LJUBLJANA, 10. MARCA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 19 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI spodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. OBČINA BOROVNICA 117. Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih' stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15-240/58), v zvezi z resolucijo Ljudsko skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske gradnje (Uradni list LRS št. 22/58), 15. in Jt). člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št 19-88/52) •n 26. člena statuta občine Borovnica, izdaja občinski ljudski odbor Borovnica po sklepu seje občinskemu zbora in seje zbora proizvajul-CCv z dne 20. februarja 1959 ODLOK u usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Borovnica splosne določbe 1. člen . *z namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu družbena sredstvu) ali z udeležbo teh sredstev se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu hiše) in opremljati stanovanja na območju občine Borovnica samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše * večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopu-še« se pa tudi gradnja vrstnih hiš, ■Uer to narekujejo posebni pogoji. I*ri individualnih hišah je treba čemeti za tem, da se doseže čim-Večja gostota prebivalcev na 1 ha — v Povprečju praviloma ne sme pogina zemljišča za eno hišo presegati 400 kvad. metrov. Pri obstojaj zazidavi z neugodno parcelacijo nai se gostota prebivalcev doseže * vmesno zazidavo več stanovanjskih hiš, Zazidava posameznih nepozidanih zemljišč v strnjenih stanovanjskih predelili se lahko dovoli ®Uino, če je v skladu s potrjenim urbanističnim programom. . Hiše se zidajo organizirano na 'erenih, ki se predhodno preiščejo jVno stanovanjskih etaž. "ri zazidavi vrzeli v obstoječih uucljih je treba v pogrumu grad- nje analizirati in upoštevati potrebe naselja oziroma stanovanjske skupnosti po prostorih za dnevno pre-. skrbo in drugih servisnih prostorih. Zazidava stanovanjskega naselja mora biti urbanistično tako urejena in organziran^, da omogoča večkratno uporabo istih projektov. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoz. smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko izgradnjo imajo prednost zemljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, čo ustrezajo predvideni zaidavi. Če ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunalne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemnih voda, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih" nosilnost znaša manj kot 1 kg/em1, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabijo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje in na javno kanalizacijo, kjer obstajajo možnosti. Če ni javnega vodovoda, morajo imeti liiše svoj vodovod ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. 6. člen ' Na koncentriranih gradbiščih se mora pred pričetkom gradnje zgruditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje; nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju in drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot s<^ skupne pralnice, prostor za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kol te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Ce so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da sc ti objekti ne gradijo, 7. člen Hiše sc lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se z id a ji praviloma s tremi etažami nad terenom. Hiše z manj kot tremi etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Borovnica ni potreb po večjem številu stanovanj. 7. dovoljenjem občinskega ljudskega odboru se lahko izjemoma zazidajo liiše z več kot tremi etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti oziroma zborom volivcev. 9. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstrukcije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. 10. člen Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpal-nica ter prostor za shrambo koles morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motorna vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvideti zemljišča za parkirne prostore in garaže . 11. člen Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako. da se štejeta na eno soho dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji se ne upošteva. Za družino se štejejo stnrši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan prežviljati, in go- 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom se pred-isuje izgradnja takih stanovanj, i upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. II. STANDARDNA STANOVANJA 13. člen Vsako standardno stanovanjc mora imeti glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prim ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri dvo-ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonier) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko in funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljali samostojno ali pa povezati s sosednjim stanovanjem. Garsonicra mora imeti najmanj sobo in stranišče ter prostor za umivanje z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsonicra morata biti oskrbovana s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. 14. člen ^ V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne dnevne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 kvad. metrov čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana r.a največ štiri odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako. da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju zn več kot štiri odrasle osebe. Delovna kuhinio je prostor, ki je no svojih dimenzijah in opremi prilagojen gosnodin jskemu delu. ne pa dnevnemu bivanjp. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni Sobi eno normalno ležišče. