n manifestacijo v ul. Ahina Z83Z SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: GR A L. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; ta pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev, AÑO (Leto) X. BUENOS AIRES, 6 DE OCTUBRE (OKTOBRA) DE 1939 Núm. (Štev.) 139 POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. Obletnica smrti kralja Aleksandra L V pondeljek 9. oktobra bo poteklo 5 let, odkar je zaplakal ves pošten jugoslovanski narod in se Jugoslavija ogrnila v črnino. Kralj Aleksander I. Zedinitelj je padel. Padel je kot žrtev za svoj narod. Sovražniki jugoslovanskega naroda in Jugoslavije, tujci lačni njene lepe zemlje in izrodki našega naroda so dali plačanemu morilcu orožje v roko, s katerim je prestrigel nit viteškemu kralju, zmagovalcu pri Kumanovem, Aleksandru I. Ker so se leta 1934 v srednji Evropi dogajale stvari, radi katerih je bila močno zaskrbljena Jugoslavija, podal se je najvišji predstavnik naroda, kralj Aleksander, v Francijo, da prepreči morebitne dogovore med Italijo in Francijo, ki bi bili na škodo Jug™1 'vije, oziroma da utrdi prijateljstvo med obema zaveznicama. S to namero se je tedaj kralj Aleksander podal v Francijo. Dne 9. oktobra leta 1934. je na križarki "Dubrovnik" prispel v francosko pristanišče Marsej. Nebrojna množica ljudstva je visokega gosta pričakovala v pristanišču. Tudi vse mesto se je odelo v praznično obleko, saj ni bilo hiše, kjer ne bi visele jugoslovanske zastave poleg francoskih. Toda kdo bi si mislil, da se bo to navdušenje tako kmalu spremenilo v globoko žalost. Ko se je Aleksander izkrcal, je po običajnem pozdravu s francoskimi državniki sedel v avto v katerem sta bila poleg njega še general Georges in Louis Barthou, francoski zunanji minister, velik in iskren prijatelj Jugoslavije, ki je komaj par mesecev prej bil gost kralja Aleksandra v naši prestolici. Počasi so vozili avtomobili, ker radi silnega navala ljudstva, ki je hotelo ljubljenega jim gosta videti od blizu in ga pozdraviti, skoro niso mogli naprej. Kraljev avto je bil peti vsprevodu. Ko je sprevod krenil z ulice Cannebiere na borzni trg, poleg vojaškega spomenika Poilus d' Orient'planil j e proti krajevemu avtu človek ter pričel vanj naglo streljati, žal, da je morilec dovršil svojo dano mu nalogo, predno ga je mogla straža obvladati. Kralj Aleksander in Louis Barthou sta bila smrtno ranjena, general Georges pa lažje. Kralj Aleksander, katerega rane so bile očividno smrtne, je bil nemudoma prepeljan v pre-fektovo stanovanje, kjer so mu nudili takoj vso zdravniško pomoč, toda vse je bilo zaman. Kralj Aleksander je predno je potekla ura izdihnil svojo veliko slovansko dušo. Tako je tedaj umrl naš kralj, katerega pot v Francijo je bila poskrbeti za interese in varnost Jugoslavije. Ranam je podlegel nekaj ur zatem tudi Barthou v vojaški bolnišnici, kamor je bil prepeljan. Posrečila se je tedaj nakana naših sovražnikov, da so se iznebili državnika, ki je bil na poti njihovim temnim načrtom. Toda Jugoslavije razbiti, kakor so želeli, se jim pa ni posrečilo. Modri vladar je za slučaj svoje smrti poskrbel. V svoji oporoki je izročil vodstvo države v roke kraljevskim namestnikom, s princem Pavlom na čelu, dokler ne doraste prestolonaslednik Peter. Namestnik princ Pavle je modro vodil državo, pri katerem delu mu je vestno pomagal kraljevski svet in jo vodi še danes. In jugoslovanski narod, ki je spoznal grde namene zunanjih in notranjih sovražnikov, se je tedaj tesneje strnil skupaj. To so kmalu izprevideli tudi sovražniki Jugoslavije ter so se ji začeli dobri-kati. Niso več kazali sovražnosti na- Mir ali vojna v Evropi HITLER PONUJA MIR — MUSSOLINI V STISKI — ANGLIJA IN FRANCIJA ŽE V NAPREJ ODKLANJATA HITLERJEVE MIROVNE PONUDBE — RUSIJA UTRJUJE SVOJ POLOŽAJ OB BAL- Sedaj ko je Nemčija opravila s Poljsko in menda sluti, da je celo predaleč šla v svojem vojnem navdušenju. je pripravljena razgovarjati se o miru. V ta namen je povabil Hitler italijanskega zunanjega ministra Ciana v Berlin, ki mu je obrazložil nemško stališče ter obenem poveril "oljkovo vejico" Musfcoliniju, ki je pripravljen sklicati k mirovnemu posvetovanju sedem držav: Anglijo, Francijo, Rusijo, Nemčijo, Italijo, Združene Države in Turčijo; zadnjo vsled strategienega položaja, ki ga ima pod vplivom Rusije ali An- TIKU IN NA BALKANU marveč predvsem interesi posameznih držav. "II Messagero" pa piše, da je Hitler obrazložil Cianu, kako nameravata Nemčija in Riisija vzpostaviti novo Poljsko republiko, medtem ko Mussolinijev "Giornale d'I-talia" pravi, da Italija stremi za mirom, ki 1)0 temeljil na pravičnosti, seveda fašistične ideologije, kajti prava vojna da še ni pričela. Iz pisanja italijanskih listov torej posnemamo, da je Italija zelo zaskrbljena glede Balkana in Sredozemlja in bi se ne branila pomoči Anglije, vendar zgleda, da bo sku- g-lije na Balkanu in Sredozemskem J šala najprej na strani Nemčije in v in Črnem morju. Podrobnosti razgo- j sporazumu z Rusijo zagotoviti svoj vorov med.Hitlerjem in Cianom ozi- položaj ter šele, če bi tu ne imela roma Mussolinijem pa seveda niso znane, vendar stališče Italije precej uspeha bi se odloČila za Anglijo in Francijo. Italijanski bivši minister natančno razberemo iz komentarjev Nitti, ki se nahaja v pregnanstvu v italijanskih listov. "11 Tevere" na primer piše da je Rusija svoj čas i-mela precej vpliva na Balkan in Dardanele, ki je povzročil tudi krimsko vojno med Rusijo in Anglijo. Rusija se je tedaj obrnila proti indijskemu oceanu, in je spet trčila ob interese Anglije in ker je spet propadla s svojimi načrti se je obrnila na Daljni Vzhod, kjer je pa na-Vi» na Japoiu-e in Združene države ter Anglijo. In danes da Rusija zasleduje povsem isto cilje, samo da je položaj zanjo vse ugodnejši. V nevarnosti da niso samo ideologije, Parizu, pa pravi, da je usoda Italije že določena na strani Francije in Anglije, ki da bosta vsekakor izšli kot zmagovalki iz te vojne, kajti v nasprotnem slučaju grozi ne samo Italiji, marveč tudi katolicizmu in sploh evropski civilizaciji uklon, če že ne propast pred nacizmom na eni in boljševizmom na drugi strani. Najobjektivnejše po našem mnenju o današnjih ,fiyr,.iv.,kih razmerah je vsekakor govoril prvi zapovednik angleškega brodovja Chuchil. Dejal je, da je Rusija zaustavila nemško prodiranje proti vzhodu in Bal- pram njej ampak iskali so njenega prijateljstva. Nenadomestna je izguba, ki je s smrtjo modrega državnika in neustrašenega junaka zadela našo državo. In če ni s to žrtvijo jugoslovanski narod dosegel drugega, je dosegel, da ga tujci spoštujejo in upoštevajo. Kar pa je še večje važnosti, dosegel je slogo med brati. In ravno sedaj, ob petletnici smrti blagopokojnega vladarja zamoremo to še bolj podčrtati. Ves jugoslovanski narod, tako Srbi, Hrvatje in Slovenci, vsi brez razlike, so danes kakor nikdar prej strnjeni v eno narodno telo ter stoje neomajeno za svojo narodno državo Jugoslavijo. To pa je v tem kritičnem času zelo razveseljivo dejstvo, ko se je Evropa vrgla v vrtinec negotovosti in bojne vihre. Naša modra vlada, ki je znala do sedaj tako umno voditi državno krmilo, upamo,da ga bo znala tudi nadalje. Da bo nala obvarovati neokrnjeno in svobodno Jugoslavijo, za katero se je pokojni kralj toliko trudil in svoje življenje žrtvoval ter neodrešenim bratom znala pridobiti svobodo in združiti jih z brati svobodne domovine. Blagopokojnemu kralju, katerega življenje je bilo polno le skrbi in trpljenja, saj je moral svoja detin-slca leta preživeti brez ljubeče matere, svoja mladeniška v tujini v delu za svobodo domovine ter svoja moška leta žrtvovati svojemu narodu in Jugoslaviji, kličemo: Večna slava kralju Zedinitelju — Mučeniku! kanu in da so v bistvu ruski in angleški interesi edinstveni. Niti Anglija niti Rusija ne želita, da bi Nemčija raztegnila svoj vpliv na Poljsko, Romunijo, Jugoslavijo, Bolgarijo in Turčijo, kar je prav Rusija preprečila. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je dejal, da Anglija sedaj ne sprejme nobenega ponujenega miru od Nemčije in da se bo vojna nadaljevala. Isto je izjavila tudi Francija. Bivši angleški ministrski predsednik Lloyd George pa pravi, da naj zaveznici sprejmeta mir, kajti zmaga te' vojne da bo odvisna od nevtralnih držav Rusije in Italije ter Združenih držav, ki so se vse izjavile za strogo nevtralnost. V resnici je tako, kot pravi Lloyd George, a Anglija in Francija ne moreta kar tako nazaj. Ruska in italijanska "nevtralnost" sta Angliji v škodo. Italijansko Časopisje dovolj jasno namiguje tudi na Rusijo, a obratno, vsi vedo, da je tudi italijanska nevtralnost le priložnostna, da ob ugodnem trenutku pristopi na ono stran, ki ji upa nuditi največ koristi. Francija je izjavila, da brez svobode Čehov in Poljakov ni govora a miru. Sploh se Francija in Anglija zelo trudita, da bi izgubljene simpatije spet pridobili, kar se jima zaenkrat še ni posrečilo. To bosta mogli doseči le, če bodo lepim besedam sledila tudi dejanja. Ni treba misliti, da ni morda pri francoskih in angleških državnikih tudi mnogo iskrenosti in resnične volje izboljšati svetovni položaj, a ne smemo pozabiti, da zadaj za vsem tem stoji privatni kapital, ki praktično vodi gospodarske razmere od katerih zavisi slednjič vse drugo. Zato ni dovolj o miru samo govoriti, marveč je treba odpraviti tudi vzroke za vojno. Ivi i pa vztrajamo slej ko prej na stališču: Slovani bomo svoje zadeve znali najbolje sami urediti. Slovanski imperij, kot ga drugi imenujejo, nima nič skupnega z angleškim, francoskim, nacističnim in fašističnim imperijem, kajti slovanstvo ne zasleduje nasilstva in nadvladanja, marveč zgolj enakopravnost v kon-ceruu drugih narodov. In vse zgleda, da se slovanski narodi ne bodo več pustili zavajati od tujih vplivov in denarja. Rusija je izrabila priliko, ter utrjuje svoj položaj ob Baltiku. Profesor Ivanov piše v "Izvestji", da so kapitalistične države hotele imeti male baltiške države za svoje namene, a jim je načrt preprečila Rusija Ruscija je namreč poklicala enega za drugim zunanje ministre Estonije, Letonije in Litvanije v Moskvo, ki jim je stavila svoje pogoje, ki so jih seveda omenjene male republike takoj sprejele. Faktično je res tako, kot piše Ivanov, da so male državice samo orodje velikih. In ker prej omenjene tvorijo sesetavni del ruske zemeljske celine z velikim zaledjem, so so-vjeti sedaj poskrbeli, kot trdijo, da so izrinili od tod ves nemški in angleški vpliv, obenem pa zagotovili popolno politično in ospodarsko svobodo baltiškim državam. Angleški listi so seveda ostro napadli Rusijo, a jim je sovjetsko časopisje odgovorilo, da naj se nikar ne ljutijo toliko, če so Rusi izrinili angleške kori-stolovce od tam, kjer nimajo ničesar iskati. Veliko zanimanje vlada sedaj, kaj DIKTATORJI Tekom zgodovine so bih narodi deležni raznih diktatur. Grki, Rimljani, Argentinci in drugi vsi so imeli v raznih razdobjih diktatorje. Med večje in značilne j še diktatorje štejemo vsekakor Napoleona. Danes tudi Stalina, Mussolinija in Hitlerja. Značilno in predvsem važno je, kako pridejo diktatorji na površje. Neverjetno pa resnično. V Franciji je spravila Napoleona na površje znamenita francoska revolucija. Isto se je zgodilo v Rusiji. V Italiji in Nemčiji je vzrok diktature pravzaprav tudi isti, samo da so bile nekoliko drugačne okoliščine. Kdor je odgovoren za revolucije je torej odgovoren tudi za posledice diktature in diktaturo samo. Nobenemu narodu ne bi nikoli prišlo niti na misel delati kake pobune, če bi ne bil v to prisiljen iz povsem nagonskega stališča