka Pred dobrim tednom je bilo v »primo« predajni« še posebno živahno. V čast Dne va armije so tekmovali med seboj vsi jugo-slovanski radioamaterji. Naloga je bila, vzpostaviti v 24 urah čim več različnih zvez z našimi radioamaterji. Pri tem je bila važna tudi razdalja: čim večja — tem vec točk je prinesla. — Ni bilo lahko. Da bi jih videli! V »primopredajni« je bilo vroče od segretih aparatov. Božo pri enem apa* ratu, Djuro pri drugem. Drugi v rezervi. Tako 24 ur. Božo je molčal in resno, hitro tipkal po tasterju. Ko je odtipkal, je obr nil gumb in prisluhnil. V slušalko se je vsul plaz cvilečih, utripajočih, prepleta-jočih se zvokov. Hitro so polovili okoli 40 zvez. Potem pa je šlo počasneje. V zra-ku jih je bilo vedno manj. Vso noč so »lovili«. Vso noč in še dlje je pelo na pod-strešju Morsovo tipkalo. Jutro je naše radioamaterje našlo vse zaspane, razkuštrane, s slušalkami postra-ni na ušesih, kako čepe poleg aparatov in se pogovarjajo v šifrah ... Djuro je ravno obrnil gumb, flegmatično potegnil iz že davno praznega ustnika, izpuhnil navidezni dim, in po tasterju je zaropotalo: TU YU3CNO! JAVI SE! JAVI SE! KLICE YU3CNO! — In z daljnega Lovčena se mtt jc oglasil YU6ABL — Crnogorec Djuro ga je slišal. Oči so se mu nasmehnile. Tudi on je iz Crne gore ... TAVCAR M Stran 5 Gradbeni inženir, ar-hitekt ali geodet so po-klici, ki privlačijo mno-ge mlade, ki se iz sred-njih šol namerjajo na fakultete. Lani je bilo na fakulteti za arhitek-turo, gradbeništvo in geodezijo kar 1130 štu-dentov, to je okrog 11 odstotkov vseh ljubljan-sklh študentov. FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO !N GEODEZIJO Fakulteto najdeš na Aškerčevi ulici 9. Ze ime fa-kulteta povc, da je organizacijsko razdeljena na tri samostojne oddelke. Oddelek za gradbeništvo STUDIJ - Tadi tu je študij stopenjsko urejen. V dveh stopnjah, to je v 4 letih, lahko postaneš diplo-mirani inženir. Studij na tem oddelku poteka vso pr-vo stopnjo po enotnem učnem načrtu. V drugem letu druge stopnje pa se deli v hidrotehnično, konstruktiv-no in prometno smer. — Status diplomanta prve stop-nje (kar je splošen pojav na mnogih drugih fakulie-tab. pri nas in v drugih republikah) je še zelo meglen. Praksa pravi, da nima njegovemu znanju ustreznih delovnih mest, zato se ga otepa. Večina študcntov na-daljuje študij na drugi stopnji. PREDMETI — V indcks vpišeš dcset predmetov, in sicer: matematiko, opisno geometrijo, osnove tehnične mehanike 1, visoke zgradbe, gradivo, geodezijo 1, teh-nično risanje, gradbeno poslovanje, družbene vede in prcdvojaško vzgojo. Iz teh predmetov poslušaš &i ur predavanj tedensko z vajami vred. Gradbeniki trdijo — in to gotovo ne brez vzroka — da ti še največ težav in dela utegnejo povzročati opisna geometrija, niate-matika, visoke zgradbe in osnove tehničnne mehanni-ke. Ti predmeti tudi najbolj »kosijo« na izpitih. KOLOKVIJI - Nekateri so obvezni, drugi ne. Pišeš nekako štiri do šest kolokvijev na leto - iz matemati-ke in iz osnov tehnične mehanike. Ce pišeš vse kolo-kvije pozitivno, si oproščen pismenega dela izpita. Iz osnov tehnične matematike je pa sploh pogoj za fre-kvenco, to je, za vpis v naslednji semester, da pozitiv-no napraviš 25 odstotkov kolokvijev. Za opisno geo-metrijo imaš konec vsakega semestra po en ustni ko-lokvij. Ce odgovarjaš nanj s povprečno occno 4, si izpita oproščen. PRAKSA - Po prvem Ietniku imaš obvezno enome-sečno prakso, v katero so vštete tudi 6-dnevne teren-Bke vaje iz geodezije. Za prakso moraš poskrbeti sam. Navadno jo opravljaš v podjetju, ki te štipendira. VAJE - Značilnost študija na tej fakulteti je -mnogo vaj. Prvo leto imaš kar 1G ur vaj, in to skoraj lz vseh predmetov. Na vajah izdeluješ programe, ven-dar jih končno izrišeš in iztuširaš šele doma. OBODJE - Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo In geodezijo je fakulteta, kjer moraš mnogo risati in skicirati. Zato so grafos, šestilo, rlsalna deska in lo-garitemsko računalo stvarl, ki jib pri risanju progra-mov ne moreš pogrešati. Prej ko slej si jih moraš nabaviti, zato ne bo odveč, če o tem razmišljaš in ukre-paš že med počitnicami. IZPITI - Vse izpite opravljajo na koncu leta, v junijskem in še v jesenskem roku. S študijskim letom 1960-61 je bilo uvedeno za prehod v višji letnik točko-vanje po posameznih predmetih. Da opraviš pogoje za vpis v drugi letnik, moraš zbrati 22 točk za izpite in 18 točk za vaje. Točkuje se tako, da se ocena izpi-tov iz predmetov matematike, opisne geometrije in osnov tehnične mehanike pomnožijo s faktorjem 2. Za nekoliko lažje predmete velja faktor 1,5, za še manj zahtevne pa faktor 1. Isti princip zbiranja točk velja tudi pri vajah. Izpitni režim ni najbolj blag. Ni jih tako malo, ki ne vzdrže tempa in zaostanejo. LITERATURA - Le bolj malo je je. Skripta so redka. Glavno pomagalo pri študiju so še zmeraj last-ni zapiski, zato nikakor ne kaže ignorirati predavanj, če želiš resno študiratil . ,. STIPENDIJE - Za študij gradbeništva ni najtezje najti, jih pa tudi ni več na pretek. V največ primerih so šttpenditorji gradbena podjetja in komune. Pravo-časno začni iskati štipendijo. Oddelek za arhitekturo STUDIJ - Na oddelku za arhitekturo poteka v pr-vem letniku po enotnem učnem načrtu, v drugem pa se razdeli v tri smeri: v smer za industrijske zgradbe, za stanovanjske in družbene zgradbe ter v smer za opremo prostorov in industrijsko oblikovanje. V obeh letnikih druge študijske stopnje pa je študij usmerjen v pet različnih smeri: stanovanjske zgradbe, družbene zgradbe, industrijske zgradbe, urbanizem ter industrij-sko oblikovanje, oprema prostorov in vizualne komu-nikacije. .... PREDMETl — Deset predmetov moraš poslusaa: razvoj arhitckture, arhitektno risanje, arhitektne kon-strukcije, modularno koordinacijo, prostoročno risanje, matematiko, opisno geometrijo, osnove tehnične me-hanike, tehnologijo in predvojaško vzgojo. Vsega sku-paj (z vajami vred - 18 ur) nanese tedensko 37 ur. PRAKSA - Po prvem letniku imaš enomesečno obvezno počitniško prakso, ki jo organizira katedra. OSTALO - Kar se tiče kolokvijev, vaj, programov, orodja, literature, velja podobno kot za oddelek za gradbeništvo. Tu je le še poudarek na risanju, na estetskem risanju in oblikovanju. - Stipendija? Ni je najlažje dobiti, verjemi. Kar precej jih je, ki studirajo, pa jim je še ni uspelo uloviti. Geodetsko-komunalni oddelek Siudij na tem oddelku je od prvega setnestra raz-deljen v študij geodetske in študij komunalne smeri. Geodetska smer usposablja strokovnjake za geodetska dela - na prvi stopnji običajna dela, na drugi stopnji pa za naloge, za katere je potrebno poglobljeno znanje Iz geodezije. Komunalna smer pa usposablja tehnične strokovnjake za delo v komunah, , zato združuje ustrezne geodetske, gradbene in arhitektonske predmete, katerih znanje je potrebno za reševanje komunalne problema-tike. Ta smer je pri nas še mlada. Stipendijo zanjo je zato precej Iahko najti. Ta oddelek je skoraj v vseh drugih stvareh enak gradbenemu. PRAVILO ZA VSE TRI oddelke pa je, da je bolje zate, da se ne začneš jeseni »udinjati« na tej fakulteti, če nisi v dobrih odnosih z maiematiko in če nisi bil nikoli vešč v risanju. Ne biti skregan z matematiko in risanjem, sta osnovna pogoja, ključa, ki ti bosta omogočala, da boš laže in z večjim uspehom odpiral fakultetna vrata. Srednješolcem Posvetovanje oštudentski Ijudski tehniki Pretekli tedem je CO ZŠJ v Beogradu organiziral posvatovanje o študentski ljudski tehniki. To je prvo tovrstno posvetovanje in je bilo organizirano v času, ko se študentje na tem podroejiu najbolj uveljavlja-mo. Poleg študentov so se posvetovanja udeležili tudi člani predsedstva CO Narodne tehnike Jugoslavije in sekretarji glavnih odborov Ijudske tehnike posa-meznih repubiak. Na posvetovanje smo prišli s problemi, ki zavi-rajo nadaljnji razvoj te dejavnosti. Ker mesto štu-dentske Ijudske tehnike ni emotno določeno niti v Ljaidski tehniki Jugoslavije niti v Zvezi študentov, je bilo odviisno od organizacije po republikah, v kolikš-ni meri jim je uspelo, pridobiti sd svoij statut. Vendar takšna večtirna politika lahko samo škoduje. Ker so delale študentske organizacije po spilošni shemi Ljudske telmike, v preteklosti niso imele veli-ko uspeha. Dosedanje oblike dela, manifestirane samo skozii klubsko dejavnost, so se pokazale kot neza-dositne in to predvsem zaradi relativno visoke ravrd znanja študentov, omejenega prostega časa, velike fluktuacije kadra itd. Za še uspešnejše delo moramo upoštevati proble-me, ki se pojavljajo na univerzi, ter jih reševati skupaj z ostaJimi subjektivniimi silami. Sodobno tehnična vzgoja moTa biti množična; skozi naše organizaoije morajo študentje vseh fa-kultet. Za študente neteliničiiih fakultet je to prilož-nost, da svojo osebnost izpopolnijo in tako dotoijo praktično znanje, ki jim bo v življenju vsekakor koristiik). Z druge strani pa naj bi bil program za študente tehndčnih faktiltet takšen, da bo uspešno dopolnilo k rednemu študiju. Boljši člani naj bi reševali tudi zahtevnejše znanstveno-tehnične probleme. Taka ten-denoa se že kaže in pričakujemo, da bomo imeli v bližnji bodočnosti več skupin, ki bodo v teh forma-cij>ah uspešno osvajaM in tudi razvijali znanos,t. Pri tem pa bd odigrali častno vlogo odkrivanja talentov, ki gredo nemaloikrat mimo. Še bolj pereče je vpra-šanje naših študentov — bodočih strokovnjakov. So številni dipilomanti, ki po končanem študiju ne od-hajajo na prava delovioa mesta. V Sloveniji zasle-dimo, da je le 28,8 odst. diplomiranih štULdentov za-posleruh v gospodarstvu, kar je vsekakor premalo. — To se pravi, da se moramo sami in čim bolj nepo-sredno seznaniti z dogajanji v naši družbi žs med študijem, ker se v tem primeru ne bomo izogibali delu za splošno korist, delu za progresivni razvoj proiiizvajalnih sifl. Diskusija je tudi pokazala potrebo po večjem so-delovanju z Jugoslovansko ljudsko armado. Tenden-ca in možnosti so, da se v naših organizacijah de-loma izvaja predvojaška vzgoja, ki bi — podana na bolj neposreden način — vsekakor več kordstila. Torej so tu specifični momenti, ki opravičujejo naše zahteve, da se nam v okviru Ljudske tehnike Jugoslavije dodeli status samostojne zveze; ta sta-tus bd naj dobili na kongresu Ljudske tehnike pri-hodnji mesec v Zagrebu. Ob tej priliki pa smo tudi formžrali začasni svet Zveze za tehnično vzgojo študentov Jugoslavije, ki pa bi v okviTU ZŠJ dellal kot komisija. Ta svet bo skrbel za enakomeren razvoj organizacij v celi Jugasla-viji in bo tudi arganizator nasih akcij v zveznem merilu, kot je to za enkrat mednarodna razstava štu-dentske fotografije. Posvetovaiije je popoinoma opravičilo svoj namen, potrdilo je nadaljnji razvoj študentske Ijudske teh-nike kot koristen za družbo, ter okarakteriziralo de-lavoa na te mpodročju kot družbenega delavca. Milan Mladenovič Pohorski heroii odlikovani Ko je Delo 29. novembra natiisniiio tisto vest (ki so jo nekateiu tako pričakovali, da jiin ni bila niti novica), jo je nekdo izrezal, z rdeoim sivinčnikom pcdčrtal nasiov in jo pripel na oglasno desko na fakulteti: Strojniška študentska brigada je bila letos že tretjič odlikovana z Redom dela z rdečo zastavo. Toda vsakokrat je to priznanje prišlo potem, ko so brigadirji že nekaj mesecev poslušaJi predavanja in so se najtoplejši spomini na delovno poletje mešali s prvimi skrbmi z izpiti. Tako tudi letos. Prav spri-čo te seimestralne jeseni, se jih še enkrat letos spom-nimo — »Pohorskih herojev« — brigade, za katero mirne duše trdimo, da je najboljša med ljubljan-skimi študentskimi brigadami. Samo kratek življenjepis: Ustanovljena po kritičnem letu oserrunpetdesetem, ko so ljubljanski visokošolci zatajiili na avtocesti med Ljubljano in Zagrebom. Takra-t so strojniki in medicinske sestre z ljubljanske višje šole prvič daili svojo brigado. (Tu bi namesto pike hladnokrvno po-stavili itd., ker so se tega izkustva naslednja leta cklenili.) Brigado so ustaiiovild pri legendarnih Treh žebljih na Pohorju, prejeli so zastavo in geslo, ko je Boris čižmek — Bor brez patosa dejall: »Pri vašem delu naj vam bo zgled Pohorski bataljon. Od tod črpajte polet in borbenost.« čeprav je kronika skopo branje, preberite! — 1959 Brigada je na odseku Paračin—Niš v Bo-bovištu. Trikrat udarna, prav tolikokrat pasebej po-hvaJjena. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdala v letu 1963 naslednja dela V zbkki Kultura in zgodovina % K. E. GiShert - Kuhn: Zgodovina esletikr 9 A. Donini: Kratka zgcdovina verstev # Avdijev: Zgodovina starega veka Kulfurno posredovalni in .zgodovinsko tematski okv:; zbirke je dovolj širok, da bodo knjige prilegnile toko strokovnjaka, ki teži k znanstvenemu širjenju obzorij, kot sleSiernega izobraženca, ki si utrjuje spiošne temeSje omike ne giede na poklicno usmerjcncst. Vse tri knjlge bodo imele približno 1790 sfrani. la naročnike veija cena: plafno 7200 din (12 mesečnfh obrokov po 600 din), poSusnje 8400 diei (12 obrokov po 700 din). Maloprodajna cena bo za posamezna dela 25 do 30 odstotkov vlšja. Plačevanje obrokov se začne z mesecem narcčHa. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 Ostala neplanirana priznanja: na brigadirskem fe-stivalu v Aleksincu prvo mesto brigade v streljanju z zračno puško ter 1. in 2. mesto med posamezniki v tej disciplini, drugo mesto v odbojki. Najdragocenejše: prvič Red dela z rdečo zastavo. — 1960 Grdelička klisura. Momin kamen. Upam, da vam imeni povesta dovolj. Spet trikrat udarna in triJcrat posebej pohvaljena; uspehi na festivaJu v Leskovcu. 1961 Ponovno Grdelička kldsura. Momin kamen. Stereotipno: trikrat udarna in trikrat posebej po-hvaljena. Posebno odličje — trak revolucije ob 20-letnici vstaje, ob Dnevu republike pa Red dela z rdečo zastavo. Drugič. Mogoče je to naštevanje mo-notono, toda monoitonija, ki ne uspava! Kajti letos: is.ta zavzetost, polet in odličnd uspehi. Poleg rednih pohvall in priznanj še Zlata plaketa ob 20-letnici MDB in Red dela z rdečo zastavo. Tretjič! čeprav je tu kopica priznanj, bi pravo življenje brigade morali doživefci; tavarištvo, delavnost, di-sciplina — vedrost in močna, trdna skupnost v na-selju in na delovišču (Brigada je imela verjetno najpestrejši nacionalni sestav). Sicer pa priznanj ne dele zgolj za presežene kubike: brigadni ciklo-stirand »Resni Pavtliha«, v naselju radijske oddaje »Ljubljanski zmaj«, ki so spravile pol naselja pod zvočnike, ostalega pol pa ni moglo tako blizu; pre-davanja; proslava dneva vstaje slovenskega naroda, ko so položili vence na skupno grobnico domoljubov v Kragujevcu — da, predvsem pa neposredni in bratski stiki s prebivalstvom! Strojniška brigada Pohor-skih herojev je v resnici to, kar od brigade pričakujemo in hočemo. Simbol Pohorskega bataljo-na je brigada ponesla širom domovine. Kordiš Tone Lucijan Vuga Trgovsko podjetje M E S 0 Kamnik želi Ijubljanskim študentom SREČNO NOVO LETO! E. V. STONE TRI Globoko, glofoako v gozdu je živela hije-na. Hijena je bila zelo pametna in zelo-zvita. Nekega dne, ko je postopala po gozdu, je našla na gozdni poti mladiča in njena prva misel je bila, da bi ga pojedla. Ker pa je bila zelo pametna in zelo zvita, ga je samo zgrabila in odnesla v svoj brlog. Od-ločila se je, da ga bo navadila pokbršči-ne, ker je bila poleg tega, da je bila zelo pametna in zelo zvita, tudi zelo dobrosrč-na in je vedela, kako srečen bo lev, ko bo im&l njo za svojega gospodarja. Lev je zrasel in vzgoja je sijajno napre-dovala. Lev je preskrboval meso in hijena ga je največkrat sama vsega pojedla, da bi tako rešila leva prebavnih motenj. Ka-dar so prišle levu v glavo velike ideje o tem, kdo je kdo, ga je hijena vščipnila v rep in ga spomnila na njegovo srečo in dejstvo, da je osvobojen vseh prebavnih motenj, zaradi česar se mora ona žrtvo-vati sama pojesti večino mesa. To je spra-vilo leva v rahlo zadrego, ker je bil prilič-no počasen pri razumevanju takih stvari, toda prepričan je bil, da raora biti tako. Nekega dne so se levu priplazile v glavo nevredne misli. Prisluškoval je pogovoru gospoda hijene z gospodično hijeno. Dob-ra gospa je predlagala, da bi moral gospod hijena bolje ravnati z levam. »Res«, je rekla, »lev zares ne more uživati, ko spi na blatnem bregu reke, kamor ga prikle-neš in to, da ga hraniš z dijetno hrano, z bananami, lahko postane nevarno.