PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE
Poilaina plačana * gotovini
JZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
,V Varšavi je bila podpisana pogodba med LR Bolgarijo in Poljsko republiko — Uspehi množične kampanje zbiranja lesa za zadružne domove v grosupeljskem okraju Izvajanje plana v gospodarstvu in racionalno izkoriščanje lesa — Poročila iz naših krajev — Fizkultura
Lefo IX - št. 128
Ljubljana, ponedeljek, 31. maja 1948
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Mesečna naročnina din 45.-
(Jeno din 2.—
V Varšavi je bila podpisana pogodba
o sodelovanju in medsebo.ni pomoči med LR Bolgarijo in Poljsko republiko
To pogodbo bodo pozdravili z zadovoljstvom milijoni ljudi, ki si ne žele nove vojne
je izjavil predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov
V čast V. kongresu KPJ sprejemajo delovni kolektivi po vsej državi tekmovanja v dvigu proizvodnje, izboljšanju kvalitete in znižanju proizvodnih stroškov
Varšava, 30. maja (Tanjug) Delegacija bolgarske vlade pod vodstvom predsednika Georgija Dimitrova je položila danes venec na grob Neznanega junaka v Varšavi. Nato so si bolgarski gostje , ogledali dela za obnovo Varšave, kjer 60 se zelo ugodno izrazili o uspehih, ki jih le doseglo poljsiko ljudstvo pri obnovi in vgradnji svoje prestolnice.
Ob 1.1.30 je sprejel delegacijo bolgarske vlade v avdienco predsednik Poljske republike Boleslav Bierut.
Danes popoldne so v prostorih Belvedera slavnostno podpisali pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči med Ljudsko republiko Bolgarijo in Poljsko republiko. Pri podpisu pogodbe so bili navzoči predsednik republike Boleslav Bierut, predsednik vlade Juzei Cyrankiewicz s člani vlade in delegacija bolgarske vlade pod vodstvom predsednika Georgija Dimitrova.
V	imenu poljske vlade sta pogodbo podpisala predsednik Juzei Cyrankiewicz in zunanji minister Modzelewski, v imenu bolgarske vlade pa predsednik Georgij Dimitrov in zunanji minister Vasil Kolarov.
Ob tej priložnosti je imel predsednik Poljske vlade Cyrankiewicz govor, v katerem je poudaril, da je ta pogodba velik prispevek h krepitvi in poglabljanju Prijateljskega in bratskega sodelovanja med dvema slovanskima narodoma, ki sta v 6voji borbi za svobodo in neodvisnost prešla zelo težko poit ter stremita
danes za utrditvijo miru in okrepitvijo demokracije na svetu.
»Doba, v kateri živimo,« je izjavil Cyrankiewicz, »je doba vztrajne in težke borbe za mir po končani vojni proti Hitlerju. Sedaj se borimo za takšna načela mednarodnega sodelovanja, ki bi namesto oslabitve zagotovila utrditev miru in varnosti narodov, pokazala izglede za mir in ne za vojno, ter zmanjšala vlogo, pomen in možnost delovanja netilcev vojne.
To je velika naloga ljudskih množic in vseh pobornikov miru. K temu velikemu smotru ljudskih demokracij sta Poljska in Bolgarija s podporo Sovjetske zveze prispevali danes svoj novi delež s podpisom trajne pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.«
Predsednik bolgarske vlade Georgij Dimitrov je poudaril, da bodo pogodbo pozdravili ne le bolgarski in poljski narod, marveč tudi vsi demokratični narodi na svetu, ki žele mir, demokracijo in napredek človeštva.
»To pogodbo,« je naglasil Georgij Dimitrov, »bodo z zadovoljstvom pozdravili milijoni ljudi, ki si ne žele nove vojne in novih uničevanj, katerih posledice smo videli danes v Varšavi. Pogodba se bo izvajala v duhu Ustanovne listine OZN in, kakor je samo po sebi razumljivo, ne predstavlja nevarnosti za nobeno državo. V njej ni nikakršne skrivne in napadalne določbe. Ta pogodba bo krepila slovansko solidarnost in svetovni demokratični tabor. Služila bo stvari miru, demokracije in mednarodnega sodelovanja. To je njen veliki in pravi smoter.«
Milijoni volivcev v CSR so izrekli zaupanje Go'fwaldovi vladi
ter politiki miru in ljudske d£mokrac*pe
Praga, 30. maja.
Dana&njii volivni dan je češko in slovaško ljudstvo preživljalo kot velik zgodovinski dan. V svesti sa zmage demokratičnih sil je 8 milijonov volivcev šlo mirno in svečano na volišča. Češkoslovaško ljudstvo se zaveda, da danes z Vodivnimi listki potrjuje zmago ljudske demokracije nad spletkami reakcije v februarskih dneh, da daje glasove za novo demokratično ustavo in končno, da bo enkrat za vselej obračunalo z naklepi domače in tuje reakcije. To je storilo mirno in dostojno v zavesti svoje moči.
Prestolnica ob Vltavi, njena predmestja, vasi 6 svojimi tipičnimi ribniki — v«a češka in slovaška dežela je bila v Zastavah in zelenju. Prekrasen je pogled Oa Prago, mesto starih kulturnih spomenikov, ki je pred dnevi praznovalo 800-»etnico ustanovitve svoje univerze in ima ®voje Hradčane, zgodovinski Karlov most, °d leta 1348 6vo:jo starinsko biblioteko in 1000 kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Še lepša pa je zavest, da so na 'stem Staromestnem trgu, kjer so v spojin na zgodovinske dogodke iz časov Husovih bojev postavili spomenik velikemu boTcu, sedaj po stoletjih zazvenele besede miru, demokracije in napredka. Na tem trgu je v februarskih dneh predsednik vlade Gottvvald pozval ljudstvo, da prepreči zaroto političnih reakcionarjev. »Praško ljudstvo ni klonilo 25. fe-pruarja, pokazalo je svojo moč 1. maja m bo zmagalo na enotnih volitvah.« To 'e napis na Staromeatnem trgu, taki in Podobni so po vsej Pragi.
Za današnje volitve v parlament kandidira v Češki in Moravski 770 kandidatov, v Slovaški pa 360 kandidatov. Češka 51 Moravska bosta zbrali 229 poslancev, slovaška pa 71 poslancev. Tako bo ime-
4	_skupščina 300 narodnih poslancev. V Primeri z volitvami leta 1946 je danes ‘2.103 volivcev več. Od skupnega števila Volivcev je 3,833.753 moških in 4,172.134 ‘ensk. V predvolivnih dneh je bila pojavljena samo ena kandidatna lista, to 18 lista Narodne fronte, v kateri so vse Politične stranke: KP čSR, socialistična Jtja.nka, socialdemokratska stranka in Mudska stranka, dailje Komunistična par-jjia Slovaške, stranka preporoda in vc-J'ke masovne organizacije, kot so ROK Revolucionarni sindikalni pokret), Sokol, °rfianizacije narodne osvoboditve, parti-*£Jli itd. Kandidati, ki kandidirajo v *™'*p&čino, 60 izbrani tako, da ne bodo Zastopane 6amo politične stranke, temveč »^di masovne organizacije, združene v 'prodni fronti. Kot druga kandidatna li-jt® je tako imenovana »bela lista«, tako ;( je vsaik volivec dobil dva kandida-f*iska listka: za listo združene Narodne °nte in za »belo listo«.
, Volitve so 6e pričele ob 8. zjutraj in j^jale do 4. popoldne. Volišča «o bila ,6 Posebno okrašena. Poleg čeških dr-..avniJi zastav so visele zastave držav ludske demokracije. Delavci v »Titov;h ^Vodih« v predmestju Prage so napisali ^ steno geslo: »Opirajoč 6e na takega
zaveznika kot je Sovjetska zveza in vračajoč poštenje za poštenje, zvestobo za zvestobo, lahko mimo in z zaupanjem gledamo v bodočnost!« Dragi napisi pa so opozarjali, da češko ljudstvo noče povratka reakcije: »Beli listek — novi Miinchen!«
V volivnih komisijah so bili zastopniki vseh strank v Narodni fronti; ti so izbrali nato predsednika komisije. Volivci 60 na volišču dobili kuverto, v katero so v zakritem prostoru ali za posebno steno dal: enega izmed obeh listkov. Večina volivcev pa je izbiro opravila kar pred volivno komisijo, kar tudi dovoljuje volivni postopek. Velika večina volivcev je volila že v prvih jutranjih urah. Od delavcev v »Titovih zavodih« je v prvih dveh urah volilo že nad 50%.
V predmestju Liben, kjer 60 tovarne letalskih motorjev, lakov in barv, je delavstvo izredno lepo okrasilo šolo in volišče. V veži, kjer je spominska plošča padlih talcev, je napis: »Mi ki smo 6e borili, da bi vi živeli, vas pozivamo, da izpolnite obljubo, ki smo jo dalii« Na volišču so gesla: »S komunisti na volitve!«, »Hočemo zgraditi boljši svet!« in podobna. Predsednik volivne komisije je delavec, ki dela v tovarnah že 40 let. Dejal nam je: »Preživel sem avstrijsko monarhijo, prvo republiko, nemško okupacijo, 6edaj sem doživel najlepše: sedaj, ko delavci odločamo o politiki v državi, imamo jamstvo za našo bodočnost Vsi delavci 6mo šli enotno na volitve.« Delavstvo tega okraja je volitve opravilo že v prvih urah,
V vasi Velen je bila izvršena agrarna reforma. Štirinajst malih kmetov in dninarjev je dobilo poleg svoje zemlje še po 10—15 ha plodne zemlje. Pri oddaji pridelkov je vas presegla plan za 107%. Na volitve so vaščani prišli slavnostno oipravljeni že v prvih urah Od 650 jih do 12. ure ni volilo le 20. Čeprav 6o imeli posebno sobico, kjer 60 lahko izbrali enega od obeh lietkov, so vsi volili kar pred volivno komisijo. Vas, ki je na prvih volitvah volila tudi za nekatere reakcionarne poslance, je danes enotno in manifesta tivno volila za Narodno fronto. Po vsej Češki in Moravski so volili mani-festativno. Zlasti v obmejnih krajih so volili 100 odstotno za Narodno fronto.
Veliko število udeležencev je bilo t»rav tako na Slovaškem V Bratislavi je bil na predvečer volitev velik miting, na katerem 6ta govorila podpredsednik vlade Široki in predsednik slovaškega narodnega sveta Šmitke. Na dan volitev je bila v Bratislavi izredno velika udeležba. Slovanko liudstvo je dokazalo, da je enotno za Narodno fronto in tako obsodilo domačo in tujo reakcijo. »Kdor ima republiko Tad, ta bo zanio tudi glasovali«
—	to ie geslo, ki je vodilo slovaško ljudstvo ob volitvah.
Izredno velika volivna udeležba po vsej Češkoslovaški, manifestativni način volitev in prvf rezultati dokazujejo, da je češko in slovaško ljudstvo izreklo svo-
Nadaljeoanje na 2. strani.
Delavci padjeija »Velja Stojakovič« so povabili na tekmovanje vsa kovinarska podjetja
Delavci kovinarskega podjetja »Velja Stojakovič« so na slovesni konferenci sklenili, da pošljejo vabilo na tekmovanje vsem kovinarskim podjetjem v državi in tako proslavijo V. kongres KPJ. S konference so poslali naslednjo pozdravno brzojavko Centralnemu komiteju Komunistične partije Jugoslavije:
»Delovni kolektiv prvega industrijskega podjetja za izdelavo osebnih in tovornih dvigal »Velja Stojakovič«, prežeti z brezmejno ljubeznijo do Komunistične partije, CK in tovariša Tita, ki so nas vodili med borbo proti tujim zavojevalcem in domačim izkoriščevalcem, je na svojih delovnih posvetovanjih po oddelkih 28. maja t. 1. obravnaval, kako bi bilo mogoče razširiti obveznosti v proslavo V. kongresa KPJ, ki bo imel zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj socialistične graditve in krepitve naše Partije. Naš delovni kolektiv hoče tako vidno manifestirati svojo vdanost Partiji in ljubezen do tovariša Tita ter do domovine.
Glede na svoje dosedanje delo v proizvodnji in na pospeševanje socialističnega tekmovanja, zlasti pa glede novih ukrepov v borbi za izpolnitev nalog v drugem letu petletnega plana ter za krepitev gospodarske moči naše države, prevzema naš delovni kolektiv v proslavo V. kongresa KPJ naslednje obveznosti:
1. Da bo mesečne proizvodne plane v juniju in juliju t. 1. izpolnil za 118°/o ter da bo letni proizvodni plan končal do 29. novembra, hkrati pa izboljšal kakovost proizvodnje, kakor je bilo določeno.
