Our Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ GLAS NARODA 1» List slovenskih delavcev v Ameriki. ffELEPHONE: CHelsea 3—1242 ZAS6. NA DAN DOBIVATE C "GLAS NAHODA" PO PO$H NAKAVN08T Ni SVOJ DOM (inM nedelj |p praznikov). - NA LETO NAD 300 IZDAJ Entered u Second Class Mailer September 21st, 1D03 at the Post OHkt at New York. N. Y, under Art of Congress of March Srd, 18». No. 95. — Stev. 95. NEW YORK, TUESDAY, APRIL 23, 1940—T OREK, 23. APRILA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIII. 99 BLITZKRIEG Pri napadu na mesto Dombas je bil ubit amer. letalski atašej STOCKHOLM, Švedske, 23. aprila. — Nemci «o na Norveškem pričeli z zračnim biitzkriegom. Letalci so napadli več krajev, da zaveznikom raz-bijejo zvezo in jih pri tem ovirajo v njihovem prodiranju. Med drugimi mesti so tudi napadli Dombas in je bil pri tem nepadu ubit ameriški letalski atašej, kapitan Robert M. Losey. NORVEŠKEM Zavezniki ze!o pritiskajo na Nemce Po nekaterih poročilih, ki pa ft nasprotujejo, so zavezniki v bližini Osla padli Neme/'m v bok, pri Trondheimu pa ob-koljujejo posamezne nemške oddelke. Nemci so uničili več norveških mest TRI ZAVEZNIŠKE DIVIZIJE NA NORVEŠKEM STOCKHOLM, Švedska, 22. apiila. — Skrivnost, ki jc obdajala zavezniško ekspedicij--ko armado na Norveškem, se je [Milanoma pričela odgrinjati, kajti Nemei že čutijo njeno • na vzočuo-1. spetim«*'; " ' Jugoslavija se pripravlja na obrambo Vojaški poveljnik poživlja narod k čuječ-nestt. — Vohuni skušajo izpodbiii zaupanje ljudstva v vlado. — Velika vohunska družba odkrita v Sloveniji. — Jugoslovanski častnik obsojen na smrt. Pogled na mesto Narvik na Norveškem. Sedaj je v teku liu-da bitka za last tega pristanišča. zavezniki izkrcali svoje čete v Narviku, Bodoe, Nanisosu, Amlaislicsn in Lacrdalu ob So-gne fjord u severovzhodno 0,000 vo-| -- 1 • , . ., A '..... viceni. jakov in približno toliko jih [ imajo tudi Nemci. Nemci v Narviku v ve!iki zagati ^ STOCKHOLM, Švedska, 23. aprila. — Angleške in norveške čete so obkolile 3500 Nemcev v Narviku; ravno tako pa se i ud i zožuje zavezniški krog okoli nemške armade v Trondheimu. V Narviku samem je okoli 1000 Nemcev, 1500 jih je 25 aeroplanov, pozivali prebival-1bo branila pridružiti se kate-milj višje proti severu v Gra- Wo v Narviku in okolici, da se rikoli delavski organizaciji, tangenu, okoli 1000 pa na viši- zaradi bližajočega zvezniškega | Priporočilo, naj Fordova Norvežani pa zbirajo fvojo armado severno od Trondliei -ma na črti ou Namsosa do švedske meje. Angleži so posvarili prebivalstvo Denhan je cel mesec preiskoval razmere v Fordovih tovarnah v Dallas, Texas. Odkril je naravnost neverjetne stvari. Delilnim zahteva, naj vzame Fordova družba nazaj na delo dva delavca, ki sta bila po krivici odpuščena in naj jima plača vso zaostalo plačo. Zahteva pa tudi, naj Fordova družba dovih u-Iužbcneev je nad sto tisoč), je edinstveno v zgodovini Delavskega urada. Deuham pravi v svojem poročilu : — S<> nikdar se ni noben delodajalec posluževal takih načinov za ustrahovanje delavcev, kot se jih je posluževala Fordova družba. Njeni najete-ži so delavce pretepali, bičali in jih na drugo način telesno poškodovali. Za to svojo trdi-tom imam neoporečne dokaze. — Ford Motor Company i-niii po-eben oddelek, v katerem so pripomočki za ustrahovanje delavcev. Poh'g drugega orožja so v njem gumijasti tolka-či, biči z devetimi gumijastimi stremeni in električne žice. Angleži so po radiju in z j vsakega svojega delavca posc-razglasi, ki so jih spu-tili iz bej obvesti, da mu vbodoče ne Delavske vesti: BEOORAD, Jugoslavija, 23. aprila. — Beograjski vojaški ! poveljnik je v "Pravdi" ob-I javil poziv na narod, da ima o-či odprte in da pazi na ivse, kar se godi okoli njega. Poziv pravi, da so se tuji vohuni zad-nj;k čase posluževali vseh sredstev, da so begali ljudi in so skušali izpod biti zaupanje v vlado ter strašili ljudi, da armada ne more braniti dežele. Vsakdo mora biti na straži "Vsak jugoslovanski narodnjak, pravi med drugim poziv, "od najvišjega, pa do najnižjega, mora biti na straži in vedno paziti na vse, kaj se godi okoli njega. Posebno naj pazi na tujce, med katerimi je mogoče najti največ vohunov in agentov. ** Jugoslovanski narodnjaki! Vaša dolžnost je, da vojaškim oblastim naznanite vse, kar vidite in opazite, kar bi moglo škoditi obrambi dežele." Za občevanje med civilnim prebivalstvom in vojaško oblastjo je bil postavljen posebni urad. V februarju je bila v Slovenji i odkrita velika vohunska družba, vsled česar so pričele vojaške oblasti obsežno proti-vohunsko delovanje. Preti nekaj dnevi sta bila v Mariboru zaradi vohunstva obešena dva civilista, ker sta med Celjem in Gradeeni pošiljala vojaške tajnosti. V tem vohunstvu je bil tudi nek jugoslovanski častnik, ki je bil obsojen na smrt. V Ameriki mrgoli špijonov, pravi Dies Hitler Cn Stalin imata, svoje lljudi v najvažnejših industrijah in uradih. — Dies bo meseca junija obnovil zaslišanja. Amerika naj kupi Greenland WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — Republikanski poslanec Hamilton Fish iz New Vorka je vložil resolucijo, v kateri poziva predsednika, naj se začne pogajati z danskim kraljem glede nakupa Green-landa. Fish p raj v i, da bi bilo treba kupiti vse ozemlje, ki je last kakšne evropske države in ni oddaljeno nad tisoč milj od a-meriške obali. Kanadsko ozemlje je seveda izvzeto. Hamilton Fish je član zborničnega odbora za vnanje zadeve ter je hud predsednikov političen nasprotnik. Unijski uradnik obsojen nah Rambaks, v ozkem fjordu j napada p*»skrije po kleteh, alijdružba obvesti vsakega svoje-1 ERIK malo severno od Narvika. j pa naj beži v gozdove. i ga delavca posebej (vseh For-,nalK!s 6EVET FRANCOSKIH BRATOV NA FRONTI Pa., 20. aprila. — je bil obsojen na tri mesece jt*če in na $300 globe Clarence Irwin iz Farella, CIO organizator za Sharon okraj. Dokazano mu je bilo, da je po-Georges Dubor. /J val stavka rje k nasilju in iz-per - Gakiere iz gredom. To >e jc zgodilo lan-Metična v S('- sko jesen tekom stavke proti verni Franciji i-jGriffin Manufacturing Co. Ob-ma na zapadni , „0,n z [rwinom so bili spoznani krivim istega pregreška še štirje drugi stavka rji, ki jin pa sodnik doslej še ni obsodil. Stavka se je končala neugodno I fronti devet sinov, ki jih kaže gorenja slika. m Federacija za 30-urni delovni teden Pod pokrovitelj-1voiu new-vorške Delavske federacije se bo vršila dne 11. maja v