TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Uto XVI.
V Ljubljani, v četrtek, dne 10. avgusta 1933.
štev. 90.
\Jetiko-	pcedai/anie Jfloltodca
ošUo Mad{t JtondonsUe, konfaentc. - Avtackišna politika dcugik ra zevUUio naše Jxyo(/iHoUe politike. - Kdtuen jpogled Ata Ataše 4 daertvo. - Kakšna bodi naša goopodacoka politika
V torek zvečer je imel v Ljubljanskem klubu minister Ivan Mohorič na širokih vidikih zasnovano predavanje o razvoju gospodarstva v zadnjih dvajset letih in v bodočnosti s posebnim ozirom na londonsko konferenco in na naše razmere. Za Predavanje je vladalo izredno zanimanje lQ mnogi so prekinili svoje bivanje na letovišču, da .so mogli prisostvovati preda-yanju. Skoraj ves naš gospodarski svet se )o zbral k predavanju ministra Mohoriča, ki je ,s svojimi izvajanji znova dokazal 8voje temeljito in vsestransko poznavanje ^oh gospodarskih problemov. Njegovi 6Ntni podatki, njegovi lapidami opisi go-fPodarskega položaja in njegovi pogumni 1J1 energični zaključki so napravili na vse Mogočen vtis. Želja vseh je bila, ki jo je glasno izrekel tudi senator Ivan Hribar, da hi to predavanje izšlo v posebni brošuri v celoti, da bi se potem tudi delalo v skladu s temi, v vsakem oziru točnimi izdajanji. Predavanje ministra Mohoriča je bilo za naš gospodarski svet dogodek in samo hvaležni moramo biti Ljubljanskemu klubu in njegovemu predsedniku dr. Win-discherju, da nam je to predavanje omogočil.
*
Bred predavanjem; je izpregovoril par '^Pih besed dr. AVindiScher in se toplo zahvalil ministru Mohoriču, da se je odzval Povabilu, da predava o londonski konfe-^nci in o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Zahvaljuje se mu tem topleje, ker vo, da je ves zagrnjen z delom, saj je še danes dopoldne bil na važnem sestanku zbornic v Zagrebu. Zahvaljuje pa se tudi |sem udeležencem, ki so s svojo lepo ude-i^žbo pokazali svoje veliko zanimanje za ^Hke probleme, ki danes obvladujejo po-jožaj in g tem tudi dali predavatelju naj-ePše zadoščenje.
Nato je povzel besedo minister Mohorič 6r ob napeti pozornosti vseh v poldrugo-vrnern govoru razložil jedro sedanje težke ^Podarske situacije. Minister Mohorič se
najprej zahvalil za pozdrav, nato pa je Nadaljeval.
Znaki naše dobe
Nagj generaciji je sojeno pestro in zanu-Niivo življenje. V teku dveh desetletij smo živeli svetovno vojno', tehnično revolucijo Produkcije in prometa in duhovni preobrat v Nazorih im stremljenjih narodov in star N°v, propast carstev in držav. Kakor je ®aša doba grandiozna v ustvarjanju, tako h temeljita tudi v uničevanju. Po vojna 0r°žja ;in kratki dobi obnove je nastopila
, Polet visoke konjunkture v gospodarstvu k Nekoliko zasenčil ta streml jenja, zato so 6*ementi, ki niso bili zadovoljni s povojno h®lavo sveta, prodrli na površje, pridobivali v politični borbi na terenu, prišli r°Nčno do državne oblasti in sedaj razvija-tu svojo akcijo.
Mirovne pogodbe so stvorile ob tihem ^Nvanskem jezeru Društvo narodov kot Nepopolnejše jamstvo miru lin pomirjeva-Nja igtrasfci med narodi. Vsakdo od nas h°zn.a napore te ustanove, vendar nihče ne 'Nore tajiti, da tem bolj rastejo težkoče in ž Njimi nezaupanje med narodi, čim bolj se Nhioži število garancijskih paktov. Japon-^o-kiitajsfci konflikt je bil trda preizr uja, ki jo DN ni moglo uspešno pre-
Ogromne preplastitve premoženja držav,
°jev in posameznikov, so se odigrale v tej Upniki iso .postali dolžniki, dolžniki upniki. Nastajala in kopnela so bo-^stva, navadili smo se računaitd z milijar-jNnu in danes nas niti ne preseneti, če Popade v Ameriki v enem letu deSettUoč
bank. Vzdržujemo že desetletja fikcijo, da smo premožni ati celo bogati im nočemo spoznati fatalne resnice, da je večina hudo obubožala tim da le previdnost današnjih razmer in .naših statistik kmije kruto realnost, ki jo bo treba prej ali slej spoznati in priznati.
Prva svetovna gospodarska konferenca sklicana
Takrat, ko so se pojavili jasni znaki pre-okreta v gospodarski politiki in ko je bila vedno večja nevarnost svetovne gospodarske vojne, je znani francoski finančnik Loucheur dali inicijativo za sklicanje svetovne ekonomske konference. Ves svet se je oddahnil, ko so se v imaju 1927 sestali poslovni kroga 'in zastopniki gospodarskih organizacij vseh kontinentov v Ženevi k dolgim posvetovanjem. Slišali so se čudni nazori lin ravnatelj angleškega ekonomista Sir Mayton je v eni seji obupno vzkliknil: »Evropa, kam greš?« Nekateri se .mislili, da je mrzlega in koščenega Amglosaksa prevzel patos ali trenotma emocija, pa ni bilo tako. Layton je jasno videl posledice,; ki jih imoTa roditi preokret v gospodarski politiki. Videl je, da so vsi dobri nasveti zaman, ker večina vlad noče poslušati priporočil poslovnega sveta! In res se je zgodilo, da so vsi sklepi ženevske svetovne gospodarske konference ostali na papirju. Razvoj je šel druga pota dn sicer baš v naspiotno smer. Naroda so podvojili svojo aktivnost, vlade so uporabile vsa sredstva, da zajezijo ved.no bolj rastočo komplikacijo. Efekt pa je bil baš nasproten.
Polom liberalizma in marksizma
Prišlo je do likvidacije svetovne trgovine, ki je padla na eno tretjino. Grozd na-daljno razkrajanje in nikdo ne more predvidevati, kje je meja tega razkroja. Situacija je postala .paradoksalna, kajti zaloge surovin in izdelkov ter živil so danes večje, kakor jih je svet sploh kdaj videl in vendar je 36 milijonov ljudi brez posla, poleg njih pa gladujejo še stotine milijonov v sovjetski državi in v Aziji. Na eni strani se sežigajo živila, a na drugi milijoni ne zmorejo sredstev, da jih nabavijo, pa čeprav je njih cena padla pod produkcijske stroške. Četudi vedno večji delež nacionalnega dohodka žrtvujemo za svrhe socijalnih dajatev, vendar ostaja beda vedno ista, če se še me veča. Težave se kopičijo, brezglavost postaja splošna, psihološka posledica tega stanja pa je rastoče medsebojno nezaupanje in odtujevanje. Vse kaže, da smo doživeli popoln zlom gospodarskega liberalizma, ko je bilo ini-cijativi posameznika in njegovi podjetnosti, strokovni zmožnosti in špekulativni spretnosti prepuščeno, da v svobodni igri ponudbe in povpraševanja in svobodnem tekmovanju organizatomih sposobnosti plemen, narodov in držav, doseže najboljše ravnotežje med produkcijo in potrošnjo.
