Političen list za slovenski narod.
Po poitl prajaman velja: Za ««la leto pradplačaa 16 (14., xa pol leta 8 »ld., ta četrt leta 4 »ld., ia jedea
meiec 1 »ld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo isto IS »ld., xa pol leta 6 »ld., u četrt leta 3 »M., sa jeden meiec V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 »ld. 20 kr. več na leto. Poaamni itevilke po 7 kr.
jedea
I
lfld. )\
Naročnino in oznanila (i mera te) nprejema npravniStvo in ekspedicija v ,,Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana piima ne vsprejemajo.
Vredniifrvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, imemAi nedelje in pramike, ob pol 6. ari popoldne.
Vr«fflništTa telefdn - štev. 74.
&tev. 213.
V Ljubljani, v ponedeljek 18. septembra 1899.
Letnik XXVII
Cesar v Celovcu.
Iz Celovca, 17. sept.
Cesar Franc Jožef je prihajal v soboto v Celovec ob najkrasnejšem vremenu. Vsprejem se je vršil natanko po naznačenem sporedu. Točno ob B. uri popoldan so naznanjali topovi in kmalu tudi slovesno zvonenje po vseh mestnih cerkvah, da se je dvorni vlak ustavil na južnem kolodvoru. Tam so pričakovali vladarja: zastopstva dežele, mesta, mil. g. knezoškof s spremstvom, zastopniki vojaštva, plemstvo itd. Cesarja je pozdravil župan N e u n e r, dež. predsednik se mu je peljal do deželne meje nasproti. Kolodvorske ulice so bile polne občinstva iz mesta in okolice ter tudi od drugih krajev dežele. Požarni brambovci iz mesta in drugih krajev so stali v špalirju in skrbeli za red.
Pri cesarjevem vhodu v mesto se je vozil v prvem vozu župan N e u n e r , za njim dež. predsednik pl. Fraydenegg in potem je prišel cesarjev voz. Cesar se je vozil v dvovprežnem vozu, na levi strani je sedel nadvojvoda Franc iFerdinand. Vidno razveselien jo odzdravljal cesar na vse strani pozdravom množice, ki mu je navdušeno klicala »hoch«. Donel je pa na imnogih krajih in jako živahno tudi krepki naš »živio!« Pokazalo se je ta dan aopet, in to pred očmi ljubljenega vladarja, kateremu je Slovenec vsikdar zvesto udan, d a i t u >6 e živi Slovenec!
Za cesarjem se je vozilo v dolgi vrsti veliko njegovo spremstvo. Cesar se je peljal v deželni dvorec, kjer so pripravili stanovanje zanj. Na dvorcu se je bila razobesila malo prej cesarjeva zastava. Po mestu je bilo za tem jako živahno kretanje in gibanje, ki se je kazalo zlasti v sredini mesta.
Zvečer je bila bakljada in razsvetljav a. Požarne brambe, razna društva celovška, občinski odbor celovški itd. so se zbrali na trgu sv. Duha. Od tam so korakali v spremstvu več godeb črez novi trg pred cesarjevo stanovanje, kjer so zapela pevska društva podoknico. Cesar se je pokazal za oknom. Ljudstvo mu je klicalo najprej z »hoch«-klici, nemškonaci-jonalni kolovodje pa so izzvali »h e i 1« - k 1 i c|a n j e , t a k o d a j e »h a j 1 a n j e« bilo konečnomočnejšekakor »hoch«-klici!!! — Komentara ni treba! —Razsvetljava je bila vseobča, po nekaterih hišah uprav čarobna in mnogobrojne množice so si jo ogledovale do pozne ure. Proti 9. uri je začel nale-tavati dež, po noči je bilo hudo neurje z bliskom in gromom, a danes — v nedeljo — je ves dopoldan pošteno lilo.
Danes ob 7. uri je bil cesar pri sv. m a Si v mestni župnijski cerkvi sv. Ilja. Občinstvu je bil vstop dovoljen samo Iproti vstopnicam. Pri cerkvenih vratih je cesarja pričakoval mil. g. knezo škof s stolnim kapiteljnom in drugo duhovščino. Prišel je cesar z nadvojvod' in generali, tov. mašo je daroval mestni župnik g. L. Unterkreuter. Cesar je ves čas k 1 e č a 1 na pripravljenem kle-fialniku, za njim so bili nadvojvodje. Po sv. maši
si je ogledal v cerkvi postavljene vojaške spomenike, katere mu je razkazoval mil. g. knezoškof. — Potem se je odpeljal zopet na svoj dom in sioer v odprtem vozu, dasi je naletaval precej močno dež.
V dvorcu je sprejemal predpoludnem razne zastope in odposlanstva. Sedaj popoludne je dež odnehal in vršiti se ima izlet na Otok in v Poreče, kjer so se delale za dostojen vsprejem velike priprave.
O raznih podrobnostih Vam še sporočim.
Transvalsko vprašanje.
Vsak čas preti nastati krvava vojna med Anglijo in južno - afriško republiko transvalsko. Zdi se nam potrebno, da pojasnimo čitateljem, kaj je povzročilo to nasprotje mej obema državama.
Nesporazumje se je začelo pred leti, ko je zahtevala angleška vlada, da dovoli transvalska država Uitlandcem, t. j. naselnikom v Transvalu, boljšo upravno in politično uredbo. Naselniki so bili večinoma angleške narodnosti in angleški državljani, in zato je bilo splošno mnenje, da je čisto naravno in potrebno, da vzame Angleška vso stvar v roke ter brani interese in pravice svojih rojakov.
Ko so Boerci, t. j. domačini, to videli, so energično ugovarjali proti angleškemu posredovanju; od tod nevarno nasprotje med slabotnim Transvalom in mogočno Anglijo. — Angleška vlada je pričela takoj z obsežnimi, toda jako pretiranimi odredbami, da brani in prodre s svojimi zahtevami. Transvalska vlada s predsednikom Krii-gerjem se ni mogla upirati. Bila je pripravljena, da zadosti v polni meri zahtevam Uitlandcev. Toda južno - afriška republika je hotela izvesti te reforme povsem slobodnih rok in ne pod nadzorstvom angleške vlade; bila je odločno proti temu, da bi se Anglija vtikala v njene notranje zadeve.