Madison Square Garden skupščina, ki bo izdelala načrte-za 12-mesečno propagando, čije cilj je uvedba trideseturnega delovnega tedna v vseh indu- strijah. Skupščine se bo udeležilo dosti delavskih ivodite-ljev, narodnih zastopnikov in javnih uradnikov. V tozadevnem naznanilu pravi predsednik državne Federacije, Thomas J. Lyons, da je izza leta 1020 organizirano delavstvo skrčilo delotvni teden od 50 na 40 ur ter s tem preprečilo, da se ni nezaposlenost še bolj razširila. Z nadaljnim skrčenjem delovnega tedna bi se razmere še izboljšale. Ali je ljubezen ali pomanjkanje vitaminov? OMAHA, Nebr., 20. aprila. — Dekleta, bodite previdna, kadar vam reče: — Rad te i-niatn. Ali hočeš biti moja? Dr. Victor E. Levine, izvedenci* za pred rano na Creigh-ton univerzi, je dognal, da v sedanjem letnem času tega vprašanja ne povzroča toliko ljubezen, kot pa pomanjkanje gotovih vitaminov v hrani. ('e je tako vprašanje stav-iljeno samo enkrat, je ivzrok pomanjkanje vitaminov. Co JO pa fant večkrat zapovrstjo vpraša, če ga ima rada, je najbrž ljubezen. WASHINGTON, D. C., 20. aprila. — Demokratski kon-gresnik Dies, načelnik odbora, ki preiskuje neameriške dejavnosti je rekel, da je z ozi-rom na nacijske špijone v Zdr. državah isti položaj kot je bil na Norveškem. Po njegovem mnenju bi bilo treba s posebnimi postavami prisiliti organizacije, ki so v zvezi z inozemstvom, da bi objavile imena svojih članov. — Dokazal bom, — je rekel Dies, — da so v pogledu tuje-zemskih špijonov Združene dr-:žave dosti na slabšem stališču I kot je bila Norveška. V industriji jekla, zrakoplovnih to-' varnali, ladjede'nicali ter sploii v vseh važnejših ameriških industrijah kar mrgoli tujezem-skih, posebno pa nacijskib in komunističnih špijonov. Ti ljudje se pripravljajo storiti nekaj sličnega kot se je zgodilo na Norveškem. Njihova glavna naloga sta sabotaža in špi-jonaža. Dies je rekel, da bo njegov odbor obnovil zaslišanja mese-ea junija, — mesec dni pred splošnimi volitvami v Mehiki. Baje se mu bo posrečilo dokazati, da so nameravali naci-ji in komunisti ustanoviti, — če ne drugače, z resolucijo, — v Mehiki vlado, ki bi bila v vseh ozirih podrejena Hitlerjevi in Stalinovi volji. Rop na bojni ladji Norfolk, Va., 20. apr. — Neznanci so odnesli iz častniške pisarne na vojni ladji Wyoming tri težke zaboje. Poveljujoči častnik Donald F. Pater-son je izjavil, da je bilo v zabojih komaj sedem dolarjev. Wyoming je vežlbalna ladja in na nji nimajo nobenih drago-cenin mornariških dokumentov. NAZIJSKA PEST NA POLJSKEM stare kovine, ki je bila namenjena Hitlerju za njegov roj-stn dan, tako poroča (DNB) nemška vlada agentura. BERLIN, Nemčija, 11). aprila. — Posebno sodišče sv Poselili na Poljskem je obsodilo na smrt štiri Poljake, ki so bili obdolženi, da so ukradli zbirko ROMUNSKA PRIPRAVLJENA ZA UNIČENJE VRELCEV Romunija, 00 odstotkov gotova, da bo potegnjena v sedanjo vojno, je pripravljena, da čez noč nameee cementa v dragocene pet role jske vrelce iv slučaju, da je napadena od katerekoli države. Tako je izpovedal Gradv T. Chupp, ameriški inžiner za olje. Chupp se je vrnil na itali -janskem parniku Saturnia in je preživel 12 let na Balkanu ter zadnjih pet let in pol je bil petrolejski izvedenec za Jugoslovansko vlado. Romunsko je obiskal pretekli mesec. 'Romunska bo zmožna braniti svojo državo," praivi Chupp, "njena vojska se je veliko izboljšala. V zadnji svetovni vojni je bil častniški zbor zelo pomanjkljiv in slab, kar jo pa sedaj veliko izboljšano. Romunski vojak je pogumen bojevnik, ki samo rabi dobrih voditeljev." 'wr.tr« fffiOBP.irivTMi Tuesday, April 23, 1940 -SLOVENE (TTTGDBIiiyy VOLT NARODA (VCttCr OF THE PEOPLE) Ovtod and Published fcy Slovenle PubUahinr Company, (▲ Corporation). nm*k~ Bakaer. Prerfdeat; J. Lnpeba, See. — Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T. 47th Tear "Olas Naroda" Is Issued every day except Sundays and holiday*. — Bubscriptloo Yearly $t*—. Advertisement on Agreement., Za celo leto velja Ust za Ameriko ln Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa četrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto $7.— ; za pol leta $3.50. Za inozemstvo za celo leto V-—: za pol leta $3.50. "GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 NAROČNIKI, ki so zaostali z naročnino za mesec februar in marec, so naproseni, da blagovoljno poravnajo oz. po možnosti doplačajo k nadaljni naročnini; S tem, da imate naročnino vnaprej plačano, listu mnogo vst režete, ker prihranki pri opominih so uporabljeni za izboljšanje lista: NEMIRNA INDIJA Medtem ko vlada v Evropi skrajna napetost, dozorevajo v proetrani Aziji načrti, kak« bi se tamkajšnje prebivalstvo otreslo jerob?4va belega moža. Največji in najbolj pere® problem angleškega imperia je (bodočnost Prednje Indije, čije tristo miljicrnov prebivalstva živi v naj skromnejših razmeran, toda dežela je neizmerno bogata, in Anglija «e bogati na njene stroške Poleg toga jo pa Indija tudi velika zaloga za dobavo človeškega materi-jala, ki ga potrebuje Anglija za vojno proti Nemčiji. % Preteča nevarnost težke borbe za indijsko bodočnost se je konci-prejšnjega tedna ;povečala, kajti indijski nacijonali-sti so izdali poziv za "aatyagraha" kar pomeni "pasivni odpor." Kot se poroča, namerava vprizoriti indijski voditelj Mahatma Gandlii propagandno potovanje po vsej deželi ter navdušiti prebivalstvo za odpor proti Angliji. Vsak raavoj potrebuje čas, toda položaj v Indiji meče že sedaj svoje sence na Pacifienl ocean ter ga v Centralni Aziji in Avstraliji zasledujejo-« veliko ip'ozortiostjo. ... Indijski Narodni kongres pod Gandhijeviin vodstvom predstavlja prvič v zgodovini indijskih narodov in držav splošno gibanje za narodno edinost in svobodo. To nanirdč ni btranka v običajnem pomenu, pač pa nekakšna narodna fronta, ki »vključuje strankarske skupine najrazličnejših gospodarskih in svetovnih-nazorov ter združuje poti geslom narodnosti: kapitaliste in socijaliste, pravoverne Hinde in radikalne reformatorje. 