2. Da bo proizvodne stroške znižal za 3°/o več, kakor določa plan za zniža-
nje polne planske lastne cene za naše podjetje.
3. Da bo med tekmovanjem v proslavo V. kongresa KPJ popravil tri pokvarjene stroje, katerih popravilo je bilo določeno do konca t. 1.
4. Da bo v omenjenem razdobju nadalje izpopolnjeval uvedeni brigadni delovni sistem in določil individualne delovne norme na vseh delovnih mestih, kjer je to mogoče.
5. Da bo z vzgojnimi in drugimi ukrepi odpravil neupravičene izostanke in zamujanje ter da bo upravičene izostanke omejil na minimum.
6. Da bo junija začel s šestmesečnim strokovnim tečajem za strokovno izobrazbo 50 delavcev iz vrst mladincev in usposobil 8 vajencev za kvalificirane delavce.
7. Da bo z uporabo tehničnih in drugih zaščitnih ukrepov, kakor tudi z učenjem delavcev, kako je treba ravnati s stroji, znižal na minimum obolenja in nesreče pri delu.
Ko delovni kolektiv prevzema te obveznosti, naslavlja naslednje vabilo:
Kovinarski delavci podjetja «Velja Stojakovič« vabimo vse delovne kolektive kovinarske industrije v naši državi na tekmovanje v proslavo V. kongresa KPJ.
Pozivamo jih, da z večjo odločnostjo izpolnimo vse naloge, ki nam jih nalagajo naša slavna Komunistična partija, naša vlada in tovariš Tito.
To bo hkrati še en dokaz naše vdanosti in ljubezni do Partije, CK, tovariša Tita in domovine ter naš prispevek za hitro zgraditev socializma v naši državi.
Živel V. kongres KPJ1
Živel CK Komunistične partije Jugoslavije na čelu s tovarišem Titom!«
Ljudstvo TušitoViča poziva vse graditelje zadružnih domov v državi na tekmovanje
Na Kordumi so imeli v Tušiloviču (vojnički oikraj) množični sestanek, ki so se ga udeležili številni kmetie Navdušeni nad sklepom plenuma CK KPJ, da se skliče V. kongres KPJ, so se kmetje obvezali, da bodo v proslavo kongresa zgradili svoj zadružni dom do 21. julija. Hkrati so sklenili, da povabijo na tekmovanje vse graditelje zadružnih domov v državi, tako da bi bilo čim več domov do tega zgodovinskega dne zgrajenih in izročenih svojemu namenu. Kmetje 60 poslali z množičnega sestanka maršalu Tiltu naslednjo brzojavko:
»Dragi tovariš Titol Navdušeni nad sklepom plenuma CK Komunistične partije Jugoslavije o sklicanju V. kongresa naše slavne Komunistične partije, smo se sestali na svečanem mitingu, da se pogovorimo, kako bi čim bolj dostojno pričakali ta zgodovinski dan. Prežeti z ljubeznijo do Partije in Tebe, tovariš Tito, zaradi zaslug v osvobodilni vojni in v
socialistični graditvi naše dežele, smo sklenili, da bomo v proslavo V, kongresa v naši vasi končali graditev zadružnega doma do 21. julija. Pod vodstvom naše Partije smo šli v borbo in pod njenim vodstvom izvojevali zmago. Življenje slehernega izmed nas je tesno povezano z našo Partijo in s Teboj, tovariš Tito.
Ker se zavedamo, da je Partija naše narode vodila zanesljivo k zmagam in da jih še zdaj vodi v zanesljivo prihodnost, smo začeli v naši vasi graditi zadružni dom. Že doslej smo pripravili večje količine gradiva. Obvezujemo se, da bo sleherni graditelj — mladinec, član Ljudske fronte in zadružnik — posvetil vse sile, da bo naš dom na dan začetka kongresa popolnoma končan. To bo tudi še en dokaz naše ljubezni do Partije in Tebe.
Živela slavna Komunistična partija Jugoslavije, živel Centralni komite na čelu z maršalom Titoml«
Delovni kolektiv tovarne »Jastrebac« kliče k tekmovanju
Delovni kolektiv livarne in tovarne strojev Jastrebac je poslal vabilo na tekmovanje vsem podjetjem kovinske industrije LR Srbije v počastitev V. kon gresa Komunistične partije Jugoslavije.
»Delovni kolektiv livarne in tovarne strojev Jastrebac,« je rečeno v pozivu, »ki se je zbral na svojem zborovanju, je navdušen nad sklepom plenuma Centralnega komiteja KPJ o sklicanju V. kongresa KPJ in je sklenil pozvati na tekmovanje vse delovne kolektive podjetij kovinske industrije LR Srbije. Delovni kolektiv podjetja Jastrebac se zaveda zgodovinskega pomena V. kongresa in prežet z neskončno ljubeznijo in hvaležnostjo do slavne KPJ, ki je naše narode pripeljala do zmage in jih tudi danes vodi smelo in gotovo v socialistično izgradnjo, obljublja Partiji in tovarišu Titu, da bo do V. kongresa KPJ povečal vse svoje delovne sposobnosti, da bo nastopil . 21. julija z velikimi delovnimi uspehi.
Zato vabimo vse delovne kolektive podjetij kovinske industrije LR Srbije na tekmovanja v počastitev V. kongresa KPJ, in sicer v izpolnjevanju proizvodnega plana za prvo polletje, za znižanje proizvodnih stroškov in za otvoritev v planu določenih tečajev za letošnje leto.«
Rudarji v Aleksincu vabijo na tekmovanje delovne kolektive premogovnikov
Delovni kolektiv aleksinskih premogovnikov je prevzel obveznosti v proslavo V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Centralnemu komiteju KPJ je poslal pozdravno brzojavko, v kateri sporoča, da bo med tekmovanjem, ki ga napoveduje vsem delovnim kolektivom premogovnikov v državi, izpolnil naslednje obveznosti: izpolnil proizvodni plan za 110%, izpolnil plan delovnega učinka za 105%, izboljšal kakovost proizvodnje za 2%, znižal polno lastno ceno za^ 2%, izboljšal delovno disciplino za 5%, pritegnil v proizvodnjo 150 novih delavcev, med tistimi pa, ki so že zaposleni, strokovno usposobil 50,
Tekmovanje se začne 1. junija in se bo končalo 20. julija.
Tudi borski rudarji tekmujejo
Tudi delovni kolektiv borskih rudnikov je imel slovesno zborovanje in z njega odposlal maršalu Titu brzojavko. Delavci v brzojavki obljubljajo, da si bodo stalno prizadevali doseči čim večjo in čim boljšo proizvodnjo bakra. Z navdušenjem pozdravljajo sklicanje V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. V proslavo kongresa bodo priredili tekmovanje med oddelki v podjetju z nalogo, da čim prej izpolnijo proizvodni plan.
Usoehi množične kampanje
zbiranja lesa za zadružne domove v grosuoeliskem okraiu
V	grosupeljskem okraju so pretekli tedein pospešili sečnjo in zbiranje novih količin gradbenega lesa in lesa za notranjo opremo zadružnih domov. Dosedanji uspehi te akcije nam dokazujejo, da je uspela povsod, kjer so zbirali množično. Od 285 m3 prej posetkanega lesa se je v 10 dneh povečala količina na 937 m3, tako da ima sedaj sedem gradbišč v okraju pripravljen ves potrebni stavbni les in les za notranjo opremo; ostala gradbišča pa imajo posekam skoraj ves potrebni stavbni les. Ta uspela akcija je dokaz velike politične zavesti podeželskega ljudstva in spodbija trditev nekaterih funkcionarjev gradbenih uprav, da lesa ni in da akcija n,e bo uspela.
Najhitreje in najbolje so to delo opravili graditelji s Police, kjer prvotno ni biilo pravega razumevanja in sodelovanja med gradbeno upravo in množičnimi organizacijami. 18. maja pa so na širšem sestanku ugotovili, da imajo od potrebnih 150 m3 lesa pripravljenih samo 30 m3. Sklenili so, da bodo ves primanjkljaj zbrali in posekali v enem tednu. Skupine treh ljudi, ki so jili izbrali na sestanku, so takoj naslednje dni zbirale pri kmetiih prostovoljne obveznosti za les, druge skupine pa so ta les takoj posekale. Prvi dan eo zbrali novih 98 m3 lesa, 12,50 m* pa 60 ga še isti dan posekali. V treh dineh so zbrali in posekali vso potrebno količino lesa, večji del pa^ so ga že zvozili na žago in na gradbišče. Ta uspeh jim je vlil novega poguma; naslednji dan so že izkopali vse temelje in začeli z betoniranjem kleti:
Kot vzor požrtvovalnosti in iznajdljivosti naj služijo vsem ostalim gradbi-
ščem graditelji v Ambrusu, ki so kljub temu, da v njihovi okolici ni stavbnega lesa in da je- vas in vsa okolica močno porušena, sami rešili to vprašanje. Zbrali bodo 180 m3 drv, 120 m3 pa imajo že pripravljenih. Izžgali so tudi dve apnenici. 20 ton apna so dali v Ivančno gorico v zameno za 75 m3 stavbnega lesa. KeT poleg stavbnega lesa rabijo še 65 m3 rezanega lesa za notranjo opremo, bodo žgali še tretjo peč, prodali apno, z denarjem odkupili od kmetov drva in jih zamenjali z Gozdno upravo za rezan les. Ta primer, med vojno taiko opustošenega kraja, naj služi kot zgled iznajdljivosti in vztrajnosti pri premagovanju težav posebno tistim gradbiščem, kjer imajo več sredstev in ki vztrajno zatrjujejo, da pri njih ni lesa in naj se jim zato dodeli iz državnih gozdov.
V	Višnji gori so že marca zbrali 30 m3 lesa. Vendar ga niso posekali. Ker ni bilo rešeno vprašanje zemljišča, je vsa stvar nekoliko zaspala s krajevno gradbeno upravo vred, ki si še sedaj ni upala začeti z akcijo in zbrati ves potrebni les. Ljudstvo samo pa je sedaj v petih dneh zbralo še 40 m3 lesa in s prejšnjimi 30 m* vred tudi posekalo. Ko bo v kratkem času rešeno vprašanje zemljišča, bodo lahko pospešili gradnjo zadružnega doma. ker bodo preskrbljeni z gradbenim materialom in predvsem z lesom, ki kasneje ne bo več primeren za sekanje.
Ravno tako množično so pristopili k zbiranju v Strugah, kjer so imeli samo 15 m3 lesa, dočim ga potrebujejo 00 m*.
V	6 dneh so zbrali za 45 m3 novih obveznosti in že od tega 15 m3 posekali.
Ostalih 30 m5 bodo posekali v tem tednu. Pri tem se je najbolj izkazal posestnik Gregorjevec iz Ribnice, ki je sam daroval 15 m3 lesa in 3000 din. V Šmarju so imeli dovolj stavbnega lesa in so kljub temu, da so imeli dovolj dela pri zidavi doma, ponovno posekali še 40 m3, ki ga bodo rabili za notranjo opremo. Tu kmetje že vidijo uspeli svojega dela.
Prav tak primer je v Slivnici, kjer je zadružni dom v surovem stanju že dograjen in kjer so v zadnjem času posekali še 50 m3 lesa za notranjo opremo doma. Pri Sv. Gregoriju so posekali in razzagali 20 m3 lesa, ki ga bodo rabili za svoj zadružni dom, poleg tega pa bodo pripravili še več lesa in ga zamenjali za drug material.
Uspehi in izkušnje teh gradbišč, ki so prva posekala ves potrebni les, so vzbudile tudi med ostalimi gradbišči pravo tekmovanje. V Ivančni gorici, kjer imajo posekanih že 80 m3 lesa, bodo po zgledu drugih organizirali delovne skupine, ki bodo do konca maja posekale še novih 80 m3 lesa, ki ga potrebujejo za dograditev svojega doma.
V	Vel. Laščah je gradbena uprava šele na pritisk prebivalstva organizirala 3 članske skupine, ki so zbrale novih 65 m3 lesa in ga s prejšnjimi obveznostmi (45 m3) vred posekale 80 m3. Tako sta skupini v vasi Opalkovo in Mole Lašče v tej akciji presegli predvideno količino 13 m3 in zbrale v vsaki vaisi po 15 mA Tudi na Turjaku so prejšnje obveznosti 42 m3 povečali na 52 m3 in že posekali 25m3 lesa; in v Temenici, kjer so pridobili in že posekali novih 25 m3 lesa.
Vsi ti dosedanji uspehi in primeri nam jasno kažejo, da kmečko ljudstvo vedno bolj zavestno in množično sodeluje pri gradnji zadružnih domov, da je samo začelo iskati in odkrivati vzroke nedelavnosti nekaterih gradbenih uprav in iz njih izločati sebi nasprotne in sovražne elemente.