Toda doživeli smo obenem tudi zlom marksizma v širokih črtah in njegovih levičarskih skupin, ki niso mogli vzdržati mogočnega zanosa nacionalizma v vseh mogočih oblikah in imenih. Ta elementaren pokret je začel preoblikovati politično sliko Evrope za enkrat v okviru mej, ki so jih začrtale mirovne pogodbe, a se pripravlja sedaj na nov zalet, da razširi svojo akcijo čez svoje meje, da doseže revizijo mirovnih pogodb. Gremo neodvratno nasproti novi dobi gospodarskih diktatur, ko se uloga države davno več ne omejuje na intervencijo in administrativno urejevanje.
Rusko presenečenje
Spominjam se še živo senzacionalnosti prvega pojava sovjetskih delegatov leta 1927 v Ženevi, ko je bivši knez, tedaj sovjetski delegat Osinski razlagal Amerikan-cem in Angležem razliko med koncepcijo in temelji sovjetskega gospodarstva ter kapitalističnega režima. Tedaj mu je predsednik ameriških trgovskih zbornic Boydcn odgovoril: »Vi ste zaenkrat za nas le več ali manj interesanten poizkus.« Nihče ni takrat mislil, da bi mogli grandiozni načrti talnih zaper, elektraren in železaren, načrti industrializacije Urala in Sibirije kdaj postati resnica. Toda že leto nato so tisoči ameriških, angleških in nemških inženirjev preplavili Rusijo in se udeležili konkurence, da finansirajo in izvršijo vele-potezne gradbene akcije, ki jih je pričela uresničevati sovjetska država tudi brez kapitala. iDanes je vse to realno dejstvo, kakor je že realnost Dnjeprostroj, Kuz-necki in drugi zavodi. Sovjeti sklepajo prijateljske pogodbe z državami najbolj razvitega kapitalističnega režima in nihče se temu niti malo ne čudi. Vse kaže, da se je svet v svojem naziranju iz osnove spremenil in v Londonu bi bil Litvinov lahko vrnil Moleyu enak odgovor kot sv oj čas Royden Osinskemu.
Psihološko ozadje londonske konference
Težak pritisk razsula svetovnega gospodarstva z vsemi kritičnimi posledicami, ki jih najmočnejše države niso mogle obvladati, je privedel do tega, da je bila v zgodovinskem .letu 1983 sklicana v London druga svetovna gospodarska konferenca. Po obsegu in številu impozantna, po dnevnem redu konfuzna in nemogoča, po predpripravah, kakor je dejal Sir Samuel, vodja angleških liberalcev, pa najbolj brezupno podjetje, kar .ga je kedaj britanska vlada pričela. Vendar pa je tudi treba reči, da bi bila lahkomiselnost varati javnost, da bi mogla ena sama konferenca spraviti svet, ki je vržen s tečajev, zopet v normalni krogotek, da bi mogla ena sama konferenca ustaviti proces, ki se irazvija v dušah narodov, odkar je leta 1914 počila na fronti prva puška in sedaj naenkrat hipnotizirati .ljudi, da proglasijo vse, kar so delali zadnjih dvajset let, za neumno in brezuspešno ter se vrnejo zopet v idilo predvojnih razmer. iKdoir je to pričakoval, mora biti danes vsekakor razočaran.
Kdor pa pozna malo zakone dinamike, je imel o nalogah jondonske konference drugačno pojmovanje in o možnostih uspešne zaključitve zelo rezervirano mišljenje. Čisto postranskega pomena je razpravljati danes o tem, če je bil trenutek, v katerem se je sešla londonska konferenca, ugodno ali neugodno izbran. Jaz za svojo osebo sem mišljenja, da bi bil vsak poznejši trenutek še mnogo neugodnejši.
Smatram, da je ta uvod bil potreben, da se ugotovijo nekateri važni psihološki momenti, ki so važni za pravilno oceno in presojo položaja. Kako je londonska konferenca potekala in kakšni so bili njeni zaključki, vam je vsem znano. Vsi tudi vemo, da s tem. delo ni končano in da bo treba nadaljevati poizkuse za obnovo svetovnega gospodarstva, pa če je še toliko iežkoč, ki se nam zdijo nepremagljive.
Avtarkija obvladuje položaj
Avtarkija, ki jo propagira politični nacionalizem in ki se v gospodarskem oziru izraža v stremljenju, da vsaka gospodarska edinica skuša v čimvečji meri zadostiti svojim potrebam z lastnimi sredstvu in pro-
izvodi, ima svoje meje. Danes se vsi narodi sveta izčrpavajo v naporih, da bi program avtarkije čim temeljiteje in popolneje izvedli in londonska konferenca je bila sklicana v času, ko je še vsakdo mislil, da lahko še potencira svojo domačo delavnost, da doseže boljše ravnotežje med industrijsko in poljedelsko produkcijo ter da še bolj zaokroži svoje narodno gospodarstvo. Naslonitev in stik z inozemstvom postaja izjema, ki naj bo od dne do dne redkejša in manjša. V to situacijo pada londonska konferenca. Bele vrane so bili na njej tisti, ki ne izvajajo doma potencirane politike avtarkije. Med delegacijami, ki so lahko s ponosom rekle, da niso vodile te politike, je bila tudi naša delegacija. Zato je naša delegacija opravičeno lahko v komisiji za trgovinsko .politiko ugotovila, da ne bi bilo treba sklicevati londonske konference, če bi vsakdo vodil tako politiko, kot jo vodimo mi. Dodali smo še to, da ni nobenih novosti v problematiki svetovnega gospodarstva in da so v tem oziru londonske razprave popolnoma odveč, ker so nam vsi recepti ozdravitve znani, ker so vsi problemi že leta in leta do podrobnosti v Društvu narodov proučeni ter da je treba samo volje in odločnosti, da se v tej smeri tudi dela.
Eden vzrokov za neuspeh londonske konference
Zaman je bila ta naša konstatacija. Vsaka delegacija je imela svoje načrte in račune pred seboj, ki jih je hotela za vsako ceno doma izpeljati, pa čeprav bi bila potem prisiljena, da zapusti londonsko konferenco. Take posebne načrte so imeli Angleži, Amerikanoi, Nemci in cela vrsta drugih narodov. Šele potem nam je pojmljiva atmosfera nepopustljivosti, rezerviranosti in pogojnosti, ki je diktirala ton razpravam konference. Odtod nebroj rezerv, pod katerimi so podpisali carinsko premirje.
Pestra družba je bila v Londonu
Na konferenci so bile zastopane diržave s hiperdimenzionirano industrijo in države popolnoma brez ali pa z bore malo industrije. Bile so zastopane upniške in dolžniške dežele, velesile z neizčrpnim koloni jalni m posestvom in enomilijonske države in ni mi treba .razlagati, s kakšnimi očmi Ln občutki se gledajo tako »enakopravni« delegati med seboj in koliko zaleže beseda enega in drugega.
