53. itev. Poztnina plačana v gotavini. Celje, petek 5. julija SS29. Leto XI. Izhala v »tondeijek In petek. Stane mesečno Din 7' — i% inGzemstvo Din 20'—. ^«sameina itevllka I Dln. äl'jKun požtno-čekuvnega ravoda štev. 10.666. Urotini4tva in uprav?iiötvo » Strossmayerjeva ulica 1, pritHčie. Rokopisov ne vračamo. Ggtasl po tarlfu. Telefon Int. Štev. 65. Pozdravljeni! Pozdravljeni bratje z juga, iz ma- tice naše svobode. iz plodnih savskih l'aviii, Primorja, Banata. krsne Crne gore, kraljevske Bosne.. pozdravljeni v zibeli na Sega bratstva! Vvikli ste, da postaviino miljnik ob naši poti, ki drži nepretrgorna le na- prej iz zarje v zarjo! Prišli ste, da zavržemo proslost, zakaj otroci bodočnosti smo! Prišli ste, da, pokažeino svetu, da nas je brez števila, ki smo v hrepe- nenju preleteli vekcve in ki nas bosta volja in eas dala v prerojenie, zemlji v cast in narodu v srečo. Prišli ste, da izpricamo vsem, ki rijejo kakor krti v preteklost in ne vemjejo v novi rod, da smo Davidi, ki ,se Goljatov ne boje! Zbrali sm-o se, da pregledamo naš let in da izmerimo dobo, zakaj sokoli in orli sino ter imamo bistre oči. Ustavili smo se, da pokažemo zna- menja našo mladosti in da si nanovo zaertamo ,pot, ki ne vcdi le v deset- Ifrtja, temvee preko n.iih v solnčna stoletja. Pozdravljeni vi vsi. ki nosite mla- dost v srcih, ki vam vitoarna misel kaže cilje in vam borbenost zbada iz . navdušenih oči. Pozdravlieni, ker ste spcznali skrivnosli C-asa, zakaj mi. iz- oblikujemo bodocnost, ki nam je ka- kor iz ila. Pomen dijaških organi- zacij. Danes se sicer govori, da so dija&ke organizacije nepotrebne. češ. da se tarn trati eas. Toda -mi se zavedanio, da je treba temeljite priprave za na- ze poklice. Hočemo delovati kct na- rodni voditelji na vzgojnem in kul- turnem polju. Ali kako. oe ne bomo imeli pojma o organizaciji in o dolu v društvih? Ali res hočete. da bi bili filistri, da bi se zarili v pisarne, se zaljubili v akte in obtičali v bezni- cah, kot to dela. pri nas večina inteli- gcnce? Mi sami nočemo tega! Zato smo si ustamovili lastne organizacije, da si tarn izpopolnjujemo lastno izobraabo, kajti sola ne more za.dovol.iiti mlade- ga eloveka-, ker mu mnogo premalo niuli. Kakor klic krvi orje mlado du- ic zeija. Ua pregleda svet. Žejjii smo j «poznanja in bi radi vse zagrabili s . svc-jimi rokami in izoblikovali mod ' I nasimi prsti po mili volji, Mladina je : | bila in bo borbena, kar :ic najlepsi j znak njtne mladosti. i ; Toda iz dneva v dan se rode volike | misli, sleberni dan umirajo geniji, ki I zapuš-čaJG sled za seboj in mladina j mora postati ravno glasnik vseh novih I idej, ki pretresajc vedno sta-rokopitni I svet. Zato smo si izbrali organizaci- je, da v njili pridobkuo vse to, kar si i sami ne moremo priuciti. Nisino se ' združevali zato, da ustvarjamo sta- | novske organizacije (to nam napak j ocitajo), temvee da se pripravimo za i re&lno življenje. i Mladina je pač taka. da sanja in | sji zida jkristajne gradove v oblake, pri tem pa zgubi dotik z zemljo. Mnogokrat so zopet do vratu pogrez- j ne v materjelnost in zavrže vse zvez- i de. Ali človek je tel-o in duh! Iz real- I nih korenin moramo rasti v višino | idealov. In zato obstojajo dijaške or- i ganizaeije. da se mlad. neizkužen di- ! jak, ki gleda v svet in življenje skozi zaveso, navadi eeniti svoje moči in da se zaene zaivedati, da ie ustvarjen ; iz crne prsti in da ni stkan iz neres- ; nih sanj in solzavega hrepenenja. ! Nadaljc nas življenje uči, da je i bridkosti in trpljt'nja polna pot do j uresničenja vseh idealov. Zato je po- i trebno. da smo močni zTiačaji, ki ne ' poznaj'O brun na svoji poti. Naš pro- gram je torej, da vzgajanno mlade, še mebke duše v prave ljudi, ki se bore in rastejo iz svoje mladosti. To je pomen dijaake organizaoije na polju vzgoje in izoibrazbe, toda ' njena podhvga ima tudi praktieno ' Gtran. ; Svetovna vojna ter razne nacijonal- ! no in socijalne revolueije s svoiimi j težkimii dokazi so prepričale nas vse, t kako strahopetno previden mora