za obdržanje eksistence. Revolucij namreč niso še marveč vedno le sestradane množice, nikoli prirejali ljudje v blagostanju, Tako je bilo v Franciji, tako je bilo v Rusiji in tako je bilo tudi drugod. Svojega položaja so pravzaprav ljudje sami krivi, ki predvsem vsled nevednosti izročajo svojo usodo v roke in oblast nekaterim posameznikom, ki preide slednjič v tradicionalno navado in izkoriščanje močnejšega nad šibkejšim. Družabni red se ne ustvarja sam, marveč ga ustvarjajo ljudje ter je tak s kakršnim se večina zadovoljuje, čeprav ga morda ne želi. Znčilno je torej, da vse velike revolucije imajo za posledico diktaturo, dasi vsaka revolucija deluje v smislu bratstva in enakopravnosti ter ljudske vladavine. Vendar je to čisto umljivo in razumljivo, če malo globlje premislimo. Že prej smo rekli, da vsaka revolucija nastane iz nagonske sile in potrebe, a ne iz globoko zasnovanega in izdelanega socialnega načrta, ki bi revolucijo povedel v evolucijo. Tega tudi ni mogoče od zatirane in neuke mase pričakovati, kajti kakor smo prej rekli, ljudje v blagostanju, ki imajo vsekakor tudi sredstva za izobrazbo, ne želijo nikakih sprememb. Seveda je takih ljudi zelo malo danes na svetu, a večina živi v upanju, da bo že kdaj tudi drugače, in ko le noče biti, tedaj se mas® zganejo ali vsaj skušajo zganiti. Ker slutijo, da same niso sposobne ničesar napraviti, se zgrnejo okrog enega človeka, ki se jim zdi, da jih v njihovih težnjah najbolj razume. Tak človek jim je v resnici potreben, vsaj v začetku, a ko množice polagoma prihajajo v normalni razvoj, začnejo misliti in spoznavati svojo bo danes povedal Hitler glede današnjega konflikta. Po vsej priliki bo v tem govoru obrazložil kaj misli glede Poljske. Vsekakor pa bo pri tem več ali manj odločavala tudi Rudi Rusija. Čeprav sta Francija in Anglija po vseh pravilih napovedali vojno Nemčiji, še nista pričeli z vojno v pravem pomenu, dasiravno so okupirale zavezniške čete skoro ves prostor med Maginotovo in Sigfridovo črto. Tega jim Nemci niti preveč branili niso, ker vodijo s Francijo samo pasivno vojno z namenom, da pride do poravnave in bodo Francozi svoje čete odpoklicali. Nemčija in Italija se izogibljata po pravilih napovedane vojske, marveč imata namen, kot doslej, zahrbtno vpasti tu ali tam, kjer je več možnosti na uspeh. S tem sta nehote Slovanom celo koristili, ker so se prav vsled tega pričeli zavedati pomena skupnosti. ; S Argentinske vesti ^jmmmmm^m&mscm^mmmmmmmimt^immm ^mwmmmmmm^mmemmmm PROTEST POLJSKEGA MINISTRA V ponedeljek popoldne se je zgla-sil v zunanjem ministrstvu opolno-močeni minister Poljske dr. Kur-nikowski ter vložil v imenu svoje vlade, katera se nahaja sedaj v Franciji, protest proti rusko-nemški zvezi od 29. septembra 1939, katero poljska vlada smatra kot nepošten čin in proti človeški morali. INTERVENCIJA V STGO. DEL ESTERO Dr. Bonastre, ki je bil določen za interventorja v provinci Stgo. d^l Estero, bo tja odpotoval v nedeljo. Guverner Montenegro, o katerem se je govorilo, da je zapustil provinco, se nahaja še vedno tam ter ima s svojimi somišljeniki sestanke, ki premišljujejo, kako bi se očistili dejanj, ki jih jim očitajo. PREHOD ČEZ ULICO V nedeljo je stopila v veljavo odredba prometnega ravnateljstva, ki se nanaša na prekoračenje ulic. Po tej odredbi je dovoljeno preiti ulico le na vogalih ter ne v sredi ali pred koncem ulice. kot mačke, psi a največ papige in opozarja Higijenski urad vse prebivalce, ki bi imeli katero od teh živali z znaki bolezni naj jo takoj oddajo zgoraj omenjenemu uradu. ITALIJANSKI MOTORNIK "AVGUSTUS" PRISPEL Z mnogimi potniki je v torek dospel v tukajšnje pristanišče italijan- ski motornik "Avgustus". Kakor je razvidno iz pripovedovanja potnikov, je motornik plul ves čas brez kakega zadržka. To gotovo radi tega, ker je bila močno vidna italijanska zastava, ki so jo obsevale ladji-ne luči. "Avgustus" bo krenil nazaj proti Evropi v petek 6. t. m. PANAMSKA KONFERENCA Na konferenci v Panami, na kateri je zastopanih 21 ameriških drav, se razpravlja sedaj izključno samo o tem, kako obdržati popolno nevtralnost in kako preprečiti slučajne vpade na kontinent in kako zagotoviti varnost plovbe po ameriških vodah. Da bi pa to bilo 'mogoče izvesti so delegati po večdnevnem proučevanju prišli do zaključka, da je to mogoče le tedaj, če se uspostavi "varnostna zona". Ker so bili delesati e- dini, kar se tiče te "varnostne zone", so jo takoj nato tudi določili. Določitev varnostne cone je bila sporočena tudi vojujocim se strankam. Če bodo vojujoče se države upoštevale sklep panamskega zborovanja se še ne ve. Zna se pa, da je bil med tem v brazilskih vodah potopljen angleški tovorni parnik "Clement" v vodi, ki spada pod "varnostno cono". NOVA NEVARNA BOLEZEN V židovski bolnišnici se je zdravilo več bolnikov, ki so imeli neke vrste nove bolezni. Sprva so bili zdravniki mnenja, da je to hripa, pozneje pa so začeli misliti, da bi znala to biti, kaka druga neznana bolezen. V svrho preiskave je vodstvo židovske bolnišnice oddalo vse bolnike, ki so bili napadeni po tej bolezni v bolnišnico Muñiz. Dr. Alfredo Sordelli, ravnatej bakterijolo-gičnega zavoda, ki je osebno preiskoval bolnike, je izjavil, da se ra t i te bolezni ni treba razburjati, ker je to le posamezen slučaj in se je proti njej že vse potrebno ukrenilo. Ta bolezen je zahtevala tudi nekaj smrtnih slučajev. Med žrtvami, ki so podlegle tej bolezni sta tudi dva židovska bolnika. Zadnje zdravniško poročilo o tej bolezni pravi, da je to takozvana "psitacosis", bolezen katere bakcile prenašajo ponajveč domače živali. veliko nevednost in suženjsko podrejenost ter svojega "rešitelja" kot čebele trota, obsodijo na smrt. Zgodovina je dokazala, da so bili skoro vsi diktatorji nasilno umorjeni ali s silo odstranjeni . Vendar so diktatorji poleg tiranije, ki jo skoro morajo izvajati, če nočejo z maso vred v propast, napravili tudi neprecenljivih zaslug za narode in človeštvo. Lincoln je bil tudi tiran, a kje bi bile danes Združene države, če bi ne bilo njega; De Rosas je tudi zapisan v zgodovini kot eden največjih argentinskih krvolokov, a tudi Argentina bi ne bila današnja velika združena republika, če bi ne bil Rosas svoj čas s silo tega uveljavil. Pravtako je tudi Napoleon vkljub svoji absolutni oblasti prvi prinesel svobodo evropskim narodom in tako tudi nam Slovencem. Bil je premagan od temnih sil, ki jih je tudi katoliška cerkev podpirala. Kaj bodo dobrega pustili za seboj Mussolini, Hitler in Stalin je seveda še vprašanje bodočnosti, vendar če bi, recimo, diktator Stalin pripomogel do sloge in združitve slovanstva, mu bodo nekoč poznejši rodovi brez dvoma za to hvaležni. Naš minister, dr. Izidor Cankar v razgovoru z dr. Leopoldom Melom, predsednikom argentinske delegacije na panamski konferenci in drugi naši rojaki ob priliki nekega družabnega sestanka pri našem rojaku g. Iliču na Dock Sudu NOV ČEŠKOSLOVAŠKI LIST ¡ VELIKA PROMETNA NESREČA V Buenos Airesu je začel izhajati; Blizu poátaj?* Rufino se je zgodila nov češkoslovaški list pod imenom v soboto grozna nesreča, ki je zn-SJEDNOCENÍ (Edinost). List ima j htevala 5 človeških žrtev, narmen, kakor je razvidno iz pisa-: Ko je Carlos Cerliani privozil s nja, boriti se za samostojno češko- svojim avtom n'a železniški tir, je v slovaško republiko. Izhajal bo vsak ¡ tistem hipu privozil tudi brzovlak. četertek na 8 straneh. List urejuje ¡ ki je z vso silo butnil v avto ter ga' tem so bili František Kuba. Novemu listu želimo mnogo uspeha! NESREČA PRI DELU Na ulici Bermudez, med Murature in Margarino Cervantes napeljava-jo odvodne cevi. Pri tem delu je zaposlenih večje število delavcev, med temi tudi nekaj Jugoslovanov. Ko so tedaj postavljali cevi v ponedeljek, se je naenkrat vsula plast zemlje ter podkopala nekatere delavce. Tovarišem in d o šli m gasilcem se je posrečilo, da so nekatere izvlekli brez poškodb, dočim so Angela, Lindolfa, starega 39 let izvlekli že mrtvega, Marka Dominica, starega 39 let in Uikolo Turdeka, 40 let starega pa ranjena. Marko Domisič ima zlomljeno desno nogo, ter je bil prepeljan v bolnišnico Alvarez. Nikola Turdek pa je zadobil le lažje poškodbe in se zdravi doma. Domisič kakor Turdek sta jugoslovanska državljana. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? KLINIKA ZA VSE BOLEZNI RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZA VSE BOLEZNI ZDRAVNIKI Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd. X, Análisis u a y o s Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.— Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9— GOVORI SE SLOVENSKI SUIPACHA 12. 28 KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke. NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto no, na eseti, ki veže to mesto z Buenos Airesom, z veliko silo privozila in trčila skupaj dva omnibusa. Sunek je bil tako silen, da so bili pri tem ubiti Omar Campodonico, Ramón Chiché in Maria Pontié. Težko ranjeni pa María Campodonico, Hai-dé Campodonico, Carlos Miguez, Oscar López, Obdulio López in Antonio Gugliano. Nepoškodovan je o-stal samo fi mesečni Carlos Miguez. GROZNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V CORDOBI Kakor je razvidno, je bil zadnji dan prejšnjega tedna in prve dni tega tedna, čas velikih nesreč. Razen prometnih nesreč, ki jih v tej številki objavljamo, se je zgodila v nedeljo tudi grozna železniška nesreča. Potniški vlak, ki je prihajal iz Tu-cumana, je kakih 7 km od naselja La Francia, pri San Justo v nedeljo zvečer zavozil v tovorni vlak ter se je pri tem dogodila huda nesreča. Ubiti so bili: Antonio Morales, star 28 let, Eusebio Burgos, 47 let, German Valdivieso, 27 let, Raúl Berler in Jesusa Valdivieso, žena Germana Valdiviesa. Ranjenih je pa bilo o-krog 50 oseb, med njimi je precej tudi težko ranjenih. Zadnje vesti poročajo da so nekateri izmed težko ranjenih že podlegli zadobljenim ranam. Preiskava je dognala, da je to nesrečo zakrivil uradnik postaje El Tío, ker ni počakal sporočila, da je proga prosta in ni vedel zato, da se je tovorni vlak vsled neke pokvare pri kotlih ustavil na progi nekaj kilometrov pred postajo. Uradnika so seveda takoj aretirali. KOMEMORACIJA ZA POKOJNEGA KRALJA ALEKSANDRA V panteonu Jugosl. društva vzajemne pomoči na Chacariti, kjer je shranjena tudi zemlja z groba pokojnega kralja Aleksandra I., ki je bila prinešena v Buenos Aires z 0-plenea, se bo za kralja vršila v nedeljo 8. oktobra ob 11 uri dopoldne komemoracija. Sokoli z Dock Suda bodo ob tej priliki na žaro, v kateri se nahaja ta zemlja, položili tudi venec. Jugoslovanski izseljenci udeležite se polnoštevilno te komemoracije. popolnoma zdrobil. Pri ubiti tudi vsi potniki, ki so se v av-ji tu nahajali in sicer: zgoraj omenje-J ni Carlos Cerliani , star 29 let, Adela Cerliani, 25 let, otroka Carlos,' star 2 in Adela, 4 leta stara ter A-melia Calcante. * Druga taka nesreča se je dogodila ta dan pri Lacoadorju, okraj General Roca. Vlak pacifične železnice je zgrabil in zmečkal avto, v katerem so se vozili dr. Osvaldo Braceo, Domingo Manrique in Mario Pessina. Prva d Va sta bila na mestu mrtva, Pessina pa je bil v težkem stanju prepeljan v sanatorij Villa Valeria, kjer pa je kmalu nato izdihnil. , ŠE PROMETNA NESREČA V nedeljo popoldne okrog 5 ure sta kakih 10 km od mesta Pergami- Iz uredništva in upravništva Ivan O., Villa Guillermina. — Denar lahko pošljete v domovino, brez da bi se vam bilo treba bati, da se bo izgubil. Sicer pa odgovarja za varnost banka potoni katere pošljete. Pošljite potom banke, ki oglašuje v našem listu. Isto velja tudi za druge, ki o tem povprašujejo. ZAHVALA Tem potom se vsem rojakom in rojakinjam najtopleje zahvaljujemo za učestvovanje pri zadušni maši, ki se je vršila za našo nepozabno Ido. Zahvaljujemo se pevskemu zboru Slovenskega doma za prelepo petje pri žalnem obredu ter g. kaplanu Hladniku, za opravljeno mašo in žal ni obred. DRUŽINA M A VSC Buenos Aires, 2. oktobra 1939. Za kratek čas Primerna vloga Režiser razdeljuje vloge za "Pasi-jon". Pilata bo igral Krančičev France. France vpraša režiserja: "Pa čemu naj bom prav jaz Pilat?" — Režiser: "Zato, da si boš lahko med predstavo enkrat pošteno roke umil!" Cigan pri vojakih I Cigan-novinec pri vojakih si je ¡ redno čistil čevlje samo spredaj. Ne-Í koč pri vežbanju narednik to opazi in vpraša cigana, zakaj ni tudi zadaj očistil čevljev. Cigan pa pravi: "Nisem vedel, da boste poveljevali "na levo krog!" Na sodišču "Odkrito vam povem, gospod odvetnik, nekoliko premladi se mi zdi-te za ta proces." "Nikar, gospod predstojnik, saj ne veste, kako dolgo bo trajal." CAJA NACIONAL DE AHORRO POSTAL I. II. VENTAJAS EXTRAORDINARIAS. que ninguna otra institución de ahorro del país puede ofrecer a sus depositantes: 1." Inembargabilidad de los depósitos, hasta $ 5.000. 