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor zn koplnico z instalacijo, z možnostjo namestitve prhe ali kopalne kadi. Stanovanja, grajena do vključno za štiri rodbinske člane, morajo imeti združeno stranišče in kopalnico v enem prostoru; stanovanja, grajena za pet- ali veččlanske družine, pa imajo stranišče lahko ločeno od prostora za kopalnico. V kuhinjah in kopahnicah smeta biti le dve vrsti kurjave, in sicer na trdo gorivo ali elektriko. 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah največje tlorisne etažne površine in najmanjše čiste površine stanovanj glede na število ležišč, kakor sledi: Ležišča Največja bruto etažna površina stanovanju garsoniere Najmanjša čista površina stanovanja garsoniere Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine za balkone in loggic se vračunajo pri balkonih s 50%, pri loggiah s 100°/o v dopustno bruto tlorisno etažno površino. Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14m2 čiste površine, druge sobe z dvema ali enim ležiščem naj bi merile 12 m2, oziroma 8 m* čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m*, oziroma 6 m*. Pri tem se šteje za eno sobo največ dve ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 28 51 37 32 24 109 Konstrukcijska višina prostora sme znašati 2,70 m ali 2,80 m, pri tem pa čista višina stanovanjskih prostorov ne sme biti manjša od 2,40 m. Za podometne instalacije je treba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekovnnje reg ni dovoljeno. Ostrešje 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, razen če to narekujejo posebni razlogi. Terase ne smejo biti tlakovane z brušenimi betonskimi ploščicami. Za ostrešja se smejo uporabljati le konstrukcije, ki izkazujejo najeko-nomičnejšo uporabo lesa. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in ob vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje smeti so dopustni pri hišah s tremi ali več nadstropji. Odprtina zn vmetavanje kuriva mora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, kjer je dovoz do stavbe. 27. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-141/2-59. Borovnica, dne 20. februarja 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Janez Čerin 1. r. 17. člen Občinski ljudski odbor, in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažna tlorisna površina sme presegati do 10°/o površine iz 16. člena tega odloka. Stopnišča 22. Člen Posebne vhodne veže pri standardnih stanovanjih niso dopustne, ker mora iti hišni vhod neposredno v stopnišče. Širina stopniščnili rum sme biti 1,20 m. Stopnice morajo biti proste montažne izvedbe, kjer so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in stopniščih ni dopustno. Višina in širina stopnic naj sc približuje izmeri 17,5X29 cm. Stopniščne ograje morajo biti varne in preproste. ELEMENTI GRADENJ 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč ee pri tem no pridobljene izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacije, ki se bavijo s temi vprašanji. Konstrukcije 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi načini gradnje, vendar mora projektant opravičiti izbiro načinu gradnje z realnimi ekonomskimi analizami ali s posebnimi pogoji. Dovoljujejo se vse konstrukcije, pri katerih bi ekonomske primerjalne analize dokazale nižjo ali enako ceno nasproti drugi vrsti konstrukcije. Vrata in okna 23. člen Notranja vrata morajo po principu biti izdelana po principu suhe montaže industrijske serijske izdelave. Širina vrat je za glavne prostore 90 ali 80 cm, za stranske prostore 70 cm v zidarski izmeri. Višina vrat je 200 cm. Svetloba oken (šipe) ne sme presegati ene šestine tlorisne površine prostora, v bivalnem prostoru pa je lahko večja. Električna instalacija 24. člen Elefčtrični vodi morajo teči skozi stopnišče, razdelile! morajo biti praviloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za poasmezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih sc lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo s stenskimi, če sc s tem doseže večje prihranke na električni instalaciji. Zn električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodna instalacija 25. člen Instalacije zn vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Nti eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjer koli je to mogoče, 6aj se vodovodna instalacija naredi znotraj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. POPRAVEK Ob primerjanju z izvirnikom se je ugotovilo, da je po pomoti izpadla v odloku ObLO Borovnica o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (Glasnik št. 18/59) v celoti navedba 3. člena odloka, zato se daje POPRAVEK odloka ObLO Borovnica o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev. Za 2. členom je dodati 3. člen, ki se glasi: »Ta odlok velja od dneva objave v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana.« St. 01/1-272/1-59. Borovnica, 20. februarja 1959. Predsednik ObLO: Janez Čerin 1. r. Ljubljana, dne 7. marca 1959. Iz skupščinske pisarne OLO OBČINA HRASTNIK 118. Na podlagi 2. odstavka 11. člena in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) v zvezi s 26. členom statuta občine Hrastnik je občinski ljudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. januarja 1959 sprejel OBČINA LITIJA 119. Na osnovi 2. odstavka 15. ter 2. točke 50. Člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19/88-52)v v zvezi s 3. členom Uredbe o pravicah ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 19/53 in 24/55), Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Ur. list FLRJ št. 52-897/58), 12. člena Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-650/57) in 2. točke Odredbe o plačevanju turistične takse (Ur. 1. FLRJ št. 4-55/59) je Občinski ljudski odbor Litija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 5. marca 1959 sprejel ODLOK o določitvi turistične takse na območju občine Litija 1. člen S tem odlokom se določi turistična taksa za osebe, ki kot turisti ali potniki začasno prebivajo ozir. prenočujejo v krajih na območju občine Litija. 