Salisbury-jevo ministerstvo se je zavzelo takoj po angleško - nemški pogodbi z vso živahnostjo, kakor še nikoli, uitlandskega vprašanja; tedaj se je lahko spoznalo, da je ta podvojena gorečnost glede »zatiranih« Uitlandcev vse drugo prej, kakor objektivnost, in da je angleški vladi veliko manj do tega, da bi zboljšala položaj svojim rojakom, kakor pa do tega, da si pridobi indirektnim potom nadvlado nad Transvalom. Zahtevala je za Uitlandce, katerih je nekaj več kakor domačinov Boerov, jednakih političnih pravic, pri čemur se je nadejala, da pride sčasoma vlada v roke angleškim naselnikom, — in tedaj bi bilo konec transvalski republiki, prišla bi pod neposredno go-spodstvo Angleške.
Vztrajni in nezaupni odpor boerske vlade je bil potemtakem prav naraven in zakonit, toda četudi je bil pravičen, vendar se predsednik Kriiger in njegovi svetovalci naposled niso mogli več vstavljati; a pokazali so pri tem svojo politično treznost in modrost. Popolnoma zapuščeni, ko se ni brigala zanje cela Evropa, ko je slabela država vsled hudih domačih razporov, ko jim je pretila gotova poguba v vojni s tako silno državo, — tedaj so se jeli umikati bolj in bolj, odjenja-vali so korak za korakom, in da se izognejo vojni,
so vsprejeli slednjič program koncesij, katerega so preje odbili in katerega je predložil Bloem-fontein.
Toda te prevelike popustljivosti predsednik Kriiger ni učinil brez vsacega pogoja : zahteval jo takoj v začetku, da kljub vsprejetemu programu Bloemfonteinovemu nima Angleška prav nobene pravice, vtikovati se v bodoče v notranje zadeve transvalsko. Ker so zastopniki angleške vlade že prej večkrat izjavljali, da niso imeli nikoli tega namena, da bi skušali vzeti republiki transvalski nezavisnost, je zahteval predsednik Kriiger še jedenkrat glede tega formelno izjavo, da se ne bi v bodoče več govorilo o nekakem namišljenem pokroviteljstvu Angleške nad Transvalom, — zahteva, ki ni obsegala prav za prav nič novega, kajti po pogodbi z leta 1884 se ni govorilo o ni-kakem pokroviteljstvu ali nadvladi, — katsro pa je hotela Anglija zadnji čas oživotvoriti.
Očividno je, da bi se na ta način odpravila vsaka hinavska in dvoumna pretveza; ako bi ne bilo angleški vladi resnično do ničesar druzega, kakor da se zboljša Uitlandcem njihova usoda, tedaj bi se morala zadovoljiti, ker njenim zahtevam se je ugodilo, in južno - afriška kriza bi bila rešena . . . Zakaj se to ni zgodilo?
»Times«, strasten zagovornik in mogočen podpornik Salisburyjevega ministerstva v tem oziru, odgovarja na to vprašanje tako prostodušno, da ne preostaje več nobenega dvoma, nobene iluzije. »Gre se zato, da se utrdi premoč britanska in njene suverenske pravice v južni Afriki. Ko se to doseže, bodo dobili Uitlandci zadoščenje za vselej. Sedanje ministerstvo ne bode odjenjalo nikomur in ničemur, kar bi utegnilo zmanjšati pokroviteljstvo Anglije nad Transvalom; to pokroviteljstvo je treba nasprotno prav energično utrditi, ker le na ta način bi se dala poravnati sedanja kriza ! Če se ne du tega doseči drugače kakor z vojno, naj bode pa vojna!«
Vsakdo lahko uvidi, kam merijo te besede najodličnejšega angleškega lista; jasno kažejo mioli in namene, katere hoče in mora doseči angleška vlada, četudi z mečem in ognjem.
Politični pregled.
V Ljubljani, 18. septembra.
Krščanski soctjaloi o dr. Fuchsovem spravnem načrtu. Akoravno se izjave skoro vseh nemških listov v tem strinjajo, da se zastopniki nemških strank ne udeleže napovedane konference, goje vendar krščanski socijalci nado, da sc posvetovanje vrši in da se doseže celo pozitiven vspeh. Z vso gotovostjo se nadjajo, da se odzovejo povabilu liberalni veleposestniki, Mauth-nerjeva skupina in nemški liberalci. Odsotni bodo samo Schonererjanci in člani nemške ljudske stranke. Ti dve poslednji stranki bota toraj z vso silo ugovarjali eventuvalnim sklepom konference. Toda obstrukcija po mnenju kršč. socijalcev ne bo imela nobenega uspeha. Schonererjanci sami ne bodo zmogli tega „dela" ali vsaj dolgo ne bodo mogli vztrajati v boju proti spravoljubim krogom
pomoč nemške ljudske stranke je pa radi notranjega razdora v tej stranki zelo dvomljiva. Nižje-avatrijski zastopniki omenjene stranke ne bodo naravnost nasprotovali kršč. socijalcem, ker jih potrebujejo v deželnem in mestnem zastopu. — Hochenburgerjevi tovariši tudi ne bodo marali iti predaleč, ostanejo toraj samo Dobernik, Lemiš, Sylvester in Girstmayer, ki so že itak v Wol-iovem taboru. Obstrukcija bo torej malo ovirala spravno akcijo in bo konferenca 24. t. m. imela kolikor toliko pozitiven uspeh, ako le ne odklonijo povabila kršč. socijalci in liberalni veleposestniki , na kar seveda ni lahko misliti, vendar se pa niti prva niti druga stranka dosedaj ni izjavila določno za udeležbo.