Vprašanje vojnih dolgov
Ameriške Združene Države so kot upniki smatrale, da naj se vprašanje vojnih dolgov v smislu sklepov lausannske konference ne razpravlja. Vprašam vas, kako je mogoče obnoviti gospodarsko ravnotežje v državah, ki morajo 70 % svojih eksport-nih deviz dati za oihrestovanje na amortizacijo dolgov? Kako je mogoče govoriti pri tem o stabilizaciji valut in stvoriti podlago za stalnost odnošajev nacionalnih valut? Toda na drugi strani je treba tudi preudariti, kakšen nov potres bi bil za U. S. A., ako vsota 5800 milijonov dolarjev, kolikor znašajo vojni dolgovi Ameriki, skopni na eno tretjino?
Prav tako je nemogoče dopovedati ime-jiteljem ameriških vojnih papirjev, da so vsi ti denarji zamrzli, kakor bi bilo nemogoče dopovedati pri nas vlagateljem, da so njih vloge viredne le 40 %.
Stalnost valut prvo vprašanje
Zaman je govoriti o vprašanjih ekonomske politike, dokler ni rešeno vprašanje stalnosti valutnih odnošajev. Končno se sporazumi med državami ne morejo doseči na ta način, da onemogoči oni, ki ima eksportno industrijo, z diktatom, drugemu, ki je nima, da v normalnem razvoju svojih gospodarskih prilik pride končno tudi do take industrije, za katero ima vse naravne predpogoje in potrebe doma. Brez ure-
ditve valutnega vprašanja je bila cela konferenca podobna gradbenemu podjetju, ki zida nebotičnik, pa ima vsak profesijonist svoj elastičen meter, ki ga po potrebi nategne ali spusti.
Paradoksalnost sedanje krize
'Predsednik Macdonald je v svo jem otvoritvenem govoru lepo ugotovil paradoksalnost sedanje krize. Rekel je: »imamo vse naprave, š katerimi smo pred vojno vstvar-ja!li bogastva, le da se zobovje kolesij več ne ujema. Stroji se ustavljajo in zastajajo. Ne funkcijonirajo več. — Treba bo konstruirati nove.«
Daladior, predsednik francoske vlade, je konstatiral, da je padla svetovna produkcija za 35 milijard zlatih dolarjev. To je trikrat toliko, kakor znašajo vse zaloge zlata na svetu. Pod takimi okolnostmi se moramo vprašati, ali je obnova svetovne trgovine in gospodarstvo sploh še mogoča. Zdi se mi, da je na to vprašanje dal edino pravilen odgovor ob zaključku konference bivši predsednik nemške banke dr. Hjal-mar Schacht, ko je rekel, da bo obnova svetovnega gospodarstva mogoča šole tedaj, ko bo vsako nacionalno gospodarstvo do skrajnosti razvilo svojo avtarkično eksperimentalno. Pot do tja je morda krajša nego si mislimo in če danes vvaleški princ prodaja svoje farme, ker so mu pasivne, je to tudi za angleške politike dosti karakterističen znak. Danes je še ves svet, posebno pa naši sosedi, zavarovan z izgradnjo okrepljene avtarkije. Samo mi stojimo, gledamo in se čudimo. In se ne moremo dovolj načuditi. Okrog nas rastejo zidovi v nebo, ki jih gradijo sosedi in vedno težje je premagati ovire, ki se nam stavijo na pot. Kancler DolIJuss je čisto jasno povedal: »Mi bi znižali uvozne carine na pšenico, toda uvozne države ne bi od tega nič imele. Le cena bi padla in še naši producenti bi postali pasivni.« A kljub temu se pri nas v gotovih krogih še vedno naivno upa, da je tu mogoča izpre-niemba v prilog našega agrarnega eksporta in s trditvijo, da se v naši državi bavi 75 % prebivalstva s poljedelstvom, se potem zahteva, naj bi se vodila neka agramo-eksportna politika in zanjo doprinesle žrtve celotnega gospodarstva.
Pretirana agramo-izvozna politika je škodljiva
Po londonski konferenci, ko jasno vidimo, kakšna je smer in tok razvoja gospodarske politike v svetu, se moramo malo zamisliti nad tem, kakšna situacija nastaja za nag in ali je naziranje o agrarnem značaju naše države tako točno in pravilno. Predvsem moramo ugotoviti, da pri nas samo ena četrtina agrarnih proizvodov prihaja na trg in od tega pride zopet komaj polovica v poštev za izvoz. V celotnem izvozu pa agrarni proizvodi ne predstavljajo niti polovice •vrednosti izvoza, kair dokazuje, da je že danes razvita v naši državi aktivnost na drugih poljih v laki meri, da prihajajo vedno bolj v ravnotežje z agrainno produkcijo. Če naši agrarni proizvodi ne morejo več na svetovna tržišča po cenah, ki bi kolikortoliko krile proizvodne stroške, bi bilo naravno, da omejimo izvoz, v kolikor ne moremo iz-dejstvovati za njega posebnih izjem ter usmerimo produkcijo na potrebe notranjega tržišča. Kajti eksperiment, da celota na primer za korist ‘/s države doplača 200 do 300 milijonov dinarjev za luksuz, da moremo izvoziti našo pšenico po cenah, ki predstavljajo komaj polovico |naših produkcijskih stroškov, si lahko dovolimo samo enkrat in pri enenu predmetu. Ta šolnina uas je stala za naše razmere mnogo preveč, da bi jo plačevali še pri drugih predmetih, ki niso v današnji situaciji nič na boljšem
Potrebna je korektura trgovinske politike
Preudariti moramo pa tudi to, da naše sosede, ki so najbolj važne za naš izvoz, ki absorbirajo 80 % vsega našega izvoza, vodijo intenzivno politiko avtarkije. Stremljenje vseh teh držav je, da dosežejo čim boljše plačilne bilance, in zato bodo še naprej omejevale naš izvoz. Ali ni to dovolj jasen opomin za korekturo naših nazorov.
Je pa tudi prilika, da korigiramo svoje trgovinske odnosa j e. Letos potečeta trgovinski pogodbi z Belgijo in Anglijo, ki sta še edini dolgoročni, ki sta bili sklenjeni za dobo petih let. Vse druge pogodbe so kratkoročne in jih moremo vsak hip odpovedati. Nastal je torej tudi formalen pogoj za novo trgovinsko politiko.
Aktivnost naše trgovinske bilance je le
bolj dozdevna, ker pri tem niso vpoštevani vsi oni veliki zneski, ki jih plačujemo tujim zavarovalnicam, tujim bankam, tujemu parobrodarstvu, ki obvlada za več ko polovico naš čezmorski promet, itd. Če ne bi bilo tako, potem tudi ne bi mogle imeti tuje tvrdke pri nas toliko dobroimetij. /Kljub zmanjšanemu prometu znašajo ta še vedno pol milijarde dinarjev.