« »Ne-umnost,« je rekel g. hijena. »Ne poznaš leva tako dobro kot jaz. Hoče, da ga trdo držim«. Gospodična hijena je v to še ved-no dvomila in menila je, da bi bile hijene med levi zelo popularne, če bi jim nudile kolikor toliko udobno posteljo in toliko mesa, da bi bili srečni. Seveda pa ni pre-dlagala ničesar v zvezi z osvoboditvijo leva, ker je vedela, da to zanj ne bi bilo dobro. Seveda pa nista niti gospod hijena niti go-spodična hijena vprašala leva, kaj misli o tem, ker, seveda, levi ne znajo misliti, saj so neumna bitija. Lev je začel razmišljati o tem, kako ze-lo umazane so hijene, toda njegova ugoto-vitev je bila povsem zgrešena. Kmalu je spoznal, kako dobre so hijene — veliko boljše kot banane. NEKOČ je bilo kraljestvo Ethanaria in zgodilo se je, da je grozil pogin vsem ve-likim čednostim človeštva, kot so: napuh, sebičnost, domišljavost in sovraštvo. Vse te čednosti so bile v nevarnosti, da povsem izginejo, predvsem zaradi nediskriminira-nih porok in združevanj. Kot prvi korak je bilo zapovedano, da morajo ostati dolgonosi ljudje ločeni od tistih, z nosom manj opremljenih ljudi, ker je bil narod v nevarnosti, da bi zgubil sposobnost pravega razločevanja. Potem BOU SRDITE AFRIŠKE ZGODBE so bili dalekovidni člani skupnosti ločeni od kratkovidnih, visoki od nizkih, mo-drooki od temnookih, tisti, ki so imeli la-se od plešcev, ljudje s ploskimi stopali od tistih z normalnimi. Korak za korakom je rasla policija. Vsa-ki skupini so dali ločeno področje in če-prav so nekateri hiteli prelomiti zakon, so bile poroke med skupinami zmanjšane na minimum, medtem ko je kralj pove-ličeval svoje ideje in govoril: »Kazdeljeni stojimo, združeni pademo!« Edina stvar, ki je še ostala, je bila lo<3i-tev moških od žensk. Kljub pesimističnim opozorilom, da bo ta poseg povzročil smrt naroda, je kralj v posvetovanju z svojimi sodelavci objavil, da je tako kritikarstvo delo agentov in da jih bodo vse takoj po-gubili. V DAVNIH CASIH, ko morala še ni bi-la takšna kot danes, je živel razbojnik, ki se je imenoval Nathaniel. Nekega jasnega opoldneva je Nathaniel prihrumel na nek vrt na Visoki cesti Myo 0 študentovskem gibanju v vzhodnih državah imamo na raz-polago le malo podatkov. ObjavSja-mo članek o madžarskih univerzah, i namenom, da bi bralce vsaj infor-mativno seznanili s stanjem univerz v sosedni državi. »Ce bi bil še enkrat mlad in bi si izbi ral poklic, ne bi stremel po tem, da po-stanem znanstvenik ali profesor, prej bi se odločil za inštalaterja ali pouličnega prodajalca — upajoč, da si na ta način obvarujem po možnosti čim večjo neodvi-snost, kakršno si pod današnjimi pogoji še sploh lahko predstavljamo«. Tako se je iz-razil Albert Einstein o družbenem redu v Ameriki. Ako govorijo na Zahodu, v zvezi z našim režimom, o sovražnem razpoloženju v od-nosu do inteligence — in s tem nas dosti-krat obtožujejo — lahko navajamo mnogo tovrstnih stavkov in z njimi istočasno do-kazujemo: največje »glave« zahodnega sve-ta se ne trapijo več z iluzijami o položaju inteligence v svoji lastni družbeni uredit-vi. »Ako so tvoji možgani nekoliko manj razviti, boš verjetno srečen in boš tako tudi dalje živel, ne muči te dolgočasje, ni-ti nespečnost, celo svoj avtomobil boš bo-lje vozil« — je n. pr. pred kratkim pisal ilustrirani »Collior« v nekem sestavku z naslovom: »Biti neumen, pomeni biti mo-deren«. Del obtožb, ki letijo na naš rovaš, izvi-ra iz nepoznavanja razmer oziroma iz ne-sporazumov, na drugi strani pa iz nepošte-nega obravnavanja. Politična moč je eno, strokovno vodstvo produkcija pa drugo. Zdaj pa se dostikrat zamenjuje problem zavzemanja mesta, ki ga ima inteligenca v sistemu socialne pro-dukcije, s problemom politične in gospo darske moči. Inteligenca ni samostojen razred, ker ne zavzema samostojnega po-ložaja v socialni proizvodnji. Inteligentje se formirajo iz najrazličnejših razredov — večina seveda iz pripadnikov tistih vrst, ki lma politično moč, ki je lastnik sred-stev za proizvodnjo. V meščanski državi izvira inteligenca iz vrst meščanstva (vsaj pretežno), v socialistični pa iz vrst delav- cev in kmetov. Dodajmo še to, da tisti razred, ki prevzame politično moč, istoča-sno izvede dalekosežni program za formi-ranje svoje lastne inteligence. Poglejmo natančneje, kako je s tem vprašanjem na Madžarskem. Statistika mi-nistrstva za kulturo ceni število tistih, ki se ukvarjajo z intelektualnim delom v le-tu 1930 na cca 250.000, v letu 1949 na 490.000. To pomeni tudi tiste, ki se ukvarjajo z istim delom ob nekoliko nižji kvalifikaci-ji. Popolnoma jasno je, da lahko prišteje-mo v to kategorijo tiste, ki opravljajo po-klicno duševno delo. Z gotovostjo se pri-bližamo resnici, če cenimo to število za predvojna leta na 200.000 in za 1949 250.000. Navajamo podatke iz leta 1949 predvsem zato, ker je bilo takrat in v letu 196O štet-je prebivalstva. Na podlagi takratnih podatkov in teh iz preteklih dveh Iet, cenijo število inteligen-ce na 550.000 — 600.000. Ako smatramo šolsko izobrazbo kot iz-hodišče, najdemo točnejši in zadovolji-vejši odgovor. Po zanesljivih podatkih iz leta 1949 je znašalo število diplomantov na univerzah in visokih šolah približno 93.000, po podatkih iz leta 1960 pa je to število povzpelo skoraj dvakrat večje — 170.000. V letu 1949 je končalo srednjo šolo 250.000 oseb, v letu 1960 pa 390.000 15 odstotkov prebivalcev, starih nad 15 let, je leta 1941 imelo vsaj osnovnošolsko izobrazbo — osem razredov, Ieta 1949 — 21 odstotkov, leta 1960 33 odstotkov. še več je bilo takih, ki so končali višje šole. 9 odstotkov pre-bivalcev, starih nad 18 let, je končalo 1960 leta najmanj popolno srednjo šolo(odsto-tek v letu 1949 je znašal samo 6 odstotkov) in 3 odstotke oseb, starih nad 25 let, je razpolagalo z akademsko izobrazbo ali di-plomo visoke šole. Kot zanimiv stati-stični podatek naj omenimo, da se je le-ta 1960 število intelektualcev, zaposlenih v proizvodnji, v primerjavi z letom 1949 približno podvojilo, nasprotno pa se je število navadnih delavcev le polagoma dvi-gnilo za 54 odstotkov. Tako lahko vsak odgovori na vprašanje: ali družba, v kateri se je število duševnih delavcev v enem desetletju (oz. nekaj več) podvojilo, lahko sovraži inteligenco? Nekateri bi dejali: to vse drži, toda ome-jimo se na vprašanje meščanske — sta pije, da bi opravil svoj redni posel in me ščani so se zbrali ob ograji, da bi videli, kako bo to opravil. Ko se je bližal vratom, ga je divjegledi pes zgrabil za goltanec in ga prisilil, da mu je zrahljal vse kosti zverinskega telesa. Neustrašen in hraber v porazu je pes hlastal za petami vsakoga, ki se je hotel vmešavati. Izjavljal je, da ima samo on pravico stražiti. On je stražil, ko je razboj-nik vstopil in nihče ga ne bo stražil, ko bo šel ven. Ganjen nad to potezo heroizma je Natha-niel ponudil psu tovarištvo. Jokajoč nad tako plemenito gesto, je pes sprejel po nudbo in vse svoje življenje (ki ni bilo ze-lo dolgo) jedel s srebrnega pladnja, kajt Nathaniel je imel veliko srebra. čisto do konca življenja pes ni izpustil Natahaniela iz oči in ko je umrl, so mu napisali na grob: »Tukaj leži Natov dra-gi, zvest do konca. Našel je umetnost, ka-ko sovražnika spremeniti v prijatelja. Kdo bo sedaj stražil? Kdo bo tako zvest kot on? Kdo, povejte mi, kdo bo tako zvest kot on?« Prevedel Peter Breščak rejše inteligence. Ali se ne da trditi, da se oblast obnaša ravno proti njej nekoliko zadržano, celo nezaupljivo? Kdor to vprašanje objektivno pretresa, tega ne more trditi. Jasni sta mu namreč obe vodilni smeri tega vprašanja. Ena, cilj naše politike v odnosu na inteligenco, for-miranje socialistične inteligence; ravno na tem področju smo naredili velik korak na-prej in vprašanje starejše in novejše inteligence je ob tem problemu podreje-nega pomena. Drug dokaz je v tem, da je 24 odstotkov inteligence tiste, ki je kon-čala študij pred letom 1945 — tako imeno-vana »juridična inteligenca«, od katere je večji del zaposlen v državnem aparatu oziroma v upravnih organih. S tem pa se položaj dejansko zavozlja. Tukaj moramo še opozoriti, da stojijo, kljub temu, da je v poslednjih dvanajstih letih tri in pol krat več študentov končalo tehnično fakulteto, kot istočasno pravno, inženirji za pedagogi, ozirajoč se pri tem na skupno število, oziroma da so leta 1958 dosegli drugo mesto. število pravnikov s svojimi 26.350 še vedno daleč presega šte-vilo zdravnikov, ekonomistov in agrono-mov. V procesu socialistične izgradnje se mnogo hitreje povečuje število pripad-nikov tistih skupin, na katerih sloni v prvi vrsti razvoj znanosti in tehnike, dvig kul-turne ravni množic in vodstva higijene prebivalstva. Vodilna mesta v upravnih. organih so podelile volitve in ta razvoj se nadaljuje tako, da se del pravniške inteli-gence, ki je deloval v upravljanju Horty — jevega režima, zmanjšuje, istočasno pa se zmanjšuje tudi število advokatov tam, kjer se zaposlujejo pravniki. Tukaj ne gre za antipatijo režima proti tej skupini sta-rejše inteligence — spreminja se samo življenje in ta sloj izobražencev se mora tem spremembam prilagoditi. Enotna socialistična inteligenca je sestav-ljena iz štirih plasti: marksistično — leni-nistično izobražena inteligenca iz predvoj-nih let, stara meščanska inteligenca, nek-danji delavci in kmetje, ki izpolnjujeo (po odgovarjajočem šolanju) krog inteli-gence, in končno mladina, ki je končala srednje oziroma visoke šole ziroma je pred tem. Tako se je stara meščanska in-teligenca organsko včlenila v novo — so-cialistično. In prav zato, ker ste to videli, ne stre-mite, da bi bili po poklicu inštalater ozi-roma poulični prodajalec, tudi se ne na-gibajte k življenju z manj razvitimi mo-žgani, da bi lahko bolje vozili svoj avto-mobil! Priredil. A. Štern OB LETOŠNJEM VPISU NA LJUBUANSKO UNIVERZC VPISOVALI SMO SE gubilo 269 študentov (171 rednih in 98 iz-rednih), vpisalo pa se ni več 693 študen-tov. Osipanje te generacije v celoti zna-ša 37,2 odstotka (29,9 odstotka + 56,7 od-stotka). Od tega je bilo študentov, ki so končali gimnazijo — 29,6 odstotka, študen-tov, ki so končali strokovne šole, pa 84,2 odstotka. V letošnjem letu je torej redno napredovalo manj študentov kot v lanskem, saj znaša razlika več kakor 6 od-stotkov. število študentov, ki so odpadli ali se niso mogli vpisati v višji letnik, ker niso izpolnili pogojev, pa je letos več- Božji mlini meljejo počasi, a gotovo. Nekaj podobnega bi lahko rekli tudi za statistično službo pri fajništvu univerze. A vendarie! Podatki o rezultatih vpisa v študijsko leto 1962-65 so pred nami in nam dajejo bolj ali manj realno sliko o študij-skem uspehu študirajočih generacij in posrcdno tudi sliko o takšnih ali drugačnih vzrokih za prikazano sfanje. Sumarni vpis Vpis v letošnje študijsko leto je v ce-loti, tako pri rednih kot tudi pri izred-nih študentih manjši, kot je bil v lan-skem študijskem letu. V vse letnike in na vse stopnje se je vpisalo le 8617 štu-dentov, kar je za 651 ali za 7 odstotkov manj kot lani, ko se je vpisalo 9.268 štu-dentov. Letošnji vpis je celo nekoliko manjši kot v letu 1960/61. Manjši vpis gre predvsem na račun študentov, ki niso izpolnili zahtevnih po-gojev za vpis v višje letnike in so tako izgubili status študenta. Prav tako je pre-cej vplival tudi manjši vpis izrednih štu-dentov, ki le v majhnem številu zmore-jo držati korak z rednimi študenti. Drži pa tudi ugotovitev, da je večina starej-.ših kandidatov v zadnjih dveh letih izko-ristila pravico izrednega študija, ki je po-prej ni imela. Tako se dotok izrednih študentov zmanjšuje (9 odstotkov manj kot lani) in počasi prehaja na normalno število. Ker so podatki računani po stanju, ka-kršno je bilo konec oktobra, ne držijo povsem natančno. Po podatkih fakultet se je v novembru naknadno vpisalo še ok-rog 330 študentov in bi s tem bilo števi-lo vpisanih študentov le še za 3,5 odstot-ka manjše kot lani. Vpis novincev Zanimivo je, da se vpis novincev ni zmanjšal, kot so nekateri glede na popu-lacijsko šibka letnika 1942 in 43 pričako-vali, ampak se je eelo povečal od lanskih 2.941 na 3.198. Največ novincev (742) se je vpisalo na filozofsko fakulteto, na FNT se je vpisa-lo 631 novincev, na ekonomsko fakul-teto 535, na pravno fakulteto 499 na FAGG 315, na fakulteto za strojništvo 252, na fakulteto za elektrotehniko 246, na biotehniško fakulteto 227 in na medicin-sko fakulteto 207 novincev. Izrednih štu-dentov se je v prvi letnik največ vpisalo na pravni fakulteti (177), najmanj pa na biotehniški fakulteti (6). V primerjavi z lanskoletnim vpisom novincev je ta najbolj padel na medicin-ski fakulteti, kjer je bilo lani vpisanih le 533 študentov če primerjamo vpis na družbeno-hu-manistične fakultete z vpisom na tehnič-ne fakultete, ugotovimo, da se je 1938 no-vincev odločilo za prve in le 1671 za teh-nične. Vpis posameznih generacij Statistična služba tajništva univerze je že lani uvedla evidentiranje študentov po vpisnih generaci.jah, kar omogoča pri-merjanje uspehov posameznih generacij v celoti. Primerjava lanskega in letošnje-ga študijskega leta pokaže predvsem na-slednje značilnosti: Od 3859 študentov (2692 rednih in 1167 izrednih), vpisanih v študijskem letu 1960/61, je do tretjega letnika redno na-predovalo le 1057 študentov (1019 rednih in 38 izrednih). Eno študijsko leto je za-radi neizpolnjenih pogojev izgubilo 137 rednih iri 75 izrednih študentov, dve štu-dijski leti pa 33 rednih študentov. Po prvem letniku pa se sploh ni več vpisalo kar 522 študentov (421 rednih. in 101 iz-»eanih). Osipanje te generacije torej zna-ša v celoti 52,7 odstotka (4 40,2 odstotka -4- 81 odstotka). Od tega je bilo študen-tov, ki so končali gimnazijo 41,6 odstot-ka, dipiomantov strokovnih šol pa 67,5 od-stotka. Od 3.914 študentov (2839 rednih in 1075 izrednih), vpisanih v študijskem le-tU 1961/62, je redno napredovalo do dru-gega letnika 1495 študentov (1358 rednih in 137 izrednih). Eno študijsko leto je iz- je za približno 7 odstotkov. Razmeroma malo pa je študentov, ki imajo eno ali dve leti zaostanka — tej je le 8 odstot-kov vseh vpisanih. Na slabši rezultat v letošnjem letu je vpli-val v precejšnji meri tudi pogoj, ki velja na vseh fakultetah, razen na FNT da je potrebno za prehod v drugo stop-njo imeti končano 1. stopnjo v celoti, če-prav so fakultete večinoma tudi v tem pogledu popuščale in dovoljevale pogojne vpise. To dokazujejo tudi podatki o red-nem napredovanju v višje letnike v lanskem in letošnjem študijskem letu: V študijskem letu 1961/62 je iz 1. v 2. letnik prešlo 61,6 odstotka, iz drugega v tretji letnik 57,1 odstotka in iz tretjega v četrti letnik 39,2 odstotka vpisanih štu-dentov. V študijskem letu 1962/63 pa je prešlo iz prvega v drugi letnik 47,8 odstotka, iz drugega v tretji letnik 37,9 odst., iz tret-jega v četrti letnik 51,9 odstotka. Redno napredovcmje redno vpisanih študentov Zgornji podatki, razčlenjeni za posamez-ne fakultete posebej, pa