»Pravda« o sovražnostih v Palestini
Sovjetska in demokratična javnost vsega sveta
nagresneje obsofasa arabski napad na mlado državo Izrael
Moskva, 30 maja (Tass) Komentator »Pravde« piše v članku o sovražnostih v Palestini:
Že ved kot dva tedna besni vojna v Pale6tini. Armade arabskih držav so napadle Izrael v trenutku, ko 60 proglasili njegovo ustanovitev, čeprav je bilo to storjeno na osnovi sklepa OZN, v kateri so včlanjene mnoge arabske države. Mlada židovska država se je morala »pustiti v borbe na svojih severovzhodnih in južnih mejah, da brani 6vojo svobodo in neodvisnost, pridobljeno z velikimi težavami.
Dejanja arabskih dežel ni mogoče opisati drugače kot z neizzvanim napadom, kratenjem zakonitih pravic židovskega ljudstva in kršitvijo samih načel statuta OZN. Niti ni mogoče priznati za veljavne argumente voditeljev Lige arabskih držav, ki trdijo, da ima kampanja proti židovski drža/vi namen »vzpostaviti zakon in red« v Palestini ter zaščititi arabske narode pred »nevarnostjo«, ki grozi s strani novoustanovljene države Izrael. Poskus prikazati nekaj stotisočev židovskega prebivalstva v državi Izrael kot
»nevarnost«, ki naj bi grozila desetinam milijonov Arabcev na Bližnjem vzhodu, pomeni zasmehovanje dejstev, žalitev zdravega razuma.
. Prav tako ni mogoče priznati za iskre no in zaupanja vredno izjavo voditeljev arabskih držav, po kateri naj bi 6e trudili za uvedbo čim prejšnjega miru v Palestini, Ponašanje predstavnikov arabskih dežel v OZN kaže ravno nasprotno, namreč da želijo zavleči vojno in uničiti židovsko državo. To pomeni nadaljevanje napada, ki ga niso pričeli samo v škodo interesom židovskega ljudstva, temveč prav tako arabskega.
Dejanja arabskih držav so v prid samo onim imperialističnim krogom, ki imajo interes na netenju nesloge med narodi iin vojne, da bi s tem utrdili svoje politične in gospodarske pozicije in izpodkopali razvoj narodno osvobodilnega gibanja na Bližnjem vzhodu Arabske države, ki so napadle državo Izrael, so stopile na pot s težkimi posledicami. Neizzvan napad arabskih držav proti mladi židovski državi sovjetska in demokratična javnost vsega sveta najresneje obsojata.
Gromiko razkrinkal v VS Veliko Britanijo
New York, 30. maja. Na seji Varnostnega sveta je sovjetski delegat Gromiko obtožil Veliko Britanijo, da lioče izrabiti VS v svoje namene. Izjavil je, da bi izvedba angleškega predloga glede Palestine pomenila protizakonitost, ker je v nasprotju s sklepom OZN o delitvi Palestine. Britanija hoče v Palestini še nadalje ohraniti polkolonialni sistem in zato sabotira novo židovsko državo. Gromiko je opozoril arabske narode, da nastopa Britanija nasproti njim kakor volk v ovčji koži in da je v resnici prav tako proti neodvisnosti arabskega ljudstva, kakor je proti neodvisnosti židovske države.
Na večerni seji so glasovali o sovjetski resoluciji, ki zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti v Palestini. Za resolucijo so glasovale ZDA, Ukrajina, Francija in Kolumbija, ni pa dobila potrebne večine, ker se je ostalih šest delegatov vzdržalo glasovanja. Nato je bil sprejet britanski predlog s pozivom na Arabce im Žide, naj ustavijo sovražnosti za štiri tedne.
Nato je Varnostni svet sprejel francoski amandman k britanskemu načrtu s 7 glasovi. 4 delegacije so se vzdržale glasovanja. Francoski amandman določa, naj se pozovejo vse zainteresirane vlade in oblasti, da prenehajo s po-
šiljanjem vojaškega osebja v Palestino, Egipt, Irak, Libanon, Sirijo, Trans-jordanijo, Saudovo Arabijo m Jemen.
Varnostni svet je z 9 glasovi (2 delegaciji ata se vzdržali glasovanja) sprejel ameriški amandman, ki poziva vse zainteresirane vlade, naj prenehajo uvažati ali izvažati vojni material v Palestino, Egipt, Irak, Libanon, Sirijo, Transjordanijo, Saudovo Arabijo in Jemen.
Ob koncu je Varnostni svet sprejel del načrta britanske resolucije, ki poziva Zide in Arabce, naj do 22. ure 1. junija po Greenwichu odgovore, da pristanejo na sklepe, ki jih je Varnostni svet sprejel na sinočnji seji. V primeru, če ne bi ena stranka sprejela omenjenih sklepov, se bo Varnostni svet ravnal po 7. členu Ustanovne listine OZN.
Ostra obsodba Bevinove verolomne politike
London, 30. maja (Tass). »New Sta-tesman and Nation« piše, da je bilo omahovanje ZDA glede Palestine prav tako pogubno kakor pristranost Angležev. Bevin in Truman sta pripeljala Srednji vzhod na rob propada, hkrati pa povzročila krizo v anglo-ameri-ških odnosih.
V	članku je rečeno, da se stališču Sovjetske zveze v palestinskem vprašanju ne more oporekati. Člankar zahteva, da napravi laburistična vlada konec »neznosnemu stanju« iin pokaže vsaj malo državniške modrosti Trditev, da je Transjordanija neodvisna država, da ji lahko dajemo nasvete, ki pa je ne moremo nadzirati, pomeni potrditi mišljenje svetovne javnosti o verolomnosti Angležev.
KP Francije zahteva
od francoske vlade priznanje židovske države
Pariz, 30. maja (Tass). Politični biro KP Francije je izdal resolucijo, v kateri pravi v zvezi s palestinskim problemom, da je nastala vojna v Palestini kot posledica neizvrševan ja sklepov OZN o ustanovitvi židovske in arabske države.
Politični biro ugotavlja, da je vlada ZDA s svojim protislovnim ravnanjem podprla britanske spletke in tako pripomogla k vojni, ki je v korist petrolejskim trustom na Bližnjem vzhodu. Zato je za vzpostavitev miru na Bližnjem vzhodu samo ta možnost, da se izvede sklep OZN.
Komunistična partija zahteva od francoske vlade, da prizma izraelsko državo in tako pomaga pri vzpostav-ljenju miru med Židi in Arabci.
Arabci zasedli židovski del Jeruzalema
Tel Aviv, 30. maja. AFP poroča, da so premočne arabske sile zasedle po petdnevnem obleganju židovsko četrt v starem delu Jeruzalema. Poročajo, da se nadaljujejo boji za novi del Jeruzalema. Zidovske čete so dobile novo pomoč.
Borbe izven Jeruzalema 6e nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Posebno hudi boji divjajo okoli Latajma, 32 km severozapadno od Jeruzalema.
Uradno poročilo Hagane pravi, da so pričele židovske čete obsežne operacije v centralni in severni Palestini. Zavzele so važno strateško postojanko Zarin blizu sirijske meje.
Associated Press poroča, da so židovske oborožene 6ile po dveh tednih očistile severno Galilejo. S protinapadi je bilo onemogočeno napredovanje sirijskih in libanonskih čet, židovske čete pa so osvojile skoraj celo zapad-no Galilejo.
Italijanski delavci se bodo z vsemi silami uprli uvedb? policijske države
V milanski provinci stavka nad 60.000 poljedelskih delavcev
Rim, 30. maia (Tanjug). »Unitac objavlja uvodnik sekretarja italijanske generalne konfederacije dela De Vittoria, ki piše, da ustvarjajo v Italiji »policijsko državo v pravem pomenu besedeč.
»Kakšni so nameni te policijske države,« nadaljuje De Vittorio, »dokazujejo dogodki na Siciliji, Polesini, Apuliji im Piemontu, kjer uganja policija nasilstva samo nad delavci in ščiti peščico zajedalcev. Notranji minister je poslal svoje posebne policijske inšpektorje v Moderno in ostale province Emelije, kjer so delavske organizacije najmočnejše. To dokazuje, da je namen policijske države razbiti trdnjave sindikalnega gibanja. Toda delavci in resnični demokrati — zaključuje De Vittorio — ne bodo mirno gledali te reakcionarne spremembe v Italiji, temveč se bodo z vsemi silami uprli uvedbi policijske države.«
V	vsej provinci Cosenzi vlada veliko ogorčenje zaradi policijskega terorja Scelbine policije v Kalabriji.
Med zadnjimi racijami Cosenze, Disignana
nad delavci in Sam Giovanni im Fiore je policija zaprla delavce, ki 60 bili med vodilnimi v stavki za izboljšanje življenjskih pogojev pred šestimi meseci. Pri teh racijah je policija ubila enega delavca, kar je spravilo ogorčenje demokratičnega prebivalstva in delavstva do vrhunca.
Ker veleposestniki niso hoteli izpolniti upravičenih zahtev delavcev, je pričelo stavkati čez 60.000 poljedelskih delavcev in polnajemnikov v milanski provinci.
Ze prvi dan stavke je policija pričela stavkujoče zapirati. Na energično zahtevo vseh delavcev in ker je posegla vmes Konfederacija poljedelcev, je morala policija aretirane izpustiti.
V	Vicenzi je pričelo stavkati 6000 poljedelskih delavcev, v Veroni pa se
35.000	delavcev bori za veljavo delov, ne pogodbe, ki je veleposestniki noče jo f priznati. Tudi v provincah Pia-cenci in Bologni se stavke nadaljujejo.
ŠTIRI M0NARH0FAŠISTIČNE PROVOKACIJE v enem dnevu na ozemlju Južne Albanije
Tirana, 30. maja Direkcija za informacije obvešča, da so grški mo-narhofašisti izvršili 25. t. m. štiri nova izzivanja na kopnem in v zraku.
25. t. m. ob 10 so grški vojaki izstrelili iz Konice dve granati, ki sta padli med mejnikoma št. 25 in 26 na sek-
Nadaljeoanje s 1. strani.
je zaupanje Gottwaldovi vladi, politiki miru in izgradnji ljudske demokracije. Nikoli več se ne bo za češko ljudstvo ponovil Mflnchen; v bratstvu z državama ljudske demokracije bo češkoslovaško ljudstvo korakalo po poti k socializmu, Z zmago Narodne fronte pa je enkrat za vselej tudi razgaljena nesramna propa ganda zapadnih imperialistov Svobodne in demokratične volitve 60 ovrgle laži vojnih hujskačev in tistih, ki bi radi iz srečne domovine dveh bratskih narodov ustvarili spletkarsko gnezdo proti Sovjetski zvezi.
Zmaga enotne kandidacijske liste Narodne fronte je hkrati tudi okrepitev demokratičnih sil v svetu, nov prispevek k miru. Volitve so dokončno potrdile poraz reakcije v februarju in tako je Češkoslovaška skupno z drugimi državami ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo na čelu trdna opora miru in demokracije v svetu.
(Od našega posebnega dopisnika v Pragi.)
torju Leskovika. Granati sta padli 200 m daleč na albansko ozemlje.
Istega dne ob 11.30 je grško letalo preletelo albansko ozemlje nad obmejnim stebrom št. 45 na sektorju Vido-hove. Ko je letalo dvakrat zaokrožilo nad obmejno stražnico, je pričela albanska obmejma straža streljati nanj. Letalo se je moralo umakniti v Grčijo.
Pol ure pozneje so grški monarho-fašistični vojaki ponovno izstrelili štiri topovske granate v smeri Leskovika. Granate so padle 100 m daleč na albansko ozemlje.
Istega dne ob 21 so grški vojaki izstrelili še eno topovsko granato iz grškega kraja Bo gazi v smeri obmejnega stebra št. 50 na sektorju Perdi-kari. Granata je padla 300 m daleč na albansko ozemlje.
POPRAVEK
V	naslovu včerajšnje brzojavite o ukinitvi blokade Španskega Imetja
. v ZDA je napačna beseda, ki kazi
____________ Naslov	se	mora pravilno
glasiti: Amerika deblokirala špansko imetje.
bila postavljena smisel poročila.
Avstrijska vlada zavlačuje dokončno denacifikacijo
Dunaj, 30. maja (Tass). Na redni seji zavezniškega kontrolnega sveta za Avstrijo je Svet potrdil zakon avstrijske vlade o predčasnem razveljavljenju ukrepov proti nacionalsocialistom, kolikor gre za lažje krivce. Novi zakon je izdelan na podlagi predloga vrhovnega komisarja ZDA v Avstriji, da se amnestirajo vsi lažji krivci — bivši hitlerjevci— s pogojem, da ec kaznujejo dejanski krivci nacističnih zločinov.