biti I clovek. proclno da svoj razurn, sree in ! silo v službo liečemu kot trajnemu, ceprav se je odločil preganjati le eisto naše, jugosliovansko slrahiove arnote in boleznl. In mladina, polna stremlienj, gre za svojimi ideali in ne pozna ovire ter često radi svojega idealizma zabrede. Mlad človek sprejema vse. kar je le- pega in ..inarsikrat si nadene na svoj prapor program), ki Je na zunaj pre- ' žet lepih besexli. v bistvu i>a Je le ostudna potvara, polna zveneeih ! fraz. | | Tu pa nastopi orgaaiizacija svojo j ; pomem))no vlogo, ki ji je nainenjena j | za bodoce življenjo slehernega dijaka. i i Poduči ga v vsetn, kar bi ga znalo j | pozneje zavesti. Brez strasti in zagri- I zenosti razglabljaino o vsem, kar je | akUnilnega, iznesemo svoje pornisleke ; in svoje dopadenje o vseh druzabnih. j pojavili in tako si samli ustvarimo i h'talen življenski nazor, ki ne temelji | na znanstveni, z visokim plotom ! ograjenli teoretičnii filozofiji, ampa.k na življenju saniern. Ziato vsak ud, ti se le koliekaj časa posvoti delu v or- j ganizaeiji, stopi pripravljen na svo- j jo zivljen.sko pot, ki mu ie nanienje- na, in njegov stalen korak ga pri- ; vedc do smotra. ki si ga je zastavil. | | Glavni princip dela v dijaških clru- ! štvih je samoizobrazba. Na številnih : sestankili si širimo obzor.ie s preda- vanji, kjcr starej-ši tovariši predavajo mlajiim o tem, eesar jim sola ne nu- di. Od najmanj.se deklamacije, preko pogovora o športu, o tehniki. o novih 0 Savezu jugoslovanskfh srednješolskih udruženj. L. 1919 se je sestalo v Celju dija- Uvo oÄe Jugoslavije, polno navdu- | sen ja zči mlado državo, da tudi ono koristi splošnomu dobrobitu s tem, da v/.goji popolno ljudi, ki bi znali vo- cliti Jugoslavijo v naroeaj sreene bo- doenosti. Tedaj se je porodila skupna orga- nizaeija vseh nacijonalno misleeih dijakov, ki je dobila naziv »Snvoz ju- ^oslovenskiii sred.nj-ešolskih uclrn- ženj (S. J. S. U.)«. Sprva je .štela mlada zveza komaj 1500 elanov, da- ; nes je narastlo elanstvo tako zelo da I presega števiio 14.000. Skoro na vsa- i kern si'otlnjesoLskem zavodu v naši j državi obstoja družina. ki jih druži mod seboj omenjeni savoz v harmo- nično enoto. Vseb včlanienih udi'u- ženj je 82, ali to še ni končno štovilo. Sleherni dan pristopajo druge in kmalu bo savez predstavljal eelotno jugoslovensko dijaštvo. Sedež saveza je v Beogradu. ali za lažje upravljanje in za gojitev tes- nojših stikov med organizaeijami ob- stojajo nadalje župne uprave, in si- t'or 9: v Beogradu. v Zagrobu, v iznajdbah, preko teh iz zgodovine, literature, pa do soeijalnih, silozof- skih vprašanj in do razglabljanja o etiki in psihologiji se nam širi ob- zerje. Gojimo glasbo in dramatiko, zibiramo si knjiige za kn.iižnice, da tako najdemo najlepše razvedrilo. Tako se pripravljamo na najvaž- nejse, ki nam je odloeeno, to je, na; koristne Clane narode, v katerem smo se roclili. Že sedaj bodimo v pocitni- cah med narod, predavamo tarn, pri- rejamo dramatske igre, ustanavlja- mo knjižnice, zlasti tarn, kier je na- rodna misel sole v povo.iih in je ogro- žena narodna govorica radi naše lastne mla-cnosti. Vedno zmagujejo tisti, ki so bližjo bistvenemü toku življenja in to hoee biti. ravno jugoslovenska omladina in ravno potom vzgajanja v lastnih or- ganizaeijah. Naj nas sodiio staröko- pitncži. toda bodocnost bo pokazala velik pomen nasih družin in vsi po<- misleki ter dvoini se bodo razblinili kot megle v so]neu. 1 Ljubljani. v Kragujevcu, v Nišu, v Podgoriei, v Sarajevu, v Skoplju in v Splitu. Vsaka župa kakor tudi Cen- traina uprava je edgovorna za svoje delovanje župnemu oziroma savezne- iiiu kongresu, kamor pošlje vsaka družina svoje delegate. Na saveznem kongresu, ki se letos vrši v Celju. poda Centraina uprava toeno poroeilo o svoj-em, pa tudi o delovanju družin. Tu se zaertajo po izvolitvi novega odibora temu toeme «mernice za bodoče delovanje. Poleg tega so razlicna ])redavanja (referati) o räziiovrstnib temah, ki se tieejo di- jaka posredno ali neposredno. Glav- ni nani/en pa je, da se di.iaštvo dogo- vori o skupnem in enotnem deJovanju. Vsi kongresi dosedaj so bili spontana manifestaeija za. jugoslovenske ideje navdušene mladine, ki je njen pro- gram popolnoma kulturno. narodno in državno edinstvo vseh Jugoslove- nov. Stoječ na svobodomiselnem (na- prednem) in demokratienem stališcu se elani ne smejo udejstvovati v poli- tieno-strankarskem življenju. Da pa svoje ideje bolj utrdi med članstvom, izdaja S. J. S. U. svoje lastno glasilo »Proporod«, dočim Župne uprave se lastne liste, da vzgoje vseh 14.000.