4 Zahtevi indijskega Narodnega kongresa po popolni ne-oc visnosti Velika Britanija seveda ne more vztreči, ker bi bi; samomor za indijski imperij. Vedno naraščajoče napetosti v Indiji ne da preprečiti. Če London noče kapitulirati, mora obraniti prednostno i-tališče zavojevalca napram domačim ter se poslužiti proti in-dijikemu odporu najostrejših odredb. London je »zaenkrat naklonjen modamedanski majšini ter interesom nazadnjaških indijskih knezov. fctedem indijskih provinc, v katerih so člani indijskega Kongresa odložili svoje urade, je podredila "llberalria" angleška vlada totalitarni diktaturi. Vsem, ki bodo sledili klicu ' pasivnega odbora, preti angleška vlada z najostrejšimi repre-salijami. Ivako se bo vse to končalo, se zaenkrat še ne tla presojati, vendar se lahko reče, da bo vsako angleško nasilje v Indiji naletelo iih od|>or. S praznimi obljubami se pa Indijci tu di ne l»odo zadovoljili. (> Anglja ne bo ugodila njihovim zahtevani, se bodo >ač morali zunesti na svojo la>tuo moč in na moč svojih sosedov. Ena izmed sosed Indije je tudi Sovjetska unija, čije agentje med indijskim narodom nenelioma vztrajno na delu. Rusija je Angliji že enkrat prekrižala načrte in sicer lansko jesen, ko se je združila z Nemčijo: Zveza med Indijo in Rusijo bi (bila A mrli ji neizmerno bolj usodna. - - -- • * i. . ... . JUGOSLOVANSKA MISUA ODPOTOVALA BEOGRAD, Jugoslavija, 22. aprila. — Jugoslovanska trgovska misija, sestojcfča iz 12 mož, je sinoči odpotovala v Moskvo, kjer se bodo vršila pogajanja za trgovsko in plačilno pogodbo. Sedaj se je izvedelo, da so se pogajanja pričela v Ankari. Jugoslovanska javnost je sedaj uverjena, da bo'trgovska pogodba imela za posledico diplomatske od noša-je med Jugoslavijo in Rusijo. Vsled" politike dobrih sosed, ki jo je uvedel bivši ministrski predan* MiMui Stojadi-novik, *e je Jugoslavija čutila varno, toda ta čut varnosti je izginil, ko jc Nemčija vpadla v Iransko. Zato je hitro iztegnila politične tipalke proti slovanski Rusiji. Vsled te poteze se bo tudi Bolgarska bolj nagnila k Jugoslaviji. V razgovoru z nekim bolgarskim časnikarjem je ministr-; ski podpredsednik dr. VLadko Maček povabil Bolgarsko, da |H)šle v Beograd kakega »vladnega zastopnika, ki bo mogel z jugoslovansko vlado rešiti še vsa nerešena' vprašanja med obema državama. «Y V. SKORAJ 82.000 VIZ IZDANIH LETA 1939. > - iPo informacijah, izdanih od Department of State, ho ameriški konzulati izdali 82,000 priseljeniških viz tekom fiskalnega leta 1939, ki se je ■zaključilo dne .'tO. junija 1939. *To predstavlja 3f> odstotkov skupne letne k\;ole (153,774), ki je določena po sedaj veljavnem priseljeniškem zakonu. Od vseh izdanih vi/ 56,853 «e bilo kvotnih priseljeniških vir/ in-23,613 izvenkvotnib priseljeniških viz. IPocdine inozemske dežele so izra»bi!e kvoto na neenak na-<"•111. Iz pojmljivih razlogov je l>ilo povpraševanje po kvoti bajsilnejše v deželah, kjer rso plemenske in ]>olitične manjšine čutijo zatirane. Osemnajst jležel je izčrpalo svojo kvoto |ekon> leta 1939. dočim priseljevanje i7. mnogih drugih dežel je bilo minimalno. , Velika Britanija, katere kvota je največja, namreč 66,721. je v po rabil a le 3,604 viz (5 odst.); Irska je izrabila 8 odstotkov svoje kvote 17,853• švedska pa 11 odst. svoje kvote 3,314. Na drugi strani ,sta bili ujedinjeni kvoti Nemčije in Avstrije, ki predla vi jata 27,370 viz, popolnonva izčrpani. Izrabljene bile tudi kvote Poljske (6.524), fVlio-slovajštke (2.874) in Runtnnske (377) vfZ. Jugoslavija je tudi }X>po1n0ma izčrpala Svoje kvote (845) viz. (Sovjetska Rusija je vporabila 95 odst. svoje kvote (2.712) in Italija 75 odstotkov svoje kvote 5.602 viz. Izmed 82.666 priseljeniskilh viz je bilo 3,320 izdanih tukaj nastanjenim inozemfnerti na po-vratku v Združene države, ali pa dijakom, prihajajočim v A-meriko začasno v p vrh o študij. 7,6J2 viz je šlo za izvenkvotne ?orodnike ameriških državljanov. 4,1)26 prednostnim kvot-niiu sorodnikom ameriških državljanov. 3. 545 par prednostnim kvotnim sorodnikom, tukaj anstanjenili inozemcev, ki tvorijo takozvvano *'drugo prednost." Z dnrgimii besedami, 15.483, ozironna približno 20 odst. priseljeniških viz je *mIo izdanih za očete, žene ah neporočene otroke ameriških državljanov ali pa za /ene in nedoletne neporočene otroke, inot/emcev, ki so bili že pripu-ščeni v Združene -države za staln?) bf\*aTTiev risk:') vina . Silno povpraševanj« po arae-, . riških vizaJa. 'Vsled «medenih razhicr V inozemstvu je povpraševanje po ameriških vi Zali jako nAfa-slo t tfronr zadnjih dveh Tet'. T)o 30. jnnfja; 1937 >0 athcri&ki' konznlati imeli1 zaWle*ženi1i PESMARIGA "Glasbene M^ticp" Uredil dr. Josip Celin' Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški .zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesini. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th • Street, New York, N. Y. vdovo Bariso. Toda Barisa je bila že njegova 20. /ena, kajti vse njegove prejšnje žebe So mu bile umrle. Vzrok teh .•mn ti ni znan. Toda modrijan je bil tudi že 20. Bari-in mož, kajti doživljala je ik-to usodo, kakor on". Ce hoeeš jk> >*veh laltftnih i skušnjah postati še enkrat zakonec, moras* biti kot mož se Veta že pravi filozof, dočim' je T Vil a Barisa kot žen ska lahkp vesela, da je. le še enkrat f>red olt^/' 27 konj zgorelo SE Peter T Ljubosumnost je huda reč. podrla na tla in ga začel obde-Pravijo, da se je treba jiijancn jlo/ati s ijestnrr. J'- ™ K s • 1 '^'TTo Ky., 18. apr. 34(i,869 proselij za do 30. . , .. .. , . 1 ' — V tukajšnji bližini je z^o- rd lilev, v Mtereifi je bilo 27 polnokHiiili krnij^d?R-ačev. Ži- vpli nfso mogli rešiti. < o Ogenj šo povzročile iskre iz lok omot iive nekega- mimovoze- IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAST V teh kritičnih rasih jr vsakemM filatrlju dnevnih vesti potreben ta prirotni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Karotite s« še danes! Velikost 9H x 14^4 infev 48 velikih strani; 32 lmrvanih zemljevidov tujih 7,3r>3. Ka j več je po-1 vrpraksevaitje; 'je TVilo'' napram kvotani sredtijč-etT^pskih de-1 žel. pro^etij* kvoto jo bHo1 zribele^enih na Hem-fikem, 115,222' na Pol jfekeiti: hV 51.271 V 1 YVho^lovn^ki. : To število ne vključuje prošenj za izveiVkvotno priseljeniško vi-zo. •"Ker mnogi ljudje ki so se predzal>ele>žili za vizo, kasne-jf odpadajo iz čakalne liste iz raznih razlogov in zopet drugi, ki končno pridejo na vr.sto, ne odgovarjajo zahtevam konzula in ne dobivajo viz. Ta čakalna doba, zla«ti v slučaju prednostnih viz. ni tako strašno dolgo, kakor izgbvla iz zgoraj navedenih wtevilk. V>aj zdi sei da je to res, kar se tiče prednostnih kvot, za katere se potegujejo razni tukaj nastanjeni inozemci, ki gnilo v sosedne inozemske ozemlje, lej na razpolago. T>va Orka ,oče oziroinsi mati amerišJkoga državljana, sta čalcala na vizo približno .'i tedne. Poljski