2." Inembargabilidad de la propiedad urbana o rural adquirida con los depósitos, hasta $ 10,000. 3." Facilidad de operar con una misma libreta desde cualquier punto, por intermedio de oficinas de correos diseminadas en todo el país. 4." Exención de franqueo de toda la correspondencia y absoluta gratuidad de los reembolsos telegráficos. - VENTAJAS ESPECIALES. que muy pocas instituciones de ahorro del país pueden ofrecer a sus depositatntes: 1." Garantía de la Nación sobre todas las operaciones. 2." Inversión segura de los depósitos, en títulos de. renta y cédulas hipotecarias. 3." Fondo de garantía de los depósitos, constituido con las utilidades anuales. 4/ Facilidades para mujeres casadas y depositantes menores. I;as primeras pueden depositar y retirar sus ahorros sin intervención del esposo; los segundos pueden efectuar depósitos libremeute, retirar por sí solos hasta $ 50 anuales, y extraer cualquier importe con autorización del representante. 5.° Pequeños reembolsos a la vista, hasta $ 20, mediante "cédula para reembolsos" que se facilita a los depositantes nue la solicitan. 6." Depósitos mínimos, desde un peso y facilidad para ahorrar centavos mediante sistemas de boletines y alcancías. 7." Aceptación de depósitos mayores, sin plazo fijo, a interés. 8." Facilidades en los trámites por fallecimiento del titular, cuyos fondos se entregan directamente a los derecho-habientes que acrediten vínculos de herederos forzosos (sin juicio sucesorio ni trámite judicial alguno), cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 5.000. En iguales condiciones se entrega directamente los fondos dejados entre hermanos, cuando el saldo de la cuenta no excede de $ 500. 9.° Reintegros a domicilio, en casos de enfermedad de los titulares de cuenta, por sumas 110 menores de $ 5. 10.° Horario excepcional, por intermedio de la Administración Central y de las oficinas de correos habilitadas. IZ MONTEVIDEA RANA SMRT V torek, dne26. septembra smo pospremili k zadnjemu počitku našega vipavskega rojaka Jožeta Fur-lana. Skupaj s svojim prijateljem in rojakom Tonetom Ferjančičem sta imela v najemu približno 300 ha zemlje v Piedras de Afilar 90 km od Montevidea. Pred šestimi meseci se je poročil, kmalu nato ga je zadela kap. Iskal je zdravja v bolnici v Montevideu in kakor hitro se je počutil bolje, se je vrnil na polje. Preveč je zaupal svojim silam. V ne- j deljo je podlegel drugemu napadu. Gospod Doktorič, ki ga je žena poklicala po telefonu, ga je previdel in še isto noč je za vedno zatisnili oči. Zelo je bit ta naš rojak med sosedi in Slovenci priljubljen! Vsa soseščina se je zbrala ob njegovih parah. Žal je deževno vreme mnogim one- mogočilo priti na pogreb. Vendar nas je prišlo nekaj še celo iz oddaljenega Montevidea z gospodom Doktoričem, ki je vodil njegov pogreb. Naj v miru počiva! Preostalim pa naše sožalje! Krstili smo Karla Staniča. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil g. Doktorič, smo se zbrali v hiši Baldo-mira Cvetrežnika, svaka Karlovega očeta Gustlna, botra sta bila naš fa-Cvetrežnikova gospa Mara. Zapeli brikant karoserij Pavle Mislej in smo našemu novemu kristjančku v i čast in nam samim v veselje nekaj naših domačih pesmi. Mama Ida nam je pa s sestro Maro tako stregla, da senam ni ljubilo domov. * Slovenski krožek se pripravlja na igro. Hrvaška katoliška zajednica je v ta namen dala na razpolago svojo dvorano. Dopisnik. ULOŽITE VAŠE PRIHRANKE in delajte vse bančne operacije potom Jugoslovanskega Oddelka PODRUŽNICA BUENOS AIRES Centrala: Bmé. MITRE 234 vogal 25 de Mayo. Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba. kjer boste postreženi pod najboljšimi pogoji in z največjo vljudnostjo. Na razpolago smo Vam za vse nasvete in pojasnila. Banco Holandés Unido •sse^isessas^ | Vesti iz organizaci ¿j PRIREDITEV JE PRED VRATMI ZA NEDELJSKO PRIREDITEV "SLOVENSKEGA LISTA" VLADA VELIKO ZANIMANJE MED VSEMI NAROČNIKI IN NAROČNICAMI TER IZSELJENCI SPLOH Prireditev Slovenskega lista je ta-korekoč pred vratmi. Vršijo se zadnje priprave za to pomembno manifestacijo čitateljev in čitateljic Slovenskega lista ter slovenskega izsel-jenstva sploh. Prepričani smo, da boste na to prireditev vsi slovenski izseljenci prihiteli ter s tem dokazali solidarnost in razumevanje do naše slnipne stvari. Danes bolj kot nikoli je potrebno, da smo strnjeni, kajti po svetu ter v naši širši in ožji domovini se zamorejo dogoditi stvari, na katere moramo biti pripravljeni, da nas ne bodo, kot navadno, dogodki prehiteli ter dobil čas nepripravljene. čitatelji Slovenskega lista tvorijo eno največjih ter v vsakem pogledu najpopolnejših organizacij v Južni Ameriki. Saj; ga ni kota v tej obširni zemlji, kjer bi ne bili naši Slovenci naseljeni in kamor ne bi zahajal tudi Slvenski list. Povsod ga dobite: Pri naših služkinjah, ki ga v svojih sobicah skrbno prebirajo; pri naših delavcih, ki ga vsak teden težko pričakujejo, da jim po trudapolnem delu razvedri duha ter jih najobjektiv-neje seznani z vsemi dogodki, ki se dogajajo doma in v svetu; pri naših hišnih posestnikih, podjetnikih in ča-karerjih širom Južne Amerike; povsod pri naših zavednih ljudeh je dobiti Slovenski list, ki jim je največji prijatelj v tujini ter vez med njimi Zato je prav, da se velika družina Slovenskega lista tudi enkrat zbere in od bliže spozna. Ker tega ne bomo mogli vsi, ker smo preveč razkropljeni in oddaljeni eden od drugega, pa vsaj oni, ki se nahajamo v Buenos Airesu in njegovi okolici, bomo prihiteli vsi v nedeljo na prireditev svojega lista ter pripeljali s seboj tudi vse svoje prijatelje in znance. Tako mislimo vsi in se bo tu di brezdvoma zgodilo. Ni pa samo to, da se bomo v ne deljo zbrali in bo eden od lista pove dal nekaj glavnih misli o nalogah li sta do izseljenstva ter obratno, mar več bo list nudil svojim prijateljem tudi duševni užitek za kakršnega so v izseljenstvu nudijo redke priložno sti. Program je zajet v smislu slo venske, jugoslovanske in slovanske kulturne vzajemnosti. Čemu bi še pisali, kako bo in ka ko ne bo, ko se boste kmalu sami ni lastne oči prepričali. Dodamo naj še da vas morebitno slabo vreme ne sme točno ob napovedani uri, ker se bo program pričel izvajati točno ob štirih in četrt, brez ozira posetnikov in ne bi radi, da zi se med izvajanjem motilo in ropotalo po dvorani. Vemo pa, da bi bilo vsakemu žal vsake točke, če bi jo zamudil. Komur je za to, bo torej že prišel pravočasno in upamo, da bomo med temi vsi. Tako bomo prišli na račun vsi, starejši, ki jim je več za prireditev kot za ples in mlajši, ki jim je do obojega. Z eno besedo: Nedeljska prireditev je v vsakem pogledu dobro organizirana in pripravljena. Torej nasvidenje v nedeljo, dne 8. oktobra ob 4 uri pop. v ul. Alsina 2832! NAROČNIKI IN NAROČNICE Ker bo na nedeljski prireditvi tudi zelo dobro organiziran in bogat srečolov in da bo še več dobitkov, naprošamo tem potom vse cenj. naročnike in naročnice, če morejo prispevati s kakim katerikolim dobitkom. Če ne prinesete do sobote zvečer na uredništvo osebno, obvestite nas telefonično, da se bomo vedeli ravnati. JUGOSLOVANSKA RADIO-ODDAJNA POSTAJA V BEOGRADU Rojakom sporočamo, da je prenos jugoslovanske radio postaje iz Beograda vsak : dan ob 7 uri in 55 minut zvečer na 19 mtr. 69. Izseljenci imajo priliko potom te naše postaje izvedeti najnovejše evropske in domovinske vesti ter sliša ti naše petje in godbo. Rojaki bodi te tedaj ob 7 uri in 55 minut pri ra dio-aparatu! DOMAČE VESTI SLUŽBO IŠČEJO Službo išče več poročencev (matrimonios) kakor tudi nekaj drugih naših ljudi. Če ve kdo za kakršnokoli delo, naj nam takoj javi. Pomagajmo si medsebojno. Na razpolago pa imamo več dobrih služb za ženske. ZAHVALA Spodaj podpisani se tem potom najlepše zahvaljujem vsem, ki so me v moji nesreči moralno in materijal-no podprli in mi z neštevilnimi obiski v bolnišnici Alvear, kjer se še vedno nahajam, lajšali trpljenje in mi dajali korajže. Blažilno vpliva na človeka videč toliko žrtev in solidarnosti, tako od strani članov GPDS. in drugih, katerih imena spodaj navajam. Najlepše se zahvaljujem tudi g. Janezu Hladniku za njegove obiske, tolažilne besede in podporo. »Še posebej pa sa zahvaljujem pevskemu zboru in dramatičnemu odseku GPDS., ki so na sestanku meni v prid zbrali lepo svoto ter mi jo v celoti izločili. Obema odsekoma želim obilo uspehov, kakor tudi celemu društvu. Nadalje se zahvaljujem tudi še sledečim: Avguštinu Širca, Jožefu Roje, Maksu Bunc, Ivanu Cotič, Ivanu Furlan, Danijelu Kosic, Vinkotu Bata gel j, Ivanu Pečenko, Jožefu Bre-zavšček, Rafaelu Čebron, Avguštinu Štolfa, Karlu Brezavšček, Avguštinu Gergič, Karlu Rebula, Zorku Šinigoj, Matiju Stare, Andreju Gorjup, Alojziju Mihelj, Milanu Rebula, Francu Petelin, Antonu Mislej, Vincencu Špacapan, Viktorju Zlobec, Lojzu Podgornik, Antonu Marvin, Ivanu Bajt, Antonu Lokar, Ludviku Pižu-lin, Stanislavu Čuk, Francu Okretič, Lojzu Novak, Andreju Vrabec, Viktorju černič, Francu Kurinčie in Juliju Colja. Posebno se moram zahvaliti tov. Danielu Kosič, nač. podpor, odseka, za številne obiske. Še enkrat najlepša hvala vsem! Franc Mihelj OPERACIJA V GLAVI Operaciji v glavi (senusitis) se je podvrgel te dni Mihelj Stanko, član Slovenskega, doma,, ki je dobro izpadla ter se zdravi v domači oskrbi. Želimo mu skorajšno okrevanje! NA IZLET GREDO V ROSARIO Drugi teden 12. oktobra odide več naših ljudi iz Buenos Airesa na izlet in na obisk k svojim sorodnikom in znancem v Rosario. Če bo utegnil bo ob tej priliki posetil Rosario tu-odvrniti od namena in da pridete vsidi Ivan Kacin od Slovenskega lista. SLOVENSKA MESNICA Naš rojak Josip France,škin je na ulici Andrés Arguibel 1115 otvoril lastno mesnico. Omenjeni je že doma v Biljah vodil to obrt. Priporočamo ga vsem Slovencem, posebno onim, ki stanujejo tam v bližini. DOBRA KUPČIJA Neki naš rojak na Primorskem ima v domovini več tisoč lir, ki jih je pripravljen prodati po ugodni ceni komu, ki rabi lire doma. Natančne informacije na uredništvu Slovenskega lista. Perspektiva zgradbe "Jugoslovanskega doma" na Dock Sudu (Delo našega rojaka arhitekta V. Sulčiča) I SLOVENSKI LIST j .v; rt ? lit : -J 1J ¿jt & <£' i I VABI t NA SVOJO PRVO ¡ VELIKO PRIREDITEV • t ki se bo vršila v NEDELJO, dne 8. OKTOBRA, v ulici ALSINA ! 