čla- Öce Koodeiik in ženiDl/ejvapa Cežki spisal Ignät Herrmann. 73 Z avtorjevim dovalijenjem poslovenil SUnko S\t-tina. Pepica je hodila danes po sobah : kakor nema. In kadar ie morala ma- mico kaj vprasati, je vprašala polglas- no, skoro šepetaje. Nekaj je prieako- vala od matere in skoro bala se je te- ga. Gospa Kondelikova se ie pogosto ozrla na beer in večkrat se ji je hotel izviti iz grla klic: Pepica! Toda ustni- ce so se ji zopet zaprle. Morda še ni "prisel pravi trenutek, morda. še-le pri- de. In ravno tako Pepica. Kadarkoli je zaslutila, da bo mamica spregovo- rila, vselej je hitro odhitela bodisi v spalnico, bodisi v kuhinjo h Katinki, in tja še najrajši. Katinka je imela vkljub vsemu delu dovolj easa in raz- položenja, da je postrani posrledala na gospodieno. In ko je videla tako mol- čočo, je stisnila nstna in v velikih, ma- lo izbuljenih oceh ji je zaigral cuden nasmeh'. Pred poroko! Pepica se je nalahno stresla po celem telcsu in tu pa tarn se ji je zdt>lo, da se ji upogibajo kolena. Morda jo je še zeblo po kopelji, katero | ji je mamica zjutraj tako skrbno pri- pravila, z zmclitimi »vijolienimi« ko- reninicami in s primešanim, diSecim I j francoskini jesihom? Še to bi manjka- Io, da bi se poslednji dan prehladila! Ali morda stresa tako vsako nevesto? Pepiea ni razumela sama sebe, ni se mogla prepričati, ali je vzrok mraza radost ali strah. Toda česa naj bi se bala? Kaj ni merilo vse, kar se je zgo- dilo, na današnji dan? Kaj ni moralo priti tudi k današnjemu dnevu? In zakaj se je zdi pravzaprav danes vse tako eudno? Saj je cisto navaden dan, kakor vsi drugi in še-le iutrajšnji dan ji prinese nekaj novega. Zdajpazdaj jo je ])revzela neprieakovana tesnoba. Ako jo že danes tako nesam.osvoja, kaj bo se-le jutri, ko jo oblečejo v be- lo atlasovo obleko, Tto jo popeljejo v koeiji do cerkve in bo celi svet kazal na njo: Glojte, ta bela je nevesta. Ka- ko cudno razburjenje! Danes bi bila rada kaj delala. To- da le kaj malega ji je se ostalo. Toda vendäfr. Ostal ji je še pot na Vinogradc, v novo slanovanje. Perni- ce še niso bile povlečene. To je pu- | stila gospa kondelikova zca posledmji dan. In po obedii, ko ie mojstor od- šel, je stonila k skrinji, kjer so ležale I že davno novo povleke, zavite v cisto plat;io, med njimi pa različne dišeče I koreninice. Skrbno jih je vložila v tor- I bo in se je napravila s Pepico na pot. »Ako bi prišlo kaj vainega, Katin- ka, cez eno uro — ne cez pold'rugo uro se bove povrnili. Toda nikogar ne posiljajte za. nama. Da se va»m kdo sern ne prikrade, ko ste zdaj v ku- hin ji, zdaj zunaj. Pazite na vse. In povsod zakurite.« šli sta skoro molee. Gospa Konde- likova se je potapljala v skoro žalo.st- no niiisli. Torej posleclnjikrat sprem- lja beer kot neomoženo, otroka, ki je še danes njen in ki bo jutri že Vejva- rov. Iinela je rada Vejvaro, toda v tem trenutku je bila nanj skoro lju- bosumna. Danes še vidi hei v nji vso vi.sjo moe, v mamici — iutri stopi na njono mesto Vejvara. Tako naravne in tako eudne stvari v življenju! Na stanovanju je zvlekla gospa Kondelikova pregrinjalo s pernic, ki | so bile nakopieeno na visokih žimni- | cah, potegnila je pernice in blazinice j doli in jih je zaoela tlaciti s/Pepieino • poniocjo v bele, damaseanske povle- kc. Pepica je bila vesela, ko je prisla, iz hiše na ulico, ker je bolj prosto diha- Ia in kjer ni padla nanio tesnoba. Toda takoj, ko je stopila v vinograd- sko stanovanje, se je je zopet polasti- la. V vseh prostorih je bilo tako tiho, koraki so odmcvali tako gluho, da se ji je zdelo, da pada na njo mora. Po- lastil se je je nekak bab.ieveren strab, da ta mir okoli in okoli naglo spre- govori, zavpije. Pcgledala je postrani na mater in zdelo se ji je, da je danes povsem dru- gaena kot navadlno. Kako to. da so se vsi njeni obrisi spremenili? Kaka ne- navadna resnost in skrb ji leži na obrazu. Pepica ni prenesla vee tega molka. »Ali iinaš sivanko, mamica?