Pomenljiva izjava. Člani industrijske zveze v Pragi in okolici obeh narodnostij so objavili poziv na vse državne in deželne poslance s Češkega, v katerem naglašajo vsestranski propad industrije, trgovine in obrta ter poživljajo poslance, naj narede spravo in tako podpirajo koristi prebivalstva. Ta poziv je podpisalo nad sto industrij cev.
V Belgradu so jako poparjeni, ker Avstrija in Rusija nikakor ne odobrujeta krutega postopanja vladnih organov pri sedanji obravnavi proti »veleizdajicam«. Z glasnim krikom so pričeli obravnavo, a naravnost smešno je, kar se je doslej spravilo na dan. Brez vseh dokazov so mogotci zapirali neljube osebe. To se bode gotovo še maščevalo nad onimi, ki poslušajo le slepo strast in sovraštvo.
Anglija in Transvaal. Različna, a ne uradna poročila iz Pretorije javljajo, da je trans-vaalska vlada že odgovorila na Chamberlainov »ultimatum«. Poročila pravijo, da zahteve angleške vlade niso vsprejete en bloc, kar se pravi toliko, kot da sploh niso vsprejete. Ta sklep je baje provzročil že nepopisno razburjenje in mladi Buri zahtevajo, da se jih odvede takoj na bojišče. Ob jednem se tudi trdi, da Angleži ne bodo še jedenkrat poskušali omečiti srca Kriigerja in njegovih, ker bi bilo to zanje zelo nečastno. Uradno se potrjuje, da je angleški poslanik prejel odgovor v soboto ob 11. uri in ga takoj odposlal angleški vladi. O vsebini odgovora se uradno molči. Ako je toraj odgovor res negativen, je pričakovati v najkrajšem času oficijelne napovedi vojske, za katero sta oba dela že dobro pripravljena.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. septembra.
(Presvetli knez in škof ljubljanski) je včeraj iz Sarajeva brzojavil: Povejte krščansko mislečim dijakom, ki so me zbrani pretekle srede brzojavno pozdravili, da se jim srčno zahvaljujem, proseč Boga, da ostanejo stanovitni pri edino pravih krščanskih načelih, ker tako bodo mogli resnično milemu našemu slovenskemu narodu koristiti. Delajmo složno pod zastavo Križanega!
(Osebne vesti.) Dež. sodišča svetnik v Ljubljani Karol vitez Strahl je povodom svojega umirovljenja dobil naslov višjega svetnika. — Učitelj na Topli Rebri Matija P e t s c h e je začasno imenovan pomočnim učiteljem na strokovni šoli v Kočevju. — Učitelj pri D. M. v Polju T. Č a m p a je imenovan učiteljem na drž. deški ljudski šoli v Pulju.
(Potres.) Danes zjutraj ob 6. uri 15 minut smo v Ljubljani čutili jako močan potresni Bunek, ki je trajal okoli 5 sekund.
(Občinski svet ljubljanski) ima jutri popoldne ob peti uri v mestni dvorani izredno sejo, na katere dnevnem redu so že zadnjič objavljene točke in nekaj novih poročil finančnega, stavbinskega in policijskega odseka.
(Slovensko gledališče) otvori se v četrtek dne 21. t. m. z »Vaškim podobarjem«, narodno igro s petjem v petih dejanjih, ki sta jo spisala Ganghofer in Neuert in jo je preložil A. Funtek. V tej igri, ki se prvič vprizori na slovenskem odru, nastopi vse igralsko osobje in sodeluje v njej tudi zbor.
(Lože za gledališko sezono 18991900) oddajala bo intendanca sama. Vsi oni, ki si nameravajo najeti ložo, a je do sedaj še niso, naj izvolijo to naznaniti gledališki intendanci najkasneje do torka 19. t. m. zvečer; naznanila sprejemajo se tudi v Šešarkovi trafiki v Šelenburgovih ulicah. — Pogoji za abonnement na sedeže ostali
so tako ugodni, kakor v prejšnji sezoni; zaradi bogatega raznovrstnega repertoarja, ki se za bodočo sezono obeta, se tak abonnement zelo priporoča.
(V Tnnjicah) pri Kamniku je bil od 6. do 14. septembra t .1. sv. misijon. Vodili so ga čč. gg. misijonarji U. Nežmah, M. Klančnik in Gr. Flis iz ljubljanske družbe sv. Vincencija Pavlanskega: Prepričevalni in navdušeni govori so tako razvneli farane, da po mnogih hišah ni hotel biti nihče za varuha doma, vse je hitelo v cerkev poslušat vnete govornike. Vsi farani so opravili spoved pri čč. gg. misijonarjih in so bili obhajani. Večina fa-ranov je tudi 14. sept. prejela sv. obhajilo in sv. mašo in z odpustki pomagala svojim rajnkim dušnim pastirjem in sofaranom. Ko so odhajali čč. gg. misijonarji, so se farani težko ločili od njih in marsikatero oko se je posozilo. Bodi tudi tem potom izrečena čč. gg. misijonarjem v imenu vseh faranov prisrčna zahvala za obilno pomoč! Mili Bog pa daj, da vsejano seme obrodi obilno sadu. Na svidenje prihodnjo jesen pri ponavljanju sv. misijona! — M. Kralj, župnik.
(Kočevski mestni zastop) je soglasno sklenil izjavo, v kateri obžaluje uporabo § 14. Ob jednem je izrazil srčno sočutje »nemškemu« Celju povodom zadnjih dogodkov. Okrajni glavar kočevski pa je baje prepovedal izvršitev tega sklepa, ker menda ni v nobeni zvezi z mestno upravo. — Kočevskemu mestu se mora jako dobro goditi, ker tudi v mestni sovetnici politikuje in sicer z ozirom na ogromno večino slov. prebivalstva v deželi jako — korajžno.