2832 ob 4 uri pop. ¿ t Slovenski dom: Petje, balet in deklamacije. Sokol Dock Sud-Boca: Telovadba in deklamacije. Sklad: Petje. Češkoslovaško društvo "Komensky": Petje in ples. t Kubikov zbor: T Jugoslovanske, ruske in argentinske pesmi. • Dramatični odsek pa bo podal prelepo veseloigro s petjem in f spremljevanjem orkestra f "DVA PAVLA" j Tako lepe prireditve, kot se nam ta obeta, Slovenci najbrže še nismo imeli priliko videti v Buenos Airesu. Izvajale se bodo sa- f me izbrane točke društev, ki sodelujejo ter Kubikovega zbora, I ki bo podal nekaj najlepših pesmi iz svojega bogatega repertorja. j Začetek prireditve bo točno ob štirih in četrt pop. f To pomeni, da morate vsi biti v dvorani že do četrte ure, ker se f med izvajanjem ne bo dovolilo motiti. NAROČNIKI IN NAROČNICE TER ČITATELJI ? SLOVENSKEGA LISTA! Ta prireditev je predvsem vam namenjena. Dobro in zelo pomemb- | no bo, če se enkrat zberemo vsi skupaj ter od bliže spoznamo. Za- t to smo prepričani, da ne bo nikogar, ki bi se našemu vabilu ne f odzval. Poagitirajte pa tudi med vsemi svojimi prijatelji in znan- t ci ter jih privedite na to prireditev. Opozarjamo, daposebnih vabil za prireditev ne bomo razpošiljali, kar blagovolite vpoštevati. Slovenci doma in po svetu VELIK POŽAR V Landolu pri Postojni je nastal grozen požar, ki je uničil 6 kmet-skih poslopij. Gasilci iz Postojne in drugih vasi so preprečili, da ni zgorela cela vas. Kako je nastal požar, še ni prav pojasnjeno. PROMETNA NESREČA Do smrti je avto povozil Kristino Mlekuž, doma iz Podklope pri Bovcu. Dekle je bilo staro komaj 20 let. IDRIJSKI RUDNIK OSTAL DRŽAVNA LAST Idrijski rudarji so bili trdno prepričani, da je rudnik že v zasebnih rokah ter so bili radi tega v resnih skrbeh. Res je, da tudi pod državno upravo niso bogve kako sijajno plačani, vsekakor pa boljše, kakor bi jih plačevali zasebni izkoriščevalci. Sedaj so se pa oddahnili, ko je do-šla vest, da je rudnik ostal v državnih rokah. ITALIJANSKO PREBIVALSTVO BREZ KAVE Že večkrat je bilo poročano, da js v Italiji pomanjkanje kave. Abesini-ja je v tem pogledu malo pomagala. S 1. septembrom pa je oblast sploh prepovedala prodajo kave ter jo v kavarnah ni dobiti več.. — Uboga Italija! stitveni ukrep. Pomilostitve so deležni v največ primerih hrvatski politični kaznjenci, ki so bili obsojeni na dosmrtno ječo in dolgotrajne ro-bije. Veliko na smrt obsojenih Hrvatov je bilo svoj čas pomiloščenih na- dosmrtno ječo. S sedanjo pomilostitvijo se jim oprošča kazen in bodo takoj izpuščeni na svobodo. Med drugimi je bila kazen oproščena tudi dr. Dragoljubu Jovanoviču, ki je bil obsojen po zakonu o zaščiti dr-žtve na 14 mesecev robije. ODMEV EVROPSKIH DOGODKOV V JUGOSLOVANSKEM MORSKEM PROMETU Radi znanih dogodkov v Evropi so vsi potiski parniki, ki opravljajo promet med našimi pristanišči in Benetkami, prekinili promet z Italijo in vozijo samo do Sušaka. Poletni vozni red, ki bi imel veljati do 15. oktobra, bo spremenjen že v današnjih dneh. V splitsko pristanišče je priplula ladja "Kraljica Marija", ki je na radiotelegrafski poziv prekinila krožno potovanje po Sredozemskem morju. ZADRUŽNA ŠOLA V LJUBLJANI Kot druga leta bo tudi letos odprta Zadružna šola na Državni dvo-razredni trgovski šoli v Ljubljani. Šola ima dva tečaja. Prvi tečaj za začetnike, drugi tečaj za one, ki so že poprej obiskovali Zadružno šolo. Šola je namenjena predvsem tistim, ki hočejo ostati na domačih posestvih in se posvetiti v domačih zadrugah zadružnemu delu. TUJE LADJE V SPLITU Več tujih ladij, ki jih je vest o vojni vihri doletela na Sredozemskem morju, se je zateklo v jugoslovanska pristanišča. Prva je bila nemška ladja "Aegina", ki je vozila v Brailo v Romuniji,' da bi se založila z žitom. Ladja je dobila radiotelegrafski ukaz, naj takoj odpluje v jugoslovansko pristanišče. Ladja se je te dni zasidrala v splitskem pristanišču. Kmalu nato sta pripluli dve mali jahti, ena ameri-kanska, druga pa holandska. Končno pa je priplula tudi neka večja italijanska ladja, ki je šla nato dalje. Pričakujejo pa, da se bo v naša pristanišča zateklo še več tujih ladij. IZVOZ LESA USTAVLJEN Zveza industrijcev in trgovcev z lesom je imela na Sušaku plenarno sejo, na kateri je sklenila, da se zaradi vojne v Evropi ustavi vsak izvoz lesa v inozemstvo. Tudi že sklenjene kupčije se ne smejo izvršiti. Njih neizvršitev se ima smatrati, da je povzročena po višji sili (vis ma-ior). UREDBA O ZASTAVAH Uprava banovine Hrvatske v Zagrebu je izdala odredbo o zastavah. Na tistih zgradbah, v katerih so u-radi skupne države, bo visela samo jugoslovanska državna zastava. Na javnih zgradbah banovine Hrvatske bo visela hrvatska zastava na desni, državna zastava na levi strani; v mestih, kjer je srbska večina, pa bo visela še srbska zastava na levi od državne. Na privatnih zgradbah smejo lastniki izobesiti, katero zastavo hočejo sami. JUGOSLAVIJA IMA DOVOLJ SLADKORJA Okrog 12.000 vagonov sladkorja bodo v letošnji dobi proizvedle jugoslovanske sladkorne tovarne. Lani ga je bilo premalo, pa so zato letos na vse načine navduševali kmcto-válce za sajenje sladkorne pese. V celem znaša površina s sladkorno peso zasajene zemlje 80.000 juter. Strokovnjaki so izračunali, da se bo dalo iz tega pridobiti- okrog 12.000 vagonov sladkorja, kar bo zadostovalo za pokritje vse domače porabe. POMILOSTITEV POLITIČNIH KRIVCEV IN KAZNJENCEV Kr. namestništvo je izdalo za rojstni dan kralja Petra 11. pomilo- TUDI HRVATJE ČESTITAJO Knezu namestniku Pavlu je poslal hrvatski ban dr. šubašič sledečo brzojavko: Vaše Visočanstvo! Smatram za svojo posebno dolžnost, da Vam v i-menu banovine Hrvatske o priliki veličastne proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja izrazim veliko hvaležnost za nadčloveške napore, ki ste jih naprašili za kralja, narod in domovino. Istočasno prosim Vaše Visočanstvo, da tolmačite vdanost in čustva zvestobe naroda in narodnega bana banovine Hrvatske Nj. Vel. kralju in vzvišenemu kr. domu. MATURANTI MARIBORSKE KLASIČNE GIMNAZIJE Maturanti mariborske klasične gimnazije iz leta 1918/19. so se zbrali te dni, da proslavijo 20-letnico svojih burnih doživljajev ob prevratnih dneh. Takrat je bilo mnogo odvisno tudi od dijaštva, ki je moralo, če je bilo treba, sodelovati tudi s puškami v rokah. Zbrali so se: Antolovič Ivan, železniški uradnik, Zagreb; Bezjak Jožef župnik, Zreče; Gajšek Karel, narodni poslanec. Ma- AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k Dr. A. G ODE L AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO CALLE CANGULO 1542 « v* s S! renb berg; Kovacič Peter, profesor verouka, Celje; Ivramberger Franjo, mestni uradnik, Maribor; inž. Kšela Jožko, inženjer mestnega podjetja, Maribor; Makoter Frajic, železniški uradnik, Ptuj; dr. Merčun Ludvik, primarij, Ljubljana; Pliberšek Janko, notar, Cerknica; Tikvič Alojzij, železniški uradnik, Maribor; dr. Tu-rin Ivan, zdravnik, Maribor; Vrane Ernest, učitelj, Studenci pri Mariboru; dr. Verstovšek Zdenko, referent državnega sveta, Beograd; Zi-danšek Jakob, župnik, Podsreda; dr. Zoreč Franjo, veterinarski ka-petan, Beograd; dr. Žgeč Franjo, profesor, Celje. Nekateri so opravičili svojo odsotnost. Pomembno obletnico so praznovali pri Mariborski koči na Pohorju in v Pekrah v vinogradu dr. Rosine. TRAGIČNA SMRT MLADEGA OFICIRJA Na železniški postaji Blažuj pri Sarajevu se je pripetila tragična nesreča, ki je vzela življenje 241etne-mu letalskemu podporočniku Voji-nu Besaroviču. Mladi oficir se je pripeljal z brzovlakom, ki na predmestni postaji ne obstane, a vendar precej zmanjša hitrost vožnje. Podporočnik je tvegal skok iz vlaka, da bi si prihranil pot skozi mesto v predmestje, kjer je bil doma. Svojega sina-edinca, ki je napovedal svoj prihod na d'opust, je na postaji čakala mati. Nesrečnemu mladeniču se skok ni posrečil in padel je pod vlak. V nekaj trenutkih je bil mrtev. Podporočnik Besarovič je služil prej pri topništvu, v zadnjem času pa je bil premeščen k letalstvu in ko je dovršil strokovne izpite, je pohitel domov na kratek dopust. Po porodu 16. otroka umrla V ENI VASI SO MED LETOM ZGRADILI TRI ŠOLE V vasi Barajevo, ki spada med največje vasi beograjske okolice in ima blizu 4000 prebivalcev, so nedavno blagoslovili novo šolsko poslopje, a na področju te občine sta pod streho še dve šoli, ki jih pa letos zaradi pomanjkanja denarja za do-vršitev in ureditev še ne bodo mogli posvetiti namenu. Deca Barajeva je bila všolana v drugih občina in so začeli občani že pred nekaj leti zbirati sredstva za graditev lastnih šol. Za dovršitev dveh šol primanjkuje požrtvovalnim občanom samo še kakih 50.000 din. OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Uš a3 Sporočam Vam, da imam v zalogi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi. GARMENDIA 4 9 4 7 * Buenos Aires La Paternal I Janče, avgusta. — Ugledno Jančarjevo družino iz Unanjarjev je zadel hud udarec. Antonu Marnu, gospodarju pri Jančarjevih, kakor se pravi pri hiši po domače, je umrla žena Katra, ki je štela komaj 43 let. Katra je bila vzor dobre matere in skrbne gospodinje. Še prav mlada se je poročila z Janč v Unanjarje. Marn je bil takrat vdovec s tremi o-troki. Mladini je bila potrebna skrbna nega, obširnemu posestvu pa dobra gospodinja. O Mežnarjevi Katri z Janč so bili vsi prepričani, da bo kakor nalašč za gospodinjo na lepem posestvu. Zakon je bil obdarovan s številnimi otroki. Jančarjeva družina je do lanskega leta narasla za 15 novih članov. Letos pa je bila gospodinja spet v blagoslovljenem stanju. Oni dan je gospodinja zgodaj vstala, kakor običajno, tc-r zamesila za peko, ko so vsi šli po svojih poslih. Že med delom so jo napadle slabosti, a ni legla, dokler ni končala dela. Kmalu po napornem delu je rodila Ki. otroka — hčerko. Porod je bil seveda brez babice, katere bi iz daljave niti ne mogli pravočasno doklicati. Porodnici je pomagala ena izmed njenih sester, ki je prišla že nekaj dni prej, da bi pomagala,kjer bo treba. Po porodu je postalo materi slabo, padla je v omedlevico in proti večeru je izdihnila, kakor menijo, zadeta od srčne kapi. Priljubljeno po-kojnico so hodili kropit od blizu in j daleč in v velikem številu so ji izka-' zali tudi zadnjo čast. Hčerko so krstili, ko je mati še ležala na mrtvaškem odru. NAD 110 LET STARA RODBINSKA KMEČKA ZADRUGA V mnogih naših pokrajinah so še rodbinske zadruge, v katerih imajo pod vodstvom najstarejšega vsi člani svoje delo, a vsi delajo za skupnost. Ena izmed najstarejših takih zadrug bo gotovo zadruga Volare-vičev v Nevesinjski krajini, ki se ni delila že 110 let. Starešina zadruge je 761etni Mate Volarevic, ki je vnuk ustanoviteljev zadruge, najstarejša članica pa je njegova 771et-na sestrična Marta. Vseh članov zadruge je zdaj 40. Zadruga ima v vasi dve hiši, tretjo pa v Metkovicu. Zadružna posest je 10 krav in volov, 2 konja, 150 glav drobnice, 10 svinj, velik čebelnjak itd. Zadruga prodaja vino, žganje, grozdje, živino, sadje in tobak in ima od tobaka na leto okrog 25.000 din dohodka. Člani zadruge pojedo na leto po en vagon koruze, za vse skupaj pa se kuha v eni sami kuhinji, kjer gospodarijo , najstarejše in najmlajše članice. Perilo in obleke si krojijo sami in SO vsi dobro oblečeni. Važno je tudi t (i, da so vsi člani stare zadruge pismeni in da živijo v zgledni slogi. Dragiša Lapčevic umrl V nedeljo 13. avgutsa po polnoči je izdihnil v Beogradu ugledni novinar in politik ter nekdanji vodja socialno demokratske stranke v Srbiji Dragiša Lapčevic, star 75 let, ki je bil že več let bolan in je v zelo skromnih razmerah živel med delavci beograjskega predmestja, za katere se je vse svoje življenje boril z ljubeznijo in