prosilec v prvi prednosti je dobil v Kubi vilo po dveh tednih. Morda je imel posebno' srečo, kajti Department of State poroča, da prosilci iste kategorije morajo čakati 5 do f> tednov. Nove informacije, od januarja tega leta, pravijo, da je češka prednostna kvota na razpolago za 4S ur. V ruski kvoti pa je bilo dolgo čakanje. Ker pa se razmere v inozemstvu stalno menjajo od dne do dne. ni nikdar mogoče reči vnaprej, lcaliko bi kdo moral čakati za kvot no vizo, prednostni ali nepred-iiortni. Kar velja dafcos, more biti vse drugače jutri. k -senčnim vozom izogniti, m isto bi tu«li glede ljubosuiiiiie-žev veljalo. Koliko nesjHuazu-mov in nesreč je že povzročila ta huda strast. Nedavno-seni čitaF o mladem belgijskem rezervistu, ki je bi! Iet6 dni |>oročen in je trpel za hudo ljubosumnostjo, ki so mu jo pa njegovi 'lahkomiselni tovariši še podpihovali. Nekega dne sploh ni prosil vojaških oblasti za dopust, ampak se je kot tat priplazil v hižo svoje tašče, pri kateri je stanovala njegova žena. Odpravil se je v prvo nadstropje naravnost v njeno spalnico. In kaj je zagledal! Xa postelji je ležala njegova lepa mla-da' ženica napoloblečena, |>oleg 11 jo je pa stal neznan, že starejši možki. Kakor zver se je vrgel razburjeni zakonec na tujca; ga LJUDOŽRCE JE SPRE N OBRNIL. • .. 11 ... . \ • Na Papui ali Novi (Ivineji je irtifrl Hei'bert Miorrey, ki je bil od leta 1JM>8 govemerr na tem velike, motoku. Njegovo ime je zdmiženo z važnim kolonija Inim" del oni. »V pa pu a i takem pi-oktektora-tu. ki obsega 230,000 kvadratnih kilometrov, so živeli nekof-sami Ijudožrci in lovci na glave. Mor rev je sklenil, da bo to preibivalstvo civiliziral in njegovo prfeade\anje je imelo fw>poln uspeh. Pri tem je imel svojo posebno metodo. Prepričan je bil, da moreta dobrotno prigovarjanje in malo norčevanja vim" opraviti nego nasilje. Prav kmalu je usj>e-lo, da je kanibale spreo4>rnil s tem, da jim je postavljal neka-nibale za vzigled. Znal je ljn-dozrce po potrebi tudi osmešili, pri čemer je računal na njihovo nečimernost. d*:4=etletnem. delu je ot<»-čane vs^ojil v delavec ter jim je odprl tudi pot do vseučilišča v 8ydnevu, kjer se izka-zujejo zlasti z veseljem do medicinske'znanosti. I Nič niso zalegli kriki njegove žene in njegove tašče, ki j»» medtem prihitela, nič niso pomagali neznančevi prote-ti. Šele ko so prihiteli sosedje in podivjan<*a zvezali, so se mu odprle'oči, kakšno neumnost jv storil. ' Njegova žena se že par dni ni posebno dObro počutila. Njena mati, boječ kaj hujšega, je poklicala zdravnika, ki šini bil dolgo v tistem kraju. l/jnbosumen mož je stopil v spalnico baš v trenutku, ko je žil ravnik ženo preiskoval. V velemestu, kakoršno je New York, se marsikaj zanimivega pripeti, posebno v nočnih in večernih urah, ko -e zarile po pivnicah pestro življenje. Noč zvabi na cesto in s f*est v najrazličnejša okrepee-vališča in zabavišea dvonoge vešče ki si, kot (pač vedo in znajo, služijo *vt>j vsakdanji kruh. Med štiriinajsto in triindvajseto ce-to ter med šesto in enajsto aiveno jo poznajo po vseli salonih 44Kislo Lolo". ----| Sam ne vem, kje je dobila ta Plinska maska, ki ima tako zdevek, kajti lepa ni prav po- TtfDI V SREDNJEM VEKU SO IMELI ŽE PLINSKE I MASKE. važno vlogo v tej vojni, bodi pri vojskujočih se državah, kakor pri civilnem prebivalstvu, ni nobena prireditev novega časa. Kronika poroča, da so sebno in tudi dvomim, če ji j<-Liola ime. Stara je kakih petindvajset let. Ob šestih zvečer bi jih ji človek komaj osemnajst pri-o- se osebe okrog kralja Ludvika dil, ob treh zjutraj i»a najmanj Svetegii, ki je bil pri obleganju Timisa leta 1270 dobil kugo, mašili no< z vato, ki je bila prepojena z nazkuževalno tekočino. V 1H. stoletju so že izdelova-. li pravilne p linske maske in iz sme pri-esti. štirideset. Znani gostje imajo mir pred njo. Kakorhitro pa opazi neznanca, se mu žalostno nasmehne, se boječe približa njegovi mizi in ga uljudno prosi, če NAROČITE SLOVENSKO • AMERI-KANSKT KOLEDAR ZA 1940. — lfi« STRANI ZANIMIVOSTI. STANE VAS SAMO 60 CENTOV. — V Zdrufrnlh državah lahko poSljete znamke po 2 oz. po S cente. . starih bakrorezov so razvidni različni modeli teh mask, ki so jih zdravniki med kužno epidemijo leta 1720 uporabljali, in sicer največ v Mar«eillu. Tako si je zdravnik (flitcov-neau, ki se je s svojo skrivnostjo za kinžne bolnik«' otekel velike -zasluge, izdelal proti-strupeno masko, ki je bila vsa iz irsnjj. Za oči sta bili dve kristalni šipi, in za nosnici jo bila v imrski vata. prepojena z janežem, ali rožmarinom. S to iznajdbo «o se med «"]>ia pa morajo ljudje v dobi vojne zavarovati s plinsko niakko, je pa par pridobitev toga stoletja. Ali je to kulturni napredek — ali pa znak te dobe? REKORDER MED LOČENCI. 'Danes se čudimo, če se neki ' človek po dveh, t redi ločit vida odloči, da se bo še enkrat poročili O rekordih te vrfete' poročajo običajno iz Amerike. Toda rekoiiderja v tem pogledu je imela po vsejprilikiven-du je imela po vsej priliki vendarle "Evropa. Seveda je že1 1500 let mrtev, a njegova zgodba je dovolj zanimiva, da jo je vredno povedati. Ta mož ee je imenoval Hle-ronim. Poročil se je v starosti 69 let, do si je kot filozof pridobil velik sloves, z neko r? ' i . " jf. . i; T*" , SI^VENSKil FWJOORAVSKE . PtOiČF. — rišite aa cenit. • JI MARSim. INC. lift WrttUbMI Nw lark; mmmm^^mm^mr^m^mm^m^^ DARILNE PQSlLJATViE v Jugoslavi jo 100 Dinar.---$ 2.40 200- Dinar.----$ 4.60 300 Dinar.---$ 6.^0 400 Diiisfcr— $;M5() 500 mm --- 1000 Dinar. .--$20.50 2000 Dinar, -p* $40.— , • » • .-i. »n Ker zaradi položaja v KvrOp^ ^kruiki'lie-red no v oz rjo, tudi za i i^lači deiia rnili požiljatev vzame vefi časa. Ztfto^pa dnim, ki žele, da jč denar iia^lo izplačan, 4 poročamo, da ga pefe^jejo po C A B £ ll ORDER, za kar je treba_'Posebej plačati t; CO » ;v K mTl O L jp k) E K : rs SLOVENIC : POTNIŠKI ODDELEK : 216 West Takoj uato ima solze'V oeeh. — Kaj ti je? — jo je ob neki taki priliki vprašal debelu* šcii možak, ki se je bil najbrž s svojo ženo spri in je šel malo 1h> New Vorku 4lpogleošteiia. Oči»ta nima več, mati jc bolna, brOt 1h» moral na oj>eracijo, sestra jm študira. Denarja ni pri hiši. Zadnje cente je dala za zdravnika in zdravila. Gospodar jiii bo vrgel iz hiše. To je zgov žep ter ji dal pet 0 pa1 moral na! operacijo. . .m * n. ; i^Dobrotnik'"' ratsSirlf oči IT, ji zavret ziiaš več? Tfo j^ mi že pred dvema udarna'povedala. dolar. jiV'^sWfiti^ar'i'V'.f^ b>bi ;<*KHsla Lola^' o^lpns torbičto, ict 4 4 dobrot- mkii" pod vTRtbm1 na*• srajci Vielik rdeč krii!! *« i f• ■ NOe&j se' že ne bom tveč ztnotila, — zamrmra in od-tfiaju uti imlm* p****?