(Ranjenec ua magistrata.) V soboto po noči posredovala sta dva ljubljanska policijska stražnika pri pretepu v Udmatu. Jeden pretepačev prijel je stražnika za vrat, na kar je le ta potegnil sabljo, katero mu je potem napadalec hotel izviti. Pri tem se je ranil baje na rokah in stražnika sta razgrajače odpeljala v luknjo. Drugo jutro opazil je jetničar, da se jeden zaprtih pretepačev ves čas drži z rokama za trebuh. Pogledal je bližje in videl, da ima čez trebuh široko nevarno rano, iz katere so mu gledala čreva. Ranjenca so prepeljali v bolnico, njegova tovariša pa so izpustili. Vsekako bi bilo zanimivo pojasniti, kje je rano dobil.
(Iz Semiča.) Hranilnico in posojilnico bo ustanovili v Semiču za vse štiri občine semiške župnije (Semič, črešnjevec, Kot in Vinji Vrh.) Prvo načelstvo sestoji iz naslednjih oseb: Načelnik: Matija Bartel, nadučitelj v Semiču. Odborniki. Andrej Lavrič, kaplan v Semiču, Janez Malnarič, posestnik, Valentin Marčič, kaplan v Semiču, Ivan Sušteršič, župan in posestnik, Štefan Mihelčič, posestnik ; Jožef Simonič, posestnik, Matija Bukovec, posestnik, Janez Skala, posestnik. — Nova zadruga je že vpisana v zadružni register in bo začela poslovati s 1. novembrom t. 1. V nadzorstvo sta voljena preč. g. Anton Aleš, dekan, in Emanuel Ka-ftan, c. kr. poštar v Semiču.
(Volitev v pridobninsko komisijo.) Predsedstvo trgovske in obrtniške zbornice naznanja, da se je shoda pridobninskih zavezancev 4. razreda v priredbenem okraju mesto Ljubljana udeležilo nekoliko zavezancev, katerih večina priporoča v izvolitev za komisijska uda: g. Frančiška Baraga, sobnega slikarja v Ljubljani (Gradišče 8) in gospoda Ignacija čamernik, kamnoseka v Ljubljani (Komenskega ulice 28) in za namestnika: g. En-gelberta Franchetti, brivca v Ljubljani (Jurčičev trg 3) in g. Frančiška Zabukovec, branjevec, gostilničar in posestnik v Ljubljani (Cesta na Loko).
(Koroške novice.) Dne 4. t. m. je pogorelo v Gričah blizu Beljaka pet poslopij. — Shod c. kr. kmetijske družbe bode v nedeljo dne 24. t. m. pri Hafnerju v St. Štefanu na Zilji, na katerem bode govoril g. potovalni učitelj V. Sumi o mlekarstvu. — Umrl je na svojem posestvu »Sipper-hof« pri Žihpolji cesarski svetnik in bankir Anton vitez Ehrfeld v 81. letu svoje starosti. — Sodnim pristavom za Pliberk je imenovan g. dr. Lederer. Radovedni smo, li zna toliko slovenski, da bode mogel v povsem slovenskem kraju občevati z ljudstvom. — G. dr. A. Petak s celovške gimnazije je premeščen na Dunaj; g. E. Bruno z Dunaja pa na gimnazijo v Beljak.
(Iz celovške škofijo.) Preč. g. Florijan Is o p imenovan je knezošk. duhovnim svetovalcem in dekanom za dekanijo Spod. Dravograd; č. gosp. R i e d 1 Jožef je dobil faro Motnico ; č. g. Vaclav Čeh, župnik na Gozdanjah, pride za kanonika v
Velikovec, oziroma za župnika na kapiteljsko faro v Štebnu; č. g. R a s s 1 e r Oskar, kapelan pri Fari, je imenovan za veroučitelja petrazredne ljudske šole za dečke v Celovcu ; č. g. M o s e r Ferdinand gre za farnega oskrbnika v Št Donat in č. g. Karol H r a b a, farni oskrbnik na Jezeru pride v ravno tej lastnosti v Št. Lipš. Vč. g. Hasslacher Frane, župnik glavne fare v Millstattu. je stopil v stalni pokoj: glavno faro bode okrboval kot provizor dosedanji kaplan č. g. H o c h 1 Benedikt. Jesenski farni izpit se bode vršil od 10. do 12. oktobra; oglašenih je 18 gospodov.
(Novi grb celjskega mesta) so tri zvezde v pruskih barvah. Tako so, kakor poroča »Domovina«, določili celjski mestni očetje. Kaj pa poreče na to graško namestništvo?
(Politično društvo »Edinost«) je na zadnjem javnem shodu v Barkovljah sklenilo naslednjo resolucijo: »Poživljajo se slovenski in hrvatski poslanci v slovanski kršč. narodni zvezi na Dunaju, da interpelirajo osrednjo vlado, ali je postopanje tržaškega namestnika v soglasju ž njenimi inten-cijami in načeli ali ne? Ako ne, kaj misli c. kr. vlada ukreniti, da se da zadoščenje žaljenemu slovenskemu in hrvatskemu narodu na Primorskem in da se to postopanje ne nadaljuje ? Ako pa osrednja vlada soglaša s svojim namestnikom v Trstu, ali hočejo iz tega izvajati potrebne posledice ?«
(Poziv rodoljubom.) Proti italijanski nakani, o kateri smo zadnjič govorili, se jo ustanovilo v Pazinu v Istri hrvatsko dijaško podporno društvo. Odbor tega društva ima namen priskrb-ljevati siromašnim učencem hrvatskega gimnazija brezplačno hrano in stanovanje, oziroma proti zelo nizki odškodnini. Da bode odbor mogel vršiti svojo nalogo v polnem obsegu, obrača se do vseh ro-rodoljubov, da ga podpirajo pri tem važnem početju. Le ob vspešnem delovanju tega društva omogočeno bode marsikateremu siromašnemu, a nadarjenemu učencu, da se izobražuje nadalje in da bo enkrat svojim roditeljem in svojemu narodu v krepko pomoč. Podpore je pošiljati odbora »dijaškega pomožnega društva v Pazinu«.
(Devinsko županstvo) je ob deželni cesti dalo napraviti table s slovenskimi napisi. Lahoni so seveda vsled tega silno razburjeni.