največjo požrtvovalnostjo. Dragiša Lapčevic je bil doma iz U-žica, v Uziški Požegi je dovršil komaj dva razreda ljudske šole, potem pa je postal vajenec in delavéc. Obdarjen z redko nadarjenostjo, vztrajnostjo in idealizmom, kar vse je podedoval od svojih skromnih kmečkih staršev, je Lapčevic kot samouk v splošni izozbrazbi dosegel ko se je udejstvoval v delavskem pokretu, je dosegel pokretu v korist, sebi osebno pa v škodo to, da so postali nanj pozorni vsi javni činite-lji. Po njegovih zaslugah so prišla najbolj pereča delavska vprašanja na dnevni red režimov Obrenoviceve Srbije. Pred 40. leti, ko je bil insci-niran na Ivanov dan atentat na kralja Milana Obrenoviča, da bi režim dobil orožje proti vsem opozi-cionalcem, je bil poleg radikalskih voditeljev zaprt tudi Lapčevic, ki takrat še ni bil v parlamentu. V par-1905. kot zastopnik delavske politične in strokovne organizacije, a že leta 1893. so ga izvolili za predsednika občine v Požegi Užiški. Takrat je Lapčevic ustanovil v Arilju prvo delavsko društvo in je bil pri tej ustanovitvi njegov glavni sotrud-nik znani pisatelj in filozof Vasa Pe-lagic iz Beograda. V narodno skupščino je bil Lapčevic še večkrat izvoljen in spominjam se na neke volitve v Užicu nekaj let pred svetovno vojno, kamor nas je slučajno prispelo nekaj študentov iz Slovenije in Hrvatske. Na dolgi mizi so stale tri volilne skrinjice. Eno je stražil duhovnik, star čestitljiv mož z raznimi odlikovanji, drugo mlajši uniformiranec, opasan z revolverjem, tretja pa ni imela čuvaja. Ko smo vprašali volilce, ki so se zbirali pred občinsko hišo, so nam najprej pojasnili zanimiv način glasovanja s kroglicami, na vprašanje, kaj pomeni straža pred "kutijami", pa so nam odgovorili takole: Prva je radi-kalska in jo čuva pop,«druga je sa-mostalna — čuva jo pandur, tretja pa nima čuvaja, ker je za sirotinjo. — Zakaj nima čuvaja? — Nima ga zato, ker bi ga premlatil ali pop ali pa pandur. Mi pa bomo Vseeno previdno metali kroglice v "kiltijo" za sirotinjo — — — In res so jih metali. Tudi na tem volišču je dobil Lapčevic lepo večino. Dragiša Lapčevic je bil ustanovitelj in najboljši sotrudnik vseh gla- • .«H«..», ! V DAR DOBITE Í na vsakih C slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvali. . Odprto tudi ob nedeljah. Í Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1320 U. T. 22 - 8327 ' DOCK S U D To"varna pohištva i '"Los Andes" Ima na izbero vsakovrstno moderno pohištvo, za spalnice, jedilnice, pisarne itd. po zelo ugodnih cenah. Prepričajte se sami! VINKO ROGELJ Los Andes 24 9, Villa Scasso — U. T. 652-133 Buenos Aires ZOBOZDRAVNIKA DRA. SAMOILOVIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 sil delavskega pokreta v Srbiji in z mladim prijateljem in sotrudni-kom, visokim intelektualcem, Dimitrijem Tucovicem, ki je padel kot rezervni oficir že v prvem letu svetovne vojne, je mnogo sodeloval tudi pri publikacijah delavskega pokreta v raznih tujih državah. V narodni skupščini je užival sloves zelo duhovitega govornika in, kadar je nastopil, so tudi ministrske klopi o-stale zasedene, čeprav je govoril ure in ure. Po osvobojenju se je umaknil iz političnega življenja, pač zaradi tega, ker so se mnogi mlajši voditelji v delavskem pokretu preveč oprijeli doktrin in dogmatike raznih struj, ki so se pojavile po vojni. Lapčevic pa ni bil nikdar doktrinar, temveč človek, ki se je po utripih svojega za pravico in svobodo zavzetega srca požrtvovalno boril, ne da bi kdaj vpraševal, kako se to strinja s kako doktrino. V delavskih vrstah so nastali razkoli, čiča Lapčevic pa je do konca svojega življenja ostal prijatelj in ljubljenec delavstva. Iz ruske in nemške literature je prevedel nebroj razprav o smernicah strokovnega in političnega delavskega pokreta in tudi pokret, katerega je on vodil v Srbiji, je oveko-večil z nekaterimi knjigami, med katerimi sta najvažnejši dve: "Isto-rija socializma v Srbiji" in "Pod okupacijom' V tej drugi knjigi pa Lapčevic ni povedal, kako je sam okupacijo preživel. Ni povedal, da so mu ponujali avstrijski in nemški oblastniki zaradi njegovega velikega slovesa mesta, po katerih so hlepeli tudi nekateri ministri. Ni povedal, da so hodili k njemu ljudje, ki so ga poznali prej iz delavskega pokreta, ter mu ponujali, da se umakne nekam na Madžarsko, v Nemčijo ali pa morda tudi v kako nevtralno državo. Na svojstven način je Lapčevic zavrnil vse te svoje bivše znance. Rekel jim je: "Saj nimam nobene slike za potne dokumente. Tak, kakršen, 'sem zdaj v teh razmerah, pa se ne morem dati slikati." — Dragiša Lapčevic je takrat na Cvetnem trgu v Beogradu prodajal kumarice, sir in jesih.. . Zvest je ostal vsem utripom plemenitega srca in demokratičnega duha ter bo tudi radi tega ostal v častnem spominu. —tg Življenje v naših krajih pred dvesto petdesetimi leti Ana C h r p o v a Slov. babica dipl. v Pragi in I3s. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" jSfflF -v mmmml lin • ' ......^rtimlrirF Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094 Kavarna in pizerija Razna vina — Vsakovrstni likerji in vedno sveže pivo Rojakom se priporočata peter filipčič in justo kralj warnes 2101 esq. Garmendia La Paternal Bs. Aires Štiri debele knjige Valvasorja v/-1. 1689 je že videl in občudoval marsikdo. V njih je glavna stvar besedilo. Redek pa je ki bi vedel, da je prvotno veselje in delo našega barona bilo to, da jepridno risal vse kraje na Kranjskem in Koroškem in te slike pomnoževal v obliki preprostih albumov. Takšnih albumov je izdal dvoje, za vsako deželo posebej, leta 1679, oziroma 1681. V njih najdemo podobe naših mest, trgov, samostanov in gradov tedanjega časa, in sicer s Kranjskega okoli 316, s Koroškega okoli 223 slik. Pozneje se je začel Valvasor bavi-1i tudi s pisateljevanjem ter je izdal o Kranjskem besedilo s slikami v štirih že omenjenih debelih knjigah, a o Koroški.v eni. Posebno radi ogledujemo pri Valvasorju slike našiti mest, trgov, samostanov in gradov, saj v njih nam je ohranjenih sila mnogo zanimivosti, ki jih je zob časa če docela uničil ali pa vsaj temeljito preobrazil. Ilustrativni del Valvasorjevih knjig je skoraj na dve tretjini le dru ga izdaja omenjenih dveh albumov. Prirodnim posebnostim vseh vrst, spravljanju snopja v kozolec, življenju v Kamniški Bistrici, kjer so naši ljudje bredli čez reko na visokih hodaKli ali bergl.jah, prometu na Ljubljanici v čolnih.celakih, težavam tovornikov na kraški burji itd. je Valvasor posvetil dosti posebnih, novih podob. Ako pa se poglobimo samo v slike gradov in mest, bomo ugotovili med albumi in knjigami vendarle velike razlike. Slike v albumih imajo na sebi duh neposrednega opazovanja in risanje po naravi, so še polne prizorov, ki so se odigravali prav tedaj, ko je Valvasor tamkaj hodil in risal, široke so 21 cm, ali za knjige z besedilom je bilo treba njihove kliše.je obrezati na 16 do 17 cm široke. In tako se je zgodilo, da je z robov prvotnih slik izginila tudi marsikatera podrobnost. Tem malo opaženim stvarem naj bo posvečen pričujoči spis posebno zaradi tega, ker najdemo v njih prizore iz javnega življenja tistih časov, prizore, ki se Valvasorju sicer niso zdeli vredni, da bi jih še kje omenil z besedo. Na teh slikah so brez ljudi in živali le kraji Vipave in Istre, saj pod hudo sončno pripeko je še danes tamkašnje življenje umaknjeno bolj y notranjost gosto skupaj sezidanih hiš. Tem bolj pa je poživljena z ljudmi in živalmi marsikatera slika iz kranjske notranjosti. Valvasor je bil kaj hudomušen mož, bil je pravi Dolenjec. To nam kažejo mnoge strani njegovega besedila, še bolj pa se uverimo o tem ob podobah. Nekje na nemškem Koroškem (Mosern) je zalotil moža, ki je pretepal ženo, na Kamnu v Podjuni jevidel tepež in ga je tudi narisal: na tleh ležečega viteza prebada drugi z mečem. V ospredju dosti podob ležijo ali sedijo v senci dreves posamezniki ter počivajo (Brinje pri Grosupljem, Brest na Igu, Jama v Šiški, Sinkov turn, Pogance), ali pa dvoje ljudi ter se ljubijo (Lovran) ali so celo v nerazdružnem objemu (Kostanjevica). Pri Krumpcrku in Dolenjskih Toplicah sta naslikana dva, kako opravljata vsakdanjo potrebo. Največjo šalo si je privoščil na sliki Višnje gore. Pred višenjska mestna vrata je namreč "narisal velikan- RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal skega polža z rogmi, prikljenega z močno verigo, a poleg njega stražo. To sliko najdemo namreč v albumu, pozneje pa je to šalo seveda odpravil, sicer ne bi bil našel med Višnjami odjemalcev svojih knjig. Na podobi Radeč je narisal in z imenom opremil tako imenovani Brus. Še danes sosedje radi nagajajo Radečanom, kakšni strahopetci, da so bili nekdaj njihovi moški predniki. Ko so nekega dne prilomastili Turki, so Radečani zbežali v visoke skale nad sedanjim mostom čez Savo, doma pa pustili same ženske. Vrnili so se šele, ko je nevarnost minula. In ko so jih ženske vprašale, kje so vendar bili, so rekli: "Tam zadaj smo sablje brusili." Pred mestom Ložem leži na polju onemogel konj in se ob njem prizadevata dva človeka, da ga spravita k zavesti. Nekateri gradovi stojijo sredi vinogradov z zidanicami, n. pr. Soteska, Stari grad, Gracarjev turn, Vrhovo, Žumberak, Krško in celo L-isično pri Škofljici. Vinogradi Vipave in Istre — notranji del" te dežele |je namareč tudi spadal pod kranjsko deželo — so urejeni na brajde. Kakor vasi tako je imel tudi marsikateri naš grad svojo lipo. Na 25 risbah kranjskega albuma opazimo po eno drevo, ki je bilo v razliko od drugih odlikovano, ker je večje, starejše ter ograjeno in obzidano. Najlepšo lipo imajo Zbure na Dolenjskem. Vače so imele kar dve lipi, pod eno je stal tako zvañi pranger ali sramotni kamen, h kateremu so priklepali zlikovce v javno zasramo-vanje. Pranger vidimo tudi v Re-bercah v Podjuni. Pri Gospe sveti stoji slavni naš vojvodski stol z napisom Kraljevski stol. Pod gradom Žebnikom pri Radečah in pod Ostrovico na Koroškem je narisal Valvasor samega sebe s klobukom na široke krajevce in z dolgimi lasmi, kako sedi in riše grad pred seboj. Na Bregu pri Ribnici risar kar stoji, poleg njega drži hlapec na uzdah dva osedlana konja. Najbolj pogosti so na slikah lovci, ki se z dolgimi puškami v rokah odpravljajo na lov (Gutenberg, čretež, Gutnik, Pleterje). Takoj za turjaškim gradom strelja lovec na jelena, pred Šrajbarskim turnom ali lesko. viškeni gradom stoji lovec s psom ir. z nekim lovskim ptičem na levi roki. Pred ljubljanskim Podturnom, ki mu pravipo danes po nepotrebnem Tivolski grad, stojita dva člana jezuitske družbe, ki je bila tedaj tam gospodar. Jezuitski in pjemenitaški člani deželnih stanov se sučejo na sliki s kipom Matere božje pred šentjakobsko cerkvijo v Ljubljani. Krumperk, grad za Domžalami, opeva narodna pesem kot dom Adama Turjaškega, velikega zmagovalca Turkov pri Sisku 1. 