** Tuesday, April 23,- 1940 WLOVKWB (TTTGOSLXVy HUM FKANCE KOZAK: PODGANf£* V JABM iJhme so in ostanejo jame. '/a" ron. Toda kakšna olnhitja i m* 'rudar do teh podzemskih lukenj, kjer orje in koplje in dviga' rudna h#>g#stvi», ve le oni, ki je kdajkoli tudi .sam o-kusil vse to. Nnjbrž je ljudem ki ne poznajo talile in Življenja jako težko dopovedati* kaj se dogaja v njih. kajti gosiiod l»og iir njegova poslanstva od hudiča do perkTnnndetjr«' že rdtrlw, da ta košček stvarstva v osrčju zemlje ostane prikrit in neviden njink, ki lazijo po send ji j To je vedel tudi Matevž Smole in zategadelj je bil njegov obra»z, dasi drugače nič kaj razoran, kakor je to pri ve-" čini rudarskfli ljudi, vselej tako za grunt an in sanjav. kadar ga je imel že «Vz mero pod klobukom v krčmi 'Pri A'rizeljnu\ kjer je hilo pač shajališče vseh ki so hodili tam mimo iz eelie domov, tja čez Turpek in Bos-nieo na Dol ali v Tnrje. • Matevž Smole je bil prepričan. veren kristjan. Tudi pristaš te ali one delavske stVan- žvečeni čik, odprl, založil dru-jšno pogledati, tako je bilo vse gega in prijel: polomljeno in tudi z gasov je •"Pa res. 2e vem, tega še Tli- bilo, da se je v karirpah takoj sem povedal, kako smo .se ime- pričel nabirati. Ampak delo li na nočnem šihtu nekoč. Za je delo. sva si rekla. Bo že neka ttierada -eni imel Hrastelo- kako. Nazadnje sva dognala, vegh VirihL1 BHo je nHfo ne- rta bova morala še |k> les k detjo ootmmK. Z» vivčfcn je bil wahtu. da bova imela s čim; za-takiat tisti — sari ga menda ni četi. No, ko sva se vrnila in več med živimi — 44 Astl'h 'Na! pričela razkopavati za rigel, -e tesen" eli, kako se je že pi*al?| ptaina je kar zdelo, da bo oil Naj 'Ih>. kdor hoče. Malo nas; hudiniana težko krotiti strop NOV MOST V NEW JERSEYU Malo nas( hudiniana težko krotiti iz katerega je kar tekel material. Pa sva »si mislila: Asten Na tesen" je imel prav. Hudič bo s to najino paišo Vendar sva takole do kake četrte ainega zlomerka žejuiV zjutraj le postavila en pod-Bog ve za to, da ni-| boj, za drugega pa že kar ni bilo več časa. da bi razkopavala zanj. No ,pa posilil na I sva si dejala s kameradom, ga že tudi ne Iwva xmogla več in sva sklenila, da se malo odpo-čijeva, in dol deneva, kakor se sjK»ddbi. Poiskala kvu si primeren prostor za bohan, in sva takole sede malo zadremala, čeprav se v jami ne sme spati. Pa saj veste, kaj boš pravil I je bilo določenih za ta silit, midva s Hrastalobi iva bila določena v neko staro progo, na drugem garaajenu, da bi tam nekaj pretesarila. ker je bila proga do stisnjena, sva bila tistega dela kar nič vesela, saj sva vedela, da je tain že nmndkatereufltf šel hudič skupaj. Prekleto nevaren material, d robi ji V, da~T1~j?' tfar teklo, ko si odmiral strop in ga zalagal. Tani doli se bosta po-silnnal pasla "RW t^en" in nip'w "asten" glejta, da se vama kaj ne urajma, fi«fi material je z hud i čet« 4tna tesen" ke jc bil. Nihče nmi ni mogel (previdno delajta, da se vmna 'knapu, on si že pomaga kako*- očitati, da ni izpolnjeval dol ž- j kaj ne ^godi nosti do cerkve ali do stranke, kakor iifu ni mogel nihče^ oporekati, da ni bil napreden' občan. Prav gotovo je Smoleta »ličilo še obilo lepih čednosti, a da je bil velik ljubitelj podgan, tega nm rs i kdo ni mogel razumeti.. Promoljavdu^," je včasih nmčel pogovor s kaniti radi, ko se je vračal s šilita domov, podobno kadar so jo mahali z nočnega. "iNaj ga je šinent poeitra, kdor ne obrajta podgan. Veš, da ravno nocoj sva iiiu>la s ApitalarjeTn.1 liodiča zaradi te njojc ljubezni do podgan. T*a nazadnje sem niti le dopovedal, kar mu gre." ITn že so ga kainaradi'prTjcli za besedo, naj kaj pove o njih. Matevž if^mole pa, kakitš-en je bil vsem in vsakomur ustrežljiv, in za riK>č radodaren s pri-povedbami, ^e je malce počo-bal ob stegna, kakor ga je bila že sama navada, krepko je izpljunil že do feruienta pre- Prt za gasi niialo poglejte "na tesen." Če bom imel čas. bbni že pfi&el k vama pogledat; "asten" vsaj k šib-tu. Orotlje pa kaT' t.ja doti spravite. "Nič bati, bova že tako ravnal^ da bo pmv," sva nm od bila nazaj. ko smo se nrzSli pri šahtu vsak v svojo luknjo. Pri šihtui sva si že napolniln vode a- kangli. mimogrede sva pobrala orodje ki sVa ga imela nekje skrito, in ]>otem fcva jo ravsnila naprej. Ko sva jo priklemala vsa oborožena na najino namero, je naju pozdravilo cviljenje podgan, ki so so menda že kar veselile, saj so napravžnice kar slutile, da jim bo po dolgem času spet kaj prišlo pod zobe. Ogledala sva -i kraj, odložila svoj cok in pok, in še preden sva utegnila obesiti kruh, da bi ne bil preveč na razpolago žival i cam, na žico pod strop, sva ež dognala da naju čaka nič kaj prida tobota. Bilo je kaj stra- ve in zna. .In tako sva m id vu ukrenila to stvar. tlKt i Najboljši prijatelj ▼ nesreči vam je: PODPORNA JEDNOTA DELAVSKA PODEORNrA USTANOVA Spre jeVna- možice in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO: 52;000 ^ ■ . . PREMOŽENJE: $8,000,000.00k i i i fiii -1 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte likalnega tajhika društva SNPJ ' Otovfai stan: ChicagOf.UL (Kakopak podganam sva še pop »e je natrosila krušnih drobtln in kmnerad jiiU je vrgel celo kožo od špeha. Kdo bi »si mislil;, da je ita najti preža! hudič.-midva'sva -zadremala in amlen. Vivčka tako ne bo prej ko k šihtu, do takrat ga b'ova pa tudi že čakala, daj pojdenjo poten* slatina j. Mo-goce ga pa danes celo no bo, ko• je nedelja. Sicer pa, kar sc reče po pravici, spala sploh nisva, temu se reče le "malo po palčkati," ker navsezadnje je le nevarno, vsaj vsakdo o — ga zgrabi!, ko se jo Še nekaj liajotal !ii mencal oči, in že sva jo urnih nog. kakor so bile že -trpijene od revmatrzma, ubrala s proge doli na križišče, ki je bilo močno obzidano. Tn glej ga, ir^la sva za las. Ko ^va komaj obstala. se je začul gla-sen resk. a s knmeradoni. sva si bila takoj na jasnem, da je v resnici išla proga na kup. Tisti pro-kleti material! v. 9. S "i. ^ spni bil malo pri zavesti, sem 1 b* čutil-, da so me ouloftle rn oble-' zjovale podgane zdaj po-rokavu, zdaj po hlačnicah, ampak«' kaj sem hotel živalieam! Naj erukejo, saj. so pohlevne,, se že veselijo, da «=o spet med ljud'-1 jni, pem si mislil. Potlej mi je tO oblezovSnje že presedalo. Am^pak