Naloge bodočih trgovinskih pogajanj
Priuner uspešnega avtarklstičnega stremljenja je Italija. V letiiih 1930—1932 je •zmanjšala svojo paiaivnoat proti nami od 1.137 milijonov na 344 milijonov, torej je okroglo 800 milijonov. In to brez kontin-gentiranja in posebnih uvoznih ovir. Poleg tega pa partioipira Italija še v zuallmi meri pili naših plačilih tujim zavarovalnicam, pa-robrodarskiin družbam in tujimi podjetjem, ki jih ima v Dalmacija. in 'še ud ;s 'lem zadovoljna in drž. podtajnik Suvicli je že v posebni noti pisal, da je pasivnost Italije naprani nam preveilllia in da je treba spraviti trgovinsko bilanco v ravnovesje. Nad vise težko bo stališče naše delegacije pri bližnjih trgovinskih pogajanjih z Italijo. V mednarodni'; trgovinski pogodbi z Italijo je sicer dodoSena ustanovitev mešanega italijansko-jugoslovanskega odbora, kii naj reši vsa sporna vprašanja, a dejansko ta odbor sploh ni delal. A med tem je dovolila Italija Avstriji cenejše prevozne tarife, vsled česar je znova nazadoval naš lesni izvoz. Samo za Slovenijo pomeni to nazadovanje izgubo 30 milijonov.
Pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo se je pokazalo, da Nemčijo čisto obvlada av-tarkrzem in kmalu bo pnišlo do tega, da bodo Nemci dopuščali isamo uvoz onih poljedelskih pridelkov, ki bodo prišli v Nemčijo im (nemških ladjah, v nemški embalaži in nazadnje še, ki bodo požrli od Nemcev.
Pri tem je naša trgovinska bilanca z Nemčijo zelo pasivna i:n je ta pasivnost znašala v letih 1918—1932 celih 1775 milijonov. Ko emio še prejemali repairacajska plačila to ni bilo tako hudo, ali danes teh plačil ni več. Zato pa nam Nemci :že nudijo naš dinar, ko zahtevajo, kakor je pisal »Pri-vrednii pregled« z dne 30. julija, premijo že v višini 42%. Ko so isito delali z madjar-skim peugoin, je Madjarska to takoj usta-viiila, pri nas pa teh protiiodredb še ni.
Pa tudi z drugimi državami! ne moremo doseči ugodnih pogodb, ker uživajo to države vsled klavzule največje ugodnosti vse koncesije, ki smo jih dobili od drugih držav za težke žrtve, ne da bi nam same morale dati protikoncesij. Potrebno je zato, da opustimo klavzulo največje ugodnosti in se oprimemo klavzule pogojne in omejene ugodnosti, kakor to prakticirajo Francija, Belgija in druge države.
Pogajanja z drugimi državami bodo silno težka, kakor so že pokazala v Londonu pogajanja za sklenitev žitnega sporazuma. 85% vsega žitnega konzuma Evrope krijejo čezmorske države, a še aa teh 15 preostalih odstotkov niso hotele dovoliti preferen-ciala.
Le še v okviru pakta Male antante je
možnost za plasiranje našega izvoza. Kljub agrarni politiki uvaža Češkoslovaška še ogromne količine poljedelskih pridelkov, za celili 1.250 milijonov na teto. Mii bi mogli v mnogo večji meri partiio.pl rati na tem uvozu, kakor dokazuje paprika, ki jo uvažajo češkoslovaki iz Portugalske, a le 10% iz naše države. Da še ni boljših trgovinskih stikov z državami Male antante, so knive le funkcionalne napake, ki jih je lahko odpraviti.
Notranji trg treba bolj izkoristiti
Bolj moramo izkoristiti naš notranji trg. Pri tem je treba rešiltli vprašanje socialnega duinpinga, ki manjša konkurenčno sposobnost naše industrije. Vsled tega dumpinga nastaja dispariteta cen in zato se danes že aprovizlomiira Bled iz Karlovca.
Vprašanje javnih del
Pri vsem trudu ekonomskega in finančnega komiteta pri Društvu narodov ter Mednarodnega urada za delo, se ni moglo v Londonu najti nobenega razumevanja za velika mednarodna dela. Za financiranje teh del ni mogoče dobiti sredstev in angleški trgovinski minister Huneman je z odločnim: Ne! odklonil vsako pomoč, ker se je financiranje javnih del v Angliji slabo obneslo.
Toda nova sredstva za zaposlitev delavstva treba najti. Treba pa tudi zajeziti
padanje mezd, ker vsled tega padca so se po izkazu OUZD samo v enem letu znižale delavske mezde za 47 milijonov Din.
Položaj naše industrije je nad vse težaven. Vsled tečajne razlike izgubi nad 15%, za obresti mora plačati 12%, v korist drugih neprostovoljnih kompanjonov pa gredo tudi lepi procenti. Vse to se premalo upošteva in le preradi se udaja-mo iluzijam. Ena teh iluzij je tudi naš večji letošnji izvoz. Če pa upoštevamo tečajno razliko dinarja med lani in letos, potem vidimo, da smo letos sicer izvozili po količini za 20% več ko lani, a dobili za ta izvoz 25 milijonov manj ko lani!
Nato je govoril minister Mohorič
o davčnih vprašanjih
in nastopil proti valorizaciji davkov in še posebej proti pretiranemu povišanju zgra-darine, ki so jo letos povečali tudi za petkrat. Ker pa se od zgradarine plačuje tudi 70% banovinska doklada in 100 a tudi vfeč odstotne občinske, se je vsled tega zgradarina tako povečala, da mora priti do katastrofe.
Zakaj se nič ne ukrene?
Dostikrat se ljudje sprašujejo, zakaj da se z ozirom na te težke razmere nič ne ukrene. In minister Mohorič pravi, da po njegovem mnenju večina odločujočih ljudi sploh ni prepričana, da bi bilo tako hudo. In v resnici je polno navideznih razlogov, da še situacija res ne smatra za tako resno.
Tako na primer se more reči:
Saj ni tako hudo! Naš izvoz se veča, dobili smo odpis tujih dolgov, tujski promet je letos tako velik, kakor še ni bil nikoli, na borzah je hausse za vrednostne papirje, tekstilne tvornice in železarne imajo polno dela, v privatnem prometu je deviz zadosti, čeprav so malo dražje, imamo dobro žetev in tudi davki prihajajo v višini, kakor je bila proračunana.
Vse to je lepo, toda večinoma je to vse le 'dozdevno in naloga gospodarskih korporacij je, da dokumentarično vse to ovr-žejo, da bo tudi večina prepričana, da treba nekaj ukreniti.
Zaključna izvajanja
Če v par besedah reasumiram današnjo situacijo, moram ugotoviti, da naše politične osvoboditve nismo dopolnili in utrdili v zaželjeni meri z gospodarsko neodvisnostjo ter da nas na tem polju še čaka mnogo dela, ki bi ga želeli pa ohraniti predvsem domači inicijativi. Naše politično osvobojenje bo takrat neprimerno pol-novrednejše, ko izvršimo to delo, ki nas še čaka. Na nas samih je, da pokažemo svoje zmožnosti.