« je vprašala. »Dete, dete!« je vzklikniJa mati. »Saj je tamle šivalna mizica! In v nji je vse, kar potrebujoš.« Gospa Kondelikova je prišila povle- ko in je dala šivanko bčeri. Sama je začela drugo prišivati. Pepica je pridno vbadala šivanko in ko je bilo delo gotovo in ko je go- spa Kondelikova pokrila postelji z odejamd rdeee barve, je vprašala Pe- pica mamico, ne da bi so ozrla na njo: »Ali morata stati tako-le ti postelji — mamica — druga ob drugi . . . ?« Dolgo se je branila tega vprašanja, a vendar ni mogla, da ga ne bi iz- ustila. Gospa Kondelikova je jjladila odeji, ravnala ji je, čeprav ie bilo vse lepo poravnano, in je odgovorila prosto: Udeležite se v soboto 6. t. m. zv. dijaške akademije v Narodnem domu Stran 2. »NOVA DOHA« Stev. 53. nov v enotnem duhu, da ne bodo predstavljali samo prazne številke, teinveč lnladino, ki se zaveda, kaj ho- če. V tern bi bil podan statističen in i infonniativen pregled o našem save- • zu, o njegovem programu in o name- j nu kongresov pa jo bilo govora že v prejšnji številki. Jubilejni kongres Saveza jugosiovenskih srednje- šolskih udruženj v Celju. Danes dopoldnie ob 9. je bil otvor- jen v lepi, veliki telovadnici celjskega Öokclskega društva 11. redni köngres Saveza jugoslov. srednjesolskih udru- ženj. Dvorana je bila polna vesele in navdusene srednješolske omladine iz vseh pokrajin naše döinovine. Otvoritev je vodil tov. Dragaš Den- kovic, donna iz zgodovinskega Kuma- novega ler je prisreno pozdravil go- ste, nied katerimi so bili starešina So- kolskoga društva v Celju dr. Milko Hrasovuc, prof. gg. Mastnak in Mrav- ljak, Ivan Prekoršek, dr. Tone No- vacan, zastopniki »Triglava« in drugi. in udekiženeo kongresa. Pred preho- dom na dnevni red kongresa je bila? ob velikih ovacijak zbrane mladine sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna ter zahvalna br- zojavka g. ministru prosvete Boži Maksimovicu. Na to se je predsednik spominjal v toplih besedali uimrlega velikega Ju- goslovana in posebnega prijatelja na- predne jugoslov. mladine dr. Gregor- ja Žerjava. üd navzočih gostov se je zahvalil za pozdrav dr. Milko Hrasovec, sta- rešina celjskega Sokolskesa društva, povdarjajoč, da je vsej nasi mladini potrebna trda in sistematična sokol- ska vzgoja. Dr. Nova can ie naglašal, da mora sedanja naša generacija gra- diti in ustvarjati z isto vnemo kakor so dve, tri prejšnje generacije rušile tuje nasilje nad našim narodom. Za »Triglava« v Z|aq;rebu '/in Ljubljani sta odzdravila akademika Cerncj in Juhart. JMa to so pozdravili koneres v ime- nu krajevnili in zupnih organizacij Savoza tovariei dz Getinja, Skoplja, Aloksinca, Sente, Gelja. Liubljane in Beograda — vsi z izjavamd. ki so ka- zale prepričanje in značaj te mladine. to je že naša jugoslovanska oinladina, naša bodoča, generacija brez avstri- jakantstva, brez dvomov in nerganja, polna ftjiu'bezni in ponosa na svojo domovino. Savez je storil skupno z našim šolstvom dovolj, ako je v pr- vem desctletju svojega dela in povrh še v tej burni dobi dosegel ta cilj. Sledila je volitev kongresnega vocl- stva in referati. Domače vesti. d Ciril-Metodov kres na Starem gradu. Moška in ženska podružnica GMD ste zažgali sinoči, na pred.večer praznika slovansfcih blagovestnikov Cirila in. Metoda na Starom gradu velik kres, ki je kazal mestu in široki okolici, da stojimo na straži in zvesto čuvamo naše narodne ideale. Pri kre- su je nastopilo tudi Celjsko pevsko društvo pod vodstvom g. Šegula in je lepo zajpelo več narodnih in drugih pesrmi. G. Janko Bovha je poskrbel za unietni ogenj. Rakete