le, zdelo se mi je, da me je nekaj vscipnilo na liee. Zdrznil sem se, zakaj oetiidi sem obrajtal živalioe, sem bil vseeno malo sramežljiv do njih. Vse kar je prav, sem si lin če mi verjame kdo ali ne da naju ni>o podgane opozorile na nesrečo, ki je nama ]>re-tila. bi naju prekleto dolgo iskali in razkopavali. Zato pa tudi pravim: z podganmi bodi dober, trosi jim, kruha ker one te vedno opozarjajo na kakšno stvar. Ampak mene ne bo nobeden preonegavil, ja'z vem, da kadar bežijo podgane s kraja, ni nič drngega, ko tam cahen. da je treba bežati ker tedaj je nesreča pred vrati. Ko sva potem prišla z "As--ten Na tesnom" skupaj in sva mu naznanila, kaj se je zgodilo, je dejal: "Asten, saj sem vedel, da bo šel hudič skup — na tesen. Glavno je pa, da sta jo o pravem času odkurila in da sta še živa asten. " iMatevž Smole je končal, ka-nieradi so mu glasno pritrjevali, a eden od njih je razlagal — bil je pošten užigovec — da bi se ustanovilo društvo za aa-ščito podgan in glasen krohot, ki ga je izzval ta predlog, je Smoleja še bolj zresnil in razsrdil, da je dejal: l"Ti si osel, se vidi da si že jazfbrovec. Te bo že še kdaj vra»g jemal!" 1 V zadregi je profil Japonec angleškega novinarja, naj malo počaka. Ta čas je vprašal v pravosodnem ministrstvu, kaj pravi ~o tem zakon. Imel; je pa smolo. Uradnik, ki se je nanj obrnil, je bil samuraj, pripadnik tiste konservativne pleniiiške lige. ki je za točno i ohranitev stare japonske tradicije in za energičen boj proti evropsko-amei iškemu vplivu. Priliki5! je bila ugodna. Samuraj jo je porabi! in dejal: "Z obžalovanjem, vidim, da japonski kazenski zakonik tega primera ne predvideva, toda moralno je treljfa. nejaponsko navado poljubljanja kar najstrožje Ob-oditi, zlasti če gre za poljub tujca na ulici." TT-radnik iz zunanjega ministrstva je ugovarjal, da se v konkretnem primeru prizadeta i Zorko Prelovec Japonka ni čutila užaljena in tudi branila se ni. Tem slabše," je odgovoril mornli»t iz pravosodnega miinstrstva. Tu imi:nnki dokaiz, kako kvarno vpliva film na našo mladino." Treba je pripomniti, da je samuraj temeljito poznal vzrok tega, kar je smatral za nemoralno. Ni namreč še dol-' go tega, ko je bil poljub na Ja- Peter Jfreb-OSEM ZBOROV (mo- ponskem nekaj povsem nežna-] nega: Ljubezen in nežnost so. ponske bi lahko ugotovil v zadnjih letih vec takih primerov, ko so se obrnile ogorčene priletne dame na oblast, - prošnjo, naj kaznujejo predrzne moške, ker so jih javno poljubljali. Japonski ii>ti so že opetova-lio sprožili vprašanje poljubljanja in sicer glede na moralne reforme vobče. Postavi i so vpra-šanje: poljubljati ali lu^ po ljubljati. Toz; svoj nos oh nos do- Moški zbori Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STAVBS T- r r« n. ■ * vir. ' ■» oHrazna ( CANADIAN POSTAL MOHC* ORDER, ' ako je vam le priročno tirnega, ki so se mru hoteli iz-.OSKAR DBV: karati, pa naj bo že ženska ali moški. To je splošno običaj po vsej vzhodni Aaiji, o kateremu pripovedujejo vsi. ki so potovali po teli krajih, češ. da se tain drgnejo ljudje z nosovi, če si hočejo izkazati ljubezen. zadnjih desetih, dvajsetih letih r>e je pa marsikaj izpre-menilo. Zdaj je Japonska pre-plavi jena z ameriškimi filnri. Dežela vzhajajočega sonca je navzlic mladi japonski narodni filmski produkciji eden največjih odjemlalcev ameriških filmov. Za am|eriški film, v katerem je 200 m poljubov, se japonska mladina 25 Gorski odmevi. (I/aharnar), U. zvezek, moški zbori —.—M ZA TAMBCRICE: NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mei* ko Bajuk.............. .75 Slovenske narodne pesmi za tambn- raški zbor (Bajuk) ______________ .7» Bom šel na planince, (Bajuk), pod puri ...__________________ -M ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki — (Koželjski) ___________________ t— ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnic« — ..... .20" Josip Pavčič: NAHOD POJE (za mlade piani sto) 84 slovenskih narodnih pesmi ca klavir in z besedilom ........IU) PESMARICA GLASBENE MATICE 103 moški zbori, uredil A. Čerln fptt Slovenske narodno pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. 123 pesmi sa moški ali ženski zbor ............ 1.25" II. zvezek. 77 pesmi za mogkl in mešani zbor ................138 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor, Emil Adamič ....INFANT JE NA VASI. 18 narodnih za moški zbor, Ciril Pregelj.. M 99 Glas Naroda1 216 WEST 18tfc STREET NEW YORK. N. 1 Tuesday, April 23, 1940 p laninski Kralj Spisal L. GANGHOFER. # Za Glas Naroda priredil X. X. 34s udtivi (jiiuwRunrr kol? Kratke dnevne vesti i <4Ne razumem vas," je rekel slednjič. 'SRecein vam pa, da takih besed nočem več slišati in jih tudi n e bom več poslušal. Moj nepričakovani prihod vas je razburil. Tega vam ne zamerim. Rečem vam pa, da nfi delate krivico. V sedanji uri in v teli ok > i-rinah je vsak S[>orazum nemogoč. Gotovo hi mi ue verjeli, n' bi vam ]K»vedal, da sem šele pred nekaj ur:mi »vede! o strašni mereči, ki je zadela vaš«'ga brata, brat« moj«* l|anee. PrUel >eiit zato. ker me j«« srce gnalo k vam iVi-f' m ul. da bi v;*> tolažil in da bi bil >am lolašbe in diilNiko diha. "K r m* u. .Juri. j«» pač z^imIiIo. T«*ga ni mo- goče ve lw-te prepričali, da bi bil bolj zaslužil vase Hn-uljt- kot |ki v«; *nl." O/rl m« na otroka in nadaljeval: **V i. .Juri. »to i/.trtici! i samo d«*I tidrsn. kar je hi «» drairo vašemu -nil, d«»«im j<- meni Ilaiico \vc umrlo.** č Obrttii -o j«- in «nI~< I. Vrata o -e zaprla za njim, prodno j«> nro^el Juri izgovoriti kakšno Imv-^Io. Jakob ie čakal »~voje;ra jjo-jMMlarja na dvorišču. !