Ako hočemo biti enako močan faktor pri trgovinskih pogajanjih, ki nas čakajo še v tekočem letu, moramo skrbeti za to, da razpolagamo z enakim orožjem gospodarske obrambe, kakor ga uporablja ino-izemstvo pri sukcesivni ofenzivi napram našim interesom. Politike sprejemanja teh udarcev na gola prsa, ne kaže nadaljevati.
V notranjem odnošaju bomo imeli v bodoče še dolgo opravka s socijalnim dum-pingom, ki izpodkopuje standard delavstva v naših krajih. Vprašanje je komplicirano in nivelacija mezd se ne sme izvršiti na škodo ekonomskega razvoja naše banovine. Iz tega stališča pomeni vsako ustvarjanje novih bremen za našo produkcijo in promet v Dravski banovini, pa čeprav za še tako koristne svrhe, otežanje naše pozicije v konkurenci z ostalimi področji in inozemstvom in to vidno slabi našo pozicijo.
Za javno gospodarstvo se morajo uveljaviti načela privatnega gospodarstva.
Režim izhajanja v primanjkljajih treba omejiti. Tudi obremenitev nacijonalnega dohodka je v zadnjih letih močno porastla in je vsled tega potrebno, da se javni izdatki spravijo v sklad z zmanjšanimi dohodki.
Poizkusi socializacije trgovine ne kažejo uspehov. Privilegiji, ki se dajejo v to svrho, padajo močno v breme državne blagajne.
Javna dela po sistemu, kakor je bil uveljavljen pred nekoliko leti, so za naše prilike predraga in izvršili bi jih lahko bolje in ceneje z lastnimi sredstvi.
Sedanji aktivni saldo naše trgovske bilance nam ne nudi dovolj prebitka, da bi zmogli trajno rente, ki jih pri nas obstoječe inozemsko podjetništvo zasluži na polju zavarovalništva, bankarstva, industrijske inicijative in parobrodarstva. Potrebni so še veliki napori, da dosežemo ravnotežje, ki je za samostojnost našega go-
spodarstva in za stabilnost naše nacijonal-ne valute potrebno. Danes imamo pas‘v ne pozicije, ki gredo v velike vsote, z® katere nimamo nikakih pravih protivreii nosti.
Ta kratek reasume ni noben izčrpe5 program, temveč naznačuje le nekaj snie;" nic za naša bodoča stremljenja. Trd men preizkušnje za nas bodo napori ( tej smeri za vso našo ekonomsko inteli genco, njeno organizatorno sposobnost, i»' dividuelno iznajdljivost, njeno voljo d* uspeha in za dokaz realne vsebine pr? vega patriotizma. Na tem širokem polj1 bomo morali dokazati naš smisel za dis**' pliniranjc interesov, za našo dorastlost, bomo rešili velika vprašanja časa, v k* tereni živimo. Prepuščanje stvari slučaj nostim in nadaljevanje naše neborbenos11 v tem oziru pa bi bil dokaz, da ne razu' memo pravilno nalog časa in zgodovina ki bo to neizprosno sodila, nam v tem pr meru ne bi mogla prizanašati.
Veliko odobravanje je sledilo tem bese-dam, nakar se je predsednik dr. Wind* scher zahvalil predavatelju za predavanja senator Hribar pa je izrazil željo, da bi predavanje objavilo v celoti. Govoril je preizkušeni gospodarski strokovnjak gosp Lenarčič st. Njegov opomin, da so razmet* že postale skrajno resne, je napravil bok vtis, prav tako tudi njegovo svaril0 pred preveliko rigoroznostjo pri izterjava-nju davkov.
Ke
riš
W
5
do
vil
be
in
ve
vs
to
go
in
sp
*v
iu
gf
oi
01
Sprememba zakona o zašči kmeta
Na osnovi čl. 6 zakona o zaščiti kmettf'| je ministrski svet na predlog ministra prw de predpisal uredbo o liapremembah in $
polnitvah zakona o zaščiti kmetov, ki # glasi:
01.	1.: Od predpisov člena 1. zakona zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 isie vzamejo oni kmečki dolgovi, ki izviraj iz nakupa poljedelskih posestev, ako oena ali večji del oene dogovorjen v doto-čemi količini poljedelskih proizvodov ali d® se te količine izplačajo v natuni ali pa ' denarju po dnevni oeni domače produkti^ borze. Za orni del cene, ki se ima izplača® v gotovini, veljajo še nadalje predpisi člen8! 1 zakona o zaščiti kmetov. Odredba člena ne veljajo za agrarne linteresente.
Čl. 2.: Predpisi 1. odstavka člena 1. se uporabijo samo v kolikor dohodki dolžnih omogočajo tako izplačilo brez škode ^ vzdrževanje dolžnika in njegove rodbine za plačilo dnevnih dajatev. O tem razsoj*1 sodišče po svobodni oceni na zahtevo up' nika, ako upnik misli, da v sorazmerju ? dohodki dolžnika mora dobiti več kakor p8 mu dolžnik nudi. Upnik mora svojo zaht^ vo podkrepiti z dokazi.
.Izprememba uredbe o posre j dovalnem postopku
Na podlagi: čl. G zakona o podaljšam)11 veljave zakona o zaščiti kmeta in na pred' log pravosodnega ministra je miinistrs® svet predpisal uredbo o iizpramembi čl. 1" uredbe o 'posredovalnem postopku.
ČL 1. V prvem odstavku čl. 12 uredbe posredovalnem postopku z dne 4. januair 1933 pridejo namestn besed »V roku 9® dni« besede »V roku 9 mesecev«.
Čl. 2. Če se zaradi poiteka roka iz čl. ^ uredlie o izpiromenubti uredbe o posredoval' nem postopku z dne 12. aprila 1933 pcsii#' dovalni postopek po službeni dolžnosti ust#' vi, se ta ustavitev razveljavi in dolini^ pride v isto stanje, v katerem je bil pred potekom tega roka. Med tem dovoljene tiavr šitve in zavarovanja se ustavijo, prav tak0 tudi postopek za otvoritev stečajne dn pr1' silne poravnave.
Čl. 3. Ta uredba dobi obvezno moč, se raizglasi v >Službemih novinah«.
Q'cOuO/ptaM^ So^dč/
NOVI KARTELI
Pivovarne v Južni Srbiji so stopile v kartel. Takoj po sklenitvi kartela so izjf' vile svojim odjemalcem, da jim ne m o rej0 več dobavljati piva na kredit.
Tvornice nogavic so sklenile že lani 11 vembra meseca kartel pod imenom >Udr^1' žene Fabrike (U. F.). Sedaj so vstopi*,
v kartel še tvornice za moške nogavice
Skoplju, Senti in Pančevom. Ker je
bilfl
 	------------------- — ~	*»	a
carina na svilene nogavice povišana 1 400 Din za kg ali 240 Din za tucat, »e J kartel z lahkoto uveljavil.
2a novega ameriškega poslanika v Beogradu je imenovan dosedanji ameriški poslanik v Bukarešti g. Charles ftilson.
£a financiranje hmeljskega izvoza je dovolila Priv. agrarna banka nadaljnjih 200.000 Din kredita.