Sovjetski predstavnik je poudaril, da se avstrijska vlada izogiba izvajanju drugega dela sovjetskih predlogov, ki jih je sprejel Zavezniški svet. Med te predloge spada dokončna izvedba denacifikacije v Avstriji. Zavezniški kontrolni svet je ukazal izdelati pravnemu direktoriju pravilnik o izvajanju teh odločitev.
Svet je izrazil obžalovanje, ker ameriške oblasti v Nemčiji niso hotele izročiti avstrijski vladi von Pa-pena.
Od 31. maja do 6. junija »Teden prometa«
Vzporedno s hitrim in vsestranskim razvojem naSega gospodarstva v drugem letu Titove petletke narašča im se razvija tudi naš cestni promet. Dobro urejen promet je eden najvažnejših pogojev za izpolnitev nalog petletnega plana.
Cestno-prometnl predpisi, ki urejujejo celoten promet, zahtevajo od uporabnikov cest discipliniranost in natančnost, ki preprečujeta v prometu nered in zmanjšujeta prometne nesreče. Čeprav bi morali biti prometni predpisi vsem uporabnikom cest dobro poznani in bi se morali po njih tudi zavestno ravnati, naletimo na cestah na številne primere nediscipline in neurejenosti, ki motijo in kršijo cestni red, Ne po oblastnih ukrepih prisiljena, temveč zavestna disciplina prebivalstva je pogoj, da se uvede na cestah red, ki ga zahteva močan razvoj voznega in osebnega prometa. Zato je uprava NM za Slovenijo odredila od 31. maja do 6. junija 1948. »Teden prometa«, ki bo posvečen pouku in vzgoji v pravilni hoji in vožnji, prikazoval bo najpogostejše in najnevarnejše napake^ ki ovirajo reden promet, ter s tem krepil discipliniranost pešcev, kolesarjev, šoferjev.
Kot se na raznih področjih borimo za
večjo produkcijo in vsepovsod tekmujemo za dosego večjih uspehov, tako bomo v »Tednu prometa« zastavili vse sile, da storimo močan korak naprej v diacipU' niranosti in pazljivosti pri vožnji in redu na cestah, kar bo zmanjšalo nepotrebne intervencije, omogočalo vsesplošno hitro poslovanje in dvigalo ugled naše napredne države Spoznali se bomo s predpisi, ki urejajo promet in varujejo ljudi pred nepotrebnimi nesrečami
Vsaka žrtev prometne nesreče, vsaka še tako malenkostna škoda, ki jo pri tem uitrpi naše gospodarstvo, je popolnoma nepotrebna in gre na račun naša gospodarske osamosvojitve in splošnega dviga gospodarstva. Z discipliniranostjo v cestnem prometu obvarujemo tudi zdravje im telesne sposobnosti delovneg* ljudstva. Z vzgojno poučnimi članki, ki bodo objavljeni v »Tednu prometa« v naših listih, ter z raznimi razstavami bo vsem pojasnjeno, kakšna naj bo cestna disciplina. Oblast pa bo skrbela, da bodo ceste opremljene s cestnoprometnimi znaki, da bodo urejene naprave za varnost in red, v glavnih mestih pa se bo povečalo število prometnih miličnikov, katerih nasvete naj ljudstvo disciplin*1’ rano Izpolnjuje.
Konferenca delegatov pravnih fakultet FLRJ
V	petek 28. maja se je pričela v zbornični dvorani ljubljanske univerze konferenca delegatov vseh jugoslovanskih pravnih fakultet. Zbrali so 6e zastopniki beograjske pravne fakultete s prodekanom dr. Nikolo Stjepanovičem na čelu, zastopniki zagrebške fakultete z dr. Brajkovičem Vladimirjem, zastopniki najmlajše pravne fakultete v državi, sarajevske, z dekanom dr. Aleksandrom Solovljevim ter profesorski zbor ljubljanske pravne fakultete z dekanom dr. fcu-šejem Gorazdom na čelu. Slavnostnemu delu konference so prisostvovali tudi zastopniki ljudske oblasti med njimi minister za pravosodje LRS dr. Jože Pokom, pomočnik ministra za prosveto prof. Drago Stepišnik, predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Teodor Tominšek in rektor ljubljanske univerze dr. Melik Anton.
Po pozdravnih besedah je dekan dr. Kušej Gorazd poudaril pomen te konference v naši pravni znanosti ter koristi, ki si jih pravniki-pedagogi obetajo od nje. Konferenca se je zbrala z namenom, da razpravlja o temeljih za novo pravno znanost, da si najvišje pravne znanstvene ustanove pomagajo med seboj, da se zastopniki seznanijo z načinom dela posameznih fakultet, da svoje delo koordinirajo, da pregledajo nov
učni načrt, ki naj stopi v veljavo v prihodnjem študijskem letu, ter da se končno tudi na pravniškem podroiju utrdita bratstvo in enotnost, ki sta 66 tako živo pokazala v domovinski vufoi; Z istimi mislimi, z isto željo so poedrarvili konferenco vsi vodje delegacij, zahvaljujoč se naši ljudski oblasti, ki je to konferenco velikodušno podprla, da sc je lahko sestala v slovenskem univerzitetnem mestu.
Konferenco eo pozdravili tudi zastopniki ljudske oblastii, minister za pravosodje dr. Jože Pokorn in pomočnik prosvetnega ministra prof, Draigo Stepišniki v imenu LŠM pa predsednik tov. Zrini' šek Pavel.
Dr. Jože Pokom je v svojih izvajanjih poudaril resnost in težave vzgojnega problema mladih juristov. Izrazil je prepričanje, da bo delovni del konference pozitivno rešil te težave ter s tem dal pogoje za nadaljnje uspešno delo pravnikov v izgradnji socializma.
S konference so delegati poslali P°' zdraivne brzojavke predsedniku vlade FLRJ maršalu Titu, predsedniku vlade LRS Mihi Marinku, predsedniku Komi' teja za zakonodajo Edvardu Kardelju i" ministru za pravosodje pri vladi FLRJ Franu Frolu,	M.
Berlin je bil In bo prestolnica Nemčije
je odločno izjavil sovjetski komandant mesta general Kotikov na seji zavezniškega poveljstva
Berlin, 30. maja, (Tanjug). Na seji zavezniškega poveljstva Berlina je sovjetski poveljnik mesta generalmajor Kotikov protestiral proti temu, da hočejo vključiti produkcijsko zmogljivost ameriškega in britanskega sektorja Berlina v načrt proizvodnje in preskrbe biconije, ki’ so ga izdelali na ukaz ameriških in britanskih oblasti s pomočjo berlinske mestne uprave.
General Kotikov j© posebno poudaril, da bi moglo itmeii razkosanje Berlina im gospodarska spojitev enega berlinskega dela z biconijo za po-sledioo ustavitev dela industrije v zapadnih sektorjih Berlina. Takšne nakane zapadnih okupacijskih oblasti so nesporno v zvezi z nameni, da prenehajo redni' gospodarski odnosi Jeri na s sovjetsko okupacijsko cono.
Med razpravljanjem o statutu Berlina sta britanski im francoski delegat zahtevala, naj sprejmejo britanski
IZJAVA BRITANSKEGA LABURISTIČNEGA POSLANCA ZILLIACUSA
Gospodarska katastrofa v IDA neog bna brez trgovine z ZSSR in državami ljudske demokracije
Budimpešta, 30. maja. (Tass.) >Vil-lagoseag« objavlja razgovor svojega londonskega dopisnika z laburističnim čia-nom angleškega parlamenta Zilliacusom, ki je izjavil:
Ameriška vlada čuti, da Marshallov načrt ni dovoljoo sredstvo za preprečitev krize v ZDA. Če ZDA ne uspe razviti trgovine s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije, je gospodarska katastrofa v ZDA neogibna. Zaman izjavljajo politiki, da bližnje volitve ne bodo vplivale na zunanjo politiko ZDA. Nasprotno, ravno v tem je bistvo stvari. Današnji ameriški oblastniki so hoteli s to izjavo zmanjšati pomen Wallaceovega programa im dokazati, da tudi oni želijo mir. Seveda pa razumejo samo tak mir, ki bi služil Wall Streetu.
Sovjetska zveza je izpolnila svoje obveznosti nasproti miroljubnim narodom, ker je pristala na pogajanja z ZDA. Sovjetska zveza je tako še enkrat dokazala svojo neomajno težnjo po miru in ni si mogoče niti zamisliti, koliko novih prijateljev si je s tem pridobila.
Glede anglo-ameriških odnosov je Zilliacus izjavil: Nikogar ni iznenadiio
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE Z ZSSR otvarja razstavo »ARHITEKTURA NARODOV V ZSSR« v Moderni galeriji. Razstava traja od 30, maja do 13, junija in je odprta od 8, ure zjutraj do 8, ure zvečer-
Vstopnina za posameznika je 5.— din, za kolektivne obiske 2 din-
Kolektivni obiski se lahko prijavljajo na telefon 24-12 (Miklošičeva c. 7).
dejstvo, da Anglija ni bila obveščena o bližnjih korakih vlade ZDA. V n<>števil-nih primerih ZDA sploh niso upoštevale miišljenja Anglije. Anglija je tako končno izgubila svojo neodvisnost, ker se je prikovala na Ameriko.
predlog, po katerem bi bil Berlin p?" krajina in ne več prestolnica Nemfij0 General Kotikov je britanski predlo? odločno odklonil in poudaril, da »je Berlin bil, je in bo ostal prestolnic® Nemčije.«
Ljudsko glasovanje za enotnost Nemčije
Berlin, 30. maja. (Tass), >Der gen« objavlja poročilo agencije AP^ o napredovanju referenduma v sovjet' sk,i okupacijski coni Nemčije. Do 2J> maja je bilo Število ljudi, ki so poC*'
Slišali zahtevo za ustanovitev enot®® emčije naslednje: v Sacksen-Anhal' tu 75 odstotkov prebivalstva, 'na Saškem 67 odstotkov, v MecklenburfJ11 64 odstotkov im Brandenburgu 50 od' stotkov.
Pri oviram ju ljudskega referenc*11? ma pomagajo ameriški vojaški upr®^ zelo mnogo Schumacherjevi p ris ta®'
—	Značilen primer navaja >Neue“ Deutschland«. Sef policije rajona Tem' pelhof (ameriški sektor Berlina) ”a-j renbeck (socialdemokrat) je ukaz8 policijskemu naredniku Harzigu, n,aj se preobleče v civilno obleko m jaT_ sekretarju rajonske organizacije Enot' ne socialistične stranke, naj ga vp]“ v spisek podpisnikov sklepa o izvajf' nju ljudskega referenduma. Ko mu J.® uspelo, d n ga je sekretar vpisni v sp1' sek, jie WaronDeck ukazal, naj sekr0' tarja aretirajo.
NARODNO-OSVOBODILNA BORBA VIETNAMSKEGA LJUDSTVA
Napori francoskih kolonizatorjev za zasužnjen e Vietnama so ostali neuspešni
Šanghaj, 30. maja. (Tass). Informativna služba Vietnama poroča, da so vietnamske čete onemogočile tako imenovane »očiščevalne operacije«, ki so jih pričeli Francozi po 15. maju v provinci Kanan. Vietnamske sile so obkolile in napadle francoske enote, ki so sodelovale v teh operacijah na področju jugozapadno od mesta Kanan. Francoske čete so se morale umakniti s svojih položajev in so imele mnogo mrtvih.
Veitnamska informacijska služba komentira sestave vietnamske marionetne v|ade. Komedija, ki jo je visoki' komisar *a Indokino že dalj Časa igraj v Hongkongu, ni mogla prikriti vedno slabškega položaja Francozov.
Napori francoskih kolonizatorjev, da bi zasužnjili Vietnam z oboroženimi silami so ostali neuspešni. Sestava tako imenovane vietnamske za-
časne vlade pomeni zadnji obupni k0* rak Francozov.
Ze sama postavitev predsednika J® vlade petaimovca Xiana jo widostP razlog, da se lahko smatra to v'a za nezakonito. Xian je znani kolob°r cionist, ki niti ne zna vietnamske#^ jezika. Skupno z drugimi Peta®0-' mi oficirji se je prodal nacistom. daj skuša dobiti oblast nad vsem i-n namom, čeprav ni zavzela fi'nl,c0.S-t, vojska do sedaj niti ene petine vi«* namskega ozemlja.