1593. A tudi še v Valvasorjevih časih je moralo biti tu bivališče junakov. To nam doka- I zuje prizor, kako se na dvorišču sa-| bij ata dva viteza. Par slik nam ka-I že, da so na Koroškem graščaki kaj radi kegljali. Najlepše urejene grajske vrtove so imeli v Soteski, Lisičnem, na Rakovniku pri Ljubljani, v samem mestu Križanke in Turjačani, dalje Aj-manov grad pri Loki in Begunje na Gorenjskem. Po nekaterih vrtovih se sprehajajo grajske gospe. V knezo. škofijskem vrtu na Goričanah in na Rakovniku pri Ljubljani ima po ena izmed njih dolgo vlečko, ki jo nosi deček. Kakor danes tako je bilo že tedaj na Dolenjskem, dosti ciganske nadloge. Izpred Zaloga pri Novem mestu podi kuharica ciganko s kuhal-nico. Sličen prizor je pred Grmom, pred Zapužami pa sili v "gospoda" ciganka z otrokom na plečih. Okoli gradov se pase in skače dosti konj, pred Devinom na morju, ki je bil tudi del kranjske dežele, sesa žrebe kobilo. V smeri proti gradu ali iz njega ven dirja mnogo jezdecev, bodisi, da so graščaki ali njihovi seli in pismonoše. Na drori-šču Ilumperka nad Dravo je bila jahalna šola. Ponekod se pase živina, govedo, ovce in koze. Pod Luknjo pri Novem mestu dekla molze kravo. Nekaj gradov je imelo poleg hlevov visoke golobnjake (Krumperk, Matena, Ruperčvrh itd.) V kakšnem žalostnem razmerju sta si bila v tistih časih navadno grajski gospod in njemu podložni kmet, nam kaže m. dr. slika Lož v Vipavi Polhovega Gradca. Tu stoji gospod ponosno pred kmetom, ki je odkrite glave in globoko priklonjen. Na Golniku in v Šentpetrskem gradu opazimo kosca, pri Grumlovu pobirajo sadje, na Mokrem polju je orač za plugom na dva konja. Mirenska dolina je danes prav intenzivno obdelana, pred 250 leti pa je bila še dokaj divja, to nam dokazuje slika gradu Rakovnika s prizorom, kako pes podi medveda. Pri Gornjem Mokronogu in Teriškem gradu teka ob gradu lisjak, drugje podi pes zajca. Humperk je imel svoj živalski vrt. Zaradi številnejših postnih dni je bilo ribištvo neprimerno važnejše kakor jedanes. Grajski ribniki bo bili kaj pogosti, vendar v neposredni bližini so bili redki (Ablah, Turen v Beli krajini itd.) Na mnogih slikah, n. pr. pri Puštalu pod Loko, na Fužinah pod Ljubljano, v Ribčah itd., pa vidimo ob rekah ribiče s trnkom v roki. V Krki pri Soteski in v Čepiškem jezeru je Valvasor gledal ribiče, kako so stali v vodi s košem v roki in lovili ter jih je tudi narisal. V Dravi pod Velikovcem so lovili z razpeto mrežo. Pred grajskimi mlini stoje ljudje z mehovi na ple- IOI U o loaoi loaoi moderna krojačnica s S Peter Capuder izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES ¡¡ ione" Veliki zavod "RAMOS MEHA" Venereas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: KronCni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. TJltravioletni žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA SEBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarellijn. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota, šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu. PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča. ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, TJ8ESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in mn s H M o ¡S £ H t-1 M w S S 3 N pq M O íí P p; H PRI ZVEZDI" Ugodno prilko nudim svojim klijen-tom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me in se bodefce sami prepričali Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIč TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 8 i i I ■ i i I i $ i i 1 1 'jm^mBmmsmmiS 1 I i 1 At>ERlTÍe8B ŽGANJE JZBORNA KAKOVOST II. ¡N III. VRSTE MOCNOSTI 39 IN 48' VERMUT OKUSEN, PRVOVRSTNE KAKOVOSTI PRIPRAVLJEN IZ NAJBOLJŠEGA SANJUANSKEGA VINA Vprašajte: ŽGANJE in VERMUT znamke BADEL SLIVOVICA UVOŽENA IZ JUGOSLAVIJE PELINKOVEC PRIPRAVLJEN V BUENOS AIRESU IZ PRVOVRSTNEGA MATERJALA STA DVE ORIGINALNI IN NE POTVORJENI JUGOSLOVENSKI PIJAČI, BREZ KATERIH NE BI SMEL BITI NOBEN JUGOSLOVANSKI PRISELJENEC. Vprašajte izrefno: SLIVOVICO in PELINKOVEC znamke BADEL TOVARNA LIKERJEV IN ALKOHOLNIH PIJAČ Zlatko Badel Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304 *"»• V, P ■ o P I C T • > > O I i t ¡i I i 1 i I f i i 1 Birma, birma! Le kdo bi mogel opisati, kaj vse smo občutili tedaj, ko je padla med nas otroke ta beseda. Birma, škof, botri, kolači.... brez konca stvari se je nagromadilo tedaj. In kvsemu tistemu, kar si je otroška domišljija zamislila, so pa še mlaje postavili in vence napletli in potem smo šli čakati škofa. | Star mož so škof, tako so rekli. Ves siv. Kako pa naj bo drugače, to ^e razume, če so Jezusov apostol! tako sem umoval. Saj Jezus je bil že ■davno, davno križan in je vstal in v nebesa šel. Čudno, da so škof tako dolgo živeli in še sedaj žive. Kdo ve če ne bojo kmalu umrli, ko so pa že tako stari. Da bi le ne prej, kot bo birma! — tako smo modrovali otroci, vsi modri eden bolj kot drugi. * jo vero tudi trpeti ponižanje, če hoče biti vreden krščanskega imena. Ti Jernejček, tako so enkrat pravili gospod, ali veš kaj so napravili s svetim Jernejem? Živega so na meh odrli, se je moško odrezal. Vidiš Jernejček in ti Janezek in vsi vi otroci. Kaj mislite, ali je kaj vekal, ko so ga drli? Gotovo je vekal, se nam vsem smilil; kako ne bi vekal, če so pa tako grdo z njim delali, ko so živega iz kože devali. Pa vendar ni nič vekal. Še vesel je bil, ker je trpel zato, da je dokazal, da ima rad Jezusa. Saj Jezus je zanj več trpel, ko so ga Judje tako In so škof res prišli. Pri kovaču smo čakali otroci in drugi ljudje. Ps. pri vsem čakanjuin oprezovanju škofa le nisem videl. Prišla je kočija in vse sem videl le od daleč. Potem smo šli v šolo. Tam smo pa škofa vsi videli in smo bili vprašani. Kar po vrsti. Ko smo videli, da so škof ljubeznjiv mož, da so se bolj dober kot "naš gospod" smo se kar opogumili in odgovarjali, da je bilo kaj. Morda ni bilo vse najbolje, pa dobro je bilo. Samo Andrejček ga je polomil — Bog mu daj dobro, ker je menda že umrl, če prav vem. — Dobil je vprašanje: Kaj je peklo Adama potem, ko je storil izvirni greh.-... Pa stvar ne bi bila še tako ponesrečena, če se ne bi Andrejček sam ponujal za odgovor na stavljeno vprašanje. Modro se je odrezal: "pekla ga je zgaga"... Meni se je zdel ta odgovor sila učen. Saj sploh nisem vedel, kaj je zgaga. Le škofov nasmeh mi je stal tako v spominu, da tudi tistega Andrejčkovega odgovora nisem pozabil in se šele poz- j neje prav smejal, ko sem zvedel, kaj I se grdo križali. Nič ni vekal ne! Vidite otroci, kaj pa če bi s tabo tako delali kot so s svetimi mučenci, kot so s svetim Lovrencem, ki so živega pekli na ognju, kaj bi naredil ti Tonček? Kar tiho je bil Tonček. če bi takole molčal, bi se lepo zadržal. Ali bi, kaj misliš? "Ne vem, če bi mogel, če bi me pa tako močno bolelo", je boječe menil Tonček. Prav si povedal. Vsakega boli in kdo ne bi vekal. Toda, če bi bil zraven tebe angel, ki bi ti hladil bolečino, ali bi tudi vekal? Potem me ne bi bolelo. Vidiš in tako je z birmo. Tistemu, kateri je vreden tega svetega zakramenta, mu Bog da tako moč, kot jo je dal svetim matrnikom, da so tudi umirali in nič vekali. Še peli so, veseli, da bodo kmalu šli v nebesa. Če so pa oni tako molče trpeli, ko so jih žive mesariji in žgali, ali bi se še bal, če bi te škof zares udarili "okoli ušes" kot je bilo rečenu Nandetu? Jaz se že ne bi nič bal, jaz tudi ne, tako smo bili vsi junaki. Prav je tako. Pa nič strahu. Saj In na vse zadnje. Saj je bil za mano boter, moj stric, ki se bo že tudi potegnil kaj zame, če bo kaj hudega, tako sem potolažil še za vsak slučaj. No pa je bilo vse lepo. Tako lepo, da ne bom nikoli pozabil onega rožnega dne. * Apostolska dela nam poročajo, kako veliko delo je vršil Sveti Duh po polaganju rok, to je po birmova-nju, kar pomeni po "potrditvi". Beseda je vzeta iz vsakdanjega življenja. "Potrjen" je tisti, ki je sprejet k vojakom kot sposoben. Birma je pa latinska beseda prilagodjena slovenskemu jeziku. Pomeni pa "potrje-n je". Pri birmi dobi kristjan pravico, do posebnih milosti, do posebne božje pomoči, da more v veri vstrajati in jo ohraniti tudi tedaj, ko je postavljen naposkušnjo, kadar zaide med ljudi, ki mu dajejo prav nasproten zgled. Tisti, kateri spolni, kar je njegova verska dolžnost, bo gotovo s pomočjo milosti svete birme, to je s pomočjo darov Svetega Duha, ostal dovolj močan, da se ne bo u-strašil težav in škode, ki bi jo moral trpeti, če se bo pokazal veri zvestega. Tisti bo prav umoval, kako malo je sedanjost in kako velika je večnost in zato bo doumel, da človek nič ne zgubi, pa četudi bi zgubil življenje, ker ga bo v večnosti dobil nazaj in še veliko plačilo za zvestobo, katero je izkazal. * Potrebni so bili darovi Svetega Duha apostolom in prvim vernikom, ki so živeli sredi med nevernim svetom in med razbrzdanimi lahkoživci. Tudi danes je vero ohraniti teško in zato je prav tako potrebna posebna milost zakramenta svete birme. Da, danes je še posebno teško! Otrok se birme mnogo bolj veseli radi "kolačev" ki mu jih kupi boter, in ne toliko radi darov Svetega Duha, kateri niso ne za oči ne za usta. Danes je pa tudi mnogo od-rastlih kristjanov, ki so prav tako brezmiselni za duhovne reči. Je pač tako, kot je zapisal že sveti Pavel: Človek, ki je samo živalski, ne razume tistega, kar je duhovnega. Duhovna bogastva se morejo razumeti samo po duhu in le duhovni ljudje, to je tisti, kateri so v svojem življenju napravili red in dosegli, da res vlada duh nad telesom, pamet nad strastjo; le taki ljudje imajo smisla za božje reči. In taki naj bi postali vsi po darovih svetega Duha, ki jih dobi pri birmi vsak. Mero pa določi Sveti Duh po pripravi in po potrebi in po nadaljnem sodelovanju vsakega z božjo milostjo. Če je danes med kristjani toliko mahedravosti, je zato, ker je vera v premnogih tako zelo popustila/ tista otroška vera, katero Bog zahteva kot prvi pogoj, da deli svoje darove ; podobno kakor veter jadrnico le tedaj žene, če ima jadra razpeta in prav postavljena. Janez III a d ni k |FOTOGRAFIJA! ¡ "LA MODERNA" § M VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU § Ne pozabite i FOTO "LA MODERNA" S. SASLAVSKY % Av. SAN MARTIN 2579 1 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires CERKVENI VESTNIK 8. okt. Maša na Avellanedi za Frančiško Repič. 15. okt. Maša na Paternalu za Frančiško Roječ. Pel bo moški zbor. 22. okt. Maša na Avellanedi za Štefana Dravec. Popoldanska pobožnost je vselej na Paternalu ob 4 uri. 12. okt. bo v Rosariju sveta birma. Spored je tak, kot je bil objavljen v Duhovnem Življenju. Maša s skupnim svetim obhajilom bo v cerkvi "Las Mercedes" na Av. Lucero v Saladillu ob 8 uri. Birma se začne ob 9 uri in pol. V torek in sredo bo pouk in priprava za sveto birmo, oboje v šoli na ulici Laprida 5758, dop. ob 9 uri in pop. ob 2 uri. Morebitni krsti in poroke, naj se zvršev sredo 11. oktobra pop. ali zvečer. V četrtek pop. bom že odpotoval v Córdobo. Rojakom v Córdobi! Tudi v Córdobo sem se namenil ob tej priliki. * Ko bo v Rosariju slovesnost končana, bom takoj potoval naprej v Córdobo, kjer bom ostal v petek in obiskal rojake. Ob priliki prosim, če bi mi plačali tudi naročnino za Duhovno Živ-ljenje. Tudi na Slovenski list se lahko naročite in plačate naročnino. Nova Pompeja bo pa videla že tretji obisk Slovencev dne 29. okt. Ne pozabite na to: 29. oktobra ob 4.20 popoldne. - Janez Hladnik je zgaga..... Potem je bila birma. Drugi dan seveda. Polni upanja smo bili. Kako bi ne, če smo paj dobili včeraj ta-. ko krasne podobice i/, rok samega škofa. Še sedaj mora biti nekje v mašni knjižici shranjena. Kar nič več. se nismo bali škofa, čeprav so nas strašili "da ti bodo škof eno pripeljali tja okoli ušes". Saj gospod so drugače povedali. So rekli da samo z dvemi prsti in ne okoli ušes, temveč na lice. v anamenje, da mora biti kristjan pripravljen, za svo- I škof bodo čisto narahlo udarili po levem licu v znamenje, da če bi bilo kdaj v življenju treba zaradi svete vere prenesti kako ponižanje, se kristjan tega ne sme sramovati, ker Jezus bo le tistega sprejel med svoje izvoljene, ki bodo njega priznali pred ljudmi. Tiste pa, ki ga bodo zatajili pred ljudmi, bo tudi on zatajil pred svojim očetom, ki je v nebesih. Zato se pa re snismo nič več bali, temveč junaško smo čakali: naj bo, kar bo. In ni bilo nič hudega. KROJACNICA "GORICA" Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postreženi. Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine. Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni. Priporoča se: Franc Leban WARNES 2191 BUENOS AIRES Nasproti postaje La Paternal POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU! . .»«»..»«»..»"«.^•.»•.•«••••»•••Ci Slovenski stavbenik Za načrte, betonske preračune in Firmo, übrnite se do tehničnega konstruktorja FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363 Villa Devoto U. T. 50 - 0277 ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 157 Potemkin plane, odhiti k vratom, takrat pa zaječi: _ Ne,- —jSi misli Potemkin, — ne tako, _ to moram storiti drugače! — Tako je, tako bom storil. — _Oh, moja edina ljubljena, tako si mi bila blizu, pa te kljub temu nisem spoznal. — Igrala si se z menoj, vtihc tapiis si se mi zopet v sv» ce, sedaj pa hočeš zopet oditi in me zopet pustiti samega. — Pogledal bom, če je že šla k počitku. Potemkin odpre vrata salona. V sobi je bila že tema. Doktor l>e-lalesi je bil že najbrž v postelji. Aleksander Potemkin se je vrnil v svojo spalnico, ugasnil je svetilj-ko in legel. Obleke ni stekel. Belo svilnato o-dejo si je potegnil čisto do glave in se zavil vanjo. — Nocoj pa liom sanjal z odprtimi očmi, -- je vzkliknil Potemkin, — nocoj bom odkril tajnost, ki mc je slepila štiri noči. Dolgo je tako ležal in čakal. Naenkrat pa so se vrata tiho odprla. V sobo jo prišla prikazen. Bila je Elizabeta, o kateri se mu .je sanjalo. Bila je oblečena v sivo in skromno obleko, ki jo je imela, še takrat, ko je živela pri svojem dedu. Potemkin sc je s silo premagoval da se ni izdal. Srce mu je hitro bilo. Sedaj je prispela do njegove po stelje in i-cdla, kakor vedno k nje mu na rob. Gledala ga je žalostno in molče. Na dolgih trepalnicah so se ji za-lesketale solze in zdrknile po njenem obrazu. __Zbogom, — je zašepetnla Eli- za leba, — zbogom, edino moj« na letu svetu, — jutri te moram zapustili! To so bili štirje srečni dnevi! Vzljubil si me, vzljubil si malega doktorja Betalesija. Ali boš to ljubezen prenesel tudi na Elizabeto? — Ali jo boš zares iskal, ali se boš zares odrekel caričine milosti in bogastva, s katerim te je obsipala? Elizabeta umolkne in si obriše solzne oči. Potem pa ga je z mehko roko pogladila po laseh in ga poljubila na čelo. — Zbogom, — je zopet zašepeta-la Elizabeta, — ločiti se morava. Jaz te ne smem odtujiti carici, — ne, ti sam moraš oditi od nje. Dokazati mi moraš, zame moraš nekaj žrtvovati — uotem bom vedela, da me zares Sedaj pa spančkaj sladko, ljubljeni moj, sanjaj o svoji Eliazbeti! Ona ti je od srca odpustila, — odpustila ti je vse, kar si ji storil, — vse to je bila preizkušnja, katere se nisva mogla izogniti. Toda Elizabeta ti je ostala zvesta, zvest;«, do smrti, — kakor je bila Kri-sta zvesta svojemu Almanzorju. Aleksander, ali si razumel mojo pripovedko — mar ne veš da si ti Almanzor, jaz pa sem Krista, — tista hudobna, rdečelasa vila pa ni nihče drugi kakor carica. Ona te mi je ugrabila, zaprla te je v diamantno palačo, — nio je slike pa ni mogla iztrgati iz tvojega srca. Dovolj! — je zašepetala Elizabeta in počasi vstala. — Oditi moram, — to je bila zadnja noč, ki sem jo preživela pri tebi. Še en poljub, — poljub na tvoje ustnice! Sanjaj o meni! Elizabeta se nežno nagne in ga sladko poljubi. Potemkin pa neopaženo iztegne SToje roke in pritisne sedaj Elizabe-1o strastno k sebi. Elizabeta je pridušeno kriknila. Potemkin se vzravna. — Elizabeta — vzklikne Potemkin — Elizabeta, moja Elizabeta! Oh, edina moja, — sladko moja, odo-ževana Elizabeta! — Pusti me, — pusti me! --vzklikne Elizabeta. — Sedaj ne, — nocoj ne! — Da bi te pustil? — vzklikne Potemkin. — Ne, Elizabeta, Bog t,e je poslal k meni, nebo ti je pokazalo pot, po kateri bi se zopet združila, pa naj bi tezopet zapustil? — Oh, ti me ne ljubiš, Aleksander, — je vzkliknila Elizabeta in si prizadevala, da bi se osvobodila njegovih rok, ki so jo krepko držale. — Ne, ti me ne ljubiš, ker sicer bi me ne zadrževal pri sebi, midva se nahajava v tvoji spalnici, — če bi ljudje — -- — Ljudje? — vzklikne Potemkin. — Kje je že tisti čas, ko sem se oziral na mnenje ljudi? Kaj pa so ljudje? Mar jih je kdo postavil za moje sodnike? — Mar se bodo drznili naju zopet ločiti? — Ne, Elizabeta, nihče več te ne bo odtrgal od mene. — Mar te ne ljubim? Morda sem zares zaslužil, da bi me prezirala, ker sem ti postal nezvest, toda ke-sam se in ti mi moraš odpustiti. O-nesrečil sem te, — toda jaz sem bil še tisočkrat nesrečnejši od tebe. — Kaj sem bil do danes? — Bil sem človek, ki je dal za bogastvo in blesk svoje najdražje in najboljše. — Elizabeta, ti me ne smeš prezirali! Poslušaj me, povedal ti bom vse, raztolmaeil ti bom vsee, ko pa boš vs zvedela, mi boš oprostila. Potemkin jo je peljal nazaj k postelji. Elizabeta je sedla. O tem trenutku je sanjala tako dolgo, sedaj pa, ko je prišel, ni vedela, kaj naj bi mu rekla. Edino zjokala se je lahko, čutila je, da je s solzami ginila jeza, ki jo je čutila napram njemu do sedaj in ki je bila delček njene velike ljubezni. — Ti jočeš, Elizabeta? — reče A. leksander nežno. — Oh, le jokaj, saj stoje solze tudi v mojih očeh. Zločinec sem bil, ukradel sem ti najlepšo, leta tvoje mladosti. Verjemi mi, moje srce čuti, kaj sem ti storil. Toda Elizabeta bil sem mlad, živel sem kot mlad častnik v bedi in pomanjkanju. Tisti večer ko sem ti prinesel prstan, so me z zvijačo zvabili v neko kočijo in prej kakor sem se zavedel, sem se znašel v neki dragoceno urejeni sobi, — carica mi je prišla naproti, toda jaz je nisem spoznal, videl sem samo lepo, zapeljivo ženo, ki ni imela nad menoj oblasti. Mislil se nate, Elizabeta, kakor je Almanzor mislil na svojo Kristo v palači hudobne vile. Toda carica mi je hitro povedala, kdo je in jaz sem spoznal, da me ljubi. V začetku sem mislil, da bi si iz te Katarinine muhe pridobil koristi za tebe in za sebe. Mislil" sem, da se bo Katarina zadovoljila z iskrenim prijateljstvom, — toda kmalu sem se prepričal, da je bilo Katarinino srce trdo, vzela mi je vse, — postal sem njen, postal sem caričin miljenee. Nisem vedel, da bo carica tebe tako trdo in kruto in ljubosumno preganjala, — nekega dne mi je pokazal tvoj prstan in dejala, da si se mi izneverila. — Ta prstan mi je Katarina s silo snela s prsta, vzklikne Elizabeta trpko, — ko sem ležala v nezavesti. Hotela me je prisiliti, da bi se te odrekla ali pa da bi popila čašo strupa, — izbrala sem si smrt. Aleksander. — Zame si hotela umreti? — Ob, kako sem neznaten in kakšen pritlikavec sem napram tebi! co za roke in jih začne hvaležno po- Potemkin se sklone, prime dekii- ljubljati. — Nikar, Aleksander! — je rekla Elizabeta in se nežno branila. — Ne smeš mi poljubljati rok. — Da bi ti ne poljubljal rok? — vzklkne Potemkin. — Prav imaš, jaz moram v prahu ležati pred teboj in ti poljubljati noge, — tako... Potemkin je počasi pokleknil in jel pobožno poljubljati njene majhne nožice. — Tudi to še ni dovolj, — reče A-leksander Potemkin, — Elizabeta, ti zahtevaš lahko od mene še mnogo vec. — Bog mi je priča, da te nežno ljubim, Aleksander, vstani, boli me, ko te vidim, da klečiš pred menoj. — Vem, — reče Potemkin, — ti nočeš, da bi se pred teboj ponižal in da. te tako ponižno prosim odpuščanja, — toda jaz ti pravim, da je boljše, če se pred teboj čimbolj ponižam. — Poglej! — Ali poznaš to znamenje? — Edino carica ima pravico, da postavi svojo nogo na teme svojih podanikov. Toda jaz se sklo. nim pod tvojo nogo, — tako, — tabo... Lepi in ponosni Potemkin položi svojo glavo na tla in si postavi njeno nogo na teme. Elizabeta plane in ga dvigne k sebi. Potekin jo je objel jo poljubil in oba sta spregovorila tisoč priseg. Dolgo sta stala tako objeta, srce ol> srcu, prsi ob prsi, usta pri ustih. Oh, kako blaženega se čuti človek v bližini ljubljenega bitja po tako dolgem času. — Elizabeta, — je zašepetal Aleksander Potemkin, — ali mi moreš oprostiti ? — Jaz ti nimam ničesar odpustiti! — vzklikne Elizabeta. — Vse to je bila samo božja preizkušnja! — Toda, jaz sem ti povzročil toli- S L OVE Sli LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ Jože Grbine: NA PAŠI (Nadaljevanje) "Ilej, Nejček, splezaj malo višje, pa se poskusi z menoj," ga je pričel vabiti Pepček in mu je kazal eno izmed vej poleg sebe. Rožančev se je malce bojazljivo branil, saj še ni bil nikoli tako visoko v vejah. Ker pa Goričanov le ni odnehal, se mu ni mogel več ubraniti, zato se je ustavil, nato pa je pričel plezati navzgor. Zdaj je stal Nejče visoko, visoko... Pogled mu je plaval preko Črnil. Tam blizu so pekli njegovi prijatelji krompir in kostanj, živina: Čema. žarjeva Belka, Sivka in Črna so se zgubile že precej daleč na rob pašnika. Nejčeta je zaskrbelo, kaj bo, če uidejo kam krave v škodo, zato je povedal svojo bojazen Gorjančeve-mu. Le ta pa si ni delal nikakih očitkov. "Nič se ne boj," je potolažil Nejčka. "Hitro.se poženi in zaujč-kaj, pa krave pozabi.. . jej, jej, kako gre meni imenitno." Nejček se je opogumnjen res zagnal. Dvakrat, trikrat ga je zaneslo v velikem loku naprej in nazaj. Bil je tako visoko, da se mu je vrtelo v glavi... "Se bolj!", je za vpil Gorjančev in tudi drugi so v glasnem smehu ponovili: "Nejče! Še bolj se poženi!" Nejček je bil kar malce omoten od prijetno zavesti, da je zdaj res visoko, skoro na najvišji veji in da ga vsi zvedavo opazujejo. Zbral je vso moč v rokah in nogah. Trdno se je oprijel » j © V t ínski kotiček E. K.: OE VEČERIH vej, pa se je pognal, kakor še nikoli poprej... Potem pa ni videl ničesar več, čutil ni ničesar več. Zdelo se mu je, kakor da se je odluščil od zemlje in grma in da se pelje nekam po zraku, nekam v daljavo... Ej, prijetna je taka vožnja brez vsakega upora, Nejček si je vedno želel vožnje z aeroplanom, zdaj le pa se mu je srčna želja uresničila. Pelje se, cilja ni videti nikjer... Koliko časa se ni ničesar zavedal, Nejčku ni bilo znano. Z veliko muko je odprl trepalnice. Počasi so se odprle, kakor bi bile obtežene s svincem. Brž jih je spet zaprl. Tako ga je svetloba ščeinila. Bežno je videl, da stoje okrog njega ljudje, a ni nikogar spoznal. Po. tem pa je pomislil, kje bi znal biti in kaj se je medtem zgodilo, odkar se mu zdi čas tako dolg in se nespo-minja skoro ničesar več. Potem pa se mu je le počasi začel vračati spomin. Videl se je na pašniku med Belko, Črno in Sivko — potem gredo zavračat krave., .nato se odločijo, da zanetijo sreefi travnika ogenj. .. nato se razbeže po drva, krompir in kostanj... Zatem se veriga spominkov za hip ustavi. Spet se prikažejo nove slike: gruča dece teče preko ¿•MMMa-Mi Velik sneg v Rio Gallegos. Na sliki vidimo na posestvu rojaka Djura Vukasoviča živino skoro do vratu zameteno. Črnil do grmovja, leze v veje, da se zabava in ujčk a. Nato ugleda Nejček, ko meži s trepalnicami in stiska slike iz možgan, samega sebe, ko leze na najvišjo vejo. Goričanov, Gorjančev in drugi ga silijo naj se še bolj požene. Nejček uboga, z vso močjo se požene, v tistem se odlušči od vej in zaplava v zrak... Tedaj se mu ustavi spomin. Nejček sunkoma dvigne trepalnice, zdaj ga svetloba ne ščemi več tako in spozna poleg sebe mamico. "Kaj neki se je zgodilo, da mamica tako krčevito joče?" pomisli fantiček. Nato uzre poleg sebe starega gospoda s sivo brado. "Ja, saj to je pa doktor Rozina, zdravnik..." ugane Nejček. Tedaj se obrne doktor proti njegovi mamici in ji de veselo: "Vse v redu, gospa glejte, je že prišel k zavesti... Takim trdoglavcem ne škodi dosti padec z vrha vej... Čez