>oliro da hodila molče. -I. •dnjič je pa prekini Jakolt molk. «la je bila Motnja pomlad *elo •'ziliavi" jtoiitlad, da je bilo divjih |M't««-iinov več kot Udajko'i {»oprej. in da j«- izsledil v planini iram>a, j krkšnojra ni jro^jnjd m- nikdar videl. v Govoril je in govori , toda iro-|iodarja ni mogel z nol»cn<> novico razvedriti, ker «m najbrž ni niti i»oslu*nl. l>ospevM Ti i krlžiVf pred cerkvijo, je rekel Leo|H»ld: ;t*Zdaj lahko gr«^. Jakob. -e bova že še doma videla." Toda d kob ni -H. Kot vkovan je -tal ter videl iti mla-deira tfo>i»«Mla ea pokopališče. Gori in do!i j«' hodil med i^ro-bovi in - ednjič pr<e vedno tukaj. Mislil sem si . . Dobri Jakob je bil pozabil, kar si je mislil. fl>eopold mu je ] toda i roko. "Xa planino >e bova odpravila. Tu spodaj me ne vzdrži več. Zdi st mi, da bi -e tu doli zadušil." Jakob bi bil najraje zavri-kal. 44Prav imate, go-ped. Na planini je vse drugače. Tam v-ak kamen in vsak grm razveseli in razvedri človeka." Dobri dve uri po t Mem sta se odpravila. Korakajoč po «tmii ^enožeti proti irozdu. se je Jakob ozrl. Xa cesti, ve-doči proti j »ost a ji, je opazil kolegij, ki sta ga vlekla dva dirja joču vranca. "Kdo ve. kam je namenjen?" se je vprašal Jakob, ki je dobro (»oznal Ifrdetarjev koV-elj. Na kozlih bodo preizkusili razstreljivo WASHINGTON, 1). C., 20. aprila. — Posebni kongresni odbor je sklenil, naj se na 60 kozlih preizkuša moč novega razstreljiva, ki ga je iznašel Lester B. Barlow. Novo raz-streljivo ima ba'je silno moč ter je petkrat cenejše kot pa dinamit. Zadnjič so }>oložili |kmI uiočan brzojavni drog fc iiičnv velik kos Barlowovc snovi in s |m>iimm-jo elektrike za-žimli. Sila eksplozije je vrgla dro;* (letinsedi'mdcM't i ko v zrak, kjer m- je krajni sodnik Barbour je razsodil, da morata obtoženca plačati otrokom pokojnice trideset tisoč dolarjev odškodnine. Obtoženca sta se pritožila, češ, da je to preveč. Predsednik v Georgiji V petek je odpotoval predsednik Roosevelt na kratek od-din v Warm Springs v državi Georgiji. Pred odhodom iz Wasliingtona je rekel: — C'c bo še kakšna druga država na-padctia, >e bom takoj vruil. Xjegov posebni vlak bo ča-čevljcv vi>«»- i^al v Atlanti ter Ih> noč in dan ra zle tel pripravljen na |»ovrutek. V Warm Springs Ih> o-tal priNl-vilnik do konca te^a meseca. na drobne ter padci v liki trsk na zemljo. Kdma <»vir.-» Ini iini«:iht (»«•- I --- stava drž;i\e Maryland, ki pre- Katoličani v Združenih !po\cduje delati take jHi-kuse drŽEVah na živalih. Razstreljivo je napravljeno i 1,ini Catholic Di- iz tekočega kisika. rectory za leto l!HO. Iz njega ij«' razvidno, da je v Združenih državah, v Alaski in na J lavaj-^k« ui otočjo ^1,44»::,katoličanov. Lani je prestopilo v ka-('t7. Berač ji je zapustil enajst tisočakov 1>KTK(UT, .Mi,-),., 1!.. ,,,r,la.fT t' "* .. . * . . ... | cerkvenih dostojau \ prtMimestju živi 44 letna : i-., , , i... v.vL ...... :............»a\adnili '!> 11. POG>IjAVJK. ' Kvice ni bilo na Hrastovini že tri dni in dve noči. y Dolgo roma. dolgo," sta se izgovarjala Lizika in Joško. ki nista mogla pričakovati svoje mlade prijateljice. T .»ti čas se je dozdeval otrokoma kako cela večnost, do-čim >e je zdelo Kvici. da je preživela v votlini komaj pičlih par ur. V enakomernem svitu hnklje je izgubila ves -misel za čas. pri vsem tem, kar je videla in telišala, kar je mislila in čutila, se ji je le to čudno zdelo, ker je bila tako žilno zaspana. Xenchoma bi spala in sanjala. 1 Rana na nogi se ji je kaj hitro zacelila, kar je pripisovati nadnaravnim zmožnostim svojega skrivnostnega gostitelja. N p-avijice. ki jih ie pripovedoval njen oče. >o ji prišle v sjm>-min. Xehote se je pri>podobijala zakleti kraljičini. On je ure in ure presedel ob nji in z naslado poslušal njeno pripovedovanje. Pri tem jo je tudi vprašal o tem in onem. Večkrat se je pogovarjal ž njo o vasi, o ljudeh, ki jih je poznam. Tri neki taki priliki ga jc vprašala, če je poznal Manco. Nekaj Ča-a je molčal, nato je pa zašejietal predse: ' "Co -em Hanc i poznal? Co sem jo poznal?" Kvici se je to vprašanje, takoj ko ga je izgovorila, zdelo zelo neumestno. ' Kako naj hi ne poznal Hance, k<» vendar duhovi poznajo vm» ljudi! In nič za to, če so ti duhovi včlo-\e»"eni. Gotovo je tudi vedel za njeno žalostno smrt, saj to je njegov žalosten glas r azodeval. fTako je nenadoma planil kvršku. češ, da bo treba fiogle-dati, če .-e je rana že zacelila. In dejal ji je, naj skuša stopiti na nogo. Poskus -e je posrečil. Xekajkrat je šla po vsej votlini gori in doli, ne da bi jo mučila posebna bolečina. To ga je zelo veselilo. Iznenada je pa utihnil, in se razzžalo^til. Ko je zopet lež da na postelji, jo je tako čudno pogledal, da sta jo skoro istočasno spreletela mraz in vročina. "Zdi se mi, da bo noga kmalu povsem zdrava," ji je rekel. 4'No. potem boš pač morala iti." Bilo ji je, kot dr bi jo kdo sunil z nožem v srce. Da bo morala iti od tukaj in ga zapustiti? Nak, na to niti i>omisli-a ni. Sele ko jo je opomnil na to. se ji je vse tako čudno zdelo. AlVel na dom in na svojce bi jo morala vendarle razveseliti. H > je, toda navzlic temu bi raje jokala kot da bi se mogla smejati. Kako prijazen je bil ž njo. Kako skrbno se je zavzel za njo! Kako jo je negoval in ji stregel! Zdaj .«c mai pa mora za vs.* skupaj lepo zahvaliti, oditi in ga pu>titi samega. Ob tej misli je sploh pozabila govoriti. Celo njen Toto je moral trpeti vsleci tega. najbolj je pa trpel oni, ki ji je s to. duši prijazno, toda vendarle trdo besedo skalil srčni mir. ITudi on so je spremenil. Molče jc opravljal delo, ki ga je prej spremljalo veselo govorjenje. ■Njegova usta so molčala, ostala je pa govorica, ki je bila bolj razočarana, kot vse besed*. To je bila govorica njegovih oči, njegovega pogleda. 1 S tresočo roko ji odstranil obvezo, in z rezko besedo jo je pozval, naj skuša pe enkrat stopiti na nogo. Strahu je preblc-dela ter začutila po win telesu neizmerno slabost. » , Prinesel ji je čevlje. Evioa jih je obula in ko mu je zatrdila, da ne čuti nobene bolečine več. je prikimal- "O, saj bo slo, faj bo šlo. Zdaj pa lahko napraviva kratek sprehod po tem mojem kraljestvu. Bos že vsaj videla, kako prebivajo duhovi." Mrs. A u Ik* rt Tra>her, ki je po poklicu bolničarka ter ima o-sem otrok. Pred šestimi leti so na njenem dvorišču neznanci pretepli starega beraču Natha-na Kanoverja. Mrs. T rasli er se je za starčka zavzela. Obvezala mu jc rane ter nekaj »ini skrbela zanj. Pri slovesu -e ji je lopo zahvalil in so ji ivčcraj sporočili, da je "berač" Kanover umrl in ji zapustil enajst tisoč dolarjev. Probatneniu sodniku Thoma-su C. Murphy ju j^ zapustil dva ti-oč dolarjev z naročilom, da bo Mrs. Trasner denar pravilno izplačan. Vsega skupaj je zapustil trinajst tisoč dolarjev in dva centa. Stanoval je v siromašnem stanovanju, in kot kaže, nima nobenega sorodnika. Mrs. T rasher je bila starega berača že čisto pozabila. Koliko je vredna mati? HACKENSACK, X. J., 20. aprila. — V avtu i nesreči, ki sta jo zakrivila bivši 'župan mesta Bergenfiehl, Thomas Prince in njegov sin, je izgubila življenje Mrs. Joseph T. Clark, mati petero otrok. O- zdaj v Londonu jiobliže jxjjas-njuje. V vseh detektivskimi zgodbah so napake, krivcev vzrok, da pride vse hitro na dan. Tako je bilo tudi z magneti čno mino. Ta skrivnost je bila nemara še danes nepojasnjena, če bi ne bili angleški topničarji opazovali nemškega letala z minami, ki je mimo tako blizu obale odvrglo, da se je pri oseki pokazala na produ. To je bilo 22. novciitbra 1939 j0. ZVečer in 2.