kažejo predvsem naslednje značilnosti: Na vseh fakultetah je v letu 1962-63 pri prehodu iz prvega v drugi letnik opaziti slabši rezultat, kakor je bil lani. To po-slabšanje je na nekaterih fakultetah in oddelkih še posebno občutno. Za univerzo pa znaša v celoti po prehodu v drugi let-nik 13,8 odstotka, pri prehodu v 3. letnik pa kar 19,2 odstotka. Izjemo predstavlja le prehod v drugi letnik na fakulteti za strojništvo in na biotehniški fakulteti, kjor je bil letos do-sežen boljši rezultat kakor lani. Pri pre-hodu v tretji letnik pa je letos boljši re-zultat od lanskega le na fakulteti za elek-trotehniko in na medicinski fakulteti. Pri tem je predvsem potrebno upoštevati dejstvo, da je generacija 1959/60 zadnja, ki še študira po starih študijskih načrtih statuta iz leta 1958. Zato je bila ta gene-racija nekoliko bolj prizadevna kot osta-le, bila pa je tudi na fakultetah glede prestopnih pogojev nekoliko biažje treti-rana. Izjemo predstavljajo le fakultete za naravoslovje in tehnologijo, fakulteta za elektrotehniko in biotehniška fakulteta. Izredni študenti Od izrednih študentov, vpisanih v štu-dijskem letu 1961/62, je iz letnika v let-nik redno napredovalo 13,6 odstotka. V študijskem zaostanku z,a eno leto je 3,6 odstotka, v študijskem zaostanku za dve leti pa je 0,1 odstotka; odpadlo 82,7 odstotka vseh izredno vpisanih štu-dentov. Od izrednih študentov, vpisanih v štu-dijskem letu 1962-63, je redno napredovalo iz letnika v letnik 9,1 odstotka. V študij-skem zaostanku za eno leto je 3,9, v štu-dijskem zaostanku dve leti pa je 0,1 od-stotka; odpadlo, 86, odstotka vseh izredno vpisanih študentov. Ti podatki predvsem kažejo, da so študijski uspehi izrednih študentov pre-cej slabši od uspehov rednih študentov, kar jp do neke mere razumljivo. Vendar je uspeh tudi ob upoštevanju vseh ob-jektivnih okoliščin, ki vplivajo na uspeh izrednega študija, še vedno zelo skro-men. Uspehi zadnjih dveh generacij izrednih študentov (1980/61 m 1961/62) so relativ-no slabši kakor uspehi prejšnjih genera-cij, čeprav so se zadnja leta uvajale na vseh fakultetah aajrazličnejše oblike po-rnoči izrednim študentom. Vendar je po-trebno pripomniti, da so študijski uspehi izrednih študentov vseeno nekoliko bolj-ši, Ker nekatere naše tehnične fakultete ne izkazujejo v svojih statistikah tistih izrednih študentov, ki so v skladu z uve-denim študijskim režimom vpisami že dru- Pri vpisu so vrste tako dolge kot v menzi... go leto v isti letnik (sistem leto za seme-ster), zaradi česar se vodijo v kategoriji odpadlih študentov. Vpis na posnmezne usmeritve Podatki o vpisu kažejo, da je tudi v le-tošnjem letu vpis na nekatere, že tradici-onalno slabo zasedene oddelke pa tudi na nekatere, na novo uvedene študijske usmeritve, dokaj šibak. Na filpzofski fakulteti so na etnologiji vpisani le 4 študentje, na skupini srbski in hrvatski jezik 6 študentov, na klasič-na filologiji 2 študenta in na primerjal-nem jezikoslovju 1 študent. Na pravni fakulteti so na upravno-prav-ni usmeritvi vpisani le 4 študentje, na družbeno politieni usmeritvi pa le eden študent. • Na ekonomski fakulteti ima statistični oddelek le 2 redna študenta, finančna smer 5 študentov, socialno zavarovalna 2 ln individualno zavarovalna smer 6 štu-dentov. Na skupini fizika z matematiko na fa-kulteti za naravoslovje in tehnologijo je v 3. letniku vpisan le 1. študent, kemija v tretjem letniku 8 študentov, skupina kemija s fiziko je brez študentov, prav tako pa tudi paleontologija, mineralogija in petrografija. Na geodetskem odseku so v tretjem in četrtem letniku le po trije študenti. Na fakulteti za elektrotehniko sta v oddelku za šibki tok od petih usmeritev aktivni le dve: za splošno elektroniko in za avto-matiko. Brez vpisa pa so smer za tele-grafijo, in telefonijo, smer za mikrovalov-no tehniko in smer za industrijsko elekt-roniko. V sadjarsko-viriogradniško-vrtnarski smeri oddelka za agronomijo, je v tretjem letu študija vpisanih le še 6 študentov. V tretjem letniku gozdno-tehnične sme-ri na doddlku za gozdarstvo, je vpisan le eden študent. Na veterinarskem oddelku predvideva-jo, da bo v letnem semestru od treh sme-rl, na katere se na 2. stopnji deli v^teri-narski študij, aktivna le ena smer, in to smer splošnega veterinarstva. Diplomanti prve stopnjd Na prvi stopnji je doslej džplomiralo 510 študentov. Od tega je bilo 467 rednih in 43 izrednih. Iz generacije 60/61 je di-plomiralo 440 študentov, 70 pa jih je di-plomiralo na agronomiji — 46,4 odstotka in biologiji — 46,2 odstotka, najmanj pa na elektrotehniki, kjer je diplomiralo le 0,8 odstotka. Na FNT ni iz generacije 60/61 doslej diplomiral še nihče, ker je tam na pod-lagi statutarnega določila možen vpis na drugo stopnjo brez diplome prve stop-nje. Od 510 diplomantov prve stopnie se jih ie 92 ni vpisalo na drugo stopnjo. Med temi je 55 diplomantov iz starejših gene-racij, ki so večinoma že zaposleni, in le 37 iz generacije 1960/61. Število diplomantov 1. stopnje pa se ne ujema s številom študentov, ki so vpi-sani v tretji letnik, koc so fakultete pri letošnjem vpisu odstopale od doslednje-ga izvajanja določil, po katerih je potreb-no imeti za vpis na drugo stopnjo oprav-ljene vse ;2pite in ponekod tudi diplom-sko nalogo prve stopnje. Nekaj zaključkov • navedeni podatki in rezultati ne da-jejo povsem realne slike, ker se nanašajo na stanje 31. oktobra 1962 in ker ne upo-števajo fiktivnega vpisa. Zato bi morda kazalo v prihodnje kot izhodišče vzeti stanje na pričetku zimskega semestra. • podatki so dokaj izkrivljeni tudi za-radi skorajda neresnega podaljševanja vpisnih rokov na večini fakultet, s čimer se ni t oliko ustreglo študentom kot pro-fesorjem, ki so s tem do neke mere pri-krili slabosti in nerealnosti v učnih na-črtih in zahtevnosti prestopnih pogojev. • selekcija med letniki je ostrejša in zahtevnejša, znanje študentov, ki redno prefrajajo iz letnika v letnik pa je čedalje solidnejše. število študentov, ki so v štu-dijskem zaostanku, stalno pada. • razlogi za slab rezultat pri prehodu iz 1. v 2. stopnjo so različni. Predvsem so to razlogi vsebinske narave, zaradi česar so fakultete ubrale pot najmanjšega od-pora in odstopale od rigoroznih zahtev za prestop med stopnjama. • število izrednih študentov pada, ker ne izpolnjujejo pogojev za nadaljnji vpis in ker je tudi dotok novih izrednih štu-dentov na univerzo čedalje šibkejši. Za izredni študij je potrebno še nadalje iska-ti nove oblike pomoči in ga ocenjevati z drugačnimi organizacijskimi merili kot rednega. • ob slabem vpisu na posamezne usme-ritve se postavlja vprašanje, ali so te usme-ritve študentom dovolj prezentne in kaj je z izdajo informativne brošure o mož-nostih študija na ljubljanski univerzi, ki jo že dalj časa pripravlja Društvo viso-košolskih učiteljev. Rezultati vpisa ne bi smeli biti razlog za paniko in ukinjanje usmeritev, ki so predvidene v statutih. • diplomanti 1. stopnje, ki sa šli v prak-so, so prebili led. Koristno bi bilo za-sledovati njihovo uveljavljanje in delo-vanje v praksi in potem preko organi-ziranega sodelovanja s prekso težiti k iz-popolnjevanju učnih načrtov :in profilov strokovnjakov, ki jih šolajo naše *akul-tete. • izdelala naj bi se za vso univerzo enotna metodolopfiji evidentiranja študen-tov in metodologija pedasoškega dela. • dokončno bi bilo potr;^no urediti vprašanje naslovov za diplomante prve in druge stopnje visokošolskega študija, ki že nekaj časa terja rešitve. • čeprav je stanje nekoliko slabše od lanskega, nikakor ne sme biti povods ne-gativno ocenjevanje reforme. Rezulta-ti naj bodo r.amo resno opozcrilo na ne-skladje med učnimi načrti in programi ter pogoji za njihovo izvajrnje. L-;:rbno bi bilo potrcbno proučiti iri analizirati vzroke za trenutno situacijo. • Izpopoinjcvati je potre>';no netode pe-dagoškoga dela, eko^.omi-čno izrabljati raz-položljivi čas in prostore, enakomerno po ij-tih in semestrih porazdeliti prever-janje znanja študentov in mobilizirati študenta za aktivni študij takoj po pri-hodu na univerzo. • še nadalje posvetiti skrb intenzivne-mu izdajanju učbenikov in skript. • Spoštovati je potrebno statute in pa-ziti, da se trenutne slabosti pri izvajanju reforme ne bodo izrabljale za njeno ne-objektivno kritiko in s tem dajale podpo-ro njenim nasprotnikom tako med pro-fesorji in ?tudenti kakor tudi zunaj vrat univerze. Karl KraJow - Niko Grafenauer Usta, odprta v modrem zraku Usta, odprta v modrem zraku, ki lahko staplja rdeče svode, dehteč kakor oranžna skorja pred zimo v motni čaši vode. Za vekami je skrčeno obzorje do nemih sote, ki so se zbrale v sij; na sadnem vrtu nežna vertikala in med očmi. In črni letni čas, od juga veseli lov črne divjadi gotovo zdaj brez žalosti odnaša veter, ki v nasladi vročično igro mišičja hladi. Meridian brez sence, svelli čad že seva is kristala: bodalo KARL KROLOW (r. 1915 v Hannovru) je izdal že večje število pcsniških zbirk in je prejel vrsto nacio-nalnih književnih nagrad. Prvotni čutno podloženi liriki se v zadnjem času odmika in se približuje ab-strakciji, kjer se uveljavlja lepota asociacije. Gusitsr Seuren - Niko Grafenauer Frazgodo vinski trenutek KUSCARJI, LETARGICNO SKRITI ZA PREPREKAMI GOŠČAVE; NJIHOVE HRBTNE LUSKE; NJIH TELESA — ZAVRŽENI EKSPERIMENTI. PROTI POLDNEVU: POSLEDNJI KLJUNČKAJOČI SE ARCHAEOPTERIXI. V LETALISCNIH RESTAVRACIJAH GLEDAJO LJUDJE NOGAVICE STEWARDES. SLEHERNI POLET JE EKSPERIMENT, TUDI CE LETALSKA DRUŽBA TO ZANIKA. HIEROGLIFI HRUMECEGA LETALA IN PRAZGODOVINSKI GOLOB SO MED SEBOJ IDENTIČNI. KOT KAŽE SMO MI NAJBOLJŠI MODEL. GtiNTER SEUREN je zahodnonemški pesnik. Po poklicu je časnikar. Ukvarja se z recenzijo in filmsko kritiko. Piše lMko in prozo. Njegova poezija je pri-mer intelektnalistične lirike, ki značilno razkriva du« hovni svet sodobnega izobraženca. Stephen Spender - Nfko Grafenauer Padec mesta Vsi plakati na stenah, vsi letaki po cestah so pohabljeni, uničeni ali gnijoči v dežja, njihove besede so izprane s solzami, koža odstopa z njihovih teles v zmagovitem viharju. Vsa imena junakov v dvorani, kjer so grmeli koraki in se krohotala bronasta žrela, kjer sta bila Fox in Lorca razglašena kot zgodovina na stenah, so zdaj srdito izbrisana, ali se vdaja prahu njihov prah, daleč od zlate slave. Vsi znaki in pozdravi ki so jih strgali z obšivov in z rok, so odvrženi hkrati s čioveškimi vrečami, ki so jih nosili, ali v najglobljem leglu duha izprazni z nasmehom, kakršen spodbuja zmagovalce, ko zmagujejo. Vse lekcije smo se naučili ali se jih nismo naučili; mladina, ki se jc učila brati, zdaj slepi svoje oči z arhaičnim filmom; prostak se povrne k spotikljivi pesmi, posnemajoč oslovsko riganje; samo to pripomore k pozabi. A ponekod kaka beseda pritiska ria visoka vrata lobanje in v kotu neuklonljivega očesa razburja otroka spomin nekega starega moža — iskra iz dni energije. In otrok to hrani kot bridko igračo. STEPHEN SPENDER je angleški pesnik (r. 1909). Študiral je na oksfordski univerzi in v Londonu. Ve-liko je potoval po Evropi. Bil je tudi v španiji, kjer je med državljansko vojno delal za republikance. Piše pesmi, krajše zgodbe, romane in kritike. Njegove pesmi označujeta velika duhovna sproščenost in pro dornost doživetja, ki imata svoj oblikovni ekviva-lent v zelo plastičnem pesniškem jeziku. Lcvvrence Ferlinghetti - Niko Grafenauer Smešne fantazije niso nikoli tako resnične kot romance v starem stilu kjer ima junak junakinjo z dolgimi črnimi kitami ki ne dovoli nikomur da bi jo poljubit in vsakdo si ves čas prizadeva prebiti z njo in junak je zmeraj pripravljen izvleči meč in se bosti z mlini na veter in ji zagotavlja večno Ijubezen in ima samo plemenite namene in plemenite misli in nihče mu nikoli v ničemer ni kos toda nazadnje nekega dne ona ki je bila zmerom tako plaha pretrga z vsem tem in reče (s čisto preprostimi besedami) Leziva nekje otročiček LAWKENCE FERLINGHETTI (42 let) je ameri-ški pesnik. Pripada Beat Generation, skupini, ki se je v Ameriki uveljavila že z nekaj kvalitetnimi deli, in je tudi njen založnik. Njegova poezija je zelo nepo sredna, saj je njen ton In izraz izločen iz vsakdanje-ga življenja. Označujeta jo velika satirična ostrina in izredna lirična lepota. Jesus Lopez Pocheco - Miroslav Košuta Prerokba PRIŠEL BO NARODNI POTOP DREKA. MNOGO DNI Z NJIHOVIMI NOCMI BO RASLO MORJE TEGA, KAR SEM REKEL, IN NAJVIŠJI STOLPI BODO POTONILI, NE DA BI JIH MOGLI REŠITI. VSE, KAR SE ZDAJ BLEŠCI, BO POGREZNJENO V TRENUTKU. FINANČNIKI PRODUKTIVNE LAKOTE, GLASNIKI STRAHU IN ODPOVEDI, BAHACI Z NAPERJENIM ORO2JEM, PARAZITI PREPOLNI VERZOV, MRACNI PROFESORJI NOCI, CASNIKARJI S PRODANIM JEZIKOM, REJENI ZASTOPNIKI S TELEFONOM, UPRAVNI DIREKTORJI Z NASMEHOM ... S TEM VAS OPOZARJAM, DA SE BLIŽA — OSTANITE V NASLANJAČIH, JE VSE ZAMAN — VELIKI NARODNI POTOP DREKA. V NAGLICI ODIDEM IZ ČETRTI, V KATERIH SO LUCI CELO PO TLEH, DA SE MORDA ŠE PRAVOČASNO SNIDEM, V NJEGOVI BARKI, S PRIJATELJEM SVOJIM, KI SE IMENUJE NOE IN JE MIZAR. PREVEDEL MIROSLAV KOŠUTA Mladi generaciji, ki je prenovila špansko književ-nost, pripada Jesus Lopez Pachcno (1930). Prve, sur-realistično navdahnjene pesmi, je izdal 1952, štiri leta pozneje pa roman Central Electrica. 1961. je v Italiji izdal revalucionarno zbirko Pongo Ie mano sobr^ Espafia, zaradi katere je sedaj v madridskih z^porih. Nazim Hikmet - Mrosiav Košuta Havana Toplota se mi lepi na hrbet kot majica s potom prepojena, s 24. nadstropja hotela gledam mesto v noči. Vidim morsko dno, ki v njem se odseva sonce, slepi tne blesk rumenih, modrih, svetlo oranžnih in zelenih rib in velikanskih morskih sadov iz bele bisernice in skal z rdcčimi cvetovi, ki so rasline pol in pol živali z dolgo dlako. S 24. nadstropja hotela poslušam mesto v noči tone v pesniih pesmi v zemlji, kamen, list pesmi v zemlji kamen list kot drhteča toplota pesmi v zraku na primer dušik pesmi, meča sadja, olupek, jedro sadja pesmi, vonji rož pesmi, Španija Arabija Afrika pesmi v očeh žena, na njihovih bokili pesmi, tople moške roke pesnii, noge, življcnja, ramena, plesi. prevedel Miroslav Košuta Nazim Hikmet, veliki turški pesnik in revolucio-nar, se je rodi] v Carigradu 1902. Študiral je v Mo-skvi; po vrnitvi v domovino je bil 1938 zaradi ilegal-nega de!ovanja obsojen na 28 let ječe, 1950 pa je bil izpuščen. Od takrat živi v glavnem v SZ. Poleg šte-vilnih pesniških zbirk je napisal tudi nekaj jedldb. komedij. Langston Hughes - Mircslav Košuta Fantazija v vijoličastem Tolčite zame bobne tragedije. Tolčite bobne tragedije in tišine. In zbor naj zapoje viharno pesem, da v njej mi poslednje hropenje premine. Tolčite zame bobne tragedije, naj nežno trepečejo bele violine, a trobenta zveneče zaigraj noto sonca, ki naj me spremlja, ko odidem v temine. Ameriški čmski pesnik, pisatelj in dramatik Lan-ston Hughes (1902) je v mladosti opravljal razne po-klice, odkar je zaslovel kot pesnik, se je popolnoma posvetil književnosti. Piše tudi filmske scenarije, radijske in TV igre itd. Hughes je važen prenovitelj čraske poezije. m IZ svetovne STEPHEN SPENDER LAWRENCE FERiNGHETTI JESUS LOPEZ PACHECO NAZIM HIKMET LANGSTON HUGHES KARL KROLOVV GuNTER SEUREN Socialistična Eva razočarala V svoji težnji po aktualnosti je Mestno gledali-šče Ijubljansko uprizorilo komedijo makedonske-ga pisatelja Kole Cašula. Preiitiera je bila obenem tudi krstna uprizoritev. Makedonska književnost je razmeroma mlada, vse-kakor najmlajša med jugoslovanskimi književnost-mi. Zato smo z zanimanjem pričakovali premiero. Kole Čašula je znan kot prozaist in dramatik, ven-dar so boljše njegove novele kot drame, zlasti ti-ste z vojno tematiko. Avtor