2. člen Kot začasno prebivanje v smislu 1. člena je mišljeno prebivanje, ki traja do 30 dni. Ce trnja prebivanje več kot 30 dni, se sme pobrati taksa samo za prebivanje do 30 dni. 3. člen ali potnika se smatra ki nima na območju ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Hrastnik za čas od 1. januarja do 31. marca 1959 1. člen Dokler ne bosta sprejeta družbeni plan in proračun zn leto 1959, se bodo finansirale proračunske potrebe organov in zavodov občine Hrastnik zn razdobje januar—marec 1959 po planu začasnega finansiranja. ki je kot posebna priloga sestavni del tega odloka. Izdatki zn razdobje januar—marec 1959 znašajo skupaj 36,451.000 dinarjev. 2. člen Izdatki in dohodki, izvršeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna zn leto 1959. 3. člen Ta odlok velja od dneva obinve v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pn sc od f. innuarjn 1959. St. 01/1-260/1. Hrastnik, dne 9. januarja 1959. Predsednik občinskega liudskogn odbora: Stanko Brečko 1. r. Za turista vsaka oseba, turističnega kraja stalnega bivališča in če prenočuje v takem kraju vsaj enkrat. 4. člen Turistična taksa sc mora obvezno pobirati od nočnin. 5. Člen Turistično takso so dolžni plačevati turisti in potniki, ki prenočujejo v socialističnem gostišču ozir. gostinskem podjetju, v zasebnem gostišču ali v registrirani turistični sobi proti plačilu ustrezne najemnine, in sicer: 1. V glavni sezoni: a) v hotelih in restavracijah v višini.50din od noči; b) v zasebnih gostiščih ali v registrirani turistični sobi 30 dni od noči. 2. Izven glavne sezone: a) v hotelih in restavracijah V višini 30 din od noči; b) v zasebnih gostiščih ali registrirani turistični sobi lOdin od noči- Za glavno sezono se šteje čas od 1. julija do 31. avgusta. 6. člen Turistično takso pobirajo gostišča, gostinska podjetja in zasebniki istočasno z nočnino. Tako pobrana turistično taksa s® mora vsakega 3. y, mesecu za nazaj odvajati Občinskemu ljudskemu odboru Litija z mesečnim obračunom- 7. člen Turistične takse so popolnom® oproščeni: 1. Otroci do dopolnjenega 15. lete starosti. 2. Vojaški vojni invalidi. 3. Gluni zveze slepili. 4. Dijaki in študentje, kadar * skupinah prebivajo v letoviščih, ki jih organizirajo šole oz. fakultete- 5. Udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole oz. fakultete. 6. Osebe na letnem dopustu pri •voji ožji družini. 7. Uslužbenci tujih diplomatskih in konzularnih misij v Jugoslaviji. ODLOK 0 začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Bežigrad v prvem tromesečju 1959 1. člen 8. člen Za 50*/e zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. Delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom. 2. Delavci in uslužbenci na službenem potovanju. 3. Tisti, ki ji organizacija socialnega zavarovanja napoti ali jim priporoči prebivanje v turističnih krajih zaradi zdravljenja ali okrevanja. 4. Druge osebe, ki so glede prepoznih ugodnosti no prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki i. dr.) ter člani njihovih družin. ,5. Imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter čl a« ni njihovih družin. 6. Tujci — koristniki tujega socialnega »»varovanja ob pogoju vzajemnosti. 9. člen Člani Počitniške zveze Jugoslu-P'je, Zveze izvidniških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih, letoviščih ali letoviščih, ki so jili organizirale omenjene zveze, plačujejo turistično takso, ki znaša vse leto za vse turistične kraje 5 din na dan. 10. člen Osebe iz 7.. 8. in 9. člena tega odloka, ki Želijo biti oproščene oz. nž.ivuti ugodnosti v smislu tega odloka, morajo dokazati naslov za Svojo pravieo (z legitimacijo zn popust pri odhodu na letni dopust, 8 člansko izkaznico ustrezne družbene organizacije, z nalogom zn službeno potovanje i. dr.). 11. člen Sredstva turistične takse uporabi °bčinski ljudski odbor za pospeševanje turizma. 12. člen Do sprejetja proračuna občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1959 se bodo potrebe občinskih organov, proračunskih ustanov in finančno samostojnih zavodov finansirale na odlagi tromesečnega plana izdat-ov, vendar najdalje do 31. marca 1959. » 2. člen Sredstva za osebne izdatke sc zagotovijo za število uslužbencev po stanju v decembru 1958, sredstva za materialne izdatke pa v višini ene četrtine planu proračuna za leto 1958. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ljubljana-Bežigrad za leto 1959. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, updVablja pa se od 1. janunria 1959. St. 01-1256/1-59. Ljubljana, dne 26. februarju 1959. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stane Koman 1. r. OBČINA LJUB! JANA-CENTER 121. Na podlagi 3. in 48. člena temel jnega zakona o varstvu živine pred živalskimi kužnimi boleznimi (Ur. list FLRJ št. 26-291/54) v zvezi z določbami odredbe o množičnih veterinarskih ukrepih, ki se opravijo na stroške lastnikov in imetnikov živali (Ur. list LRS št. 2/59) 2. točke 62. člena statuta občine Ljubljana-Center, izda in Svet za industrijo Obl .O Ljubi jana-Center naslednjo ODRFDBO o zaščitnem repi ion ju perutnine proti kokošji kugi t. V letu 1959 se izvrši preventivno cepljenje kokoši proti kokošji kugi na območju občine Ljubljanu-Cen-tcr. Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vest-n‘ku okraja Ljubljana. 13. člen S tem odlokom preneha veljati °dlok o turistični taksi im območju občine Litija (»Glasnik« št. 65/56) Jo odlok o spremembi jidloka o pokanju turistične takse na območju ol)