Eden izmed voditeljev ffoncraln0 konfederaoija dela Vietnama je izJ^J da je ustanovljen mednarodni k010.1 za vzpostavitev tesnih odnosov s alL dikalnimi gibanji drugih držav _ vietnamskimi delavci v inozemst Komite je pripravil dokumente °J)i0 poru vietnamskega ljudstva ter knjigo o francoskih zverstvih in uSl hih vietnamskih sindikatom
Izvajanje plana v gozdarstvu in racionalno izkoriščanje lesa
Približujemo se koncu prvega poletja drugega planskega leta. Vsi potrebni organizacijski ukrepi in planski Pogoji za izvajanje plana so izpolnje-
in določeni. Sedaj je dolžnost vseh uelovinih kolektivov, da s podvojenimi jjtočmi storijo vse, da se bo s planom “oločena proizvodnja normalno in brez ^stoja razvijala.
Gozdna gospodarstva in posamezni Jelovni kolektivi z izdelanim operativnim planom za vsako proizvodno rizo in z ugotovljenimi točnimi planetni nalogami in roki, do kdaj je te naloge treba izpolniti, pri izvajanju 6v°jili planskih nalog ne smejo zanemariti operativne evidence. Brez operativne izdelave plana im operativne avidenoe ni planske proizvodnje.
Letošnji plan gozdne proizvodnje rahteva, da se točno držimo planskih rokov. Vsako izgubo časa v posameznih delovnih procesih gozdne proizvodnje bomo težko nadomestili. Nujno Je zato, da se vsa gozdna gospodariva in njihovi delovni kolektivi kar najbolj točno držijo rokov.
V	prvem četrtletju drugega plan-skega leta je plan gozdne proizvodnje nekoliko zaostal v produkciji iglavcev Pri hlodih za žaganje in jamskem lesu. rredvsem zaradi tega, ker je v planinskih predelih do srede meseca aprila Sneg onemogočil izdelavo nekaterih tortimentov in delo v gozdu. Pomanjkanje delovno sile, posebno tesačev, Jo vplivalo tudi na pravočasno plan-sko izdelavo tesanega lesa. Ker sta meseca maj in junij najvažnejša za Produkcijo iglavcev, bodo delovni kolektivi gozdarstva ta zaostanek v planiki proizvodnji pravočasno nadoknadili v drugem četrtletju.
Naša gozdna gospodarstva morajo Upoštevati posebnost delovnih odnosov v gozdni proizvodnji, zlasti med fazo 6ečnje. V delovnih pogodbah z delavci Paj se zato določi rok in obseg proizvodnje, ki natančno ustreza potrebam. operativnega plana. Prizadevati si pora jo nadalje, da se sklepajo kratkoročne pogoclibe in da se natančno določijo delovne obveznosti.
Nova politika v preskrbi gozdnega delavstva, normirano delo in uvajanje Povih načinov dela pospešujejo gozdno proizvodnjo. Zato zaradi pomanjkanja delovnih moči ne smemo dovoliti* da bi bil ogrožen plan gozdne pro-'zvodnje.
Vse pomanjkljivosti v prehrani im Preskrbi delovne sile moramo odpravi. Zavedati 6e moramo, da je delo T gozdovih težko in da sta izvoz in Industrijska lesna proizvodnja zelo odvisni od gozdne proizvodnje ter da Pi mogoče izpolniti plana, če niso zagotovljeni dobri delovni im življenjski Pogoji.
RACIONALNO IZKORIŠČANJE IN ŠTEDNJA LESA
Upoštevajoč važnost gozdov in pomen lesa v našem gospodarstvu je naš Prvi petletni plan predvidel med drugim tudi splošne smernice za racionalno izkoriščanje in štednjo lesa. V Prvem planskem letu so poedima gozdna gospodarstva in uprave reševale te naloge v glavnem posamezno im loče-Po v okviru svojih možnosti.
Gozdarska in gradbena sekcija
DIT-a LRS sta sklicali 21. aprila t. 1. sestanek odgovornih strokovnjakov. Udeležba gospodarskih strokovnjakov na tem sestanku ni bila zadovoljiva. Sestanek je pokazal, da postaja problem varčevanja z lesom vedno bolj važen za naše lesno gospodarstvo. — Spričo povečanih, stalno rastočih potreb po lesu ter omejenih možnosti gozdne proizvodnje je varčevanje z lesom nujen problem, ki ga nikakor ne smemo zanemarjati.
Racionalizacija gozdno proizvodnjo, t. j. strokovno pravilna izdelava, izdelava čim smotrnejših sortimentov, izbira čim vrednejših sortimentov in izkoriščanje vseh odpadkov, je prva stopnja varčevanja že v gozdu. Pri drveh za kurjavo prihranimo n. pr. 30% na množini s pravočasno izdelavo in dobavo suhih drv. S pravočasnim in sodobnim spravilom lesa iz gozdov pa se da prihraniti do 20% lesa, ki se sedaj izgubi in poškoduje.
Odpadki, ki nastanejo pri sečnji, čiščenju in redčenju sestojev, ne smejo ostati v gozdu neizkoriščeni, temveč se morajo uporabiti za proizvodnjo oglja. Z boljšimi načini dela in strokovno manipulacijo v gozdu dosežemo 5% prihranka lesa.
Z izkoriščanjem vseh odpadkov v lesni industriji bi prihranili več tehničnega lesa kot ga sedaj porabijo vse gradnje v Sloveniji. Z odpadki bi tudi pridobili nadomestne gmote, ki nam bodo največ pripomogle k varčevanju gradbenega lesa.
Pri projektiranju gradbenih konstrukcij prihranimo znatne količine Icaa z nadomeščanjem lesa z drugimi gradivi, v prvi vrsti z naravnim kamnom in ekonomičnimi razpetinami, višinami in razsloji lesenih nosilcev. Nadalje dosežemo pri ustreznih vrstah lesa s totalno izrabo in z zvišanjem napetosti lesnega gradiva do 30% prihranka na lesu.
Zaradi neekonomične izrabe tesanega lesa naj se za konstrukcijo tudi večjih izmer bolj uporablja žagan les, v čim večji meri pa okrogel les. Na ta način dosežemo do 25% prihranka lesa
Gradbena operativa ima široke možnosti varčevanja lesa s preglednim sortiranjem zaloge na gradbiščih in z ekonomično izbiro ter izrabo lesa v pomožnih konstrukcijah. Nadalje z uvajanjem betonskih konstrukcij z montažnim sistemom, uporabo tipiziranih lesenih in kovinskih odrov ter pomičnimi nosilnimi odri za konstrukcije.
Najširše možnosti za varčevanje z lesom dosežemo s povečanjem njegove trajnosti« s strokovno manipulacijo v gozdu, s pravilnim vskiladiščenjem, z uporabo suhega po možnosti umetno osušenega lesa, a zavarovanjem lesnih konstrukcij proti atmtosfenlijam ter zračni in talni vlagi, z impregnirani em lesa itd.
Akcijo racionalnega izkoriščanja in varčevanja z lesom v gozdni proizvodnji in lesni industriji ter ostalih gospodarskih panogah bo treba letos posplošiti in plansko usmeriti. Zato morajo tudi naša gozdina gospodarstva in uprave v drugem planskem letu posvetiti več pozornosti racionalnemu izkoriščanju in varčevanju lesa.
Rado Grlicarev
Razkrinkani špekulanti v mozirskem okraju
Mozirje, 30. maja. Te dni »o preisko-valni organi »kupno s trgovinsko inepek-ciio okraja napravili preiskavo pri nekakih trgovcih, peikih in v slaščičarni! v “oštanju. Pri tem so pri posameznikih Akrili zaloge skritega racioniranega bla-8a, prodajo raznega blaga po mnogo višjih cenah kot so določene, goljufije Pri tehtanju in še mnogo drugih špekulacij.
V	trgovini Danice Natek-Senica v Šolanju »o pri preiskavi med drugim na-'H v stanovanju im na podstrešju okrog >000 m raznega manufakturnega blaga. , udi trgovec Silovšek Jože v Skalah je *niel precej skritega racioniranega bla-Ha. Povezan je bil s špekulantom Poči-cinikom iz Šmartnega ob Paki, kate-te®u je dobavljal razno blago po mnogo 'Pretiranih cenah in brez računov. V svo-11 gostilni pa je točil samorodnico po vijakih cenah in neprijavljeno. Silovšek je N že prej dvakrat kaznovan zaradi špekulacije.
Pri trgovcu Semu Jakobu na Ljubnem
kontrolni organi našli »krito raeioni-blago na večih mestih »tanovanj-vtoga in gospodarskega poslopja. Kot 50stilni£ar pa je preprodajal vino brez .voljemja, vršil mahinacije pri plačevala davka na promet proizvodov in prodal vino po pretirano visokih cenah.
V trgovini Počivalnik Karla v Šmartnem ob Paki so prav tako našli skrito blago, Poleg tega pa je razno blago prodajal po mnogo višjih cenah kot so določene, in špekuliral tudi pri tehtanju, Pri trgovcu Lukman Dragotu v Šoštanju so kontrolni organi prav tako ugotovili, da je prodajal potrošnikom razne predmete po pretirano visokih cenah.
V pekami Kajba Lucije v Šoštanju, kjer je poslovodja Koren Jože, »o odkrili kar celo vrsto špekulantskih mahinacij v škodo potrošnikov. Med drugim ee je pri kruhu, ki ga je pekel za zdravilišče Topolščica, dnevno okoristil z najmanj 3 kg bele moke, kar dokazuje dejstvo, da so pri preiskavi našli 187 kg bele moke več na zalogi, kakor pa je je izkazane v obračunu, Prav tako ni kruha pekel v pravem razmerju, ampak je mešal več koruzne moke. Tudi v pekarni Delopst Josipa v Šoštanju 60 kontrolni organi odkrili manipulacije z odrezki živilskih nakaznic in peko kruha v nepravem razmerju.
V slaščičarni Movh Ivana v Šoštanju so prodajali pecivo po pretirano visokih oenah in to s 100% zaslužkom. Pecivo je namesto 350 gr tehtalo samo 180 gr Na pooblastilo za nakup poljskih pridelkov
a je imenovani nakupil prekomerne količine živil.	O. V.
£
delavski kulturno-umetniški kolektiv iz sofije
BO GOSTOVAL V LJUBLJANI
i. V torek, dne 1. junija* prispe v Ljub-, ««10, kot gost ESS, delavski kulturuo-, OietiiiSiu kolektiv OSS-a iz Sofije. Ko-®ktiv je začel turnejo z obiskom v Beo-“««du in Zagrebu, kjer je priredil kon-,.6rfe. v nadaljnjem obišče Bled, Po-°3Ho, Sarajevo, Skoplje in Niš.
S'7 Ljubljani nastopi s pestrim apore-, sestavljenim iz bulgairsklh narod-j«« pesmi in plesov ter narodnih pesmi s®dnih bratskih narodov.
^Delavski kulturno-umetniški kolektiv S-a iz Sofije je eden izmed najboljših .“Mikalnih kuitiimo-umetniških koiekti-Bolgarije. Šteje 140 članov, sest a v-p?S, J® iz pevskega zbora uslužbencev zbora in tamburaškega orkestra irmžbencev Izvršnega ljudskega odbora ‘"je in folklorne skupine OSS-a.
Od svoje ustanovitve 9. septembra
KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE 0R2AVE
VELIK ŽELEZNIŠKI NADVOZ NA REKI SO 25. MAJA IZROČILI PROMETU. Zgraditev tega mostu čez avtomobilsko cesto »Avtostrada Ljudske fronte« je bila najtežavnejša naloga prebivalstva, ki je sodelovalo pri prostovoljnih delih na cesti. Delo pri nadvozu je zahtevalo 150.000 delovnih ur,
MARIBORSKI TEKSTILNI DELAVCI BODO TEKMOVALI Z BOLGARI. Delovni kolektiv bolgarske tekstne tovarne »Kurilo« pri Sofiji je povabil na štirimesečno tekmovanje delavce mariborske tekstilne tovarne. Naši delavci so vabilo sprejeli.
LETOS BODO V DALMACIJI MELIO-RIRALI 3.800 HEKTAROV ZEMLJIŠČ. Melioracijska dela so začeli že leta 1945. Doslej so pridobili 1430 hektarov obdelovalne zemlje. Za ta dela so porabili 34 milijonov din. Vrednost prostovoljnega dela ni všteta. Določeno je, da bodo letos meliorirali 3.800 ha zemlje. Zdaj meliorirajo velika zemljišča na Imotskem, Sinjskem in Vrgoraškem polju, ob Neretvi in še v nekaterih drugih krajih.
KONSERVNE TOVARNE V BOSNI IN HERCEGOVINI BODO LETOS ZAČELE PREDELOVATI GOZDNE SADEŽE. Doslej so konservirali le sadje.