Na Zagrebškem Zboru je pogorel en pa-v%n, v katerem je imela tvrdka Ska-beima pohištvo. Škoda znaša 150.000 Din je krita z zavarovalnino.
Na demaršo francoskega in angleškega velcposlanika je odgovorila Nemčija, da je vsako sklicevanje na pakt štirih neprimerno, da odklanja nemška vlada vsako odgovornost za incidente ob avstrijski meji 111 da tudi ni v nobenem primeru kršila sprejetih	obveznosti.	Sploh	pa	odklanja
Nemčija	vsako vmešavanje	v	nemško-
fvstrijski	spor, ki ga	smatra	za	izključno
'tttorno zadevo Avstrije in Nemčije. Propagando po radiu in z letali pa -bo Nemčija °Pustila, kakor je obljubil Bulow.
Vso francosko in angleško časopisje ostro ®bsoja odgovor nemške vlade in naglaša, « je Hitler pokazal s tem svojo barvo. Vsled negativnega	odgovora	nemške
ylade je pakt četvorice resno ogrožen.
Dunajski listi, zlasti socialistični, zahtevajo, da se avstrijsko-nemški spor razpravlja pred Društvom narodov.
Dollfuss odpotuje zopet v Rim, ker bi Mussolini na vsak način rad bil v enako pforem razmerju z Avstrijo in Nemčijo, ,e'A ozira tudi na vse krvave incidente ob Oen%o-avstrijski meji.
■^gOflzia Stojani je demantirala vest, da i© tudii italijanski veleposlanik udeležil demarše velesil v Berlinu. Pač pa je Italija večkrat prijateljsko svetovala Nemčiji, da opusti atake proti avstrijski vladi.
Bivši angl. fin. minister Churchill se je ostro izrazil proti temu, da bi dobila Nemčija iste pravice v oboroževanju, ko Francija, ker bi bilo to nevarno za evropski mir.
Angleška bo povečala svojo bojno mornarico, ker je čas, kakor je izjavil prvi lord admiralitete, da misli Anglija tudi na svojo v»rnost.
Italijanska eskadra je obiskala Nico, kjer 80 jo sprejele francoske oblasti zelo pri-Srčno. Na banketu se je mnogo govorilo 0 francosko-italijanskem prijateljstvu.
Grandi bo zopet imenovan za ital. zunanjega ministra. Grandi je znan nasprotnik Balba in naj njegovo imenovale oslabi zelo narastli upliv Balba.
Belgija bo priznala sovjetsko Rusijo ib je v ta namen obiskal pariški sovjetski veleposlanik Dovgalevski Bruselj.
V Haagu so se pričela nizozemsko-s°vjetska pogajanja za sklenitev trgo-■vnuike pogodbe, ker nameravajo sovjeti . Pustiti Hamburg kot svojo izvozno luko J1 izvažati vse svoje blago čez Amsterdam ali Rotterdam.
Med Poljsko in Gdanskim sta bita sklenjena dva sporazuma; prvii določa, da bo ^oljska diplomatično zastopala Gdansko, drugi pa način uporabe gdanskega, pristanišča za poljski izvoz.
Po predlagani novi poljski ustavi bo J^ogel predsednik republike vladati tudi °rez parlamenta. Predsednika pa bo vo-*il senat, ki ga bodo volili imejitelji reda * Vir tu ti militari« (legijonarji) in »Križa ^odvisnosti« (civilisti, ki so zaslužni za ^oljsko), eno tretjino senata pa bo imenoval predsednik republike.
Na intervencijo tujih dopisnikov je “erlinska vlada izpustila aretiranega vpisnika dunajske »N. fr. Presse.«
Irski fašisti pripravljajo puč proti vla-i De Valere, ki je vsled tega proglasila °bsedno stanje.
francoska letalca Codos in Rossi sta prejela 94653 km dolgo poit iz Amerike v širijo v 55 urah v enem poletu in s tem ^tolkla svetovni rekord, ki je bil v rokah ^gležev za 919 km.
0 priliki zgraditve prekopa, ki veže Belo j^rje z Baltiškim, je pomilostil Stalin 12 .'s°£ 500 političnih kaznencev, 59.516 pa znižal kazen. Bože, koliko mora biti v Usi-ji političnih kaznencev, da samo ena Gnesti ja osreči nad 70.000 ljudi!
. V bližini Rima se je ponesrečilo itali-absko potniško letalo. Aparat je uni-6u, pilot pa ubit.
Pri strelskih tekmah v Sofiji so zma-ii Jugoslovani.
župani škofjeloškega okraja so zahte-da se v Škofji Loki ustanovi okraj-0 načelstvo.
V torek je bila v Zagrebu konferenca zbornic iz vse države. Konferenca je bila odlično obiskana in so bile zastopane na konferenci skoraj vse zbornice lin vse večje gospodarske organizacije iz vse države.
Zborovanje je otvoril predsednik zagrebške industrijske zbornice dr. Vrbanič, ki je po pozdravu vseh delegatov predlagal udanostno brzojavko kralju, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Nato je naglasil pomen zborovanja in razložil njegov dnevni red. Apeliral je na vse zborovalce, da se omeje le na konkretne predloge, kako priti iz sedanje težke situacije in kaj je treba praktično ukreniti v vprašanjih, ki so na dnevnem redu.
Kot prvi je govoril na konferenci predsednik Združenja industrijalcev v Zagrebu Vladimir Arko. Iz njegovega govora, posnemamo:
Odlkar traja gospodarska kriza, smo se ■sestali že večkrait lin razpravljala o vseh vprašanjih, ki so krizo, inesito da bi jo ublažila, še poostrila. Obračali srno se na razne strani, toda vsi naši predlogi, vse naše pritožbe so bile zaman. Na iniciativo zagrebške zbornice smo se danes seslal i, da razpravljamo o treh vprašanjih, ki so bila že tako temeljito razpravljana, da ni treba več o njih govoriti, temveč se moram« samo vprašati, zakaj so ostale vse naše dosedanje razprave zaman in kdo je tega kriv. Ne smemo se več omejiti le na to, da razpravljamo o raznih vprašanjih in podajamo svoje predloge, temveč danes moramo gledati na to, da se naši predlogi tudi izvedejo.
Zato je poitrebno, da na današnji konferenci nič ine rekriminiramo1, niti da razpravljamo o vprašanjih, iki so že čisto jasna, temvieč naša dolžnost je, da ugotovimo, da se še ni nič storilo in da najdemo pot, da se bodo gospodarska vprašanja pričela tudi reševati, ker niso ta vprašanja važna samo za pridobitnika, temveč za ves narod in vso državo-. Ta konferenca tudi ne sime biti enostranska, ker ni sklicana, da brani interese samo enega stanu alii samo ene gospodarske panoge, temveč biitii mora splošnega značaja tim mora voditi račun o vseh gospodarskih panogah.