je imenoval svoje delo »vedro igro iz so-dobnega življenja«. Naj bi ta definicija morda omi-lila malo preveč pretenciozen naslov Socialistična Eva? Pričakovali smo, da nam bo avtor povedal nekaj resnice o ljudeh, in ne nazadnje nekaj o sodobni ženski. Toda serviral nam je le stari operetni za-petljaj v novi preobleki. Samski mženir si zaželi udobno , trosobno sta-novanje v bloku, ki ga je zgradilo njegovo podjet-je. Toda stanovanje dobi, kdor je oženjen. In tako se inženir odloči za navidezno poroko. Ona, študent-ka, se strinja. Po enem letu se bosta ločila. Dobi-ta stanovanje, mine leto, odnosi med njima so sa-mo poslovni. Spoznamo še direktorja in sekretarja partijske organizacije. Ona se noče ločiti. Navidezni mož najame huligana, ki naj bi ženo zapeljal, da bi bilo prešuštvo očitno in zadeva bi bila rešena. Toda kaj, ko je ona zaljubljena vanj, on pa na koncu le spozna, da jo ima rad. Padeta si v objem. Happy end na celi črti! Pri vsem tem zaslišimo z odra včasih težke be-sede kot »lik komunista«, »etika« in drugo. Kaj nam je hotel avtor s tem povedati? Je mor-da načel stanovanjski problem? Je hotcl razkrin-kati družbo? Predstavil nam je nekaj povsem ne-zanimivih ljudi z napakicami, ko so v bistvu eisto pošteni. Takim ljudem se ne moremo smejati, še manj jih obsojati. Dialog skuša biti duhovit, tu pa tam skriva ka-ko bodico. Nič več kot pisarniški dovtip. Avtor je v svojetn pismu, objavljenem v gledali-škem Iistu, želel, da bi bila predstava šarmantna. Tudi to žal ni bila. Ob bolj posrečeni izbiri glavne igravke bi lahko bila igra vsaj prijetna, če ne za-nimiva. Cas je pač tak, da ljubimo smeh in satiro, toda ta Ijubezen nas naj ne preslepi. Ni vsak vic sa-tira. škoda, da nas je srečanje z makedonsko drama-tiko razočaralo. Evelina Umek PREVAJALSTVO- Vse študente, ki se zanimnjo za kon-cert Dubravke Tomštč, obveščamo, da so preostale vstopnice na razpoEago v študenlskem naseiju. Tam jim lahko dobite od 26. decembra do 5. januarja. Na koncertu bodo izvajana dela Bo-cho, Beethovena, Liszta, Prokofjeva \n Chopina. - Koncert bo v vellki dvora-ni Slovenske fifharmonije 8. januarja 1963 ob 20.15. Uredništvo »TRIBUNE« NOVA SMER STUDIIA Izraziti razvoj znanosti v zadhjih desetletjih po-stavlja tudi prevajanje v povsem nov položaj. Da-nes ni naroda, pa naj si bo številčno še tako mo-čan, ki bi se lahko brez škode za lasten napredek in raavoj zaprl v nacionalne meje in ne bi črpal iz svetovne zakladnice vedno novih odkritij in spo-znanj. Svet postaja vse manjši in manjši, nove mi-sli in odkritja pa last vsega človeštva. 2al pa je jezikovna neenotnost v tem procesu močna ovira in če jo hočemo do neke mere omiliti, se je pač treba posluževati prevajanja, dela, ki ni niti lahko niti enostavno in zahteva poleg vsaj delnega po-znavan^a stroke, iz katere se prevaja, tudi odlično obvladanje tujega jezika in prav tako odlično po-znavanje materinščine. To pa so zahteve, ki jim ni mogoče ugoditi brez organiziranega in sistema-tičnega tovrstnega izobraževanja. številne jezikovne skupnosti širom sveta se problema že dalj časa za-vedajo in imajo zelo dobro urejeno izobraževanje prevajalcev, tako za pasivno kot za simultaijo pre-vajanje. Poglejmo kar k najbližnjim, k Avstrij-cem in Švicarjem, ki nas tudi po številčnosti mno-go presegajo. V ženevi in na Dunaju že dalj časa delujeta posebni prevajalski šoli, ki se ukvarjata izključno z vzgojo prevajalskega kadra. Podobno je tudi v drugih državah. Povsod posvečajo temu problemu precej pozornosti, vsekakor pa več kot pri nas. Sodeč po skrbi, ki jo posveeamo vzgoji prevajalcev, bi lahko rekli, da tovrstnega kadra sploh ne potrebujemo. Res je sicer, da imamo kar precej prevajalcev, toda samo število še ne zagotav-lja kvalitete m nam zato premnogokrat pridejo v roke prevodi, ki ne ustrezajo najosnovnejšim zahte-vam prevajanja: vsebinski adekvatnosti in v duhu slovenskega jezika formuliranemu tekstu. Da bi že vendar tudi na tem področju napravili korak naprej in preprečili dotok tako zelo razno-vrstnega kadra z zelo različnimi sposobnostmi pre-vajanja v prevajalsko siužbo, je fakultetrri odbor filozofske fakultete predlagal osnovanje oddelka za prevajanje v sklopu filozofske fakultete. Razurnlji-vo je, da na zelo široko zasnovan, samostojen od-delek zaenKrat ni misliti, saj so, kot ponavadi, spet največja ovira materialne težave — denar, prostori in pa sevecia tudi problem kadra. čeprav bi bila mogoča zelo tesna koordinacija med že obstoječi-mi filološkimi oddelki, kot so: germanistika, slavi-stika, romanistika in orientalistika, :n med predla-ganim, bodo personalne potrebe zaradi večje obre-menitve vsaj nekoliko narasle, gotovo pa ne toii-ko, da bi zaradi tega z rešitvijo problema še nadaJje ocilašali. Fakultetni odbor, ki je dal iniciativo za ustano-vitev prevajalskega addelka, sta vodila dva osnovna motiva — veiika pDtreba po kvalitetnih prevajal-cih in pa veliko zanimanje med študenti filozofske fakultete za ta poklic. Z anketo. na katero so od-govarjali študentje filoloških oddelkav, je bilo ugo-tovljeno, da si je le majhen procent bodočih di-plomatov lzbral pedagoški pokiic. Od 232 anketira-nih jih je na vprašanje »ali bi se bil oaiočil za štu- dij prevajalstva, če bi bila ob vpisu možnost za to?« kar 181 odgovorilo z »da« in le 51 odgovorov je bilo negativnih. če se izrazimo v procentih, bi rekli, da se več kot 78 odrtotkov bodočih germani-stov, slavistov in romaniitov ne želi zaposliti v pedagoškoprosvetni službi. Zaskrbljujoče dejstvo, ki pa nas hkrati opozarja, da izključno pedagoška orientacija še zdaleč ne zadošča. Drži sicer, da pro-svetna služba zaenkrat potrebuje še precej diplo-mantov I. m II. stopnje, toda na tak način jih prav gotovo ne bo dobila. Po razgovoru predstavnikov fakultetnega odbo-ra z dekanom in po predtožitvi že omenjenega pi-smenega predloga je dekan sklical sestanek s pred-stojniki filoloških oddelkov, na katerem je bila formirana tudi komisija, ki naj prouči vse možno-sti za ustanovitev prevajafckega oddelka oz. usme-ritve. Poglejmo, Kaj mislijo o pobudi fakultetnega odbora predstojniki filoloških oddelkov. Najprej tov. dr. J. Stanflnik, predstojnik oddelka za germanske jezike in književnosti: »2e sam sem o tem dalj časa razmišljal in sem se zato tudi vkljačil v odbor društva prevajalcev. Tudi na oddelku smo o tein že razpravljali in ima-mo posebna predavanja iz teorije prevajanja in va-je v prevajanju iz slovenščine v angleščino. Pri sedanjem personalnem stanju ne moremo napraviti kaj več. Problem predstavlja tudi pomanjkanje pro-storov m materialnih sredstev za osnovanje samo-stojnega oddelka. Dokler ne bomo imeli na germa-nistiki avdiovizualnega in magnetofonskega cent-ra, se ne bo dalo nič napraviti. Sem absolutno za osnovanje prevajaiskega oddelka, vendar pa me-nim(i da je zaenkrat težko skočiti toliko naprej. Veliko naših diplomantov je opravilo prevajalske diplome v inozemstvu in nienim, da bi morali sto-piti v stik s prevajalskimi šolami v svetu. Ker gre ob cem problemu za vrsto stvari, kot so: odnos pre-vajalca do avtorja, stanje prevajalstva v svetu, teh-nika simultanega prevajanja, vprašanje mednarod-nega prava idr., o katerih bi morali študentje kaj več zvedeti, bomo o tem spregovorili na svobodnih kaiedrah. Tako bomo ugotovili, kaj vse nam še manjka. Povsod po svetu je pogoj za vpis na prevajal-sko šolo dipiuma o znanju tujega jezika, zato bi tu-di pri nas morali študentje opraviti najprej I stop-njo in bi študirali prevajalstvo šele na II. stopnji. Potrebe po prevajalskem ka.dm so zelo velike in bodo tudi v bodoče, Zato se mi zdi, da ne bi bilo smiselno ustanavljati posebne prevajalske šote v okviru rektorata, ker bi stala mnogo več, pa tudi primernih kadrov nam mo&io primanjkuje.« Predstojnik oddelka za.^lovanske jezike in knji-ževnosci, tov. dr. B. Patemu je na vprašanje, kaj misli o ideji o prevajalskem oddelku, takole odgo-voril: »Mishm, da je najprej treba ugotoviti stvarno za-tedje ideje o p-osebni, prevajalski smeri študija na filozofski fakulteti. Prvič, nujni so čimbolj zanesljivi podatki, koliko poklicinih prevajalcev z visoko izobrazbo naša druž-ba v resnici potrebuje in za katera strokovna pod-ročja predvsem. Drugič, potrebno je ugotoviti, kolikšno je zani-manje za to smer univerzitetnega študija med se-danjimi in eventualnimi bodočimi slušatelji uni-verze. Ce se pokaže, da so potrebe realne, bo edino prav, da jim fakulteta ustrezno ugodi. Toda po vsej verjetnosti bo nujno, da se prevajalska smer uni-verzitetnega študija sprva uvede šele po zaključeni diplomi I. stopnje, to se pravi pedagoško organizi-rane stopnje, ter s pogojem, da ima kandidat že na I. stopnji eno izmed tistih študijskih skupin, ki zajemajo poleg tujega jezika in književnosti tudi slovenski jezik s književnostjo.« In končno še predstojnik oddelka za roman-ske jezike in književnosti, tov. dr. A. Grad: »S pobudo študentske organizacije se popolno-ma strinjam. Vidim, da si realizacijo te ideje po-dobno predstavljamo. študij prevajalstva naj bi bil samo na drugi stopnji in bi študentje vpisova-li samo en tuj jezik. Vendar naj bi se odločili za ta poklic samo dobri študentje, tisti, ki so z vsaj prav dobrim uspehoim opravili diplomo 1. stopnje. Tovrstni študij je zelo zahteven in zahteva poleg daru za učenje tujega jezika še precejšnjo mero pridnosti, resnosti, vztrajnega dela. Neki kriteriji za sprejem na prevajalski oddelek bi bili potreb-ni tudi zaradi pomembnosti in odgovornosti pre-vajalca. To je pomembna služba, saj se z njo do neke mere reprezentiramo pred tujci in zato ni vse-eno, kdo se bo odločil zb ta poklic. Koristno bi bilo pritegniti priznane prevajalce — domača in tuje ki pa bi imeli samo posamezna pre-davanja ali cikluse predavanj o prevajanju iz tu-jega jezika v slovenščino in obratno. Morda bi ka-zalo s tem začeti že sedaj, v okviru svobodnih ka-teder. študentje bi poklic, za katerega so se v an-keti tako množično odločili, terneljiteje spoznali.« Tako torej predstojniki. Mnogo koristnih misli in predlogov. Kljub nekoliko različnim gledanjem lah-ko izluščimo enotno jedro. Potrebe po prevajalcih z visoko izobrazbo so velike, treba jih bo samo čim bolj natančno ugotoviti, kar bo najlaže opravila fakulteta, ki si je med drugim zadala tudi nalogo, da bo zbrala podatke o možnostih zaposlitve svo-jih diplomantov m o potrebah po tem kadru na sploh. Tudi zanimanje za prevajalski poklic je iz-redno, čeprav je treba pripomniti, da bo študij prevajalstva prej težji kot lažji v primerjavi s se-danjim. Tisti, ki bi šli v to smer samo zaradi tega, da bi si, s tem,-ko bi se rešili pedagoških pred-metovy študij olajšali, si bodo morali .seveda pre-misliti. Vendar pa menimo, da oblika, kakršno je uvedel oddelek za germanske jezike in književno-sti, torej dodatna predavanja iz teorije prevajanja, še zdaleč ne more nadomestiti prevajalskega oddel-ka oz. študijske usmeritve v prevajanje na II. stopnji, in to zaradi dveh razlogov: 1. Takšna predavanja predstavljajo za študente dodatno obremenitev, dejansko je pa spričo sedanje intenzifikacije študija nemogoče, da bi lahko kdo še dodatno študiral. 2. Prevajalcu ne zadošča samo obvladanje tujega jezika, četudi odlično, saj mora prav tako dobro, če ne celo bolje, poznati tudi svoj jezik. Torej rešitev, ki ni rešitev. Zavedamo se težke materi-alne situacije, vendar pa brez dvoma drži eno — prevajalski oddelek ne more biti del katerega že obstoječih oddelkov in zato ne moremo postavljati pogojev, da bi najprej izpopolnili te in šele v na-slednji fazi pristopili k formiranju prevajalskega. Obstajajo sicer velike možnosti sodelovanja z že ob-stoječimi oddelki, ali to bo le sodelovanje in še to z vsemi filološkimi oddelki. če posamezni oddel-ki še niso tako opremljeni kot bi morali biti, še ne pomeni, da naj se s prevajalstvom počaka za do-ločen čas. S pripravami je treba pričeti čimprej in izkoristiti vse obstoječe možnosti. Verjetno bo stvar izigledala v začetku nekoliko »partizansko«, vendar nič zato. Vsak začetek je težak in če bomo čakali toliko časa, da bodo zagotovljeni vsi pogo-ji, tako materialni kot personalni, bomo še lep čas tarnali nad kvaliteto prevodov. Začeti je treba ob tem, kar je. Prav gotovo je mogoče računati na pomoč, na pomoč s strani univerze kakor tudi s strani celotne družbe. Saj vprašanje oddelka za pre-vajanje končno ni le vprašanje študentov niti fa-kultete ali društva prevajalcev, je mnogo širše, lah-ko bi rekli, da gre za vprašanje slovenske kulture in njene afirmacije tudi navzven. Komisiji, ki se bo borila z navedenimi težavami, želimo mnogo uspehov, prihodnje leto pa bomo, vsaj upamo, že lahko pisali o prvih študentih pre-vajalstva pri nas. Viktor Majdič NAŠI KiNEMATOGRAFI PREDVAJAJO PRED NOVIM LETOM Pravzaprav se našc dobro, staro leto še ni izteklo; zato naj se malo popravim. Do Novcga leta se lahko še marsikaj spremeni v sporedu naših kinematografov in ne bilo bi prav, če bi dosledno vztrajal pri svoji trdit-vi. Vsekakor pa drži eno: sedanje vzdušje v naših kinodvora-nah, teden dni pred Novim letom, je melodramatično, izredno melodramično. Na to noto so namreč več ali manj ubrani vsi filmi, ki si jih lahko te dni ogledamo v Ljubljani. To so filmi, ki so v svoji zvrsti tehnično dobro izdelani, ki jim (vsaj ne vsetn) ne bi tnogli odreči dobre igre in spretne re-žije, ki pa zaradi svoje vsebinske cenenosti ambicij, prera-čunanih zgoij na komercialni uspeh in kvečjemu še na uspeh pri povprcčnem gledalcu, ostajajo v bistvu plehki, površinski in zato tudi izven dosega umetniškega. S svojo rahlo patetiko pa bodo nedvomno ganili »dobrosrčnega gledalca« in mu prav verjetno izvabili ludi nekaj težkih solz. Film Roberta Hosseina »Okus nasilja« nam pripoveduje o po-sebnem dogodku ( ugrabitvi predsednikove hčerke) v mehiški revoluciji. Hossein je kot režiser uspel napraviti iz dokaj ble-dega scenarija povprcčno dober obrtniški izdelek. Nedvomno mu je pri tem pomagala njegova dolgoletna režiserska in igralska izkušnja. ki je preprečila, da bi zdrknil film na dno filmske plaže. V filmu je prav gotovo najboljša katnera, ki je uspela zgraditi vrsto čudovito komponiranih pri/.orov, izredno jasnih in čistih, in ki marsikdaj sama poganja naprej sicer mrtvi tek filmskega dogajanja. Tudi Robcrt Hossein in Gio-vanna Ralli kot nosilca glavnih vlog sta se trudila, da bi čim več ustvarila. Vendar pa vse to ni moglo odpraviti po-glavitnih hib filma — njegove razvlečenosti, premajhne raz-gibanosti sploh in pa, v nekaj manjši meri, tudi čustvene prcnapetosti. 