V	Bosni in Hercegovini nudijo gozdovi mnogo dobrih jagod, ki so doslej ostale neizrabljene. Letos bodo morale tovarne predelati mnogo več jagod, malin in drugih gozdnih sadežev. Uprave tovarn bodo s pomočjo množičnih organizacij organizirale nabiranje sadežev.
OBNOVA ŽIVINOREJE V DALMACIJI. Med vojno je živinoreja v Dalmaciji med vsemi pokrajinami skoraj najbolj trpela. V posameznih pokrajinah je bila živina popolnoma iztrebljena. Zato je razumljivo* da lani še niso mogli doseči predvojnega števila živine, čeprav obnova živinoreje zelo uspešno napreduje. Zdaj imajo 60°/oi konj v primeri z letom 1939, 75°/o goveje živine, 80°/ol ovac in malih živali. Pač pa je število prašičev že doseglo predvojno višino.
NA PROGI KUČEVO—BRODICE JE GOTOVIH ŽE TRETJINA ZEMELJSKIH DEL. Zaposlenih je 22 mladinskih delovnih brigad, ki štejejo 3.900 mladincev in mladink. Zelo uspešno se razvija tekmovanje med brigadami. Do konca maja so izkopali že nad 120.000 zemlje.
VELIKA POCENITEV GRADBENIH DEL. Z raznimi izumi so se v zadnjih letih zelo pocenila^ gradbena dela. Lani se je po visej državi razširil Turšičev način zidanja, ki ga letos če izpopolnjujejo* Tako je n. pr. zagrebški zidar Fe-remščak izumil šablono* po kateri lahko zidajo tudi nekvalificirani delavci* Zidanje se je e tem pocenilo za 2/7 %, Nedavno pa je Omer Omeraševič oib eode-lovauju inženirja Sergeja Matekima Izdelal mehanično pripravo za ometavanje zidov. S tem strojem omečejo kvadratni meter zidu v poldrugi minutk
V	SRBIJI SO UREDILI ŠTEVILNA LETOVIŠČA, Ker bo letos mnogo večji pritok gostov v letoviške kraje, je bilo treba popraviti in razširiti številne hotele in druge gostinske obrate. V vseh turističnih krajih eo obnovili gostinske objekte. Število postelj v letoviščih se je povečalo za 2700.
LETOS BODO INVESTIRALI ZA GRADBENA DELA V DALMACIJI
923.855.000 Din. Lani so obnavljali predvsem podeželska naselja. Obnovili so 7853 hiš. Letos so se gradbena dela začela bolj zgodaj. Do konca maja so zgradili 300 hiš, zidajo jih pa še 81.2* Letošnji krediti za gradbena dela so za 50 % višji od lanskih,
LETOŠNJI ZAGREBŠKI PRORAČUN ZNAŠA 727,429.000 DIN. Od lanskega proračuna je za 135,434.000 din ali za 22,4 % večji, Proračun se je povečal zaradi naraščanja proizvodnje in narodnega dohodka. Izdatki in dohodki so popolnoma uravnovešeni. Investicije znašajo 287,429.000 din. Od tega je namenjeno za nove stavbe in adaptacije
102.992.000 din. V Zagrebu bodo zgradili tudi pionirsko mesto, za kar je določena vsota 49,900.000 din.
Do 1. junija bodo' v oddelku potniških vozov Delavnic državnih železnic izdelali vozove za pionirsito progo
3do zgr je doto
1946. leta pa do danes je imel pevski zbor tega kolektiva 1200 nastopov. V svoji domovini je na lanskem ljudskem festivalu, izmed 3000 delavskih kultur-no-umetniških kolektivov, dosegel najboljši uspeh.
Gostovanje Delavskega kulturno-umet-nlškega kolektiva OSS-a iz Sofije v naši domovini je manifestacija bratstva in enotnosti južnoslovanskih narodov ter njihovega kulturnega sodelovanja. Kolektiv prihaja v našo deželo, da prikaže narodom Jugoslavije svoje uspehe na kul tu mo-um etn i škem področju. Ti uspehi pa so mogoči le zato, ker je delovno ljudstvo Bolgarije vrglo raz sebe okove tiranstva in kapitalističnega izkoriščanja ter si pod vodstvom Domovinske fronte in Delavske partije (komunistov) postavilo svojo oblast z Georgijem Dimitrovom na želu.
6.	aprila so se delavci oddelka potniških vozov Delavnic državnih železnic v Mariboru obvezali, da bodo do 1. junija izgotovili pet potniških in en prtljažni voz za pionirsko progo v Ljubljani. Rok je bil kratek, le 55 dni so imeli za izvršitev obveze. Krepko je bilo treba prijeti, če so hoteli obenem napraviti tudi ostala po planu določena dela.
1. junija pa bodo rdeče lakirani vozovi z belo streho že pripravljeni, da jih pionirji prevzamejo v svojo skrb. Lokomotivo bodo izdelali v Ljubljani, in 8. junija bo pionirski vlak prvič prevozil progo ob Večni poti.
V	uti, kjer dokončujejo vozove za pionirsko progo, je živahno vrvenje. Opaziti je, da se je delovni kolektiv z
zavore, parno kurjavo ter ogrodna, opažna, zakovna, vodno instalacijska, eleik-tro instalacijska, politima, barvalna_ in lakirna skupina si dan za dnem prizadevajo, da bodo vozovi čim lepši in v čim večje veselje pionirjem. Pomagata tudi skupini za okenske mehanizme in skupina notranje opreme, da bo notranjost vozov, ki bo podobna avtobusni razdelitvi in opremljena s parno kurjavo, čim udobnejša in lična,
Vozove so opremili z zrakotlačno zavoro najnovejšega sistema, ogrodje prilagodili turističnim vozovom in storili vse, da bodo okna čim večja, tako da bodo imeli pionirji najlepši razgled ter da bodo vozovi zračni in svetli. Ključavnice, ki jih bodo montirali na vratih, boHo
KMALU BO ZGRAJENA NAJVEC-JA APNENICA NA IIRVATSKEM. Nedavno so prižgali že dve peči tega velikega obrata im vsak dan nažgejo več vagonov apna. Kmalu pa bo začelo obratovati še več peči, tako da bo apnenica delala že v tej sezoni s polno zmogljivostjo. Apnenica je opremljena s stroji domačega izdelka,
NA IIRVATSKEM SO ODLIKOVALI NAD 100 DELAVCEV Z REDOM IN MEDALJO ZA DELO. Mnogi odlikovanci so bili že večkrat proglašeni za udarnike, novatorje in racionalizatorje. Zlasti so se odlikovali kovinarji* rudarji, delavci* ki so zaposleni pri »Jugoslovanskem kombinatu za gumi in obutev«, in številni drugi.
Tretja številka »Organizacijskega vestnika«
Izšla je 3. številka »Organizacijskega vesnika OF«, ki prinaša: Zveza borcev NOV Slovenije pred L kongresom. — Organizirajmo borbo za večje pridelke v kmetijstvu. — Trgovina naj služi ljudstvu. — S poostreno množično kontrolo in kritiko odpravljajmo napake v trgovini, — Aktiv OF naj neposredno sodeluje pri sprejemanju in izvajanju proračuna KLO. — 16. junij — dan učencev v gospodarstvu. — Usmerjanje mladine v poklice, važna naloga aktivistov OF. — Pred tednom matere in otroka; Priprave v okraju Kamnik.
Aktivisti, naročajte se na glasilo, ki je namenjeno predvsem vam in vam bo pri delu pomagalo. Vaša dolžnost je, da razširite glasilo tudi med člane OF in pridobivate stalne naročnike. Sporočajte uredništvu, kaj naj glasilo prinaša, da bi postalo resničen priročnik našim aktivistom.
Zadnja dela na vozovih za pionirsko progo
razumevanjem lotil tega posla za naše pionirje. Uprava z zanimanjem spremlja delo in pomaga, kjer je potrebno. Tudi ostali oddelki, posebno kovačija in mehanični oddelek, so poskrbeli, da so bili pomožni deli pravočasno na mestu. Mizarji, ključavničarji, skupina za zračne
varnostne ter jih bo od znotraj mogel odpreti le sprevodnik. Tudi prehodi med vozovi bodo. zavarovani in podobni tistim pri brzovlakih. Vodna instalacija v vsakem vagonu bo opremljena z rezervoarjem 90 litrov. Vsi vozovi bodo imeli tudi električno razsvetljavo.
Pa\o££la d«
Partizanski dan v Ptuju
Ptuj, 28. maja. V ptujskem okraju ie prvotno prijavljeno število 300 članov Zveze borcev doslej naraslo na 600 članov, ki jih zajema 13 krajevnih zvez.
V	organizirani u Zveze ie bil prvi Ptuj, sledili pa so Markovci, Marjeta. Stmišče in drugi. Mnogo je še borcev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju, niso pa še doslej povezani v Zvezo.
Zveza borcev v Ptuju izvršuje svojo obveznost, da bo dala 3500 prostovoljnih ur za zadružne domove v okolici Ptuja, in je priredila koncert v Titovem domu. Sedaj se pripravlja na partizanski dan, ki bo v nedeljo 6. junija z budnico, slavnostnim zborovanjem in nastopom v Ljudskem vrtal.	,V.	J.
Prvi udarniki v lesnoindustrijskem obratu »Drava«
Maribor. 28. maja. Pred kratkim so tudi v lesno-industrijskem obratu »Drava« proglasili prve udarnike ter pohvalili in nagradili najboljše delavce. Za udarnika sta bila proglašena Kuhelnilk Franc, ki presega normo za 20 % in pa Perše Ivanka, ki presega normo za 25%.
Tudi pri prostovoljnem delu so se nekateri odlikovali. Tako je obratavodja Legait Riko napravil že 135 prostovoljnih delonvih ur, Kuhelnik Franc 108 in Perežig Božo 98. Celoten delovni kolektiv pa je do sedaj delal že 1740 prostovoljnih ur.
Delavnost žena v Beltincih
Murska Sobota, 29. maja. — Krajevna organizacija AF2 v Beltincih je zadnje čase precej aktivna. Kratek pregled njenega dosedanjega dela kaže, da gre z novim časom naprej. Lansko leto so ženo pri raznih akcijah , prireditvah in s prodajanjem časopisov ter revij zbrale 7680 din. Od tega so nekaj darovale grškim rodoljubom, nekaj pa porabile za darila delegatkam II. kongresa AFZ. Dečjemu domu v Slivnici pri Mariboru so poslale 150 jajc in 12 kg bele moke.
Odbor ima seje vsakih 14 dni. Na sejah se pogovorijo o novih nalogah in sprejemajo obveze za nadaljnja dela. Pri gradnji zadružnega doma v Beltincih so žene dosedaj prostovoljno delale 300 ur. Organizirane imajo posebne aktive, ki skrbijo za organizacijo prostovoljnega dela, za noseče žene in za zaščito otrok. Skrbno se pripravljajo na »Teden matere in otroka«. Njihova največja želja pa je, da bi bil že kmalu zgrajen Dom igre in dela v Beltincih, ki ga že gradijo.	K.	O.
TEČAJ ZA GOSTINSKO OSEBJE
Bled, 29. maja. — V četrtek so na Bledu zaključili trimesečni tečaj za gostinsko osebje, ki ga je organiziralo ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS. Pri končnih izpitih ee je pokazalo, da so se tečajniki res veliko naučili in da bodo lahko na svojih službenih mestih veliko koristili.	J.	B.
Razstava gospodarske dejavnosti invalidske organizacije
Beograd, 28. maja. Glavni odbor vojnih invalidov FLRJ organizira razstavo gospodarsko dejavnosti invalidske organizacije, ki bo pokazala dosedanji razvoj gospodarstva celotne organizacijo in njenih posameznih podjetij ter dosežene uspehe. Razstava bo odprta v nedeljo 30. maja.
Ptuj, 28. maja. V tovarni »Petovia« so zadnje čase izboljšali in izpopolnili razne procese dela odnosno produkcije.
S	tem so znatno izboljšali kvaliteto produktov, obenem pa veliko prihranijo pri kalu. Pri polnjenju steklenic so zvišanje produkcije dosegli za 300 stekle, nic. Rojstni dam maršala Tita pa je delovni kolektiv »Petovia« skupno z delovnim kolektivom »Vino« proslavil s 4-uraim prostovoljnim delom.