(V hrvatsko gimnazijo v Pazinu) se je vpisalo nad 100 učencev. To število pač dokazuje, da je bila gimnazija potrebna.
(Tiskarna na Krku.) Kakor smo že poročali, se je otvorila te dni na Krku v škofovski palači novo ustrojena katoliška tiskarna. V prospektu se piše: Preskrbljena je s stroji najnovejšega zistema in s črkami na izbero v obliki in velikosti iz prve dunajske tovarne; zadovoljiti bo mogla vsem zahtevam modernega tiskarstva. Upravništvo tiskarne bode sprejemalo naročila vseh tiskarskih del, v kolikor se ne bi protivila načelom vere in krščanske morale, ter jih bode izvrševala točno in po najzmernejših cenah, ker tiskarna ni utemeljena iz želje za dobičkom. — Želimo ji obilo vspeha!
(Dr. R. Kvekič) je, kakor čitamo v »Narodnem Listu«, 1. t. m. zapustil Boko ter se preselil kot odvetnik v Trst. Dr. Kvekič že več let zastopa Boko v Dalmaciji v deželnem in državnem zboru, a še nikdar ni poročal svojim volilcem. Sicer pa je ta srbski zastopnik tudi v poslanski zbornici jako redka prikazen.
(Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku) naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da se bode ponudbena razprava za dobavo raznih predmetov iz bakra, cina, cinka, brona, mesinga, svinca in železa za leto 1900 vršila dne 2. oktobra t. 1. Splošni in posebni pogoji, ponudbeni vzorci itd. se lahko pri imenovanem ravnateljstvu upogledajo, ali pa proti plačilu poštnine na za-htevanje upošljejo. Ponudbe in morebitne priloge je kolekovati po 50 kr. pola ter imenovanemu ravnateljstvu poslati najkasneje do 2. oktobra 1.1., 11. ure dopoludne.
(Zakupni razglas.) Zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1900. se bodo vršile zakupne obravnave pri oskrbovalnih magacinih in sicer v Mariboru 3. oktobra, v Gorici 5. oktobra in v Celovcu 6. oktobra t. 1. Ponudbe se morajo vpo-slati najkasneje do 10. ure dopoludne dotičnega dne na dotične oskrbovalne magacine. Natančni pogoji se lahko upogledajo pri zgoraj omenjenih vojaških magacinih. Zakupni razglas obsegajoč
podatke glede množine predmetov, ki so dobaviti, splošni pogoji in ponuubeni formular se lahko upogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
(Blaža Potočnika slavnost) se je včeraj v Št. Vidu nad Ljubljano zelo Blovesno izriila, žal, da je nekoliko nagajal dež; obširneje poročilo objavimo jutri.
(0 potresu) smo dobili poročila iz Preske, Rudnika, Vodic, Sv. Jošta, Domžal, Homca, Bes-nice, Komende, Tunjic, Škofjeloke in Črnuč; poročila razen dveh soglašajo, da je bil potres ob 6 uri 14 minut.
*
* *
(Z medvedom) se je srečal, kakor se poroča iz Otočca dne 2. t. m., kr. cestar Ivan Šimokovič, vračajoč se iz Janjče proti domu. Šimokovič je imel samo dežnik pri sebi, a vendar ni zgubil poguma. Zagrabi hitro nekaj kamnov ter jih po-meče na medveda. A ta se postavi na zadnji nogi ter gre proti cestarju. Mož zbeži ter zleze na drevo ob cesti, medved se postavi na stražo pod drevesom in tako se opazujeta nasprotnika. Medvedu konečno poide potrpežljivost, raztrga klobuk, ki je cestarju pal z glave, ter jo pobaše zopet v šumo. Cestar čaka še pol ure na drevesu, potem pa gologlav in preplašen beži domov.
(Orožnik — razbojnik.) Prebivalce v Lajta St. Miklosu na Ogerskem je razburilo dne 8. t. mes. grozno razbojstvo, tembolj, ker ga izvršil znani orožnik Molnar. Tistega večera povspel se je Mol-nar v orožniški opravi skozi okno v spalnico krč-marja Hugha, in je planil s sekiro proti njemu in njegovi ženi, da ju umori in oropa. Krčmar se pa še o pravem času prebudi, in med napadenima soprogoma ter orožnikom se je razvila huda borba na življenje in smrt. Orožnik je potegnil na to svojo sabljo in si pomagal z njo pri napadu, ali ker se je krčmar silno branil in še hujše vpil na pomoč, je pobegnil Molnar skozi okno. Potem se je skril pri nekem prijatelju in ga prosil civilne obleke, a predno je mogel uiti, so ga že vjeli. Orožnik je priznal svoj zločin in je rekel, da ga je privedel do tega denar, katerega je imel krčmar spravljenega v skrinji. Potem so mu še dokazali, da je on okradel poštno blagajno za 804 gld. 28 kr.; zato se jim je čudno zdelo, da niso mogli dobiti zločincev, ker jih je iskal — orožnik Molnar. Napadeni krčmar in krčmarica baje ne bodeta okrevala.
(Draga večerja.) Somborski kmet Ivan Stolišič je prodal te dni za 350 gld. žita in prišedši domu je skril svoj papirnati denar — v peč. Žena — no vedoča za denar — napravi zvečer v peči ogenj, da skuha možu večerjo. Stolišič je sladko večerjal, potem pa je hotel pogledati in še enkrat prešteti denar, ne da bi ga žena videla. A kdo si more misliti njegovega strahu, ko je videl, da mu je skrite bankovce žena popalila.
(Moric Jokaj,) slavni mažarski pisatelj, se je v petek poročil z mlado igralko Bello N a g y.
(Katastrofa v sinagogi.) Iz Berolina poročajo, da je padla v židovski sinagogi v Lentschitzu s stropa jedna svetilka, kar je provzročilo tak strah med Židi, da je v gnječi 32 žena in otrok našlo smrt, ranjenih pa je bilo neštevilno.