*i. novenibra poj>oldne je bila mina že razložena na svoje sestavne dele. Skrivnost je bila razodeta. Za Sherloeka Holmes a je bil tukaj častnik. torjHHlne in minske šole. Ne lK»j«W- se smrti, je sam na i-tem mestu ravMavil mino. Svojemu moštvu, ki je zaradi varnosti -talo l*olj daleč <»d njega, je vso'ej ftovodal, kateri del 110 zdaj in zdaj rrzstavil. ('e bi se zirodilo da bi zletel v zrak. bi d rimi vedeli, kateri del mi n«' je snirtonosi-n. T«m1;i kakor v v-eli d.-tektiv>kih zgodbah je tudi tukaj zma ga I Sherlock Holmes. iSkrivno>| n«.n*;iietičiie miruje v tem. da ladij-ka kovina pritegne mina ost inagnetične iifle. S tem >•• |K»vesi ilrirzi konec igle. re dot ikne električnega kontakta, sproži eb-klri- ★ knjiga, \ ki Vasi bo MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetga leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je ;>u zaslovel s svojim romanom —\\ "Grunt'*. JJ Cena ...................... 8acJJ OPOMBA: Knjige označene z so J J v platnu vezane. J J GORNJO KNJIGO LAHKO NAKOCTTE PRI: zanimala! KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. !1S WKNT 1Mb STREET NEW YORK. N. Y. POLJUBLJANJE NA JAPONSKEM. Nadaljevanje s ."5. strani. OGROMEN ANGL. PRORAČUN IjOXDON, Anglija, 22. aprila. — Sir Jonn Simon bo v torek pretiložil angleški poslanski zbornici proračun, ki bo največji v angleški zgodovini. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo zahteval nad tri-tisoč milijonov funtov šterlin-gov, kar je skoro enajst tisoč milijonov dolarjev v ameriškem denarju. Pretežni del te A sote namerava vlada kriti z novimi davki, ki so pa že zdaj izredno visoki. Vsled davkov bodo baje najbolj prizadeti tisti delavci, ki zaslužijo od sedemnajst do petintrideset dolarjev na te-len. "DETEKTIVSKA" ZGODBA O MAGNETIČNI \ MINI. 'Iz I»ndona poročajo 10, marca: Zakaj je Churchill dejal. da je magnetična mina kakor detektivska zgodba, se (Nadaljevanje prihodnjič.) ZGODOVINSKI ROMANI SVETQVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA Henrika Sienkiewicza PO POSEBNI CENI KRIŽARJI I. in II. zvezek, broš. ... $3.75 MALI VITEZ Vezano $3.25 POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50 QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.— ZA KRUHOM Broširano . . . 25c Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.— (Poštnino plačamo mi.) Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York ko in zažge 7»m» funtov lin !c iiitroglicerin-ke rnz-tre i'ru snovi. Mina sama ne kvišku in je }H>sc1»n«>st i»»in« 0111 tn. -ko/.i >Toletja in ti-«n"' tlet ja j«» )M>ZIial«' Iiek;it*'re živali, zl; -ti ribe. .)a|M»n-ki učelijuk jt> int^tel V»r priliM*-lov in priključil svojemu član-' kil fotografije, ki jih j»* iz lila! sam \" mestnem akvariji \ Vokohami. Xa njih .-e vidi. kak*» se rihe nekaterih vrst pogt r-to in prav pri-rčno jm»-frči s Ijobljajo. ■ Xobi'ii irč»"iijj»k ni nu»ire! t«'- teni. - trni ugovarjati. Xa-protno Ino-vsem iiemairnetično. da na vi j»> našel Še ilruire učenjake, magnetično iglo ne more nič ki so njegovo teorijo podprli z vplivati. 'Konuij pade mina iz letala, se že otlpre -t ročni ca in se razpre padalo. Ko se mina dotak- novimi primeri. Rden izmed njih je citiral R. Kipplinga, ki omenja v oni iznilli 15. Fran Baran Trenk (Giuro PuDiJurl«-1 lt. Korvjaka Brata, trtiea ix misij* mt t Karti* (Josef Spillinnni 2L Mesija ,Dt. Jegli^i 23. Mladim Srrra, imvwtl liladloo (Ksavni Meflko) 24. Maron, krMaoskl «Wrk s Lib* ne vode. se padalo odloči od i ,.Iiji' T"'15 ** ^>e se jmljubl^- 1 — Kot oilu'ovor je prik jucil mine. 111 mirno *}>olzi na mor-j1"* sko dno. Voda UHira hiti plit va, da more magnetna igla reagirati na ladijsko kovino. To je slaba stran muiirnetične mine. Druga slabost je ta, da more letalo nesti le dve ti'ki mini, saj tehta mina 1500 funtov, a letalo more nositi le .'»000 funtov težko breme. Irugi učenjak na znani R\\5f-i tov stih: Moj bo ur. kdo je bil tisti norec, ki -i je izmislil poljub." svojo lastno pikantno tezo. V vseh deželah, kjer -e ne poljubljajo ljudje, delajo to ribe. . Tretja slaba stran mine pa ie zdaj izmerim proti orožja. Ta se-t o ji iz električnega kab-Ija, ki pod vrhnjim krovom poteka okrog in okrog ladijskega trupa in ima to nalogo, da raizmagneti ladjo in njen tovor. Električni kabel je dobil ime "pas ent gaiise." Že več Ftotin ladij so opremili s pasom "ent gnuse'* in vse so varno preplule skozi cono min. Ladjo olwlajajo s pasom 4 dni in pas ni prav nič drag. Zato bodo vse trgov-ke in bojne ladje opremili s tem pasom in tako ni belijo glave samo še z vpraša njen\, ali naj se dovoljenje o-meji samo na osebno življenje ali pa naj bi dovoljeno jmljuti-Ijati se tudi na ulicah in v kavarnah. na Japonskem seveda v čajarnah in na železnicah. Tu se bo morala japonska mladina odločiti roma. kajti Hollywood naravno ne da na to vprašanje nobenega odgovora. Ko se pojavi med predstavo ameriškega filnita "dolg poljub" ne vidimo navadno tečno, ali se je to zgodilo javno, ali ne. Odgovora na to vprašanje torej nimamo. 28. 29. 36. 32. 33. 34. 35. 36. 38. n. Ob 56-Lrtniri dr. Janeia Ev. Kreka Paniki Zlatar Pa tria, Povest I/ Irske JnnaAka dobe (H. IVdfrer' Popotniki, novele in trtic < Milan PugelJ) Požlgalee Pravljice (H. Mn jar) 43. 16. 18. 49. 51. 56. 57. Pravljice In pripovedke za mla* din« C S. Košut n ik > Povesti In Slike (Ksaver MeSko) Praški Judek (Josip Vole) Preganjanje Indijanskih misijonarjev (Josef Spillman) Bevolucija na Portugalskem Sisto a Šesto (H. FHler*»r» Spisi Krištofa Smida Student naj bo iS. Floi|(ar> SuneškI Invalid (K. Koftutnlk} Volk Spokornik In druge povesti aa mladino (Ksaver MeAko) Vojnimir ali |-ocan»tvo In krst (J<«ll» Ogrlnec 66. Zbrani spisi za mladino (Kn^elbert Uaofflj 69. Zlatokopl (Josef Spil imam (Vezava nekaterih knjig Je od letanja nekoliko IxkalenaJ A ko ima kaka knjiga več zvezkov, se šteje vsak zvezek za knjigo. POZOR 1 Ker imamo nekaj teh knjig ▼ omejenem številu, navedite pri naročilu več knjig, da Vam moremo postreči. KNJIGARNA Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW YORK STRAHOTE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttuer 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York