BESEDi NASIH BRALCEV:
Malomarnost železniškega uslužbenca
Novo mesto, 28. ma ja. Brezvestno postopanje in malomarnost ie pokaizal v torek uslužbenec železniške postajo v Kandiiji pri Novem mestu. Ob 12.15 je privozil iz Vavte vasi osebni avtomobil okrajnega ljudskega odbora s 4 osebami in se ustavil pred spuščenimi zapornicami na cesti blizu moške bolnice, za njim pa se je ustavil še drug osebni avtomobil. Na cesti se je nabrala tudi manjša skupina ljudi, ki so čakali najmanj 10 minut pred zaprtim prehodom. Nenadoma so s kandijske postaje zapornice dvignili in šofer je hotel z avtomobilom preko prelaza, misleč, da je proga prosta. V zadnjem trenutku pa so ga klici ljudi s ceste opozorili, da prihaja vlak. Preko odprtega prelaza je nato privozil iz Novega mesta krateik tovorni vlak. med vožnjo preko ceste pa so zapornice znova spustili.
Neprevidnost iin malomarnost uslužbenca na tako odgovornem mestu je
treba javno bičati, ker le pazljivosti ljudi na cesti se ie zahvaliti, da ni bilo nesreče.	G.	T.
Skrajna malomarnost dveh uslužbencev
Poljčane, 29. maja. — Pred časom je dobil poslovodja zadružne mesnice v Slov. Konjicah od okrajnega ILO, gospodarskega odseka, nalog, čla mora odstopiti 110 kg govejega mesa mesnici v Slovenski Bistrici, kjer bi ga predelali v klobase. Še tega dne sta bila Sterlič Matevž in Bertoncelj Jože, uslužbenca Okrajne zvezo kmetijskih zadrug, napro-šena, naj kot odgovorna poskrbita za prevoz mesa iz Konjic v Slovensko Bistrico. Te naloge pa iz malomarnosti nista opravila takoj, temveč sta odredila prevoz mesa šele osmi dan. Seveda se je meso ta čas pokvarilo in so ga v predelovalnici v Slovenski Bistrici oddali konjaču, namesto da bi ga uporabili za klobase.	R.	L.
VČERAJ SO BILE ZAKLJUČENE »ŠTUDENTOVSKE IGRE<
Zagreb, 30. maja. Danes je bil tu zadnji dan »Študentovskih igerc, katerih se je udeležilo 800 najboljših fizkultumikov beograjske, zagrebške, ljubljanske in sarajevske univerze. Vse reprezentance so dosegle zelo dobre rezultate ter dokazale, b<>4o drugo leto, ko se bodo iger udeležile tudi reprezentance univerz
1. Kosi-Peenik (Z), 2. Grdič-Josipovič (Beograd).
Telovadba: Med moškimi je zmagali Milič. Konč.ni plasman v telovadbi:	1. Beograd 266.73, 2. Zagreb
228.35, 3. Ljubljana 199.55 točk in 4. Sarajevo.
Tenis: V finalu je zmagal Petrovič (Z), ki je porazil GeduJdiga, Med žen-
Z otvoritve »študentovskih iger« v Zagrebu: Delile vseh nastopajočih ekip
Sovjetske zveze, ČSR, Poljske, Rumu-nije, Madžarske, Bolgarije in Albanije, častno zastopale ne samo svoje urni-verze, temveč tudi državo.
»Študentovskih iger«, ki trajajo že od četrtka, se je udeležilo, razen nogometa in lahke atletike, silno malo gledalcev, kljub temu, da je slabo vreme motilo tekmovanja le zadnji dan. V posameznih disciplinah so bili doseženi tile rezultati:
Rokomet: Beograd: Sarajevo 6:2; Zagreb : Ljubljana 12 : 2.
Namizni tenis: Največji uspeh je dosegel ljubljanski igralec Roman Strojnik, ki si je z zmago nad državnim prvakom Tla ran go zoni I. plasiral v finale, kjer ga je porazil Dolinar (Z) s 3:1. Končni rezultati: Moški: 1. Dolinar, 2. Strojnik, 3.—4. Haran-gozo (Z) in 5. Gabrič (B); ženske: 1. josipovič (B), 2. Mihajlovic (B), 3. Pečnik (Z). Moški pairi: 1. Haramgotzo-Horvat (Z), 2. Gabrič-Davidovič (B). Zenski pari:	1.	Josipovič-Mfhajkmč
(B), 2. Pečnik-Zorčič (Z). Mešani pari:
skami je zmagala Bačkorjeva.
Odbojka: Moški: Ljubljana: Sarajevo 3 :0, Beograd : Zagreb 3 :0.	—
Ženske: Beograd : Zagreb 2:1.
Nogomet: Ljubijana: Sarajevo 5:0.
Šah: Zagreb : Sarajevo 7 :1, Beograd : Ljubljana 5 : 3.
Partizanski marš (20 km): 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb, 4. Sarajevo. Kot prejšnja tekmovanja sta motila danes popoldne partizanski marš dež in toča. S tem je bilo zaključeno tekmovanje v lahki atletiki, v kateri je zmagala zagrebška ekipa (moški in ženske skupaj z 259, 2. beograjska 226, 3. ljubljanska 178 točk in 4. sarajevska univerza.
Nogometna tekma za prvo mesto med Beogradom im Zagrebom ee je končala 0:0.
Streljanje: 1. Mihorko (Lj), 2. Ziv-kovič (B), 3. Tošniic (B); moštva: 1. Beograd, 2. Ljubljana, 3. Zagreb.
V celokupnem plasmanu študentovskih iger je zmagal Beograd pred Zagrebom, Ljubljano iin Sarajevom.
Juitri bo svečan zaključek iger.
Rezultati sobotnih tekmovanj
Zagreb, 30. maja. — V finale teniškega tekmovanja so se med poedinci plasirali Petrovič iin Geduktig (oba Z). Petrovič je premagal MargetLča (B) s 6:0, 6:2, Geduldig Laksa s 6:2, 6:2. Tekmovanje poedink: Kovačevič (Z) je premagala Haramibaaičevo (B) s 5:7, 6:3, 6:0.
Ostali reauiltati teniškega tekmovanja so: ženski pari: Beograd proti Ljubljani 8:6, 6:3; moški pari: Ljubljana : Beograd 7:5, 7:5; mešani pari: Zagreb -.Ljubljana 6:4, 6:1.
Odbojka. — Včeraj popoldne je reprezentanca Beograda premagala Sarajevo s 3:0. Ženska ekipa Ljubljane je zmagala nad beograjsko ter ima največ iegledov na prvo mesto. Zelo zanimiva je hila tekma med moškima ekipama Zagreba in Ljubljane, ki se je končala s 3:2 za Ljubljano.
Gimnastika. — V dvorani Višje šole za fizkulturo je bilo tekmovanje v gimnastiki. V skupnem plasmanu je zmagala ženska ekipa Beograda s 128,90 točk od 150 možnih, na drugem mestu je
Ljubljana s 106,15 točk, na tretjem Zagreb z 96,30 točk. Najboljša poedinka v peteroboju (preskok, partema vaja, vaje na gredi, krogi, dvovišieska bradlja) je bila Vera Jaklič (B) s 45,45 točk, druga Tratnik (B) s 44,70 točk, tretja Lenardon (Lj) z 42,55 točk. Lenardonova je bila najboljša na krogih, gredi in bradlji. Zenska ekipa Beograda v gimnastiki si je osvojila s tem nagrado Komiteja za fizkulturo FLRJ.
Nogomet. — Beograd Je premagal Ljubljano z 2:0 (2:0), a Zagreb Sarajevo s 7:0 (3:0).
Košarka. — Včeraj so odigrali finalne tekme v košarki. V prvi igri je ekipa Ljubljane premagala Sarajevo s 70:15 (36:9).
Finalno srečanje med Beogradom in Zagrebom se je končalo z zasluženo zmago Beograda s 47:18 (21:9). S tem je moška ekipa Beograda osvojila naslov prvaka študentskih iger v košarkL Druga je ekipa Zagreba^, tretja Ljubljane in četrta Sarajeva^
Nogomet
Ljubljana, 80. maja Danes je bila tu tetoma med FD Pero Maks in SFD Tržl8, ki se je konSala z zasluženo zmago ljubljanskega moštva s 4:1.
V predtekmi je mladinsko moštvo FD Perca premagalo mladinsko možtvo Itdefle zvezde iz Polja s 8:0.
L zvezna liga Beograd — Partizan : Hajduk 2:0
Trst — Ponziana : Spartak 3:2
II. zvezna liga Sarajevo — Sloga: Železničar 3:3 Zemun — Naša krila : Kvarner 4:0
Prvenstvo Francije v tenisu
Pariz, 30. maja. Na teniškem prvenstvu Francije je Čehoslovak Drobni v polfinalu poedincev premagal Američana Pattyja z 2:6, 6:3, 4:6, 6:4, 6:3. Parker (ZDA) pa je premagal Sturgessa (Južna Afrika) s 6:2, 6:2, 6:1. V finalnem srečanju posameznikov sta nastopila Parker (ZDA) in Drotbny (ČSR). Parker je premagal Drobnyija s 6:3, 7:5, 5:7 In 8:6, s čimeT si je priboril naslov prvaka tega turnirja.
V polfinalu iger v parih je ai*tral-srtcl par Holman-Segmaui premagal angl oško-j užnoafrISki par Mottran-Sturgess s 7:5, 1:6, 6:3, 1:6, 6:3. Par Bergelin-Drobny je premagal ameriški par Parker- Paty s 3:6, 4:6, 6:4, 6:3, 6:4.
PRAGA. Leto« se bosta 7. julija srečali v času vsesokolskega zleta v Pra^i nogometni moštvi praške »Sparte* on »Ferencvarosa« iz Budimpešte.
Rokoborba za prvenstvo Balkana in Srednje Evrope
Beograd, 30. maja. — Tekmovanja v rokoborbi v okviru balkamsko-sredmje-evropskih iger bodo v Zagrebu od 1. do 4. junija. Sampiomata se bodo udeležile Albanija, Bolgarija, Madžarska, Rumu-nija, Jugoslavija, Trst ter Poljska in ČSR.
Jugoslovanski rokoborci, ki so že dva meseca na treningu v Sarajevu, kažejo veliko tehnično znanje in kondicijo. Ko-mitet za fizkulturo pri vladi FLRJ je predpisal večje število nagrad.
LAHKA ATLETIKA
Sovjetska zveza. — Tek na 100 m Fi-
Ijin 10.6, višina: Reš 190 cm, krogla: Hei-no Lip p 16.35, kladivo: Kanalki 53.69, Šehtelj 52.59.
v
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje, dno 30. maja: Nad severnim Jadranom se je razvil aktiven barouietrski minimum, ki je povzročil izredno močne nalive v glavnem v južni in zapadni Sloveniji, medtem ko so zabeležili na skrajnem severovzhodu im skrajnem jugovzhodu Slovenije do 7. ure zjutraj le malenkostne padavine. V Ljubljanski kotlini je padlo do 7. ure zjutraj od 28 mm (aerodrom) do 49mm (Rakovnik), v Celju 37 mm, v Ajdovščini 82 mm, v Planici 25 mm, v Novem mestu iin v Mariboru le lmm dežja. V zaledju jadranskega barometrskega minlma se razvija klin viSjega zračnega tlaka, ki bo jutri prinesel izboljšanje vremena.
Vremenska napoved za ponedeljek, 31. maja: Brez bistvenih padavin, od časa do časa sončno.
O n V E S T I C Ji
OBVESTILO PREVOZNIKOM,
KI PREVAŽAJO BLAGO PO ŽELEZNICI
Vodno češče so pritožbo transi>ortnntov, da jim žoleznica ne dostavlja prasočasno in v zadostni množini vagonov za »rovoz blaga.
Razen objektivnih težav prj dostavi voz t. j. občutnega pomanjkanja prevoznih sredstev na železnici vobče. so toga pro-težno krivo stranko samo, ker z napačnimi postopki ovirajo pravilen obtok vez V naslednjem navajamo nekatoro grobe napake, ki jih moramo v najkrajšem času odstraniti:
1. Reekspedieijo voz (ponovno predajo blaga b»z razkladanja v prvotni namembni postaji) je žoleznica doslej odobravala, čeprav je to oviralo vozovni obtek. Odslej se taka odobrenja ne bodo dajala brez občutnih posledic za stranko (kazen po uredbi do 2000 din), ker jo v interesu vseh, da se blago že pri naročilu odredi pravilno In ne spreminja načrtnega prevažanja. Gospodarsko vsekakor ni n. pr., če so vozovi s comentom iz Ptuja namenjeni na postajo Slovenjgradeo reekspedirajo po 12-miem ali So daljšem zadrževanju iz kakršnih koli vzrokov na zahtovo prejemnika. So celo pa je neracionalen prevoz blaga po isti poti nazaj n. pr. v Celje, ker tako ravnanje z vozovi povzroča nered v vozovnem in blagovnem gospodarstvu, in sicer po krivdi pošiljatelja odnosno projemnika. Zato je potrebno, da se prejemnik in pošiljatelj pravočasno in docela sporazumeta glede namembno postaje.