Ni dvoma, da je ena najvažnejših panog našega gospodarstva industrija. Bilo je že konstaitirano, da se je industrija zadolžila v pretežni imeni v dobi konjunkture, do-čiim so od leta 1931 dalje industriji kred,iti ustavljeni. Krediti so se dajali industriji v prepričanju, da bo mogla industrija pl a e-. vati obresti in tudii vračati kapital. Prav nobene razlike se ni delalo, ali se uporabljajo krediiiti, v investicije ali se uporablja-je kot obratni kapital. Banke so široko-
grudno dajale industriji kapital in Obremenjevale industrijo z visokimi obresti. Te pomenijo ogromno obremenitev, ker je padla možnost zaslužka. Padec zaslužka pa so povzročili tudi razni zaščitni zakoni ter visoka obrestna mera onih zavodov, ki bi morali prednjačiti pri regulaciji našega denarnega prometa. Popolnoma izključeno je, da bi megla industrija prenesti današnjo obrestno mero, ki znaša 12 do 14%. Tako visoko zaračunavanje obresti je nevarna samoprevara, ld mora voditi v katastrofo. Dolžnost vseh onih, ki so poklicani, da sodelujejo pri reševanju današnjih gospodarskih razmer, je, da odkrito in neustrašeno priznajo, da so te obresti previsoke, ker samo potem bodo tudi državni denarni zavodi spoznali, da se je treba odreči iluaiji fiktivnih terjatev do industrije na podlagi obrestne mere, ki je industrija ne more plačati.
Zato je nujna potreba industrije, da se sedanja obrestna mera znitža in prilagodi možnostim sedanjega zaslužka. Istočasno pa se morajo tudi znižati obresti na vloge li-n sicer na višino, ki je določena za denarne zavode, ki so pod zaščito.
Zakon o zaščiti ,nekaterih kategorij pridobitnikov je tudi razlog sedanjega težkega stanja. Zakon o zaščiti kmeta je vzel kmetu krediit in s tein- zmanjšal njegovo kupno moč, uredba o posredovanju je povzročila, da so skoraj vse terjatve industrije do kupcev postale problematične. S tem so omajani temelji industrijske delavnosti.
Zato je potrebno, da današnja konferenca zahteva:
1. znižanje obrestne mere;
2. revizijo ali odpravo zakona o zaščiti kmetovalca, uredbo o posredovanju lin drugih zaščitnih odredb;
3. čim prejšnje sklicanje Gospodarskega sveta.
Današnja konferenca je sklicana v težkih časih, kakor jih še ni bilo. Zbornice in gospodarske organizacije eo predvsem dolžne, da delajo za odpravo teh težkih razmer. Vsi, ki so na čelu teh organizacij, morajo biti vodje gibanja in pokazati odločujočim krogom pot, po kateri je treba iti, da pridemo iz krize. Treba pa je Spregovoriti s povdarkom, da ne bi mislili odločujoči krogi, da pnivredniiki niso v resnici tako zelo stisnjeni od kniize. Molk zaradi raznih ozirov jo v današnjem času v največjo Škodo in treba je »pregovoriti odločno besedo!
Za g. Arkom je govoril v imenu ljubljanske zbornice minister Ivan Mohorič. O njegovem in drugih govorih bomo poročali prihodnjič.
Ičanfrces piUhom* in vodam
Maribor, 5. avgusta.
Letošnji kongres Ud.ruženja jugoslovanskih plinarn in vodarn je bil v Mariboru. Kongres je bil letos zelo pomembna prireditev, ker se ga je udeležilo neobičajno veliko predstavnikov domačih in inozemskih plinarniških podjetij in vodarn ter plinskih in vodovodnih podjetij. Med navzočimi gosti omenjamo samo univ. prof. Hanamana iz Zagreba, praškega podžupana Kednerja, predsednika poljskega in obenem vseslovanskega združenja plinarn in vodarn inž. Rabozevrakega, predsednka češkega združenja linž. Jedličko, docenta inž. Sndžeka iz Prage, predstavnika avstrijskih plinarn inž. Sprint/Ja z Dunaja in predsednika zveze nemških plinarn inž. Kirchnerja iz Dresde-na. Kongres je organizirala mariborska občina ter je potekel ves čas v vzornem redu, da so bili gostje naravnost navdušeni. Očarale so jiih tudi naravne lepote Maribora, tako da je imel kongres tudi v tuj.skopro-metmem oziru velik pomen.
Istočasno s kongresom je bdi tudi občni zbor Jugoslovanskega pliinarskega in vodovodnega združenja, o- Icaterem prinašamo radii gospodarske važnosti nekatere podrobnosti, ki jih dnevno časopisje ni prineslo. Iz tajniškega poročite je bilo razvidno, da je ta relativno mlada organizacija povsem pravilno razumela svojo nalogo. Njeni zastopnik/; se niso zadovoljili s tem, da smar trajo svoje društvo le za običajno formalnost ali korporacijo za teoretične ali akademske debate, ampak da koncentrirajo v svoji organizaciji interese din gospodarsko silo članov ter z njihovo 'pomočjo razvijajo delavnost, lai prinaša v praksi poleg moralnih tudii maiterijalne koristi posameznih članov. Društvo razvija svoje delo predvsem v strokovnem emMu v pravcu čaan večjega
strokovnega napredka; osobito se opaža velik pomen gospodarske sekcije, ki obstoja šele dobro leto, pa je v tem času izvršila obsežno organizacijo skupnega gospodarskega poslovanja vseh plinarn in dosegla rezultate, ki naravnost itnponirajo. Tako nabavljajo sedaj vse jugoslovanske plinarne preko omenjene sekcije ves premog skupno, kar je pocenilo plinsko proizvodnjo za 30—4.0%. Naročajo cele ladje plinskega premoga v Angliji ter ga potem razdeljujejo po posameznih podjetjiih. Iste mpehe so dosegle plinarne pri nabavi cevi, ki so se pni skupnem naročilu pocenile za 20%. Vsi ti lepi uspehi so dali tudi vodarnam pobudo*, da so se pridružile plinarnam, ker uživajo iste ugodnosti pri nabavi cevnega omrežja.
V obširni debati, ki se je razvijala na občnem »boru, so razni govorniki izčrpno obravnavali gospodarski položaj plinarn. Nagli napredek plinske industrije je gospodarska kriza hitro usta vila. Opaža se padanje plačilne moči konzmmentov, obenem pa postajajo davčna in tarifna bremena, ki zadevajo plinarne, vedno težja. V zadnjem času so zadele plinarne celo nove obremenitve, ki jih ogrožajo v obstoju. Tako predvsem (banovinske trošarine na premog in koks, zatem izprememba o skupnem davku na poslovni promet, ki ne dela pni davku več razlike pri domačem ali inozemskem koksu, nadalje poviišanje prevozne tarife za premog za 50% itd. Radi novih bremen se 'je dvignila cena sirovim, ki jih uporablja plinska industrija, v toku zadnjih 18 mesecih za 68%, od česar odpade samio 28%% na tečajno razliko, vse ostalo pa na povišane alji novo uvedene davščine. Radi tega so sklenili zborovalci na občlnem ziboru posebno resolucijo: Občni zbor Jugoslovan-
skega plinarniškega združenja konstatira, da so javna bremena^ v kolikor se tičejo plinarn, prekoračila znosljivo&ti in bo njihov nadaljnji obstoj resno ogrožen. Radi tega se naproša finančno ministrstvo, da revidira dosedanja bremena in ne uvaja več novih. Posebno še:
1. Da se ukine rešenje finančnega ministrstva št. 13.755 od 4. marca 1930 in 62.899/30 od 28. januarja 1981 in št. 76.655 od 28. januarja 1931.