tri dni bo spet dober, odslej pa ne bo silil tja, kjer bi se mu znala primeriti nesreča", pove doktor Rozina, Nejčkova mamica pa krčevito zajoče najbrže od veselja, da sinku ni kaj hujšega. Tisti dan Nejček ni zvedel ničesar več, nekaj dni kasneje pa so mu pojasnili, kakšen je bil konec pasti-rovanja na Črnilah. Na Črnilah velja stara postava, da morajo vsakega novinca, ki zaide v pastirsko druščino pošteno potegniti. Ali ga posade v kravjek, ali mu navežejo okrog vratu kravji zvonec, ter ga potem gonijo po mejah. .. ali pa mu zagodejo kako drugo. No, Ro-žančevega Nejčka pa so le preveč. Tisti hudobnež, tisti Goričanov Pepček, ki se ga vsi boje, je narezal vejo v grmovju, tisto najvišjo. Ko se je deca odpravila v veje ujčkat, so zvabili Nejčka na spodrezano vejo in so ga še silil, da seje poganjal z vso močjo. Narezana veja se je seveda odčesnila in Nejček je telebnil z viška na tla. Padec je bil tako silen, da je pobič obležal nezavesten na tleh. Kakor jata preplašenih golobov se je zbrala okrog ponesrečenca vsa druščina. "Joj, ubil seje!", so zaskr- bljeno pomislili nekateri, ker se Nejček ni nič ganil. Nato so stekli domov s hudo novico. Nejček se dolgo ni zavedel, ležal je kakor mrtev. Prenesli so ga domov. Rožančevi so brž poklicali zdravnika, in šele doktorju Rozini je uspelo, da ga je prebudil iz omedlevice. Potem je bil mali ponesrečenec ves čas v njegovi oskrbi. Tisto popoldne, ko je menil, da je Nejček že čisto dober se je doktor poslovil. Pred slovesom pa je le priznal svjo bojazen: "Veste gospa, sprva pa sem menil, da bo hujše. Tak padec je lahko usoden za vse življenje. O, to bi bilo hudo, ko bi si Nejček pri padcu pretresel možgane. Vse življenje bi ostal revež... " Srčno se je zahvaljevala Nejčkova mama dobremu gospodu. Ostrmela pa je, ko je vprašala zdravnika za račun. Doktor Rozina je le zamahnil z roko: "Prav nič!" Gospa Rožančeva je silila v gospoda in zahtevala na vsak način račun. Doktor pa je brž zagrabil za klobuk in palico in šele med vrati povedal: "Vesel sem, da smo fantiča tako hi. tro in dobro pozdravili. Vi ste itak ' imeli obilo skrbi in neprečutili noči, ki vam jih tudi nihče nepoplača. Jaz pa tudi ne bom nič računal, ker sem se ob tej priliki spominjal tudi sam prijetnih ur, ki sem jih kot kmečki fantiček preživel na paši. O, tudi tedaj smo marsikatero zagodli in v spomin na tiste prijetne ure sredi travnika in ob domačih in sosedovih kravah zbrišem vaš račun. Pozdravljeni !" in že je stopil dobri mož skozi vrata. Bled in omoten je stopal Nejček v šolo, ko je šel prvič z doma, odkar ga je nezgoda na Črnilah položila v bolniško posteljo. V šoli so medtem že pisali šolsko nalogo: "Na paši". Nejčku ni bilo zaradi tega nič hudo. Kakor se je spočetka veselil pisati nalogo o paši, tako mu je grdo-bija njegovih znamcev očrnila spomin na pašo. Med pastirje pa odtlej Nejče in nikoli več silil. Ob večerih, ko v sinjini zvezde tiho govore, ko utonejo v daljini, preko spečih gor hite rahle sape, blage, nežne kakor materin pozdrav v tihih dnevih sreče bežne, v dobrem času rož, vonjav - O tedaj, tedaj v samote nočne Sava glasno poje, hribi temni, mračne gore v hladne legajo pokoje. Vladimir Kapus: MIJA IN SONČECE Sončece zlato, bodi pri meni, lepo je tu, na trati zeleni. Tam za goro so trate ledene, težka je pot čez gore snežene. V posteljci moji boš počivalo, pravljice lepe mi šepetalo. Morda poveš mi kaj o kraljiču in o kraljici v zlatem gradiču? Mijica zlata, deklica moja: lepa in ljubka želja je tvoja! Ali jaz moram te zapustiti, daleč čez gore moram oditi. Bratci, sestrice, vsi so že zbrani: čakajo jutra tam za gorami, Sladko zaspančkaj, misli na mene, zjutraj se vrnem-na trate zelene. Golar Manko: VEČERNA Truden dan kot zmučen potnik nagnil glavo... Temne riše sence vitek topol ob potoku. Bele želijo v mraku hiše. Bor osamljen kot sirota v mrak strmi na polju. Breza vsa otožna plaka, roke onemoglo k nebu steza. Vse je tiho, le šumenje gozda v spečo dalj izginja — že v sinjini srebrnino mesečina v noč razgrinja. ko žalosti in bolesti, moja Elizabeta, — zašepeče Potemkin. — Sedaj pa si vse popravil, ljubljeni, — vse sem pozabila, vse bolesti, vse nevarnosti. — Vem, da me sedaj objemaš, sedaj čutim tvoje poljube, sedaj vem, da bom postala tvoja žena — sedaj vem, da se bodo izpolnile besede, katere si dal vdelati v svoj prstan: Elizabeta Voroncov — Aleksander Potemkin, neločljivo združena. — Neločljivo! — vzklikne Potemkin in slovesno dvigne svojo desnico. — Bog mi je priča, da se liebo-vava nikdar več ločila, — vedno bom ostal pri tebi. — Pojdiva ljubljena! — zašepeče Potemkin in objame Elizabeto. — Pojdiva v salon, kjer sva zadnje dni tako mnogokrat sedela, pogovarjala se bova o svoji bodočnosti. — Oh, koliko si imava povedati, koliko tega nadomestiti! — Ljubljena moja deklica, ne moreni si predstavljati, kako sem mogel biti tako dolgo brez tebe! Zdi semi, da sanjam! ..— Bile so strašne sanje, — reče Elizabeta. — Nočem se jih več spominjati. Elizabeta se stisne k njemu položi glavo na njegovo ramo, ko pa sta prišla v salon, je Elizabeta hotela" prižgati svetiljko. Potemkin pa ji je to preprečil rekoč: — Ne prižigaj svetiljlce, — poglej mesečina nama popolnoma zadostuje. — Ne bojva se! Elizabeta položi svojo roko na njegovo ramo in ga pogleda s svojimi velikimi modrimi očmi iz katerih je sijala vsa nekdanja ljubezen, zaupanje in staro hrepenenje. — Elizabeta! — reče Potemkin, — Najrajše bi že nocoj pobegnil s teboj, — pobegnil v svet in vseeno bi mi bilo, kam? — Pred tem pa si moram še marsikaj pripraviti, zagotoviti si moram vsaj del svojega imetja. — Ne morem te odpeljati v megleno bodočnost, nočem da bi živela v revščini. — V revščini? — vzklikne Elizabeta. — Moj Aleksander, jaz nisem več siromašna, jaz imam premoženje, — le čudi se, tvoja Elizabeta je milijonarka! Ali ti je dovolj deset milijonov rubljev? Potemkin se zdrzne, — obraz se mu je zmračil. — Deset milijonov — vzklikne Potemkin. — Elizabeta, ti se šališ z menoj ? — Vem, Elizabeta, da si bila siromašna in jaz bi niti ne hotel, da bi bilo drugače. Hotel bi te obdati z bogastvom in sijajem, tudi jaz bi ti rad kaj nudil. Mnogo hudega sem ti storil, pa bi rad storil vsaj nekaj, da bi nama ne bilo treba trepetati pred bodočnostjo. —Ni se nama treba bati, — reče Elizabeta, — prinesla ti bom več kakor deset milijonov. — In zopet ti milijoni! — vzklikne Potemkin — Elizabeta, mar se zares šališ z menoj? Kako bi vendar mogla imeti toliko denarja? Kako si si ga pridobila? — Oh, včasih si ga človek hitro pridobi! V Potemkinovo glavo je šinila strašna misel, stresel se je in pogledal lepo deklico. — Elizabeta, — vzklikne Potemkin in glas mu je drhtel, — ali je mogoči — ha, Bog, ti si bila žena tistega Arona Katza ki se je izdajal za bogatega Turka Meh.meda Ali pašo! — Mar si bila zares njegova žena ? — Bila sem mu samo hvaležna hčerka, 011 pa je bil moj skrbni oče. Moj Aleksander, na tega človeka se spominjaj vedno samo s spoštovanjem. ker brez njega bi brez dvoma • nikdar ne dosegla svojega cilja. — Avon Katz je prav za prav umrl za mene, umrl je na poti v Sibirijo, kamor naju je Katarina pregnala. — Ko je umiral, je dokazal svojo velikodušnost in svojo očetovsko ljubezen napram meni. Zapustil mi je del svojega velikanskega premoženja, — njemu moram biti hvaležna, za svoje bogastvo. — Poslušaj, ljubljena, skoval sem načrt in našel pot, ki najti bo združila, jo prekine Potemkin. — Jutri bo priredila carica v Carskem selu beneško noč. Ves park bo poln gostov in bodo na naju brez dvoma manj pazili kakor bi pazili sicer. Posrečilo'se nama bo, da bova ne-opaženo odšla. Poskrbel boni, da naju bodo čakali dobri konji in kočija in medtem ko bodo tukaj plesali, bova pobegnila v Petrograd. Od tam se bova odpeljala v Kron. štadt. Vse to bi se lahko zgodilo še preden bi carica zvedela za najin beg. V Petrograjski luki je vedno mnogo ladij. Vkrcala se bova na katero francosko ali pa angleško ladjo, potem pa sva itak rešena. Toda, draga Elizabeta, pripravljena morava biti tudi na to, da naju bo carica neusmiljeno preganjala. Če bova živela v Franciji, bo od francoske vlade zahtevala, da naju izroči. To se samo po sebi umevno ne bo zgodilo, ker so Francozi preveč gostoljuben narod. Toda jaz poznam Katarino, —• ona ne bo mirovala prej, dokler naju ne bo imela v svojih pesteh, — takrat pa sva izgubljena, Meni ne bo nikdar pozabila, da je nisem ljubil, tebi pa ne bo odpustila, da si mi bila zvesta, — to je v njenih očeh veleizdaja. — Tvoj načrt je dober, Aleksander, — reče Elizabeta. V vsem se j" strinjam s teboj. Elizabeta dvigne Potemkinovo glavo in mu dolgo gleda v oči, potem pa mu reče: — Ljubljeni, ali pa si o vsem dobro premislil? Ali ti bo zadostovalo mirno življenje, ko si spoznal vse radosti carskega dvora? Ali bo tvoja Elizabeta dovolj močna, da te bo prikovala k sebi? Ali ne boš hrepenel po razkošnih svečanostih, v katerih si bil ti točka, okoli katere se je vse vrtelo? — Aleksander, srce bi mi počilo, če bi mi kedaj postal nezvest. Mar ne, Aleksander, ti mi obljubljaš, da boš ostal vedno moj in samo moj? Potemkin poljubi Elizabeto, jo nežno poboža po laseh in reče: — Zvest ti bom do groba! Potemkin in Elizabeta nista niti slutila, da je njunemu pogovoru pri vratih prisluškoval podli Platon Su-bov, ki je ves drhtel od koprnenja, da svoje odkritje čimprej sporoči Katarini. Ko je mislil, da je že dovolj slišal, se urno napoti v carski dvoréc, kjer ga je Katarina takoj sprejela. Ko je Stihov končal svoje poročilo iti zaprl za seboj vrata, se je zgrudila Katarina na preprogo v svoji spalnici. Od časa do časa je slišala njena — komornica si je oddahnila, ker ji sednji sobi, krčevito ihtenje, vzdihovanje in ječanje kakor da bi umiral človek. Že se je zdanilo, carica pa še vedno ni zvonila, Naposled je zaslišala nestrpno zvo-nenje — bilo je že skoraj popoldne — komornica si jeoddahnila, ker ji je postalo že tesno pri srcu. Odhitela je v spalno sobo. Tu je stala carica oblečena in se — smehljala. Toda koomrnica se je zgrozila, ko je zagledala ta smehljaj. — Nikdar še ni videla človeka, ki bi se smehljal, v svojem srcu pa bi nosil smrt. 141. POGLAVJE Beneška noč Carsko selo je plavalo v morju luči kakor v pripovedki iz Tisoč in ene noči. « Priprave za to svečanost so trajale že nekaj tednov, vsak dan je minil v znamenju dela. Ruski poslanik v Italiji je pripovedoval carici Katarini o Romantičnih Benetkah, pripovedoval ji je, kako cesto se to mesto okrasi z morjem luči, da Benečani ne prirejajo svečanosti samo v svojih hišah, temveč tudi v prosti naravi. Katarini je to seveda zelo ugajalo, že dolgo je nameravala prirediti takšno beneško noč, kakor se je sploh trudila da bi uvedla v svojo državo običaje drugih narodov. Na velikem praznem prostoru pred samim dvorcem so postavili sedaj mnogo šatorov, tu je zraslo pravcato mesto samih pisanih šotorov. Vse so napravili po benečanskem vzoru, v vsakem šotoru se je nahajala katera izmed Katarininih lepih dvornih dam, ki so kavalirjem na dvoru ponujale svoje blago za drag denar. Slehei •110 drevo v parku je bilo razsvetljeno, — tnalo carskoje selo je nudilo prekrasno sliko. Na površini jezera so se zibale gondole, v njih pa so sedeli pravi beneški gondolierji in prepevali svoje sladke pesmi, polne hrepenenja, prav tako, kakor da bi se nahajali na kanalu Grande v Benetkah. Za svoje goste je Katarina skrbela v vsakem pogledu. Povsod so bili postavljeni majhni paviljoni, natrpani z najdragocenejšimi delikatesa-mi in drugimi najboljšimi jedili. (Dalje prihodnjič)