2. Stranke pri naročilu voz na prodajnih postajah no navajajo pravilnih dolžinskih mer za blago, ki ga nameravajo prevarati ali pa so pri naročilu voz proveč izbirčne,
DNEVNE VESTI
PUTNIKOVA tedenska bivanja dopustnikov na Rabu in v Opatiji so namenjena v prvi vrsti članom sindikata. Zato mora vsakdo, ki se prijavi, uporabiti svojo »objavo« za dopust, da so mu oriznani popusti v hotelu In n« prometnih sredstvih.
KONCERTI
Javna produkcija gojencev glasbeno šole bo drevi ob 18. uri v Filharmoniji. 1959
Opozarjamo na nocojSnjl koncert Slovensko filharmonije ob 20. v Filtm-rmomiji. Orkester izvaja:	Beethoven: III. simfonija,
Debussy; Mala suita, dirigent: Jakov Cip-oi. vstopnina 10 din.
Koncert za klavir izvaja pianistka Hilda Domazetovič-Horak jutri, v torek 1. junija ob 20. v Filharmoniji. Koncert je za abonma, vstopnico Knjigama muzikalij. 1959
rnnD'
■ ■ ■
LJUBLJANA, UNION: Sovjetska filmska pravljica »Čarobno zrno«, tednik.
MOSKVA:	Sovjetska filmska komedija
»Silva«, tednik.
SLOGA: Sovjetski film »Delo Artamono-vih' tednik Prod^Uivo v rornjih kinematografih ob 16.15, 18.15 in ?0.15.
KODELJEVO: Sovjetski film »Pastir la pastirica«, tednik. Predstava ob 20. url.
SISKA: Sovjetski film »Stenka Razin«, tednik. Predstava ob 20. uri.
MARIBOR, ESPLANADE:	Sovjetski	film
»Marita«, tednik.
GRAJSKI: Sovletskl film »Mo.1e aniverie«, tednik
MARIBOR, LETNI: Sovjetski film »Zvesti Džulbars«, tednik.
CELJE METROPOL: Sovjetski film »Vaška učiteljica«, tednik,
DOM CeSU* film Gonil in sanje«, tednik.
KAMNIK: Sovjetski film »Brez dote«, tednik.
KRANJ, MESTNI: Jugoslovanski dokumentarni film »Mladinska proga Brčko— Banovlči«, tednik.
PTUJ: Sovjetski film »Pomlad«, tednik.
Pozivamo vse naročnike za nove radioaparate
znamke »Kosmaj«, in sicer šole, zadružne domove, sindikalne podružnice in ostale ustanove, ki so dobile vabilo za dvig aparata, naj jih dvignejo v naši trgovini najpozneje do 10. junija 1948, ker s tem dnem zapadejo.
Radiocenter — Ljubljana, Cankarjeva 3
VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE NA REKI — potrebuje:
tehnike, mehanike, strugarje in livarje
Stanovanje in hrana zagotovljena* — Ponudbe na OZH, Riiijeka, Daniteov trg 1.
DELAVNICA DRŽ. ŽEL. V MARIBORU
sprejme takoj
10 pripadnikov industrijsko-zavodske Narodne milice
Pogoji za sprejem so: da so odslužili kadrovski rok in niso prekoračili 35. leta starosti.
Predpisano kolkovane prošnje 6 kratkimi življenjepisi je poslati personalnemu oddelku.
MALI OGLASI
MOŠKO KOLO, malo rabljeno, prodam. Ljubljana, Predovičova ul. 30, pritličje.
PREKLICUJEM izgubljeno izkaanico ženskega kolesa znamke »Fenomen« št 412934 na imo Barborič Tanja, Novo mesto, Cankarjeva- 88.	130
RAZVELJAVLJAM kolesno izkaznico štev. kolesa 75184 na imo Gradišar Katarina, Pristava št. 25, Križe.	765
PREKLICUJEM veljavnost osebne Izkaznice na Ime Jožef Žižmond, Bukovica pri Gorici št. 332.	49
PET-CLANSKA družina zamenja enosobno stanovanje za dvosobno. Resnik, Dravskn 8.
Umrl je moj dobri mož, oče, stari oče in brat
FRANC FILIPIČ
Pogreb pokojnika bo 1. junija ob 16.15 na Magdalenskem pokopališču na Pobrežju
Žalujoči:
Marija, žena; Franc, sin; Nada, snaha in ostalo sorodstvo
se pravi naročajo vozove, ki jih zaradi specialnosti žoleznica ne moro dostaviti. Posledica tega je, da stranke čak ijo po nepotrebnem na take vozove, namesto da bi jim železnica medtem že dostavila vozove druge, preprostejšo vrste.
3. Stranke se izogibajo nakladanja lesa in lesnih izdelkov, predvsem desk, na volovo brez stranic, čeprav bi bilo to izvedljivo, če bi dodale lastne nakladalne pripomočke (žico, podložke, opornico). Taki vozovi po nepotrebnem stojijo neuporabljeni v lastno Škodo in Škodo skupnosti.
4. Stranke ne nakladajo voz do nakladalno teže odnosno do nosilnosti voz. Na mesto, da bi naložila na voz 17 ton blaga, ga naloži samo 10—15 ton.
Nekatere stranke ne posvečajo dovolj pozornosti hitremu razkladanju ter‘dovoljujejo, da pridejo vozovi v stojnino. Tako se vozovi odtegujejo prometu v Stcodo tran-sportantov.
6. Stranke ob nedeljah in praznikih navadno ne nakladajo voz, kar tudi ni v korist skupnosti.
Glede na to, da so postavljajo pred železnico kot prevozno podjotjo vedno novi in vedno težji problemi, pozivamo vse tran-sportante, da ji pomagajo odstranjevati vse prevozno težave tor so ravnajo po gornjih navodilih, da bo mogoče vozovni promet izvrševati neovirano v naš ero. skupnem interesu. — Glavna direkcija za eksploatacijo železnic, Ljubljana.
RADIO
Ljubljana, Mariboi id Slo* friooorl*
DNEVNI SPORED ZA PONED. 31. V.
6.00 Pregled dnevnega sporeda, telovadba, poročila in vodor jutranji siw red — 7.00 Radijski kolodar, iz danasn]', časopisov objavo — 7.10 Igrajo SJS' virtuozi — 7.30 Napoved časa in Izroči’
— 7.45 Poskočna narodna glasba —, “L. Napoved časa in poročila — 12.45 ZabavB glasba, mali oglasi in objavo — 13-00 bort Russoll Bonnott: Violinski koncert . 13.30 Flzkulturni pregled — 13.45 lgrn, B®; orkester Radia Ljubljana — 14.15 GlajN' nov: Stjonka Razin — simf. pesnitov — Napoved časa, poročila in objava večeru® ga sporeda — 14.45 Slovenske narodne Božo Grošolj, spromija Avgust Stanko /T
18.00 Igra tamburaški orkestor p. v. Mat* Šijakoviča — 18.30 Gospodarsko predavanj
— 18.45 J. Ibert: Lestvice — simf. slikaj"
19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Poje vor" neški zbor — 19.30 Napoved časa i’J PfvC čila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi .Jr objave — 20.00 Šahovska ura — 20.15 SUJ" fonični koncert orkestra Slovenske fllB**. monije — Na sporedu: 1. L. v. Beethoven-Simfonija št. 3. (Eroica) —	2. Dobussfj Mala suita — 21.00 Janez Trdina: Bajke ».
govestl o Gorjancih — 22.00 Pronos poroo“ vozne postaje Beograd — 22.15 Gla«be®“ medigra — 22.20 Ruski tečaj društva * kulturno sodelovanje Slovenije s SZ-lekcija) —	22.30 Nočni koncert mani010
Bruna Dograssija.
NAŠE KNJIŽNE NOVOSTI
Kalan Filip: OTROK. Novela. 108 str,, 20,— din,
Pisee obravnava motiv ljubezni študenta in strojepiske, vendar stoji v ospredju dogajanja njun nezakonski otrok.
Nexo Martin Andersen: V BOŽJI DEŽELI. Roman. 296 str,, vezano 80,— din.
Podoba socialnega, gospodarskega, kulturnega in družinskega življenja v danski vasi v času prehajanja konservativnega gospodarstva v modeme, tehnične oblike.
Kardelj Edvard: PRIPOMBE O NEKATERIH VPRAŠANJIH MED-NARODNEGA RAZVOJA. 44, str,, 7.— din.
V petih poglavjih svojega spisa prikazuje pisec prizadevanje ameriškega imperializma, da vsili odvisnim narodom svoje kapitalistično-monopolistične interese, zoper katere se bore progresivne sile vseh narodiov.
Pessis B.: O EKSISTENCIALIZMU. Razprava, 64 str., 10.— din. Pisec prikazuje literamo-filozofsko smer »eksistencializem« in njene negativne strani, zlasti na primerih spisov njenega predstavnika, francoskega pisatelja Jeana - Paula Sartra.
SLOVENSKI KNJIŽNI ZAVOD V LJUBLJANI
Pred škofijo 5
Ne pozabi
da bo žrebanje I. razreda 9. kola Drž. razredne loterije
7. junija 1948
ŠE VEDNO SI LAHKO NABAVIŠ SREČKE
Premija bo 200.000 din
vrednost vseh dobitkov pa 1,371.000 din
Srečke I, razreda dobiš v naših prodajalnah in pri podprodajalclh osebno, ali pa piši na naslov: Kolektura srečk za Slovenijo, Ljubljana, Tavčarjeva 5 in Kranj, Titov trg 8. — Cena srečk: čefatin-ska 50 din, polovična 100 din, cela 200 din. — Obenem obveščamo vse igralce, da bo žrebanje III. razreda v Ljubljani
LJUDSKI MAGAZIN LJUBLJANA-OKOLICA
potrebuje za svoje poslovalnice večje število sposobnih trgovskih
poslovodij-kinj in pomočnikov-ic
starejših in mlajših. Mlajšim močem bi se nudili poslovodski tečaji,
Verzirani morajo biti v stroki: manufakturni, galanterijski, špecerijski, železninski in usnjeni.
Plača po uredbi in sistematizaciji. Ponudbe z življenjepisom in navedbo službe poslati na Upravo, Ljudski magazin, Ljubljana-okolica
RAZPIS
NIŽJA INDUSTRIJSKA KOVINARSKA ŠOLA MARIBORSKE LIVARNE V MARIBORU bo v času od 15. do 30. junija in od 10. do 20. avgusta 1948 vpisala v prvi letnik te šole
večje število učencev
Mladeniči, ne starejši od 16 let in ne mlajši od 14 let, ki imajo veselje do orodnega ključavničarstva — strojnega ključavničarstva — strugarstva — livarstva — elektromonterstva in mizarstva (modelno mizarstvo)
naj se v navedenem času javijo v upravi te šole v spremstvu staršev ali skrbnika. S seboj naj prinesejo zadnje šolsko spričevalo in državljansko izkaznico, ali kak drug dokument, ki dokazuje domovinsko pripadnost. Šolska izobrazba: 1 ali dve leti gimnazije, ali vsaj z dobrim uspehom dovršena višja ljudska šola. Sprejmni izpiti bodo 30. junija in 20. avgusta za drugi rok vpisa. — Učenci prejemajo štipendijo. Vse stroške šolanja, ki traja tri leta, krije uprava Učenci izven Maribora bodo imeli stanovanje in hrano v internatu.	Referent	za	strokovno	šolstvo
Nove knjige in brošure
Vera Panova: SOPOTNIKI
Roman iz Velike domovinske vojne, nagrajen s Stalinovo nagrado za 1. 1946. Poslovenila Vera Brnčič. Strani 264. Vezano 80 din-
Ziherl Boris: O NEKATERIH PROBLEMIH BORBE ZA NOVO JUGOSLAVIJO
Brošura je važen vir za proučevanje specifičnosti našega razvoja« za proučevanje zgodovine narodno-osvobodilne borbe in povojne graditve naše države. Opremil Rudolf Gorjup. Strani 66. Cena 25 din.
Lenin: O ZADRUŽNIŠTVU — POROČILO O DELU NA VASI
Članka o vlogi zadružništva v socialistični graditvi in rekonstrukciji kmetijstva. Gradivo brošure je v naših sedanjih razmerah posebno aktualno in dragoceno. Opremil Rudolf Gorjup. Strani 42. Cena 15 din.
Dobi se v vseh knjigarnah
Cankarjeva založba v Ljubljani
Ureja uredniški odbor. — Odgovorni urednik Dušan Bole. — Naslov uredniš^®, Kopitarjeva 6. — Uprava: Kopitarjeva 2. — Telefon uredništva in uprave; do 52-65. Telefon naročnmskega oddelka 30-30. — Telefon oglasnega oddei* 36-85. — Štev. ček. rač. 6-90601-0.