2elel bi, da bi lahko zapisal o egiptovskem filmu »Za vedno skupaj«, da je razigrana, vesela komedija, komedija v tistem žlahtnem pomenu besede, ki človeka resnično poživi, sprosti. Da je svež film, film, ki nam je resnično potreben. Zakaj v svojem začetku, v prvem delu, nam obeta film prav to, a prične postopno izgubljati svojo neposrednost, svežino in raz-igranost ter se končno sprevrže v razvlečeno in zelo neživijenj-sko melodramo. Tudi sama fabula, ki teče vse do srede filma povsem naravno in neprisiljeno, postane v drugem delu očit-no skonstruirana in se odvija naprej le stežka in dolgovezno, tako da ta ametno ustvarjeni zaplet, ki naj bi gledalca ob-di-žal v napetosti za poslednje pol ure, v rcsnici samo dol-gočasi. Lepa egiptovska igralka Sadija, je razcn svoje lepote pokazala tudi prav dobro igro. Španski barvni VV film »Mati, poslušaj pescm mojo« je pre* cej naivna zgodba o dečku, ki išče svojo izgubljeno mater s svojimi pevskimi nastopi, najprej v cirkusu, kasneje pa v gle-dališču. Konča se tako (kako neki le drugače!), da postane dečck slaven pevec in tako najde tudi svojo mater. Pri tem se-veda ne manjka najrazličnejših zapletov, tustvenih izlivov in ne nazadnje tudi španskih in ciganskih pesmi iz srebrnega grla malega Hoselita. Film, ki vsebuje tudi mnogo španskega narod-nega kolorita, bo brez dvoma všeč nezahtevnemu gledalcu. Vcn-dar pa ima film tudi nekatere dobre strani. Režija in igra sta tako kar zadovoljili, v samem filmu pa včasih ugodno preseneti tisla naravna ljudska razigranost in sproščenost, pa tudi zdrav hurnor. Film Johna Forda — »Črni narednik« — v določenem pogledu izstopa iz vrste ostalih filmov. Ceprav je film izdelan v obliki westerna, je posegel tudi v družbeno pioblematiko sodobne Amerike in pri tem precej ostro podčrtal problem rasne diskri-minacije. V okolju preprostih in robuslnih ljudi razčlenjuje Ford zgodbo črnega narednika Rutledge-a z globokim občutkoni za psihologijo ljudi, njihovih predsodkov in miselnosti sploh. Pred sodiščcm razkriva ped za pedjo nedolžnost črnega nared-nika, vzporcdno s tem pa se tudi bori za njegovo uveljavitev kot človeka, za njegovo enakopravnost z belci. Vendar z Rutle-dgeovo oprostitvijo, rasni problem ni rešen. Ford je hotel sa-mo nakazati ta problem, ga odpreti in vzpodbuditi ljudi, da bi tisti večni »nekoč«, ko bodo črnci res enaki belcem in svobod-ni, enkrat vendarle postal tudi stvarnost. Poleg teh filmov predvajajo v Ijubljanksih kincmatogra-fih še »Prodajalko vijolic«, ki smo jo imeli priliko občudovati že pred časom, in pa jugoslovanski film »Žvižg ob osmih«, ki ni film, temveč popevkarska revija. S tem bi biJ nekako naš pregled sporeda ljubljanskih kinema-tografov pred Novim lelom končan. In naše želje? Da bt ob Novem letu ali pa z novim letom dobili tudi nove filme. INGO PAŠ Melodramatičen konec leta Milena Milani SOBARICA V TRETJEM NADSTROPJU Milena Milani je mlada ilalijanska pisateljica. Rodila se je v Savoni, študirala je arhitekturo in filozofijo. Naj-prej je pisala poezijo, nato pa se je posvetila prozi. V svo-- jih knjigah piše o sebi in izpovednje sredo tiste italijanske mladine, ki ji je vojna že zgodaj vzela vero v karkoli. Iz-dala je dve knjigi novel in en roman. Bil je čas, ko sem vsak dan lcupovala Messaggero m med malimi oglasi prebirala ponudbe za službo. Pozna pomlad je bila, takma, kot je lahko samo v Rimu. Vsa izgubljena v labirintu svoje čudne Ijubezni, sem iskala iz-hoda, da ne bi ostala na koncu premagana. V svoji sobi, kjer-so se šopi rož kar kopičUi, nisem mogla misliti. V njej sem pre-bila samo noči in kako popoldansko uro. Na misi je rjavelo pero in listi so bili prazni. Zaman sem poskušala pisati o tem, kar se mi je zdelo, da čutim. ^enasiten nemir po življenju tam zunaj me je silil, da sem vztrajno zahajala v zabavišča, kavarne, restavracije. Alvaro me je povsem ubogal z nekim perverznim užitkom, misleč, da bom počasi brez vsake obrambe popustila. Ni bil in-tehgenten, vendar je imel tisti čut za praktično in za dclo, da se je nveljavil v poslovnih zadevah in se vsem zdel zvit. Bil je majhen, ves zlikan, s koničastim ptičjim obrazom, na katerem se je bleščalo dvoje oči, brada pa je skušala dati obra-zu videz važnosti, toda brez uspeha. Spoznala sem ga pri prija-teljih, na eni tistih pogostih zabav, kjer se po malem pleše, pije in klepeta. Takrat s» je prisvojil pravico, da poizveduje o meni, tiho in previdno, tako da sem ves čas čulila, da sevi mu všeč. čepcl je na nlzkem divanu in kadil. Noben moj gib ni ušel njegovim očem. Ni mu bilo prav, če sem se preveč stisnila k svojemu plesalcu. Ko pa se mi je približal gospodar in mi po-nudil čaj ali pecivo, je skušal ostati ravnodušen. Hišni gospodar mi je v šali namignil na Alvara, na njegove oči, ki so me gledale kakor začarane, in me opozoril, naj se pa-zim; toda jaz sem se brezskrbno zasmejala. Ko sem se pozno poslovila od prijateljev, sem na svoji poti srečala Alvara. Verjetno je tudi on odšel takoj za menoj. Začel je hodili ob meni, ves dostojen in mi govoril o času, ki mine in se nikoli več ne vrne. Po vseh tistih urah praznine, ko je vsak hotel biti samo vesel, se je zdel ta pogovor nenavaden. Tudi jaz sem s* zaželela samo nekaj nesmiselnih besed, sku-šala sem govoriti neumnosti, Alvaro pa je po kratkem premolku hitro odšel. Njegovo vedenje vie ni skrbelo. Spoznala sem, da je to samo metoda, niti ne ena izmed najboljkih. Sklenila sem, da se bom ob prihodnjem srečanju pokazala zelo srečna, samo da ga bom osupnila. Bila sem trudna in naveličana. Hotela sem samo vedeti, kaj se skriva za pogledom moškega. čeprav so me moje nenavadne izkušnje poučUe, da nič nenavadnega, sem hotela po vsej sili ve-deti. Da bi ugodila tej želji, sem se zanimala za Alvara. Srečala sem ga čez nekaj dni in med nama se je takoj po-rodil neke vrste sporazum. Ker sem bila po svoji zunanjosti pre-cej izzivalna, je mislil, da sem v svoji notranjosti površna. Jaz pa sem ga skušala v to uveritt, da bi ga lahko lažje poučila. Imel je svoje otročje navade, zaradi katerih mi je bil všeč. Kot vsi moški majhne postave, je želel varovati visoko in vpad-Ijivo žensko. S prešerno gotovostjo je hodil z menoj v najraz-košnejše lokale, izbiral je mize na najbolj vidnih mestih in brez-brižno gledal naokrog. V resnici pa je iskal kakega znanca in prijatelja, kibi ga lahko pozdravil, da bi mu ta zavidal. Po malem mi je s strahom in negotovostjo pripovedoval o svojem življenju, ki je bilo bedno. in mi nakazal moinost, da se poročivi z njim. Kljub njegovim besedam sem se šalila. Ni-kakršne želje nisem imela. da bi se dokončno odločila za enega moškega. Zato sem odguvarjala lahkomiselno in iz dneva v dan odlašala vsakršao zapleteno rešitev. Vendar Alvaro ni obupal. Počasi, z neopazno zvitostjo, me je skušal pritegniti in mi postati potreben. Z usmiljcnjem, ki je ženskam prirojeno, sem gledala, kako se. trudi in ni mi bilo neprijeino. čutila sem. da je bU med vse-mi najbolj vzirajen in hotela sem ga nagraditi s prijaznostjo, kadar koli je to bilo mogoče. Njemu primerno je bilo tudi stanovanje.majhno in zelo mo-derno, v zadnjem nadstropju velike štnioglate palače. Z oken se se videli Albanski griči in čudoviti sončni zahovi. Alvaro je svoj dom oboževal. Pokazal mi ga je s sirahom in želel, naj pogledam vsako reč in o vsem povem svoje mnenje. (Upošteval me je in vedno poslušal moje nasvete). Ko sem vstopila, se mi je zdelo, da je to stanovav.je za punčke. Vse je bilo majhno, udobno, čisto, z lesemm pohutvom, okrašenim s pisanim blagom. Skoraj nisem upala sesti. Zdelo se mi je, da bom kaj pokvarila. Alvaro je medtem tekal sem in tja, odpiral je predale in omare in mi ponudil liker v majhnem kozarčku. Nikoli ga nisem videla takega, v domačnosti njegovega doma. Takrat se mi je zdelo, da se samski moški brez zenske posu-šijo in siisnejo vase kot sadje, ki ga spravljamo za zimo. Alvarov obraz se je v luči senčnika zdel zgrbančen, belina njegove srajce je bila pretirana. Njegove dolge roke z negovanimi nohti so se vv zagabile. Gledala sem ga in mislila: »Mravlja je, majhna mravlja!« In kmalu bi se zasmejala. Prišel je tudi služabnik v belem suknjiču, bolj ali manj po-doben gospodarju, enake postave, z enakimi gibi. Sledil je Al-varu, ki mi je kazal zelo majhen model radia, prle, lepo zlo-žene po predalih, čajne servise, rjuhe z uvezenimi začetnicami, lonce in posodo v kuhinji. Oči so mu bleščale, brada mu je mi-gala. Vznemirjemo me je prosil, naj ostanem pri kosilu. Komaj sem pristala, že sta se on in njegov služabnik umaknila v ku-hinjo, kjer sta se v naglici posvetooala. Brez vsakega občutka sem šla na teraso, kjer so bili ležalni stoli. Na nič nisem mislila; gledata sem nebo. Slišala sem, kako sta oncdva hitela; razen žvenketa krožnikov in pribora ni niče-sar drugega motilo tišine. Ko se je Alvaro ves rdeč pojavil na vratih in me prosil, naj sedem k mizi, sem se čutila krizo, da sem pripravila moškega v tako stanje. Alvaro je vzel same iz shrambe vse, kar je imel najboljšega. Blaženo me je gledal, kako jem in pozabljal na jed v svojem krožniku. Kljub temu se ni pogosto vznemirjal. Mislim, da mu je bilo blizu štirideset let, čepruv se je izdajal za mlajšega. S hudobijo sem ga pozorno opazovaia, moja zunanja dobrota pa ga je va-rala. Priznam, da ssm mu hotela v nekem trenutku vzbuditi ilu-zijo resnične Ijubezni (Najino poznanstvo je trajalo že precej časa in on ni vcdel, kako bi dosegcl to, kar je želel). In prav to je bila moja napaka. Pogosteje sem mu dovoljevala, da me je spremljal v modne lokale in mi ni bilo mar vseh govoric, ki sva jih'vzbujala. Sama, jaz in on, sva se peljala večkrat v odprtem avtomo-bilu v Osiio in v okolico Rima na obisk k prijateljem, ki so se čudili, da naju vidijo skupaj. Na Cuden način sem se maščevala tisiim, ki so mi storili zlo. Dovoljevala sem tako majhnemu moškemu kot je Alvaro, da je ob m-eni in da mi izkazuje svojo Ijubezen. Bila je igra in takrat mi je bila vš'eč. P,av tako hitro kot sem sprejela naklonjenost in pozornost takrga moža, sem »3 od njega tudi oddaljila. Bilo je nekegd večera, ko sva se vračala z morja po vznemir-Ijivem popoldnevu med množico Ijudi. Alvaro je ustatfl avto in me objel. Vsa sključena sem sedela na sedežu ir. s* nisem g-anila, sottzo zeblo me je. Takrat se je še bolj stisnil k rrveni, hitro in strastno kot majhen črv. Imela sem nore občutke. če pomislim na tisti hip, čutim, kako me spreleti cbčutek užitka in gnusa. Ne vem, kako je bilo, toda razumela sem, da je telo slabotno, da je moški ob meni močnejši. Odmaknila sem se polna gnusa in skoraj bi zakričala. Alvaro je pognal avtomobil in pripeljala sva se v Rim, ne da bi spregovorila. Naslednji dan sem brala v Messaggeru, da iščejo v hotelu Flora sobarico. šla sem tja. če skušam razložiti pravi vzrok svoje odločitve, se ne morem opravičiti drugače kot da opišem vse tako, kot se je zgodilo, brez skrivnosti. Moja odločitev je bila nenavadna. Prišla sem pred vhod za uslužbence velikega hotela v ulici Veneto, kjer sem večkrat po-sedala s prijatelji. V meni ni bUo nobene želje po novi bolj ali manj banalni avanturi, ampak samo žalost nad mojim praznim življenjem, ki je minevalo med vožnjo z avtomobilom in med skodelico čaja. Dnevi so minevali lahkomiselno in v brezpomemb-nih opravkih. V trenutkih svobode sem čutila, da se mi možgani krčijo, da je v meni ponehal tisti nemir. Postala sem tak kot vse druge. To sem spoznala v tistem trenutku, ko se mi je Alvaro pri-bližal, ker bi bila lahko sprejela njegovo bližino brez začudenja. Vendar nisem bila izgubljena. Potrebna mi je bila samo majhna opora, morda tudi nekaj neumnega, kakor na pnmer postati sobarica. Potrebno je bilo, da delam, da si umažem roke, da sklo-nim hrbet. Ostalo bo še prišlo. Ko me je upravnik opazoval od glave do peta, sem zardela. Vedela sem, da me bo vzel tudi zato, ker je bilo v oglasu na-pisano »dekle lepe zunanjosti«. Nisem ga razočarala. Službo sem nastopila takoj. Določili so me za tretje nadstropje, kjer sta de-lali še dve sobarici. Dobila sem črno obleko, bel predpasmk, bele manšete in oglavnico. Naročili so mi, da moram paziti na čevlje. Kolegom sem bila všeč. Pravili so, da nisem ošabna in da moram biti iz revne, toda dobre družine. Kak natakar me je začel gledati z zanimanjem. Delo ni bUo naporno in gostje so bili radodarni z napit-ninami. Gospodje v mojem nadstropju so večkrat zvonili in že-leli, da pridem k njim. Rada sem pospravljala sobe, brisala prah, čistila kopalnice, postiljala. Večkrat so bile na nočnih omaricah slike otrok, vo-jakov, lepih žensk.'Gledala sem fth z zanimanjem. Odpirala sem tudi predale, gledala kravate, dotikala sem se nežnih svilenih oblek, včasih oblekla katero izmed njih. Poredko sem pomislila, da Ijudje pod okni hotela hodijo in čutijo poletje. Včasih sem mislila, da mi bo Alvaro telefoniral domov in mu ne bo nihče odgovoril. Z otožnostjo sem si dopo-vedovala, da je dovolj spremeniti življenje in delo, pa te Ijudje pozabijo. Toda zvonjenje me je zdramilo iz sanjarjenja. Tedaj sem obzirno potrkala na vrata in vprašala: »Gospod riie je klical? Gospod žeU?« Spominjam se, da me je debel Egipčan, ki je imel stalno sobo, silil, naj vzamem slaščice, toda največkrdt sem jih odkia-njala in ga s tem žalila. V slabi italijanščini mi je skušal razla-gati, da so noči dolge in da b* lahko imela lepe svilene noga-vice. Gledala sem ga začudeno, včasih sem se tudi smejala, toda obzirno, kakor se spodobi sobarici v elegantnem hotelu. Moji kolegici iz tretjega nadstropja nista bili tako spodobni, dajali sta mi nasvete, ki jih nisem poslušala. živela sem mirno v tistem malem svetu, kjer so bili prepiri, dolgčas in sovraštvo enaki kot povsod drugod. Nočni vratar in fant pri dvigalu sta bila zelo prijazna z me-noj. Smehljala sta se mi, me vabila s seboj, kadar sta bila prosta, toda nisem se menila zanju. BUo je lepo misliti, da je hotel otok ali potujoča ladja, kjer so zastopani prim&rki vseh človeških tipov. Dogajale so se ne-resnične stvari. Premišljevala sem o njih, ko sem se zvečer umak-nila v svojo sobico na podstrešju hotela Flora. Še eno dekle je spalo z menoj. Bila je sobarica že tri leta. Minila sta že dva meseca, ko sem nekega dne potrkala na vrata sobe 380. Poklicala me je visoka, obilna in preveč našmin-kana blondinka. Hotela je po telefonu poklicati bar, toda telefon je bil po-kvarjen. Medtem fco je govorila z menoj, je iz kopalnice poku-kal majhen moški in se hitro umaknil. Takrat ga skoraj nisem opazila. Potem sem se spomnila nanj. Bil je podoben Alvaru. Morda je bil on. Kaj je delal tam? Je bU zaljubljen v to žensko? Medtem ko sem klicala natakarja iz bara, sem pomislila na vse tisto, kar sem pustila za sabo. Začutila sem gnus nad življenjem, ki je vedno enako — nad moškimi, ki se obnašajo vedno enako. Zaželela sem si proč, zunaj je bilo vroče, sonce je grelo. Tudi tokrat sem grešila, vedela sem. Svojo vedrino lahko iščem samo v sebi. Bilo bi brezuspešno, ostati tu, iskati, srečati Alvara ali ne-koga, ki mu je podoben. Zivljenje je bilo žalostno; Ijudje si zaman prizadevajo in zidajo gradove v oblake. Sanje so brez smisla. Obstala sem sredi hodnika in natakar je šel s steklenico mimo mene. Pokazal je na sobo 3S0 s prostaškim gibom. Ne vem, kaj }e ta gib pomenil, toda vse v meni se je uprlo, sovražila sem samo sebe. Stekla sem-po stopnicah, snela predpasnik in manšete. Vra-tar je zakričal za mano, da sem zgrešila vrata, toda Via Ve-neto je bila polna Ijudi. Tam blizu so bila drevesa Ville Borghese in otrort so se raz-posajeno igrali. Prevedla: Evelina Umek Marija Košorok Franci Pivec Metka Poličar Jože šter Marjanca Bidovec Sava Kolerič Ofon Vilčnik Marko Arko Popoldnevi so na fakultefah zmeraj nekaj posebnega. Vsakdo sedi za svojo knjigo v kakem skrivnem kotu hodnika in ne želi si, da bi ga kdo obiskal. šiudij. Spet pa pridejo trenutki, ko si zaželiš pogovoro s kolegi, ko rad v družbi pokadiš cigareto. Predavanj je popoldne manj, zato se čuti kar olajšanje po vsem tistem dopoldanskem hrupu. Hoteli smo govoriti s študenti o kulturi; zato smo si izbrali filozofsko fakulteto. Pa ne, da bi ostale fckultete podcenjevall! Izbrali smo jo, ker se nam je zdelo, da v kulturo najgloblje posega že s svojimi študijskimi pro-grami. Nikakor pa ne moremo reči, da se študentje te fakulteie kulturnih prireditev boSj redno udeležujejo, ali da bolj sodelujejo pri študentskem kulturnem življenju. Pogovarjali smo se z dvanajstimi. (»Kot je v letu dvanajst mesecev,« smo si dejali.) Pogovarjali smo se na hodnikih, v odmoru med predavanji, v času akademske čelrti, v predavalnicah. Tega ali onega smo celo naprosili, naj »zamudi« predavanje. Kulturno življenje na filozofski fakulteti je v primerjavi z ostalimi dokaj živo, vendar menimo, da še vedno ne tako kot bi moralo biti. Cel kup vzrokov vpliva na to: vse od prenatrpanosti šludijskih programov, pa do čisto individualnih težav. In vendar: smo sredi uveljavljanja študijske reforme, ne pozabijajmo na ku!