so švigaie visoko v zrak, stari Fridrikov stolp je pa žarel v umetnem ognju. Naj bo- de GDP in g. Bövlm izrečena za trud najlepša zahvala. Obe podružnici GMD ste poibirali ob priliki kresova- nja prispevke i>o inestu in bode glav- na družba gotovo dobila lep prispe- vek za j)odporo obmejnili šol. — V splošnem je bilo vidcti lctos s Stare- ga gradu manje kresov kot lansko leto. Mnogi si tudi radi silnega vetra niso upali kresov zaž^ati. Lepe kreso- ve pa smo vkleli okrog Vojnika; celo uimietni ogenj se je niogel razločevati. — V neposredni okolici mesta so pri- redili pri Bovhovih na Wiklavskem bribu lopo protlukcijo z rakotami in umetnim ognjem (zlasti lepo ste se vi- deli črki GM), na Jožefovem liribu sta pa gorela dva kresa, edcn pri cer- kvi, eden iiiizje. Tud.i tu so šVligale rakete v jasno poletno nebo. d 0 celjski mesini plinarni. — Zni- žcmfa cen za plin. Začetkom inevst|ja< avgusta bode zaiela mestna plinarna v pclnem obsegu obratovati. Odda- jala bode polnovreden normalen plin s 4.200 col. ma, ki pa bode c e n e j s i kot je bil doslej. Mestna plinarna ho- če nanirec uvesti nov stafeltärif, de- lonia seveda v lastnem interesu. delo- ma pa tudi v interesu odjemalcev. Cim večja bode uporaba plina, tern ugodnejše bodo cene. Od 1. avgusta bode stal tedaj plin pri odjemu do 20 kub. metrov 4 Din. do 100 kub. metrov 3.50 Din, cez 1O0 kub. metrov pa samo 3 Din. Mešeanstvo bi se naj zoipet marljivo posluževalo plina. Kako eeneno in praktieno kurivo je to, Ijodo- zlasti pokazali prakticni po- skusi, katere bode orjjanizirala mest- na plinarna se teköm meseca julij'a. Kedaj in kje, bomo še poročali. d Mestna knjižnica celiska jo po- sodila v mesecu juniju 1.380 knjig. — Od 1. julija 1929 naprej posluje mestna knjižnica tudi vsak torek od 6. do 8. ure zvecer. d Počitniška kolonija šolske dece. Zdravstveni doin v Gelju je kakor la- ni tudi letos uredil v Vitanju pocit- nisko koionijo za slabotno in revno šolsko deco iz Celja in celjskega oko- liša. V to koionijo je bilo sprejetili leto.s 30 otrok, ki jih je v nedeljo 30. junija prepeljal autobus vitanjske obeine iz Gelja v Vitanje. Oskrba otrck, ki so pod nadzorstvom 1 uči- teljice in 1 skrbstvene sestre. je brez- ])lačna. Vzdrževalne stroške nosi Zdravstveni dom v Gelju. Deca ostane v Vitanju do 4. avgusta. Upajmo, da 1)0 mlackina v zdravem planinskem zraku v Vitanju preživela lone dni in so dobro okrepila! d Licitacija. Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri komandi 39. pešadijske- ga polka v Gelju licitacija glede do- bave živil (zdroba, riža. sladkorja, čaja, 'čebule, kroanipirja, milaj, sod'e ter glede dnevne dobave iajc, mleka, kruha in mesa). Pogoji so na vpo- gled pri omenjeni komandi. d Podružnica druzbe sv. C. in M. za (>aberjc in oknlico je nabrala 250 dinarjev mesto priiiganja kresa. — Znosok so jo poslal na glavno družbo. Radi spremembe programa Mesini kino, Ceije v petek 5., soboto 6, nedeljo 7. in pondeijek 8. julija 1929 Harry Piel Harry Piel v svojem najnovejšem pustolovnem in skrajno napetem velcfilmu Polnocni šofer Nafvečji KÄRRY PIEL-OY film! Jffl^" Zasigurajte si vstopnice v prcdprodaji! **"^| PredstQLve : ob delavnikih ob pol 9. zvečer, v nedeljo pa ob 4. in 6. uri popoldne ter ob pol 9. uri zv. d Kolonija »Kola jugosl. sester* v Celju« j>e dne 1. julija odpotovala v j Bakarac na Jadranu. Že peto loto pošilja da'ustvo svoje koloniie na mor- je, a/se niai dozdaj še ni prianerilo, da bi pri odiiodu kratkomalo brez vsake- ga /obvesti'1'.a <\ti opravicila nekateri izmed priglasencev manjikali kakor je bilo to letos. To je netaktno in na- pram drustvu, k-i je moralo prvotno radi pomanjkanja prostorov odklo- niti mnogo prosenj, brezobzirnd. Trud. ki ga ima društvo s priprava- mi, se itak nikjer ne poplača. Kako pride društvo do tega, da trpi se gmotno? Samo pri dioločenem šte^i- lu otrok se krijejo reÄü^ki stroški. Da se društvo v prihodnje zavarujo proti takim izgubam, naznanja vsem onim, ki imajo priglasene l'ante za drugo koionijo, da vplacaj.o