(Kdo demonstruje za Dreyfusa.) Neki nemški list poroča, da so demonstrantje. ki so razgrajali pred francoskim konzulatom v Budimpešti, odšli potem —-, v židovsko sinagogo. Kdo je torej de-monstroval za Žida Dreyfusa, je pač očividno.
(Devet milijonov besed.) Iz Pariza se poroča, daje odposlal brzojavni urad v Rennesu med Drey-iusovo obravnavo okoli devet milijonov besed v svet. Devet milijonov besed! To je število, katero si mora človek poprej upodobiti, predno si je more predstavljati. Mislimo si steno-grafa, ki more zapisati dvesto besed v jedni minuti — kar zmore le najboljši zbornični steno-graf — in pisati bi moral jeden cel mesec brez prestanka, po noči in po dnevi, z isto hitrostjo, predno bi napisal devet milijonov besed. Ako ra-čunimo prostor, katerega zavzema jedna beseda na ozkih listkih pri brzojavnem aparatu, — le za jeden centimeter, bi znašala dolžina listka, na katerem bi bilo devet milijonov besed, nič manj kakor devetdeset kilometrov. Devet milijonov tiskanih besed obsega slednjič devet debelih zvezkov besednjaka, katerih vsak šteje po tisoč Btranij.
(Zakonski prepir.) On (nevoljen): »Norec sem bil, ko sem te vzel.« — Ona: »Takol A zdaj pa
nisi več norec ?« — On: »Ne, spametoval sem se.« — Ona: »No vidiš, za to se moraš le meni zahvaliti.«
Društva.
(Krščanskemu ženstvu v Ljubljani!) Krščansko ženBtvo v Ljubljani se uljudno vabi na ustanovni Bhod »Krščansko-socijalne ženske zveze«, ki bode v nedelio 24. septembra ob 5. uri popoludne v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Vspored: Pozdrav predsednika »Slovenske krščansko-socijalne zveze«; poročilo pripravljalnega odbora; govor č. gospoda Evgena Lampeta o pomenu ženske organizacije; razgovor o ustanovitvi ženske zveze; volitev odbora. Pristop k zborovanju ima samo ženstvo in povab ljeni gostje. Krščanske žene in dekleta, pokažite s številno udeležbo, da zahtevate v ogromni večini vpliv krščanstva na družino in na javno živ ljenje!
(Slovenskokat. del. pevsko društvo »Z v o n«) sklicuje svoj izvanredni občni zbor na dan 24. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilno gospoda Antona Kreka na Bregu št. 18, k obdni vdeležbi vabi vse redne in podporne člane.
Odbor.
(Klub slovenskih bi ci ki isto v »Ljubljana«) priredi svojo četrto, oziroma letos drugo in zadnjo narodno dirko dne 8. oktobra. Pri tej dirki dirkala bodo tudi druga slovenska kolesarska društva za svoja prvenstva na dirkališči. Natančneji vspored dirke sledi v kratkem.
(Dijaški kuhinji v Kranj i) so v času od 15. majnika do 15. avgusta 1899. izročili, oziroma doposlali p. n. gospodje, dame, uradi in družbe naslednje darove: preostanek od majni-kovega izleta II. a. gimn. razreda 60 kr. dr. Fr. Prevc: kazenska pravda 10 gld., A. St. S. daroval 5 gld., mestna občina Kranj, letni prispevek 200 gld., pater B. Vovk v Brežicah 2 gld., neimenovana dobrotnica v Kranji 10 gld., profesorski kolegij (izvzemši onih, ki posebej prispevajo) za mesec junij 4 gld., iz pušice pri g. P. Mayrju tretjina za dijaško kuhinjo 1 gld. 50 kr. 38'/, kr., kaplan Ivan Volk iz Velesovega 2 gld., Fr Berlec iz Rudolfovega 2 gld., dekan Fr. Kutnmer iz Stare Loke 10 gld., župan Mat. Bobnar iz Lahovič
65	kr., prof. Ant. Peterlin 5 gld., prof. Sim. Rutar v Ljubljani 50 kr., visoki deželni zbor vojvodine Kranjske 250 gld., župnik Ant. Jamnik v Sorici »nekaj pogrebnine po ranjcem Maksu Veja« 4 gld., »med svetnikoma Alojzijem in Pavlinom 4 stari znanci v Podbrezjah« 5 gld., mestna občina Kranj namestu venca na krsto svojemu častnemu meščanu grofu Hohenwarthu 20 gld., profesorski kolegij za mesec julij 5 gld., Mat. Bobnar iz Lahovič 25 kr., dež. sodni svetnik dr. Mart. Travnar iz Ljubljane 10 gld., župnik Val. Bernik na Holmcu 3 gld., koncertni vodja Mat. Hubad iz Ljubljane
66	kr. »katere je po nepotrebnem plačal profesor Stritof«, »strijčeva nečakinja« 3 gld., in »njen iz voljenec« 2 gld., »sanitetni korporal« 50 kr., »Tržačan« 50 kr., Jan. Ev. Sire »polovico vstopnine k koncertu 7 gld 63 kr.. dekan Jan Novak iz Radovljice 5 gld., J. Tosti, gostilničar v Ljubljani 2 gld. in Ign. Fock »za poravnavo« 5 gld. župnik Matija Preželj v Mavčičah 5 goldinarjev. — Ko odbor z iskreno hvaležnostjo beleži te velikodušne darove, prosi ob jednem prav prisrčno vse p. n. mladinoljube, da ohranijo i nadalje svojo naklonjenost dijaški kuhinji v Kranji, ker bo ob razširjenji gimnazije s šolskim letom 1899/1900 na 7 razredov s 5 vzporednicami potreba sigurno jako velika.
Telefonska in brzojavna poročila
Celoveo, 18. septembra. Danes zjutraj se je podal cesar k vajam. Nebo je oblačno.
Dunaj, 18. septembra. Grof Thun se odpelje jutri v Meran, kamor pride cesar v sredo od vojaških vaj.