-turno življenje naših fakultet. Nismo obiskali študentov, katerih dolžnost, ki so jim jo zaupali ostali študentje, je, da se ukvarjajo s kulturno problematiko. Iz pogovorov s študentkami in šiudenti smo hoteli izluščiti približno sliko življenja Studentov filozofske fakultete. Sicer pa - naj vam povedo sami! KOLEGICA, imaš morda pet minut Casa? »Oprostite, ampak predavanje imam. Pol petih je že.« »Pa vseeno?« »Dobro, žamudila bom ... Ampak čisto ttialo?« Marjanca Bidovec je študentka germa-nistike, drugi letnik. študira angleščino in francoščino. V Ljubljano se vozi. Od kje, smo pozabili vprašati. In vendar je zanjo to pomembno: Drame na primer ne more obiskovati, kakor bi hotela. In kon-certi? »Vesela sem bila, ko sem prebrala, da vaše uredništvo organizira koncert Du-bravke Tomšič. To.je posrečen način, ka-ko študentom približati vrhunske ustvar-javce-umetnike.« »Kaj misliš o kulturnem življenju na tvašem oddelku. Morda o svobodnih ka-tedrah?« Nasmehnila se je in ni odgovorila. Potem je pohitela na predavanje. Sfran 12 Sava Kolerič, kolegica iz Trsta, najprej ni hotela z namit To je bilo za njeno skromnost preveč. Na pogovor je prista- . la šele s posredovanjem njene kolegice. »...vsak čas se bo začelo predavanje,« so bile njene prve besede. Vendar se je odločila, majhna zamuda ne bo škodila. »Prav posrečeno se mi zdi,« pravi, »ustanavljanje prevajavskega centra na naši fakulteti. Se bomo vsaj naučili pre-vajati.tc »Prišla si iz Trsta. Ali bi nam lahko povedala kaj o kultumem življenju trža-ške mladine?« »Gimnazijci še kar uspešno izdajajo svoje Literarne vaje. Drugače pa zdaj, odkar sem v Ljubljani, nisem dobro se-znanjena skulturo na Tržaškem.« »Zakaj si se odločila za študij v Ljub-Ijani?« »Slovenka sem. Tukaj sem se počutila bolj domače ...« S prav rahlim nasmehom se je poslo-vila. »Nasvidenje ...« Pred vstopom v sobo smo na vratih zagledali napis: Študijska soba. Tišina! To je slavsitični seminar v drugem nad-stropju stavbe filozofske fakultete. Ker sva se vsaj dva, ki sva stopila v to sobo, počutila v njej nekoliko doma (peto leto namreč drgneva slavistične klopi), smo kar naglas spregovorili. Marija Košorok je v drugem letniku. »Kako si zadovoljna s kulturni mživlje-njem na našem oddelku in ali imaš mor-da kaksne kankretne predloge? »Imeti bi morali več literarnih večerov. Potrebna je bila dramska skupina, ki bi vse skupaj poživila in dala celi filozofski malo zgleda.« »Kako se udeležuješ splošnega kultur-nega življenja?« »V Drami imam abonma, včasih grem v filharmonijo.« »Bereš Tribuno?« »Da. Preveč je športa; fotografije in karikature so odlične, premalo je literar-nega gradiva, preveč poročil.« . Potem so se začeli kolegi, ki so v semi-narju študirali, nejevoljno ozirati in me-žikati ob bliskanju fotoaparata. Grmade knjig, revij in časopisov na klopeh so ča-kale pridnih rok, ki jih bodo morale prelistati — če bodo hoteli nekoč aktivno posegati v kulturno življenje na Sloven-skem. Ali pa naj bi že sedaj? Diskretno je molčala ob svoji — niti ne toliko starejši — kolegici Metka Poli-čar, brucka na slavistiki. Kakor da bi hotela več povedati s svojimi lepimi oč-mi in seveda s tem —da je na univerzl prvo leto. Hoteli pa smo še kaj več. Ko smo jo vprašali, kako bi ona odgo-vorila na vprašanje, ki smo ga zastavili že njeni kolegici, je rekla samo, da se z njo strinja. Ali pa: «Da, ravno tako.« »čemu pa si se odločila za študij slavi-stike?« »Iz veselja do profesorskega poklica ...« »Ti je Tribuna všeč?« »Rada jo berem ...« »Od kod pa si doma?« »Iz Kranja ...« želimo ji veliko sreče pri študiju slavi-stike. (In še nekaj na uho... lahko bi bila malo bolj zgovoma.) «!tlii!l!itt!i!!llllll!!;!HI!iilUii!in OTONA VILCNIKA čistega filozofa smo ujeli na hodniku med odmorom v družbi kolegov. Vsi so bili »zeleni«, oprostite — movinci. Ce bi sodili po njih, bi lahko rekli, da filozofi radi govorijo. Seveda pa ne smemo po- sploševati. Moramo pa reči, da se je z • njimi lahko pogovarjati. »Kako si zadovoljen s študijem na fa-jkulteti?« t »V srednji šoli sem si vse tako pred-stavljal, kakor zdaj vidim.« »Sodeluješ na kak način pri študent-skem kultumem življenju?« »Prav zdaj ustanavljamo na odd&lku študijske sku-pine, kjer bomo o marsičem razpravljali. iSeveda pa smo že do zdaj po skupinah proučevali osnutek ustave. Ravno nocoj pa je ustanovni sestanek Društva filozo-\iav in sociologov. Upam, da bo to pre-cej papestrilo naše delo.« »Obiskuješ kulturne prireditve?« »Gledališče, če hočeš priti do malo bolj-(|šega sedeža, je za študenta občutno pre-drago. In kino tudi...« »Kaj pa misliš o .Akademiku? « »To je pa kočljivo vprašanje. Zelo se občuti pomanjkanje prostorov in morda tudi časa. Tisti nastop v Unionu je bila polomija, Tak nastop bi morali temelji-teje pripraviti. Ne bi smeli misliti, da je za študente vse dobro.« »Prav bi bilo, da dobimo študentje Festivaino dvorano. Prablem prostorov bi bil rešen ...« »Kaj bi lahko rekel o našem časopisu?« »Včasih je Tribuna premalo načelna, premalo ostra; poročila bi morala obrav- navati dogodke bolj načelno«, je rekel Jože šter, i-z prvega letnika filozofije. Kui- turnega življenja se udeležuje kakor vsi ostali študentje tega oddelka. Predlogi in kritike našega časopisa nam bodo lahko precej koristili. Razmislili bomo o razgo-voru z bravci na razlionih fakultetah in s tem prikazali list, obrazložili naše teža-ve in še kaj... Franci Pivec, filozofija, prvi letnik, so-deluje pri Akademiku v dramsiki skupini. Pripravljajo »Rdečega Budo«. čudno se mu zdi, da ga študirajo že drugo leto, zdi se mu, da skupina neikaj časa dela, potem pa delo spet zastane. Pravega ve-selja do dela ni. Manjka tudi igravcev. Najbolj se mu zdi izdelana folklorna sku-pina. Se večkrat bo moral Akademik med študente. Prireditve za študente bi mora-le biti tudi drugod, ker vsi ne vedo za prireditve v Naselju. Marko Arko, prav tako filozof je Ljub-ljančan. še zmeraj je delno povezan z gimnazijo, kjer je včasih pomagal pri delu literarnega krožka. Pisanje v Tribuni se mu zdi preveč anonimno. Nastopati bi morala bolj radikalno, ostreje. Marko je bil še najbolj podoben filozo-fu. Govoril je ostro, odsekano. Ves čas je stal v ozadju... Tudi njemu — in seveda tudi vsem Tanja Vetrovec Niko Grafenauer Darko Doiinar Bojana Lesjak ostalim filozofom — želimo veliko uspeha pri študiju. ( »Bojana Lesjak, študentka umetnostne zgodovine, tretji letnik,« se nam je pred-stavila. Prižgali smo cigarete in se začeli pogovarjati. Ko smo se dokončno spora-zumeli o tem, da pri umetnostnih zgodo-vinarjih izvenštudijsko delo obsega v glavnem zanimanje za stroko, smo ji za-stavili nekaj vprašanj. »V Dramo hodiš. Kaj meniš o Admini-strativni baladi?« »Balada je izrez našega časa. Ob vseh polemikah o nj&j je zanimivo to, da so predstave vedno zelo obiskane. Vprašanje pa je, če tako delo spada v Dramo. Ne bi bilo Mestno gledališče primemejše?« »Pisatelj, ki ga najbolj ceniš?« »Svetovni klasiki. Če pa povem čisto po pravici, trenutno berem Georgesa Sime-nona. Veliko študiram in kadar je človek izmučen, je tako branje najprimernejše.« »Kaj meniš o Tribuni?« »Dobim jo in preberem.« »Kulturni dogodek v Ljubljani_ v tem letu, ki te je najbolj zadovoljil?« »Ali je bil sploh kakšen zelo velik? Zdi se mi, da so večje stvari šle samo skozi Beograd in Zagreb.« Potem je povedala še nekaj besed o dvostopenjskem študiju; besede so ji kar privrele na dan in videli smo, da je na nji-hovem oddelku res pereč problem. Zapi-šem še to: »Po prvem letu stopenj;>kega študija sva samo dva naredila pogoje. Najhuje je, ker ni pogojnega vpisa; zato naj bi omilili pogoje, ali pa omejili vpis v prvi letnik.« Nasvidenje! Studentom umetnostne zgo-dovine pa želimo v novem letu pri pre-magovanju študijskih »ovir« več sreče. Po predavanju smo se srečali in pohite-li v prazno predavalnico. Zunaj je bila že trda tema in vsem se nam je mudilo. Za-to smo se pogovarjali le nekaj minut. Pripombe Tanje Vetrovec, Nika Grafenau-erja in Darka Dolinarja so bile tehtne in čeprav smo bili skupaj le malo časa, smo izvedeli veliko zanimivega. »Kakšna je po vašem mnenju vloga štu-dentskega tiska?« Tanja: »Predvsem naj obravnava štu-dentsko življenje, zgodbe iz našega življe-nja. Seznanjati nas mora z novostmi dru-gih univerz in študentskega življenja po svetu, ali pa v vsaj v jugoslovan&kem merilu.« Darko: »Študentski časopis naj bi bil list, pri katerem bi se študentje uveljav-ljali na splošno; prav tako naj bi bil ne-ke vrste odskočna deska za nadaljnje po-seganje in afirmacijo v drugem tisku. Preko študentskega tiska bi morali ak-tivno posegati v javno kulturno življenje. V kulturnem življenju bi moral izobliko-vati svoja stališča.« Niko: »S tem se povsem strinjam. Do dal bi, da je povsem na mestu tudi kri-tika. Sedaj, ko so prebrodene težave s tedenskim izhajanjem Tribune, se včasih pokaže, da so kriteriji marsikdaj preniz-ki — po vsebinski in tehnični plati pisa-nja.« »Kako bi popestrili študentsko kulturo to s kakšnimi težavami se spoprijemate pri tem na vašem oddelku?« Darko: »Pri nas je študij bolj individu-alističen, študeratje se srečujemo samo na predavanjih.« Tanja: »Pred leti smo imeli zelo zani-miva predavanja v okviru svobodne kate-dre. Predavanja so pritegnila tudi sluša-telje ostalih oddelkov. Kazalo bi nadalje-vati s tem. Niko: »Recitacijski večeri, kjer bi pred-stavljali tuje in domače avtorje, bi bili zelo dobra oblika dela. Morali bi posku-siti. Tekst: JOŽE PREŠEREN PETER BREŠČAK Foto: JOCO 2NIDARŠIČ Obvestilo Uredništvo kulturne rubrike »Tribuna« namerava v letu 1963 izvesti med študenti Ijub-Ijanske univerze obširnejšo anketo o kulturni problematiki naše študirajoče mladine. V ta namen vabimo k sode-lovanju predstavnike vseh fa-kultet. Začetek dela bomo obenem z anketo v našem listu posebej objavili. Obenem se obračamo na svo-je bralce, da s konkretnejšimi predlogi in članki posegajo v kulturno življenje naše univer-ze, ker menimo. da bomo lah-ko na ta način poživili delo in obenem vzbudili pozornost za kuiturno problemctiko med vsemi študenti. Stran 13 KAKC SE USTVARJALNO ZAPRAVLJA ČAS Interpretacije Povabil sem se k direktorju hotela Slon v Ljubljani. Sedla sva za ze?e;:o mizo v njegovi pisarni in tovariš Janko Havliček mi je pripovedoval viise o svojih gostih. Spraševal sem o cenah, adaptacijah in stroških, o personalu in davkariji, pa še o tem, koj misli o študentih. Z vsemi podatki mi je prav rad postregel, tako da sem na koncu dobil plastično sliko o tem, kaj se dogaja v hiši. Tako oborožen sem se lahko lotil IMERPRETACIJ, ki bodo bralce vsaj malo zanimale. Naj mi Slon ne zameri, če sem tokrat vzel na piko ravno njegove prostore... čas kosila S Titove ceste kreneš na desno in se spustiš po stopnicah v klet. Pred vhodom obvezno oddaš garderobo. Na vratih te včasih prijazno pozdravi »šef sale« ... Slonova klet zaenkrat ni preveč znana, kdor pa ve zanjo, lahko pove, da so cene zmerne. čas kosila je. Gostje prihajajo in zaman iščejo prazno mesto. Čeprav si želijo obe-dovati v tem prijetnem ambijentu, se mo-rajo obrniti in si v kakšnem drugem lo kalu poiskati prosto stolico. Pogledam po kleti, če je res že vse zasedeno. Da, je. Pri sosednji mizi sedijo štirje študentje in dva imata pred sabo prazno skodelico ka-ve, ki se ji je dno že zdavnaj posušilo, ostala dva pa se še silita z radensko vodo. Natakar je vljuden in jim ničesar ne re-če... Oni imajo skripta pred sabo in še kar vneto študirajo. Včasih si povedo kaj čez mizo, potem pa se spet zapičijo v knjige. Najbrž so ti štirje eni izmed tistih študentov, ki imajo mrzle sobe in so nji-hove študijske čitalnice že zasedene... Mogoče. Končno je res prijetno sedeti v mehkem zelenem usnju in zraven študija imeti na očesu še ves spektakel javnega lokala. Morda le nisem bil edini, ki je premi-šljeval o trgovcu, ki je imel polno trgovi-no blaga, pa ga ni mogel prodajati, ker je žena zaklenila vrata trgovine in odšla na trg po zelenjavo. Naši štirje gostje tudi niso hotelu storili največje usluge. Tisto radensko bi pač lahko popili tudi v kavar-ni, kjer je več prostora saj so zgoraj tudi mehki naslonjači. To je menda tudi želja kolektiva hotela ... Kadenca Slaščičarno malo naprej od vogala pač vsi poznamo. 2ivahnosti v tem (premaj-hnem) prostoru ni nikdar konca. če se pač »najlepša dekleta ljubljanska« ne zbe-rejo pri »Petričku«, jih najdeš tu. Od zgo-raj te diskretno opazujejo in zdi se ti, da si v gledališču in da bo galerija vsak čas zaploskala. Tortice in turška kava dajejo Ex funkcionar Zdaj pogostokrat sedi v teh lokalih, na-slanja si glavo v dlani in prižiga cigareto za cigareto. Poznava se. Dobro! Odkar so mu nekaj storili, se je zapustil in nima ni-ti toliko volje več, da bi se vsaj študija oprijel. In kaj so mu storili? To veva sa-mo midva in njegovi prijatelji. Krivi-co ... Pod navideznim »levom« se skriva premehko srce, ki ni moglo pretrpeti in prenesti udarca. Mu bodo še kdaj dali pri-ložnost, da se izkaže? Kdo? Tisti, ki so mu dali pečat deplasiranega člana neke orga-nizacije ...? Priča ali izjemen primer Pod večer se v recepciji hotela oglasi tu-jec, ki bi ».... rad prenočil« v hotelu. Pro-si za sobo s kopalnico. Zraven njega stoji dekle z lasmi neopredeljive barve in se ga oklepa. Gotovo je Ljubljančanka s ceste, čeprav ne črhne ne bele ne črne. Tujec je imel morda lep načrt... Vse se ustavi pri prenočitvi. Scena je mučna, čeprav govorijo v tujem jeziku. Vratar nikakor noče pristati na to, da bi jima dal skupen ključ... Pri pultu že čakajo naslednji gostje ... Gentlemansko izvleče tujec še zadnji atribut, ki povsod vžge: denar. Korektno ga pomoli vratarju v bližino roke, ki jo je imel na pultu. Z receptorjem se z nasmehom spogledava, le da je moj nasmeh negotov, njegov pa pomilovalen. Tudi novi par je odmehal, ko je uvidel, da ne bo šlo. Tujec je dekle po-spremil do vrat in tam sta se še nekaj me-nila, potem pa sta sedla v »Alfa Romeo« in se odpeljala (najbrž) drugam. Mirno sem vprašal vratarja, kako je s »temi rečmi«. Rekel je, da bi zaradi tega lahko enkrat že izgubil službo. Ce bi ona-dva v miru spala, bi on ne mogel... Obrni skodelico in povem ti, kaj te čaka Z dobro ali slabo kavo ti postežejo v ka-varni. Okrog petih popoldan se čuti večji priliv gostov. Sumljivi znaki Gost pride po stopnicah v kavarno in na vx*hu se vanj zapiči vsaj pedeset parov oči. Če si zanimiv, te te oči spremljajo, do kler ne sedeš. Vržeš plašč čez najbližjo stolico, sedeš, naročiš kavo in se predaš listanju revij in Časopisov. Revije imajo najlepše fotografije že cenzurirane. Neka-teri jih odrežejo celo s škarjami, drugi pa grobo odtrgajo še del teksta zraven. Ura pa teče ... Ko postanejo še revije dolgo-časne, delaš kot drugi: opazuješ druge in drugi gledajo tebe. Nekam pač nioraš gle-dati in človek je pač najbolj zanimivo bi-tje, saj se njegova koža na obrazu stalno premika, čemur pravimo mimika . Sem spada tudi koketiranje. Ko vstaneš in si zavežeš pas pri plašču, se spomniš, da si neustvarjalno ustvarjal tri ure. Zdaj greš morda lahko še na ve-čerjo... bolj one tri, ker tujca o šlagerjih nimata pojma. Petje pč ni njun business ... To spada k drugim poklicem. Končno je vse domenjeno. Najprej vsta-ne »bionda« z abrobljenimi očmi in z malce povešeno zadnjico. Ostali dve še enkrat pogledata v ogledalo, če je na nju-nem bledem obrazu dovolj šminke. »Quando ci vediamo?