dornen je- ne zneske do 9. jul. 1929 pri pred- sednici, kjer so jih l^riglasili. Kdor do tega časa ni vplačal, oziroma se vsaj oglasil in opravičil, teea se črta in se mesto njega sprejme {Irugi. Ko- lonija dečkov odpotuje 22. julija zve- cer ob 7.22 iz Gelja. Zunanii naj poš- ljiejo denar po pošti. V slučaju, da iinajo stariši, ki so bili prvotno od- klonjeni radi pomanjkanja prostorov še interes, naj hitro prijavijo svoje bčerke. »Kolo« jih pošlje v prihodnjih dneh za koionijo. Stroski za odpadle dni se odračunajio. — Za »Kolo ju- goslov. sester« v Gelju t. č. predsed- nica. d Pristen malinov&c, citronado in oranzado ter vse vrsto zdravilnih ozi- roma mineralnih voda ima v zalogi tvrdka: Anton Fazarinc, Gelje. Velika moda so spomlndanski in letui plnSfi, posebno Ce so fin I in krnsno izdekmi. Prcdnn si letos naba- vite plaSC, pod nobenim pogojem ne opustite si preje oglednti vcliko znlogo 1st ill v velat'covini R. STERA\1LCKI, Cclje. CencpluSčcvso: rnodno kriZast 258 Din, modcrno nicliran .'350, kasha 410, kasha s svilo podložon 58:j, kovcrkot OCX), knshn diinnjski modeli 84Ü in 1115 Din. Rnzen tega so na zaloyi krasni modeli od bluz, kostu- niov. kril Iii otro?kih oblekc Oglcjtc si iz- ložbe in ogrornno za- logo, Nakujyiieprlsiljen. d Krujevni bolski odbor za mestne osnovno in moščanske sole ima važ- no prorac'unsko sejo ta petek, dne 5. julija ob (3. uri zvečer v zbornici me- stne osnovne sole. Mipjtni kino Celje. Petek 5., sobo- Vd (I., nedolja 7. in pondeijek 8. julija: »Polnomi xofer«. Velika pustolovska senzacija. V glavni ulogi Harry Piel. Najnovejsi film Harryja Piela. Ufa- film! d Proslava celjskih legijonarjev na Ljubnem. Darovalcem. ki so se spom- nili s primernimi denarnimi prispev- ki prcslave coljskili legijonarjev na Ljubnenif, izreka priredÖtvenii odbor. iskreno zahvalo. So to naslednji gg.: Stermecki, dr. Kalan, Goričar & Les- kovsek, dr|. Ogrizek, Fischer, MasV nak, Maks Zabukovšek. dr. Orožen, notar Burger, dr. Josip Vrečko, no- tar Drukar, Lečnik, Fazarinc, Lu- kas. Sirec in mozirski župan Gori- čar, nadalje županstvo Celje, župan- stvo šostanj, županstvo Ljubno, Celj- ska posojilnica,, Ljudska posojilnica in podružhici Hrvatske štedionice ter Ljubljanske kreditne banke. — Odbor. d Yprakmje mestne godbe. yPrisli sum v sezono, ko obišče nase mesto mnogo tujcev in letoviščariev. Pa tu- di mi celjski mesčani smo vajeni še jz prejsnjih let poslušati koncerte v mestnem vrtu, ki je menda največji ponos našega mesta. Navadno smo vi- doli.. da je igrala mestna irodba ozi- roma sedanja »Ilirija«. Žal, dan es to ni rnogoce, ker je premalo tfodbenflcov v Celjm, sedaj samo devet. Zgodilo se je, da so bile že prvovrstne moči tu- kaj in so iskale zaslužka. toda zat- manj. Ali je ostalo pri obl.iubi ali pa se je ljudi sploh odiklonilo. Tudi me- stna obcina bi mogla v tern oziru po- magati društvu. Društvo ima kapelni- ka, ki se žrtvuje brezplačno. Ima do- bro urejen arhiv in nas zalaga tudi z dobrimi \nstrumenti. Potrebnli so godbeniki. Naj bi se odbor društva ali kdo drugi zd.raan.il in prcskrbel vsaj nekaj godbenikom vsakdanjoga kruha,. Možje bodo i)otem radevolje sodclovali in mesto pridobi s tern godbo, ki bo zopet lahko igrala v me- stnem vrtu in drugod. — P. d Prva pekovska pomočnica v Ge- lju. Dne 1. julija se je vršila pri pe- kovski zadrugi oprostitev vajencev. Mod oproščenimi je bila tudi gospo- Razpečava v kraljevini SHS Fran Ks. Lešnik, Maribor, Cankarjeva ul. 26. diena Viluna Kirbisich), hčerka zna- nega pekovskega mo.istra v Gelju. d lMja&ty hiuhinji v Celju sta\ da- rovala gg. dr. Joško Požar. prvi drž, pravdnik v Gelju 50 ]3in in Leopold Selisek, ravnatelj podružnice Prve hrvatske štedionice v Gelju 100 Din. oba mesto venca na krsto umrl&ga g. Jakoba Cimermana, profesorja v Ma- riboru. d Telovadba. Vrsta starih bratov se bede priključila v casu počitnic telo- vadbi mlajših clanov. Prijilasiti se je treba nač. br. Poljšaku. d Iz celjske policijske kronike. — Z g u b e in n a j d b e. Zeubila je