Dunaj, 18. septembra. V političnih krogih se govori, da bodo vladne naredbe, tikajoče se nagodbe z Ogersko, objavljene po §14. koncem tega ali pričelkom prihodnjega tedna.
Dunaj, 18. septembra. „N. Fr. Pr." piše, da je pri shodu mladočeških zaupnikov predlagalo 10 udeležencev, da se mladočeški poslanci ne udeleže posvetovanja pri doktor Fuchsu, ker Cehi še niso dobili zadoščenja za razžaljenje povodom nemirov v Pragi. Ta predlog se je pa po govoru dr. Herolda odklonil.
Dunaj, 18. septembra. Radikalne nemške stranke so sklenile, da ne pošljejo svojih zastopnikov na posvet k Fuchsu. Vsled tega bo dr. Fuchs na konferenci dne 24. sept. izjavil, da se njegovemu povabilu na posvet niso odzvale vse stranke, da je torej vsak razgovor brezvspešen ter da je v tem pogledu njegova naloga završena.
Dunaj, 18. septembra. Vojaški rtaredbeni list poroča, da je odpoklican polkovnik Schneider kot vojaški atašej pri poslaništvu v Parizu. Ta odslovitev je v zvezi z zadevo Dreyfusovo.
Praga, 18. septembra. „Hlas Naroda" poroča z Dunaja, da je imel baron Chlu-mecky nalogo, sestaviti prehodno ministerstvo, katerega proglasitev in jedina naloga bi bila, dognati volitve v delegacije. Ker se je pa po dogovorih pokazalo, da bi tudi ta ministerska sprememba ne zagotovila volitev v delegacijo, ker opozicija poprej o tem neče ničesar slišati, dokler se ne razveljavijo jezikovne naredbe, zato je naloga Chlumeckega končana.
Brno, 18. septembra. Poslanec Lecher je sklical thod volilcev, katerim je pojasnoval politični položaj ter se izjavil proti temu, da bi opozicija poslala svoje zaupnike na posvet k predsedniku Fuchsu; dejal je, da je to le zanjka, katero je vlada nastavila opoziciji. V tem smislu se je vsprejela predložena resolucija.
Turin, 18. septembra. Včeraj je trčil na kolodvoru Novi osebni vlak ob dve lokomotivi. Jedna oseba je ubita, deset ranjenih.
Pariz, 18. septembra. Nekaj antisemitov je skušalo sinoči Gruerjna in tovariše preskrbeti s živežem, toda policija jih je zasačila. Antiserniti so ubežali in štirikrat ustrelili na policaje. Ranjen ni nihče, napadniki neznani.
Pariz, 18. septembra. Policija je prijela dva antisemita, ki sta hotela dovesti živeža Gruerinu. Jeden teh je sin bivšega policijskega komisarja. Ko so ga zasledovali, je padel in se nevarno ranil.
Oporto, 18. septembra. V zadnjem tednu ste oboleli za kugo dve osebi, tri so pa umrle.
Kapstadt, 18. septembra. Voditelji Bu-rov so prejeli brzojavko, v kateri se glasi, da transvaalska vlada noče ničesar čuti o suvereniteti Anglije, hoče pa ugoditi zahtevi glede priznanja volilne pravice po preteku sedmih let in določeb pogodbe iz leta 1884.
NeprekOBnjlvega učinka je
Tanno - chinin tinktura za lase.
Okrepduje ln ohranjuje laslšče ln preprečuje lzpadarje las.
Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
Jedina zaloga	1 566 12
lekarna Milana Leuatek-a v Ljubljani,
Resljeva oesta št. 1, poleg mesarskega mosta.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Razpošilja z obratno pošto.
Meteorologiono poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm.
3 «	Čas opazovanja	Stanjo barometra v mm.	Temperatura po Celzija	Vetrovi	Nobo	li, pl
16| 9. zvečer		.294	| 14 3 | sl. jug. | dež			333
17	7. zjutraj 2 popol.	726 8 729 0	13 132	sl. vzsvz. sl. sszah.	dež »	
17| 9 zvečer		7315 | 11-8		sl. sever | oblačno		16 3
1B| 7. zjutraj JO| 2. popol.		732-8 7324	11-9 169	sl. sever sl. svzh.	oblačno del. oblač.	
Srednja temperatura sobote 14 1°, normale: 14-8". Srednja temperatura nedelje 12'8\ normale: 14 6°. Danes ob 6*/4 uri precej močen potres.
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 10. do dno 16. septembra.
			kr.				kr.
Goveje meso I. v.	kg	—	60	Pšenična moka 100 kg		15	50
> > II. >	»	—	56	Koruzna >	» >	8	20
» » III. »	>	—	48	Ajdova »	> >	18	—
Telečje meso	>	—	60	Fižol, liter .		—	10
Prašičje » sveže	»	—	70	Grah, . .	. .	—	10
> » prek.	»	—	80	Leča, > .	, ,	—	12
Koštrunovo meso	>	—	36	Kaša, > .		—	10
Maslo . . . .		1	—	Ričet, » .		—	10
Surovo maslo . .	>	—	95	Pšenica . .	100 kg	9	20
Mast prašičja . .	>	—	76	Rž ...	> »	7	—
Slanina sveža	>	—	60	Ječmen . .	> >	6	50
. prekajena	»	—	70	Oves . . .	» »	6	50
Salo.....	»	—	60	Ajda . . .	» »	8	80
Jajce, jedno . .		—	3	Proso, belo,	> >	9	—
Mleko, liter . .		—	8	„ navadno	> »	6	50
Smetana, liter		—	40	Koruza . .	. >	6	60
	kg	—	70	Krompir	» >		50
Krompir . . .	»	—	3	Drva, trda,	seženj	6	80
Piščanec . . .	t	—	60	» mehka, Seno, 100 kg	>	6	—
		—	18		• .	—	—
		—	75	Slama, > >	, .	—	—
		—	—	Stelja, > >		—	—
Umrli so:
15.	septembra. Ana Teran, zasebnica, 77 let, Marije Terezije cesta 6, neoplasma.