« je še zadnje vpra-šanje za njih. »Alle sei e mezza,« reče tista, ki je v tej trojki imela glavno besedo, in vse tri se odzibajo proti stopnišču. Trgovca še tremrtek posedita. Ko deklet ni več videti, dregne plešasti mlajšega s komolcem: »E!« Napetost na obrazu jima popusti in po-praskata se po bradi. Do pol sednih ni več daleč ... W)M»)l tom od daleč. Za njim so bili uspešni še Edelist, Kohen-Minz, Golloway in znova kar trikrat Edelist, ki je me-tal iz daljave, kajti kot sem že ome-nil, je bila obramba Ljubljančanov pretrd oreh za izraelske igralce, da bi lahko prišli neposredno pod sam koš. V 16. minuti igre se je razlika 18 točk v našo korist zmanjšala le na se-d e m. To pa je bilo dovolj, da je mo-štvo državnega prvaka zaigralo zopet bolje. Eiselt, Jelnikar in Logar so v naslednjih dveh, treh minutah poko-pali še zadnje upe Izraelcev za more-biten uspeh. Tako je bila dve in pol minuti pred koncem tekme razlika v točkah zopet povečana na 11 košev v našo korist in do konca srečanja sta padla le še po dva koša na vsaki stra-ni. Končni rezultat 60 : 46 je postavil Dermastja, takoj zatem pa sta sodnika odpiskala konec, ki pa se je končal z nekoliko presenetljivo nizkim rezul-iatom tekme. Gledalci so športno pozdravili zma-go Jugoslovanov, ki žal razen na tre-nutke, niso prikazali vsega svojega bo-gatega repertoarja znanja košarke;j krivec za to pa je bilo moštvo Macca« bija, ki ni igralo v polni formi. Po končani tekmi je trener Kristan-čič dejal, da je s svojimi varovanci zadovoljen in da ga povratna tekma v Ljubljani (5. jan. 63 na Gospodarskem razstavišču) ne skrbi. Pač pa, da se bodo igralci skrbno pripravljali za sle-deče tekme v tekmovanju državnih pr-vakov posameznih držav za Evropski pokal. V drugem kolu, seveda če računamo na zmago Olimpije v povratnem sreča-nju, se bo moštvo študentov pomeri-lo s francoskim prvakom BC Bagnolet iz Pariza. Obe tekmi bosta odigrani že v januarju prihodnjega leta (prva verjetno že 15. 1. 63 v Parizu). Igralci AKK Olimpije so si naslednji dan ogiedali zgodovinske znamenitosti Jeruzalema, zvečer pa jim je vodstvo kluba Maccabi priredilo zaključni ban-ket, kjer se je od njib poslovil tudi ambasador tov. Zemljak. Sledilo je ponovno vlo-canje v Dc-6, naš štirimo-tornik, ki je približno opolnoči odle-tel iz Tel Avivskega letališča preko Krete, Aten in Beograda domov. Vož-nja je potekla prijetno, nebo na višini 5000 m je bilo jasno, toda igralci ka-kor tudi ostali potniki- turisti, so polni vtisov iz dežele, ki je po svoje nera-zumljiva za nas, sladko spali in se zbudili šele pred pristankom, kjer nas je pozdravil sneg in mtaz, za razliko od toplega sonca (plus 24 stopinj Cel-zija), ki smo ga uživali v Jeruzalemu in Tel Avivu. Tomaž Zajc URADNE URE ZVEZE ŠTUDENTSKIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V LETU 1963 Vsak dan (razen sobote) od 12.30 do 14. ure na Poljanski 6 (II. nad-stropje levo). Sekretariat ZŠŠC Najbrž še ne voslo, da... .. . je v deželi 20.000 jezer — Finski, ki ima nekaj več kot 4,5 mi-lijona prebivalcev, vsak tretji prebivalec včlanjen v športno društvo. Na prvem mestu so lahkoatletska društva, saj znaša članstvo v njih nič manj kot 320.000 aktivnih atletov. Na drugem mestu smučarski klubi s skupno 300.000 smučarskimi tekači in skakalci. Na tretjem mestu so telovadna društva itd. ... je po mnenju teniških strokovnjakov najboljši igralec tenisa vseh časov VViliam Tilden. Edini konkurent tega mojstra reketa, ki je kraljeval tako na travnatih, kakor tudi na peščenih igriš-čih pred zadnjo vojno, je profesionalni igralec Pancho Gonza-les, ki je danes najboljši profesionalni igralec tenisa na svetu. Je član znanega »Kramerjevega teniškega cirkusa« in skupno z ostalimi igralci, ki igrajo seveda le za velike denarje, potuje po svetu in kaže svoje teniške vrline. Znano je, da so profesionalni teniški igralci precej boljši od amaterskih. Sami pa so bili nek-daj amaterji in ko so dosegli najvišjo kvalitetno stopnjo, jih je zvabila moč denarja na stran profesionalizma. ... v Braziliji in drugih južnoameriških držav z velikim uspehom prikazujejo film o življenju najboljšega igralca nogometa na svetu — Peleja. Najbolj zanimiv je konec filma, ko se ob zvokih glasbe napadalec NOGOMETNEGA MOŠTVA »Santos« — črni bi-ser Pele — tako rekoč sprehaja z žogo na nogi med igralci na-sprotnega moštva, preigra še zadnjega obrambnega igralca ter mojstrsko z vso eleganco brcne žogo v mrežo. Gledalci pa ob tem seveda ter navdušeno ploskajo pa čeprav so v kinu, ne pa na nogometni tekmi. T. Z. ŠAHOVSKI BRZOTURNIR V soboto, 22. t. m., so v šahovskem domu v Ljubljani odigrali v počastitev dneva JLA medfaliultetno prvenstvo v brzopoteznem šahu. Nastopilo je osem ekip, od katerih so bile štiri, gradbena, kombinirana filozofska in tekstilna. elektro fakulteta in Akademski kolegij med seboj zelo iz*S enačene Zato je bila borba za prvo mesto vse do koncaj^ tekmovanja napeta in neodločena, tako da je končni vrsfcjj ni red odločilo poleg znanja tudi nekaj sreče. V prvih šti-rih kolih je najmočneje zaigrala kombinirana ekipa filo zofske in tekstilne fakultete, ki je nabrala kar 13 točk; sle-dili so ji elektro fakulteta z 11 točkami, Akademski kole-gij in strojna fakulteta z 10.5 točke. Gradbena fakulteta^ je z 9.5 točke zaostala na petem mestu, vendar je do tedajJ odigrala že vse najtežje dvoboje. V petem kolu je prišlo do pomembnega preobrata. V medsebojnem dvoboju je Akademski kolegij odpravil filozofe s 3:1, zaradi česar se je elektro fakulteta po zmagi 4 : 0 nad medicinci pre-bila na prvo mesto. Gradbeniki so si v obračunu s strojno fakulteto (3:1) priborili četrto mesto. V naslednjih kolih se je gradbena fakulteta prebijala čedalje bolj proti vrhu, medtem ko so filozofi vedno bolj drčali po lestvici navzdol. Končni vrstni red: 1. Akademski kolegij (Rotajc, Topalovic, Music, Kunej) 19,5 točke, 2.—3. gradbena in elektrofakul-teta 19 točk, 4. filozofska in tekstilna fakulteta 18 točk, 5. strojna fakulteta 15 točk, 6. VŠSD 11.5 točke, 7. medicin-ska fakulteta 9 točk in 8. biotehnicna fakulteta 1 točka. Ingo Paš Najboljši jugoslovanski itizz giaslieniki Redskdja Kistes »Telegram« }e sestaviia prvo ekspsrimentatao jakostno lesivico jazz goclbesiikov, da bi v čimvečji meri pripGriiogEa k razvoju resnfčnega jazza pri nas. Prav tako kot vse druge umetnosti, je tudi jazz živa umetnost, ki se afirmira preko stalnih reprodukcij, obenena pa vpli-vajo na kvaliteto interpretacij tudi vedno novi tehnični izumi. Jakostna lestvica ima vlogo stimulansa, istočasno daje entuziastu kvalitativno sli-ko godbenikov v nekem določenem obdob-ju. Vsekakor je tak način tekmovanja plemenit in koristi izvajalcem pa njiho-vem nadaljnje delu. Lestvica je sestavljena na osnovi rezultatov III. jugoslovanskega festivala jazza in na njej zato ne boste našli imen, kot so: trobentar Duško Goj kovič, bobnar Spasov, ki so trenutno šolanju v Am&riki. Pri pregledu jakostne lestvice tudi ne boste zasledili razporeda za instrumente: bariton, saksofon, kitaro klarinet, flavto, vibrafon. Ne vsebuje niti velikih orkestrov niti vakalnih interpre-tov, pač zaradi premajhne udeležbe iz-vajalcev na teh instrumentoihmzirama za-radi tega, ker so izvajalci sodelavali v več zasedbah, tako da so pogosto menjavali slog igranja, pa tudi solo točke v velikih orkestrih precej krajše kot v malih. Tudi kvaliteten ansambel Dragutina Dikliča ne boste nikjer zasledili, pač zato, ker je nastopil z nonetom. To pa je že tolikšno število izvajalcev, da niti combo niti ve-liki orkester. Ker je bil edini s tafco za-sedbo, je seveda izpadel. Jakostno lestvico je sestavila petčlan-ska žirija, ki so jo sestavljali glasbeni kri-tiki in strokovnjaki v poznavanju jazza, in sicer: žika Dimitrijevič, glasbeni urednik RTV Beograd, Angelo Vlatkovid, glasbeni urednik radia Novi Sad, Mitja Kos, glasbeni urednik radia Kpper, Miro Križič, glasbeni kritik, Zagreb in Nenad Turkalj, glasbeni kritik, urednik »Tele-grama«. Pri sestavljanju jakostne lestvice torej ni sodeloval niti eden glasbeni strokovnjak ali kritik iz Ljubljane. Ljubljančani so zavmili prošnjo za pomoč pri sestavlja-nju jakostne lestvice iz razumljivega raz loga, kajti vsa organizacija festivala leži v njihovih rokah in se niso hoteli vme-šavati. Ali drugače povedano, če bi prišlo do konfliktov oz. protestov posameznikov, ne bi bil vmešan organizator festivala, temveč druga redakcija. S tem pa so si za-gotovili udeležbo na prihodnjih jazz festi-valih. Jakostna lestvica najboljših jugoslo-vanskih jazz godbenikov. ¦ ALT SAKSOFONI: 1. Ati Sos (Ljubljana) 2. Dragoljub Davidovič (Beograd) 3. Edvard Sadjil (Beograd) ¦ TENOR SAKSOFONI: 1. Ozren Depolo (Zagreb) 2. Milivoj Markovič (Beograd) 3. Bogdan Dimitijevič (Novi Sad) 4. Milan Stojanovič (Beograd) ¦ TROBENTE: 1. Marjan Domič (Zagreb) 2. Urban Koder (Ljubljana) 3. Predrag Krstič (Beograd) 4. Franjo Jenč (Beograd) ¦ POZAVNE: 1. Ivica Kelemen (Zagreb) 2. Jurica Čukac (Zagreb) 3. Franc Puhar (Ljubljana) 4. Ljubiša Milič (Beograd) ¦ KLAVIR: 1. Davor Kajfeš (Zagreb) 2. Aleksander Subota (Beograd) 3. Saša Radojčič (Beograd) 4. Mirko Šouc (Beograd) ¦ KOTRABASISTI: ' 1. Krešo Remeta (Zagreb) 2. Miljenko Prohaska (Zagreb) 3. Miloje Dordevič (Beograd) 4. Ladislav Rebrek (Novi Sad) ¦ BOBNARJI: 1. Silvije Glojnarič (Zagreb) 2. Branislav Kovačev (Beograd) 3. Lazar Tošič (Beograd) « MALI (COMBO) SESTAVI: 1. Zagrebški jazz kvartet (Zagreb) 2. Ljubljanski jazz ansambel (Ljubljana) 3. Mali ansambel RTV Beograd (Beograd) 4. Kvartet Radana Bosnera (Zagreb) 5. Ansambel Mojmira Sepeta (Ljubljana) Glasbene matineje RTV Ljubljana Urban Koder se je proslavil na Bledu kot odličen solist Ljubljanskega jazz ansamb-la. Priznanje sta mu bila velik aplavz in visoko mesto v jakostni lestvici jugoslo-vanskih trobentarjev. GLASBENE MEDITACIJE Glasba ne ustvarja pri nas nekega no-vega sveta, temveč kaos. (Oscar Wilde) Jazz je zmaga črncev nad belci. (Lina Frlan) Glasba! To je glasbeni esperanto. (Jules Levy) Pevci se dele v tri kategorije: najprej so tisti, ki imajo glas, a ne znajo peti, potem so tisti, ki nimajo glasu, pa znajo prepevati, in končno tisti, ki nimajo gla-su in ne znajo prepevati. (Gioachino Ro-ssini) Glasba je najdražja in tudi ustvarja najneugodnejši ropot. (Theophile Gautier) Dejali smo, da je glasba najdražja od vseh ropotov. Dodali bi še, da je tudi naj-bolj vsiljiva od vseh umetnosti. Nastavlja se nam v hiši, ob ograjah, na tleh in ob zidovih. (Jacgues Normand) Avstrija je dala tri Strausse, a črna Afrika več kot stotisoč jazz glasbenikov. Kod je bolj muzikalen? (Joe Matošič) Kar se tiče teh norcev (glasbenih kriti-kov), nam ne preostane nič drugega kot pustiti jih, da govorijo. (Ludwig van Be ethoven) Srce je kot ona »lisičja« naprava gra-mofon: ponavlja z zvestim glasom ono, kar so nekdaj govorili pesniki in sanjači (Erich Kaestner) Preteklo nedeljo je bila že tretja uspe la matineja za abonenete reda Z — zabav-na glasba. Redaktorrju Aleksandru Ska-letu je uspelo izdelati koncept oddaje, od-daje, ki naj služi mladini. Mesečno je na programu ena, v kateri se nam predsta-vijo plesni orkester RTV, solisti, vokalni interpreti — domači — in gostje iz sosednjih republifc. Zelo pametna je odločitev, da pri vsaki oddaji nastopi tudi po en mladi in perspektivni pevec. Mladina je z navdušenjem sprejela od-ločitev glasbenega vodstva RTV, ki je pri-pravilo matinejske zabavno-glasbene od-daje. Dakaz za to je vedno prepolna dvo rana Slovenske filharmonije. Topel aplavz je odkritosrčno priznanje nastopajočim. Resnično smo pogrešali podobne oddaje že prej, toda... Vsi nekdaj tako odmak-njeni ljubljenci mladih so postali izne-nada dobri znanci. Visoke cene vstopnic in pozne večerne ure so bile včasih reši-tev, a sedaj so vse to zamenjale nizke ce-ne in dopoldanske tire. Prav to velja tudi za matinejske koncerte resne in narodne glasbe. Glasbenemu vodstvu RTV gre priz-nanje in zahvala vseh ljubiteljev glasbe, saj jo pričeli kot prvo sistematično vzga-jati in glasbeno izobraževati mladino. Po treh javnih zabavno-glasbenih kon-certih so se predstavili in želi abilo aplav-za plesni onkester RTV Ljubljana z vse mi instrumentalnimi solisti, vokalisti, predvsem pa z Marjano Deržaj in Maj-do Sepe ter Ninom Robičem. Tudi no-vinci niso razočarali. Jožica Svete in bra-tje Boštjančiči so perspektivni interpreti in jim taki nastopi lahko samo koristijo. Male instrumentalne zasedbe, Ljubljanski jazz ansamel — Kampičev, Sepetov in Privškov sestav, so bile še posebno to plo sprejete. Upamo, da nam bo glasbe na redakcija še naprej sestavljala podob-ne kvalitetne programe in tako odigrala važno vlogo v vzgoji glasbenega občinstva. Pričujoča zgodba je ena iz> med tistih, ki jih zaradi groz-Ijivosti niso dovolili prirediti Hitchcoku za televizijo. Zgod-t»a pripoveduje o divjačini in lovu — posebne vrste. Da pa ne bi svojih bralcev po nepo-trebnem razburjali, smo se jdločili, da bomo zgodbo ob-javljali v nadaijevanjih Tako bodo naši bralci po koščkib spoznali to najnevarnejšo div-jačino in telefoni na klinikab in bolnišnicah za živčne zlo-me ne bodo zvonili. Piše: Richord Conell »In če jaz zmagam?« je začel vročidno Rainsford. »O tem se bom prepričal šele takrat, če vas ne bam našel do polnoči tretjega dne«, je rekel gene-ral Zarov. »Moja jahta vas bo odpeljala na celino, blizu nekega mesta.« General je bral na Rainsfordovem obrazu, kaj mi sli. »Oh, lahko mi zauapte,« je pristavil Kozak. Dal vam bom svojo gentlemansko besedo kot gentle-man in športnik. Seveda pa se boste morali tudi vi strinjati s tem, da ne boste nobenemu črhnili o obisku tukaj.« »Z ničemer takšnim se ne strinjam,« je rekel Rainsford. »Oh,« je rekel general, »v tem priineru... Toda zakaj bi sedaj o tem razpravljala. Cez tri dni bova o tem govorila pri steklenici vina, dokler...« General si je nalil čašo. Potem ga je poživilo poslovno vzduSje. »Ivan«, je rekel Rainsfordu, »vam bo preskrbel obleko za lov, hrano in nož. Svetujem vam, da nosite moka-sine; puščajo manjšo sled. Svetujem vam tudl, da se izogibljete velikega močvirja na južnem delu oto-ka. Imenujemo ga Močvirje smrti. Tam je živi pe-sek. Neki nori fant je tam poskušal. Obžalovanja vredno je bilo to, da ga je Lazar sledil. Lahko mi-slite, kaj je čutil, mr. Rainsford. Rad sem imel La-zarja. Bil je najboljši pes v mojem tropu. Dobro, sedaj se vam moram oprostiti. Po kosiiu vedno po- čivam. Bojim se, da boste vi komaj imeli kaj ča-sa za počitek. Startali boste kar takoj, brez dvo-ma. Do mraka vam ne bom sledil. Ponočni lov je veliko bolj razburljiv kot dnevni, mar ni tako? Au revoir, mr. Rainsford, au revoir.