Volov&ek Marija Pred grofijo 0 zlato zapestnico, Mel hi j or Jošt iz Medloga 30 na poti od Žalca do Medloga list- nico s 150 Din. mizar Florijan Kos iz Greta 49 niklasto uro. — Nasel se ie na kolodvoru pepelnast ženski ro- Loc. d Utonil je v Sušnici pri mostu na Otok v Celju 29-letni pomožni dela- vec Alojzij Naraks, doma z Veliko Pi- lešice. Strgal je z železne ograje na ¦mostu rj'o, ker rnisli obewia ograjio l)i'ebaj'vati. Pri tern je pa dobil zopet težek božjastni na])ad. tekoni katerega je padol v blato in vodo pod' mostomi ter se aadušil. Veda je sicer na mestu nosrec-e ]jopolnoma plitva. d Trodnevni drevesnicarski tečaj za delovodje drevesnic podruznic Kme- tijske druzbe za Slovenijo. Kmetijska dru&ba ba pz-iredila v. .čauu.od U do/i. avgusta t. 1. trodnevni tečaj v clružbe- ni drevesnici na Poljanah. ki bo v zvezi s teoretičnim in praktičnim po- ukom v drevesničarstvu s posebnim Cizirom na okulacijo. Teoretični pouk 1)0 dnevno od sedxuih' do devetih zju- traj, ostali čas se bo pa izrabil s prak- tičninii vajanii. Na tečai se sprejme Ie dolcceno število, kvec.iemu 10 ude- ležencev, katerim se priskrbi preno- čišče in vsakemu tecaj-niku bi se nä- klonilo dnevno po 15 Din. Za primer voi-je priglasitve se tečaj ponovi teden j>ozneje. Tečajniki se mora jo zavezati, da se bodo pouka redno udeleževali. Prav marljivim se ob koncu tečaja podoli nagrada. Priglasitve na tečaj se sprejema Ie do 25. julija t. 1., ki jih je nasloviti na Knietijsko družbo v Ljubljani. d Več lepih mehlovanih sob v Celju na razpolago v i)osredovalnici Mari- ja Kudolf, Gelje (Beli vol). d Uradne ure na celjskem srezkem poglavarstvu so od 2. julija sledece urejene: ob delavnikih od pol 8. do pol 13. in od 16. do 18., izvzemši so- bot, ko so uradne ure od pol 8. do pol 14. ure. d Sokolska župa v Celju. V nedeljo, 7. julija ob osmih dopoldne je v telo- vadnici celjskega Sokola (mestna os- novna sola) seja župnega prednjač- kega zbora. Na dnevnem redu je med drugim župni prednjački izpit, žup- ni zlet in župno toknie. Vsa včlanje- na drustva se vabij'O, da odposljejo k tej važni sejä zanesljivo svoje načelni- ke (nacelnice) oziroma njih namest- nike. d Umrli so v Gelju in okolici: Dne 1. julija 23-letna šivilja Zofija Kosi- čeva v Zavodni. — V bolnici dne 3. julija 56-letni Miha Er.iavec, posest- nik pri Sv. Tomažu v Šmarski oko- lici. d Nočno lekarniško službo v Celju ima od soboto, dne 6. t, m. do petka, due 12. t. in. Ickarna »Pri križu« na Gankarjevi cesti. d Gasilno druUvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje. dno 7. t. in. do sobote, dne 13. t. m. III. vod pod poveljstvom g. Edm. Bandeka. Štev 53 NOVA DOB A« Stran 3. Citokol f nova Brauns'ova barva za obleke BARVA BREZ KUHANJA! Brauns barve-pomagajo štediti! d Iz Celja. (Lskrena zsafrvala.) Po završenem letošnjem eniie;rantskeui kongresu v našem Celju in z njim zduuženo prireditvijo se je miogel šele sedaj sestati prireditveni odbor tu- kajšnjib podružnic Jugoslov. matice in Soče, ki cuti prijetno dolžnost, da se na nesebicnem in požrtvovalnem. delu, ki ga jc zahtevala nasa obsirna prircditev, y prvi vrsti prav toplo za- hvali našian velespoštovanim narod- nim gospem pod! spretnim vodstvom veleeenjieiiih gospa dr. Kalanove .in Kostičeve. lJrav prisrčno se nam je zahvaliti miiogocenjenenm gospodu polkovnemu poveljniku za vse njego- ve velike usluge, prav lepo se zahva- ljujemo gospodom lesnim in drugim trgovcem, ki so nam posodili les in druge •predmete ter so nas s teni flb- varovali velikih izdatkov. iskreno se zahvaljujemo vsem zunaniim gostom iz Slovunije in bratske Hrvatske, ki so poživili našo niisel s svojimi plam- tecimi govori, ognjevitimi ¦deklama- cija'ini in s premisljeninu nasveti, ki morajo obroditi najiboljše sadovo v dosego naše svete in pravične stvari! — Presrčno zahvalo izražamo Celj- skeniu pevskemu drustvu, ki nam je v Celjskein donm .miojstersko zapelo nekaj prav krasnili pesmi, — poza- biti tudi ne smerno dičnega. emigrant- skcga, ljubljanskega pevskega zbora in tudi