16.	septembra. Avgusta Jager, delavca hči, 6 mesecev, Bohoričeve ulice 26, želodčni in črevesni katar.
Zahvala.
765 1-1
Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so mi povodom smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe
A_iie Teran
vdove Čadež
zasebnice
na tako ljubezniv način izrazili svoje sočutje, kakor tudi onim, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku, in darovalcem krasnih vencev izrekam svojo najprisrčnejo in najtoplejo zahvalo.
V Ljubljani, dne 17. septembra 1899.
Anton Teran
v imenu vseh torodnikov.
i &
00 . a
i» > "a
■a* .1
si
JS|
QJ >
oo O)
M —» $ «
-a
M
efl t»
s °
flf ■a
H
H a.
M
naravna
alkalična kislina
kot zdravilni vrelec že stoletja znana v vseh boleznih	(I.) 20 37
ln
pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstna za otroke, prebolele in mej nosečnostjo.
Najboljša dijetetična in osvežujeta pijača.
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih.
Prospekti zastonj in franko.
Pekarija
s prodajalnico in stanovanjem, zelo prikladna za pekovsko obrt, odd& se po primemo nizki ceni. — Več poizve se v Florijanskih ulicah štev. 29.	763 1-1
»
Glavna slovenska
hranilnica in posojilnica,
registrovana zadruga ž neomejeno zavezo", pisarna v Šelenburgovih ulicah St. 3
v Ljubljani,
sprejema in izplačuje
hranilne vloge po 41|20|0 obresti
od dne do dne brez odbitka in brez odpovedi.
Za brezplačno pošiljanje denarja so položnice na razpolago.
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. Jludriik,
757 2	predsednik.
Stedilno leštilo za tla tlŽ^t^-
cenejSe in najpripravne še sredstvo za domačo porabo pri leštenji parketnih lužilnih in ličilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju.	228 8 11—6
Posestnik Anton R e i e t a na Vipavski
Planini št. 80 prodaja grozdje v svojem vinogradu od 60 kvintalov naprej po dogovoru. Grozdje je lepo in zdravo.
Kupci naj se oglasijo 21. t. m. pri omenjenem posestniku.	762 1—1
Naznanilo o otvoritvi trgovine.
Podpisanec si usojam čestitemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem «» C	ri I
trgovino z železnim blagom
v Ljubljani, Wolfove ulice št. 8
(preje A. C Achtschin).
Na podlagi večletnega delovanja v tej stroki sem v prijetnem položaju ustreči željam in potrebam svojih čestitih odjemalcev; potrudil se bodem svojo trgovino imeti založeno z najboljšim blagom ter si z nizkimi cenami in strogo solidno postrežbo pridobiti trajno zaupanje p. n. naročnikov.
Uljudno Vas torej prosim, da me z Vašim cenjenim obiskom počastite, ter beležim z odličnim spoštovanjem udani


764 3-1
F. Golob.
Posebno se Vam priporočam pri nakupovanju
,Hj kuhinjske oprave, gospodarskih predmetov, [Hj M obrtnega orodja, ključavničarskega in kovin- Fj ^^ skega blaga ter raznovrstnih špecialitet. JI
Učne knjige za vse šole
kakor tudi
vse druge šolslie potrebščine
priporoča	759 3-3
L, Schwentner
knjigotržec v Ljubljani, Dvorski trg štev. 3.
Knjigarna,
Kleinmayr-ja & Bamberg-a
v Ljubljani, na Kongresnem trgu 2
priporoča svojo	639 6—4
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
šolskih knjig
v najnovejših izdajah broširanih in v trdnih šolskih vezih po znižanih cenah.
Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
Telefon štev. 135. Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane
efekte in druge vrednostne listine
po dnevnem kurzu.
Pri dež. kot trg. sodišču protokolirana
,11 ASTMA laks Veršec'
v LJUBLJANI.
Poštni čekovni promet štev. 847 533. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Sprejema hranilne vloge v tek. računu (Giro -konto),
obresti od dne do dn6 po 4'/j 1'o. Poštno - hranilnlčne poloinioe so na razpolago.
I > u n a j s k a b o r z a.

Dnč 18. septembra.
Skopni državni dolg v notah.....100	gld.	--	kr.
Skupni državni dolg v srebru.....99	»	90	»
Avstrijska zlata renta 4°/0......117	»	90	»
Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron .	100	»	25	»
Ogerska zlata renta 4°/0.......117	»	40	»
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... .	95	»	30	»
ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	907	»	—	»
Kreditne delnice, 160 gld.......371	»	10	»
Liondon vista...........120	»	60	»
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	68	»	95	»
80 mark............11	»	79	»
80 frankov (napoleondor)............9	»	66'/,»
Italijanski bankovci........44	»	50	»
C. kr. cekini......................5	»	69	»
Dnč 16. septembra.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	171	gld.	25 kr,
6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	156	»	50
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195	»	50
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	100	»	45
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140	»	-
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	128	»	50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107	»	76
Posojilo goriškega mesta.......112»	—
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—	»	—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0	97	»	—
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	215	»	25
» » južne železnice 3°/0 .	168	»	60
» » južne železnice 5°/n .	118	>	—
» > dolenjskih železnic 4°/0	99	»	60
Kreditne srečke, 100 gld......197 gld 25 kr
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld.	165
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......29
Salmove srečke, 40 gld........83
St. Gen6is srečke, 40 gld.......84
Waldsteinove srečke, 20 gld......62
Ljubljanske srečke.........23
Akcije, anglo avstrijske banke, 200 gld. .	150
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v.	3225
Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . .	484
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	73
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	103
Montanska družba avstr. plan.....285
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	185
Papirnih rubljev 100........127
85 75
20 60
60
26
50 25
Nakup in prodaja TES5 vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C 1J 11"
I., Mfollzeils 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
4UT Pojasnila-£S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti SI* naloženih glavnic,