« General se je z globokim, vljudnim poklonom umaknil iz sobe. Skozi druga vrata je prišl Ivan. V rokah je ne-sel lovsko obleko khaki, torbo s hrano in pas z dolgim lovskim nožem. Njegova desna roka je po-čivala na rdeč&m pasu s pištolo. Rainsford je dve uri tekel skozi goščavo. »Moram obdržati živce, moram obdržati živce«, si je rekel skozi zobe. Ni bil povsem priseben, ko je zapustil grad in so se za njim s truščem zaprla vrata. Njegdva prva misel je bila — čirn večja razdalja med njim in generalom in zato se je po-gnal naprej, kot da ga poganja ostroga, ki je zelo podobna paniki. Ko se je obvladal, se je ustavil in pretehtal svoje misli in položaj. Uvidel je, da je pot naravnost nesmiselna; prav gotovo bi se srečal z morjem. Bil je na otoku, torej abkrožen z vodo, toda njegove operacije ne smejo biti obkrožene z vodo. »Dal mu bom sled, da bo šel za menoj,« je Rain-sford mrmral, in šel po poti, ki je vodila v divji-no. Izvršil je vrsto zamotanih zank. Znova in znova je naredil isto sled in si prikliceval v spomin vso znanost lova na lisico in vse sleparstvo lisice, Noč ga je našla trudnega. čutil je bolečine v nogah, ro-kah in na obrazu, ki ga je grmičevje prebičalo. Ve-del je, da bi bilo nespametno tavati okoli v temi, če tudi bi imel še toliko moči. Rabil je počitek in zato je razmišljal: »Igral sem lisico, sedaj moram igrati mačko«. Veliko drevo z debelim deblom in razprostrtimi vejami je bilo blizu, zlezel je nanj in skrbno pazil, da ne bi pustil niti najmanjšega znamenja. Zlezel je v krošnjo. Poiskal je primerno vejo in nekako počival. Počitek mu je prinesel novo samozavest in skoraj občutek varnosti. Celo tako vnet lovec kot je general Zarov, me ne bi mo-gel tukaj zaslediti, si je rekel. Samo sam vrag bi lahko šel ponodi za tako zamotano sledjo v džun-gli- Toda, mogoče je bil general vrag... Noč, polna sumničenj, se je počasi priplazila kot kača, a Rainsforda spanec kljub tišini mrtvega sve-ta v džungli ni obiskal. Proti jutru je nebo pre-krila umazana sivina in takrat je zaslišal nena-vaden krik neke ptice. Rainsford je prisluhnil v smer, od koder je prišel. krik. Nekaj je prihajalo skozi goščavo, prihajalo počasi, previdno, prihajalo po lsti poti, kot je prišel Rainsford. Nagnil se je proti tlom in skozi vejevje, ki je bilo skoraj tako gosto kot stenska preproga, opazoval. Stvar, ki se mu je bližala, je bil človek. Bil je general Zarov. Hodil je po poti z očmi, uprtimi v tla. Ustavil se je skoroda pred drevesom, počepnil in proučeval tla. Rainsforda je prešinilo, da bi skočil kot panter, toda v generalovi desni roki je zagledal nekaj majhnega in metalnega — av-tomatično pištolo. Lovec je nekajkrat zmajal z glavo, kakor da bi bil v zadregi. Potem se je vzravnal in vzel iz svoje doze eno izmed svojih črnih cigaret; njen oster, ka-dilu podoben duh je zaplaval do Rainsfordovih nos-nic. Rainsford je zadržal dih. Generalove oči so za-pustile tla in potovale, centimeter za centimetrom po drevesu. Vsaka Rainsfordova mišica je bila pri-pravljena za skok. Toda ostre lovčeve oči so ne-hale preiskovati, predno so prespele do veje na ka-teri je ležal Rainsford. General je puhnil zelo spret-no krožec dima v zrak. Smeh se je razprostrl na njegovem rjavem obrazu. Potem se je obrnil proč In previdno stopal po poti po kateri je pri-šel. šelestenje grmičevja in njegovih stopinj je vse bolj pojemalo. Zadrževan zrak je planil iz Rainsfordovih prsi. Njegova prva misel ga je naredila bolnega in odre-venelega. General je lahko sledil po gozdovih po-noči, lahko je sledil najtežjim sledem. Imeti mora grozljive sposobnosti. Bila je izredna sreča, da ga Kozak ni zapazil, svoje divjadi. Rainsfordova naslednja misel je bila še bolj strašna. V grozi je zatrepetal po vsem telesu. Za-kaj se je general smehljal? Zakaj se je obrnil na-zaj? Rainsford ni mogel verjeti, da bi bil razlog, ki ga je slutil, pravilen, toda resnica je bila tako ja-sna kot sonce, ki je sedaj sijalo skozi jutranje me-glice. General se je z njim igral! General ga je prihranil za naslednji dan! Kozak je bil maček, on pa miš. Rainsforda je prešinll občutek popolne gro-ze. Se nadaljuje Najnevarnejša divjačina 6 VODORAVNO: 1. drugo največje bolgar-sko mesto (v dolini reke Marice), 7. nem-ški dramatik 19. sfcoletja (Friedrich), 13. letni čas, 19. letos umrli slovenski filmski režiser (Mirko), 26. teneik kos, reženj, 27. slavnostni sprevodi, 28. spodnji del člo-veškega obraza, 30. zelo hud strup, s kate-rim mažejo Indijanci svoje puščice, 31. posameznik, individuum, 32. suh, dolg olovek, 33. kraljevič Iz indijskega epa »Mahabharata«, 35. bebec, slaboumnež, 37. sovjetski kozmonavt, ki je letos obi-skal tudi Ljubljano, 38. sotočnica Drine, 39. srbski pisatelj (»Pop Čira in pop Spi-ra«), 40. odmor, 42. bojni strup, ki so ga v I. svetovni vojni začeli uporabljati Nem-ci, 44. čista teža blaga, 45. ime italijanske-ga pisatelja Foscola, 46. nizozemski slikar. IMagradni natečaj Z našo novoletno križanko bomo ustregli navdušenim ugan-karjem, saj vemo, da je le-teh precej prav med študenti. Sestav-Ijavca križanke smo naprosili, naj ta naša prva uganka ne bo preveč enostavna, tako, da boste ob njenem reševanju našli dovolj razvedrila. Vabimo vas, da nam — obenem z rešitvami — spo-ročite, kakšnih ugank si v bodoče še želite. če bomo ugotovili, da je med našimi bralci dovolj ugankarjev, bomo njihovim željam čim večkrat skušali ugoditi. Med reševalce, ki bodo nagradno križanko pravilno rešili in rešitve pravočasno poslali, bomo z žrebom razdelili 25 nagrad in sicer. 1. nagrada: 14-dnevno bivanje v študentskem taboru v Ankaranu 2.-3. nagrada: 10-dnevno bivanje v študentskem taboru v Ankaranu 4. nagrada: 7-dnevni brezplačni smučarski tečaj 5.-8. nagrada: 7-dnevno bivanje v študentskem taboru v Ankaranu 9.-15. nagrada: 1000 dinarjev 16.-25. nagrada: enoletna naročnina Tribune Na izrezani lik križanke ncpisane rešitve nam pošljite do vključno 12. januarja 1963 opoldne na naslov: Uredništvo Tribune, Uubljana, Poljanska 6. Na kuverto pripišite: Nagrcdna križanka in števiio resitev. Rešitve lahko oddate tudi v posebni nabiralnik na hsdniku pred uredništvom v drugem nadstropju na Poljanski 6. Izid žrebanja bomo objavili v 2. številki Tribune - 16. janu-arja 1963. poleg Rembrandta najveoji predstavnik meščanskega baroka (Frans), 47. ostrost, 50. ptica (latinsko), 52. najdaljša afriška reka, 53. ovčji glas, 54. madžarski atlet, pred nekaj leti evropski prvak v metu kladiva, 56. kratica ameriške organizacije »Central Landowners' Association«, 57. tropska rastlina z mesnatimi listi, 58. slo-venski umetnostni zgodovinar (Viktor, 1868—1946), 60. naše ime za tujo črko, 61. velika riba, 62. čuvar reda, stražnik, 65. med vojno umrli ameriški humoristični pisatelj (George), 66. ličiti obraz z mazili, 68. predstojnik univerze, 71. optična na-prava na podmomici, 73. današnje pred-mestje Dunaja, kjer je bil Napolean leta 1809 prvič premagan, 75. splošno kemično Ime za radikale alkanov, 77. skupek dveh ali več strojev, 79. prirodoslovni poklic, 80. preproste vodne rastline, 81. cunja, za-plata, 82. tuj dvoglasnik, 83. kratica za narodnoosvobodilno borbo, 84. drag, 86. televizijski zasloni, 88. romanska nikalni-ca, 89. kemično znamenje za cian, 90. ku-hinjska posoda, 92. mejna reka med Polj-sko in Demokratično republiko Nemčijo, 93. nebesno telo, 94. reka v Toskani, pri-tok Ombrona, 95. arabski žrebec, 96. žita-rica, 97. šaljivost, 98. nepravilen, popačen lik, 99. ime hrvaškega književnika Kršnja-vega, 100. voznikova potrebščina, 101. oz-ka deščica, 102. italijanska filmska igralka (Sofia), 103. obrtnik, 104. števnik, 105. del klavirja, 107. malajska blaznost, 108. po veljstvo večje vojaške enote, 109. netežav-nost, 111. japonska družabna igra, 112. ime hrvaškega pesnika Ujevida, 113. pro-zorna snov za šipe, 115. univerzitetno me-sto v Demokratični republiki Nemčiji, 116. slovenski zgodovinar (Josip), 117. sosednji črki v abecedi, 118. mestni nasad, 119. nekdanji emirat v jugozahodni Arabiji, 122. sveti hrošč starih Egipčanov, 129. spo-mini kot literarno delo, 131. obloge za-vornih. bobnov in čeljusti pri vozilih, 133. mitološki libijski orjak, ki ga je prema-gal Herakles, 135. mestna hiša v starogr-ških državah, 137. svetlikanje, blišč, 138. pripadniki velike srbohrvaške jezikovne skupine (po značilni vprašalnici), 140. te-pec, norček, 142. nenraven, 144. špansko: reka (v zemljepisnih imenih), 145. začet-nici utemeljitelja heliocentrične teorije, 147. sveta knjiga starih Perzov, 148. uži- ten morsiki rak, 150. ime grafika Justina, 151. prisednik, 153. začetnici sodobnega slovenskega dramatika in literarnega zgo-dovinarja (»Kranjski komedijanti«), 154. rodna hiša, 156. tovarna alkoholnih pijač v Ljubljani, 157. naziv za Benetke v času njihove največje slave, 160. pripadnik sta-rožidovske verske sekte, 161. zemeljska ožina na Malaki, 162. mlada jugoslovanska filmska igralka (Inge), 164. luknjica, 166. črnilo, 167. vrsta superlativa v slovnici, 169 mesto v francoskem departmaju Pas-de-Calais, kjer živi mnogo slovenskih iz-seljencev, 170. skvarjen nemški jezik, ki ga govore in pišejo židje, 172. krvnik, 174. močna svetloba, sij, 175. bodalce, 176. barijeva ruda, 177. pripadnik bajeslovne-ga naioda velikanov v južnem Kanaanu, 179. deklica iz »Kekca«, 181. ceremoniar, 183. gozdne jase, 184. hrvaški pisatelj in publicist, ki so ga 1.1941 ustrelili ustaši, 185. okrajnc mesto v švicarskem kantonu Bern, 186. naše morje, 187. oklopni jezdec. NAVPICNO 1. velikanski izbruh plinov na površini Sonca, 2. francoski književnik iz 18. stoletja (»Gil Blas«), 3. rusko: je-zero (v zemljepisnih imenih), 4. slovensko podjetje za proizvodnjo filmov, 5. spod-nje ploskve posod, 6. oslovski glas, 7. grič, 8. kraj ob Ženevskem jezeru, kjer so bila letos pogajanja med Francozi in Alžiroi, 9. veliki italijanski renesančni pisatelj, avtor »Dekamerona«, 10. mesto v Lom-bardiji, 11. začetnici podpredsednika ZIS, 12. nemški pesnik, začetnik »svetobolja« (Nikrlaus), 13. kraj v spodnjji Savinjski dolini s tovarno nogavic, 14. sibirski vele-tok, 15. astronomski pojav, 16. mesto v Epiru 17. učenec, vpeljan v skrivnosti nauka, 18. otročiček, 20. kratica humani-tarne organizacije, 21. nogometni izraz, 22. gozdni grm z jagodami, iz katerih ku-hajo žganje, 23. predrimska železna doba, imenovana po najdišču La Tene, 24. ljube-zenski pesnik, 25. prevratnik, vstajnik, 27. prehod z enega vozila na drugo, 29. rože-nina, 32. neroda, štor, 34. prismojena ženska, 36. angleški filmski igralec (Da-vid), 39 ameriško moško irae, 40. zareze, raze. 41. pozitivna elektroda, 43. grafičnl obrat 46. krvno barvilo v rdečih krvnič-kah, 48. strela, 49. drog, ob katerega vpre-žejo žival (množina), 51. indijanske tro-feje, 54. glasbena znamenja, 55. oblika krnha 58. mehek les, 59. otok v Aleutih, 61. težava. briga, 63. medicinska priprava za izpiranje, 64. ameriško moško ime, 66. navade, 67. enaka samoglasnika, 69. moško ime, 70. pokojnik, 72. matematična kon-stanta, 74. okrajšava za »plural«, 76. so dobni sovjetski pisatelj (»Jazbeci«), 78. avtonomna sovjetska pokrajina v central-ni Aziji, 81. mesto v severovzhodni Tur-čiji, 85. pogojna oblika pomožnika, 87. določene barve, 88. glavno mesto Nove Kaledonije v Tihem oceanu, 90. prebiva-lec Slovenskih goric, 91. glavno pristani-šče na atlantski obali Maroka, 93. naslov romana poljskega pisatelja Prusa, 94. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 96. olupljena, 97. zbirka novel, ki jo je napi-sala kraljica Margareta Navarska (1492 do 1549), 98. ostanki hrane, 99. država na Srednjem vzhodu, 101. ime znamenitega ameriškega vibrafonista Hamptona, 102. lastnik italijanskega veleposestva, 103. pobeg, 105. izdelujem blago, 10>6. kavami-ški politik, 108. nabiralec slovenskih na-rodnih pesmi (Karel), 110. različna soglas-nika, 111. ročni voz na dveh kolesih, 113. vas pri oeškem mestu Hradec Kralove, kjer je bila leta 1866 bitka med Prusi in Avstrijci, 114. konice, 116. egiptovski bom-baž, 118. steze, 120. kratica za latinski »id est«, 121. slovenski zgodovinar in zemlje-pisec iz preteklega stoletja (Simon), 123. kratica napredne politične stranke, 124. tropska papiga, 125. poslana menica, 126. koralni otoki, 127. tlakomer, 128. iglasto drevo, 130. osje gnezdo, 132. soglasnika s konca abecede, 133. samodejni stroj, 134. levl pritok Donave v Romuniji, 136. velika rečna riba, 139. domačinski vojak v sever-ni Afriki, 141. osramočen, 143. slovensko iine za peiikana, 146. kmečki praznik, 148. nekdanji tip gimnazije, 149. ime italijan-ske igralke Lollobrigide, 152. sij, blišč, 153. iine dveh vasi pri Kranju, 155. baje-slovni lidijski kralj, ki se mu je ob doti-ku vse spremenilo v zlato, 157. prizor, 158. mehanično proizvajalno sredstvo, 159. ime italijanske filmske igralke Valli, 161. sovjetski šahovski velemojster, 163. grška boginja zmage, 165. afriška štorklja, ki je veljala starim Egipčanom za sveto ptico, 168. ime dveh gorskih prelazov na Vele-bitu, 169. glavno mesto Tibeta (naša pisa-va), 171. sirjava, 173. rimski bog z dvema obrazoma, 175. divja jeza, 176. rudnik ba-kra v Srbiji, 178. kemični znak za telur, 180. kvartaškt izraz, 182. kemični znak za barij, 183. kot 72. navpično. JANUAR Sreča na loteriji te le za mišjo tačko zgreši. Zato še nekaj časa ne boš vozil afteka. FEBRIAR Zimske suknje ne kupuj! V je-seni ti jo za določen čas preskrbi država. MAREC Govori se, da si je tvoja dekli-ca kupila termofor. Štipenditor in tvoji starši so tega veseli. Di-ploma! APRIL V mokretn mesecu si rojen. Zato je izguba statusa študenta na vidiku. Ona tc ne ljubi več! MAJ Zakaj žreš pilule proti glavo-bolu, bruc? Praznina vendar ne more boleti! JUNIJ Velik črn muc te zasleduje. Vsak mesec: ob štipendiji sploš-no streznenje in otožnost. študij O. K. do prvega izpita. AVGUST Preveč sanjariš! Vendar boš veliko potoval. Krmaril boš bar-ko. SEPTEMBER V zamejstvu te sprejmejo z odprtimi (zaprtimi) rokami. Ne-ustrezno prečrtaj! OKTOBER Dekle se ti bo zaprlo v zidani-co. Naknadnega vpisa ne bo. Pa- zi! NOVEMBER Prvič v letu se počešeš. Prese-neti te denarno nakazilo. DECEMBER Na brucovanju spoznaš vdovo z avtomobilom in hišo. V dobro ohranjenem stanju! HOROSKOP - HOROSKOP - HOROSKOP - HOROSKOP - HO JULIJ Ko vsi svetniki marširajo na morje, boš moral ostati pri knji-gah. inčka zdaj si natočimo srca naj nam smeh ogreje! S plesom noge si spotijmo, naj se nam ves narod smeje! S taro leto se poslavlja, še par dni — in ni ga več, mlado se na vskok pripravlja, staro seda že za peč. E f, va v raju je živela ... S tem začenja kronolog, ker pa zgodba je le predebela, bomo mi bolj urnih nog: N a začetku so sestanki, skripta, roki in razprave: kdp ima žiro račun pri banki in kdo še ni prebral ustave. A da »stvari« še sledimo, pot naj gre po koledarju, kaj je letos šlo že mimo... nd, začnimo vendar v januarju! ^JJ anuar. Čas ni za ljubezen, Tivoli je enkrat prazen; kdor na brucovanju je še trezen, ta ni živ, je le prikazen. /ivce damo do novembra v terapijo Statistike so pač porazne: ko inskripcije se v indeks zableščijo, predavalnice so (jasuo!) prazne. B ruce k jaslim pripustijo, izpitni roki so se že začeli, prfoksu zadnji laski zdaj sivijo: »Le od kje so se ti buflji vzeli?« \^J reformi že žgolijo slavčki, vrabci in ostale ptice: fakultete se kot Iastovke selijo in »enke« so zamenjale petice. ij e študentska »stara bajta« kroka, reforma njega se ne tiče, po pisarnah tiho stoka, ker ga vojska pod orožje kliče. E 1 %J & res luštno, ko v maju vsa narava v cvetju se smeji, medtem ko eni se objemajo v gaju, drugim luč v pozno noč gori. /na je snežinka letos kmalu priletela, z njo je bil tud' konec kratkih hlač, sezona smučanja se je začela in ponekod izbruh trinajstih plač... L Š e zaveŠ se ne docela, že te vabi Ankaran, Ijubezen, d'narci, pa turistična marela, to ti je vsa skrb ves dan. E, #>den da svoj čas brigadi, drugi mrkne za mejo___ A,. y septembru, kot je že v navadi, bruci se na »fakse« zaženo. Ije mi še čakamo, da pade tudi k nam s trinajste roke, a ker nismo »rentabUni«, TO ODPADE, štipendije so že itak »previsoke«. _ m asno bo opolnoči dvanajstič bilo; " leto dni — kako je doba kratka... Vino se iz glave bo kadilo, prišla bo tudi (brez luči) minuta sladka. rp JL^MJ n0 s» še dovolimo: DA SI STIStfEMO ROKO in si v NOVEM LETU zaželimo, da nam vedno dobro bo... SREČNO NOVO LET01963