ne vrlega mariborskega Ja- drana, ki sta na Glaziji s svojim kras- nim petjem prav prijetno zabavala. Srčna jima h.vala! d Sokolsko druhtvo v St. Jiirju ob J. z. priredi v nedeljo, dne 14. julija 1929 ob priUiki svoje dvaisetletnice slovesno razvitje zastave, združeno z javnim nastopoin na letnem telova- dišču. Na vsporedu je ab It. uri raz- vitje prapora s povorko in ob pol 16. uri javno telovad'bo vseh odsekov, zdruzt'no z lj.udßko veselico. Celjani in okoličani prisrčno vabljeni! d Veliko izdelovalnico ladij name- ravajo zgraditi Skodove tovarne v Splitu. cl Dvoje velikih turnei ¦inariburskili kolesarjev. Kakor javljajo iz Maribo- ra, ste se podali dve skupini kolesar- skega druStva »Perun« na veliko po- tovanje. Ena skupina linče prevoziti tisoe kilometrov po Jugoslaviji, dru- ga pa dva tisoč kiloinetrov po Av- striji. d Vi ste birmski boter: Ali veste, da je na3prin1ernej.se in tudi najtrpežnej- še clarilo elegantna ura, katero bode nosii birmanec svoje celo življenje in bo trajen spomin od Vas. Te ure do- bite najceneje pri: Anton Lecniku, Celje, Glavni trg, urar, zlatar, optik. d Ni vam se bilo znano! Ravno za volneno perilo je »Persil« posebno sposoben. Vse krasne modne prod- mete v prijaznih barvah lakko ugod- no perete in izvanredno bodete izne- nadeni. Razume se, da se mora vol- nene in pestre predniete prati sanio v mlačni vodi. 8 Persilom oprani volneni predmeti ostanejo puhasti in meliiki; ne zgube oblike in izgledajo lepi in novi. d Kupujemo stalno razna zdravil- na zelišča, lepo v senci posušena, brez korenin: kakor arnikovo cvetje — osmukano, tavžent rože v srodini po- rezane in brez korenin, lipovo cvetje, ajbiševo perje itd. Pošljite vzorce z navedbo množine na Droueriio »Sani- tas«. Colje. 419 a Ziua je tekočl kruh. Pozi.-rno pre- čitaite navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zavitku Ž ke, in preprifali se boste, kako velik uspeh je mogoče doseči z majhnimi strošk'. 421 Čari planin pridejo do polne umetniške veljave samu s prvovrstnim zanesljivim fotomaterijalom, 'Sem zadovoljen zRB ctr pošljite daljnih 24 iončkov, bom iste uporabil pri mojih pacijcntih« Cena z garancijskim pismom 9 dinarjev, 3 lončki 18 dinarjev, 6 lončkov 32 dlnarjev Dr. Nic Kemetiv, KoSIce (Kaschau), poštnl precUI 12/L, 114, Čehoslovaška. IH3Z|13l1IlO Cenjenerau občinstvu iz Celja in okolice vljudno da sera s 1. julijem t. 1. prevzel gostilno Yok (poprej Čeček). Otvorifvetia veselica se bo vršila v rae&eljo, «iiie T, julijsi. Točil bodem po zmerni ceni dobra domača vina ter pivo. — Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obilen obisk se priporoča Ülvgust Lowr>enčip Daniska konfekcfja i Perllo I Otročja konfekcija Kombineže Kopalne obleke Kopalne Čevlje Nogavice svetovnih znamk najccneje tn v veHIki izbirl prl Dpago CJei?liiaif C©lje># Glavni trg št. 14 Solldna poslrežbo. Zmerne cene Bramofoni in plošče iz tovarne Edison BeH-Penkals Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se ^obijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Boricor E Leskovšek, Ceije knjigarna in veletrrgovina s p^pirjem, pisalnimi in risafnimi predmeti. HajuBčja zeloga in samoprodaja z\™\t najpripraunBjših W* cene znatno znizanej *^% s|| nTTpU lCstieg «¦*-•»--•» „WaFFEMRftD" ;|i§ Jib^ ^mß ^B^JBiJBL A a ^JF m> ^m? I^P vsa kolesa s torpedo-prostotekom in povratno stopalno '2 ^ oo i ,2 mesecev garancj, Cena od 1600 HI« naprej. zavoro. Najve.jaza.oga de.ov koles ^^^^^^^ Popravl.a « | < : A. NEGEHf CeSje, Gosposka ulica 32- ^iVcč,a rep^ac^ka deia«n,Ca. > I*. ¦.............B.aaBBgiiuB.......¦¦¦BIIIIBBSlBBIBIBBIIiaBIIIBaaea*ll"l>I"al»l>aaH>IBIIIIII'BlBBIIllN|aiH......BIIDBBBII Kmetsha posojilnica za celjsho oholico u Celju L t ¦»¦————¦——— i ¦¦ reQistrcvana zadrugs z omejeno caveco ¦¦—g^gggg^8^^^^ w fi M •- PIsarna v Presernovi uiici 6 (prej Lastni dom) -q | Hrantlne vloge o^restufe po 6-8 % čisiih. brez rentnega davka. °* = Tisfca in izdaja Zvezna tiskarna. — Od^ovoren z& iwlagatelja, tiskarno in redakcijo Milan Četiua t Cdj*.