2. Da se zniža davčna stopnja skupnega davka na poslovni promet, ako se ga že ne more ukiniti, vsaj na polovico dosedanjega iznosa in sicer za blago domačega izvora.
3. Da se ukine povišana prevozna tarifa za premog, ki je v veljavi od 1. julija 1933 in da se zopet uvede prejšnja tarifa za plinski premog.
4. Da ise v bodoče ne odobri samouprava m nobenlih novih obremenitev našega gospodarstva, sedanja pa naj se po možnosti reducirajo alii ukinejo, zlasti da se takoj ukine banovinska trošarina za premog in kdks, ker je previsoka ter podražuje življenjske potrebe.
OUZD v juliju 1933
Članov 49.422 (— 3351) moških, 29.010 (+ 763) žensk, skupaj 78.432 (— 2583); bolnikov 1199 (+ 124) moških, 790 (-f 5) žensk, skupaj 1998 (+ 129); povprečna dnevna zavarovana mezda Din 26-35 (— il‘32) pri moških, 18-22 (-j-0’02) pri ženskah, povprečno 23-34 (— 1*03); celotna dnevna zavarov. mezda Din 1,302.351-60 (— 157.975-60) za moške, Din 528.580-40 (+14.418-40) za ženske, skupaj 1,830.932-— (— 143.557-20). Številke v oklepajih pomenijo prirast (+) oziroma padec (—) od lanskega leta, it. j. od julija 1932.
Letni padec zavarovanih delavcev se je zboljšal od 4077 v juniju na 2558 v juliju. Število moških delavcev je padlo za 3351, dočirn je število ženskih delavcev narastlo od lanskega leta za 763. V juniju je znašal prirast 134, v maju 252, v aprilu 275. Zaposlitev žensk izredno narašča, med drugimi bo tudi vzrok napredovanje tekstilne industrije.
Odstotek bolnikov je nekoliko večji od lanskega leta radi podaljšanja bolnopod-porue dobe od 26 na 52 tednov. Kljub temu je pa prirast odstotka moških bolnikov nekoliko prevelik, najbrž radi zastoja v sezijski delavnosti.
Povprečna dnevna »zavarovana mezda (katera odgovarja faktičnemu zaslužku povprečnega delavca) je pri moških za Din 1:32 manjša in pri ženskah za 0‘02 Din večja od lanskega leta. Zaslužek ženskih delavcev je torej neznatno večji od lanskih zaslužkov.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
DOLOČBE 0 IZVOZU PŠENICE
Za izvoz pšenice so potrebna posebna dovoljenja, ki jiih izdaja Oddelek za zunanjo trgovino pri trgovinskem ministrstvu. Na la oddelek je treba vložiti prošnjo za izvozno dovoljenje. Tej prošnji, ki jo je treba kolkovatii s kolkom« 25 Din, treba priložiti dokazilo o registriranju izvoznega dovoljenja in o plačanih davkih za prvo polletje; zadruge morajo nadalje priložiti prepis odobrenih pravil, producenti pa občinsko izkaznico o količini pridelane pšenice. V prošnjah je nadalje treba navesti količino pšenice, ki jo nameravajo izvoziti čez carinarnico, ki bo žito ocarinila in državo, kamor se bo pšenica izvozila. Navesti je treba tudi količino, ki se 'bo izvoaila v dveh mesecih, ker velja dovoljenje samo za dva ■meseca. Pooblastila za izvoz, ki jih prejmejo izvozniki, morajo ti deponirati na pristojni carinarnici.
^ludk^DOumaSeuania
Ijbvoz krompirja na Malto. Agentura Mil-sud & Bros, Ltd., P. 0. 294, Malta, javlja, da bi se v slučaju ugodnešjih cen moglo plasirati na Maliti tudi krompir iz naše države.
x	fv j	1 barv«, plesira in ke-
Ze v 14 urah •»« ***%
klobuke Itd. Skrobl ln sretlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—II.	Selehnrgova sl. S.
Telefon št. tt-73.
Opozarjamo na' današnji oglas Mednarodnega velesejma v Pragi.
Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja
Društvo mdiustrijoev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 31. julija 1(933 sledečo statistiko (številke v oklepaju so nanašajo na isto dobo pretečenega-leta):
1. Otvorjeni konkurzi: 23 (59), in sicer: v Dravski banovini 6 (6), v Savski banovini 6 (10), v Vrbaski banovim — (1), v Primorski banovini 1 (7), v Drinski banovimi 4 (3), v Zetski banovim — (3), v Dunavski banovini 3 (9), v Moravski 'banovini 1 (5), v Vardarski .banovini — (13), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (2).
2. Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: 9 (121), in sioer: v Dravski banovini 1 (16), v Savski banovini 2 (46), v Vrhaski 'banovini 1 (7), v Primorski banovini 1 (11), v Drinski banovini — (22), v Zetski banovini — (2), v Dumavski banovini 3 (10), v Moravski banovini 1 (2), v Vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (5).
3. Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: 97,
in sicer v Dravski banovini 7, v Savski banovini 56, v Vrbaski banovimi 5, v Primorski banovini 2, v Drinski banovini 13, v Zetski banovini 1, v Dumavski banovini 5, v Moravski banovimi 3, v Vardarski banovini 2, Beograd, Zemun, Pančevo 3.
4. Odpravljeni konkurzi: 24 (48), in sicer v Dravski banovini 4 (9), v Savski banovini 9 (8), v Vrbaski banovini — (2), v Primorski banovini 1 (1), v Drinski banovini 4 (2), v Zetski banovini — (1), v Dumavski banovini 4 (19), v Moravski banovini 2 (3), v Vardarski banovini — (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (3).
5. Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: 24 (92), in sioer v Dravski banovini — (20), v Savski banovini 8 (25), v Vrbaski banovini — (5), v Primorski banovini 2 (7), v Drinski banovini 1 (7), v Zetski banovini 2 (1), v Dunavski banovini 6 (24), v Moravski banovini 1 (1), v Vardarski banovini — (1), Beograd, Pančevo, Zemun 4 (1).
Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo ustno licitacijo za dobavo 9000 kg bencina. Licitacija bo dne 11. septembra t. 1. ob 11. uri v pisarni direkcije pošte in telegrafa, soba štev. 30, Sv. Jakoba ■trg št. 2. Najkasneje do desetih ma dan licitacije se mora položiti 5 % kavcija v pisarni dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahiko v,pogleda jo in kupijo po Din 20-— tudi pogoji.
Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drago licitacijo za dobavo 35.000 kg tiskovnega papirja. Licitacija bo dne 2. septembra t. 1. ob 11. uri v pisarni rač. eko>-nommega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. — Najkasneje do desetih ma dam licitacije se mora položiti 5 % kavcija. Imozemci so izključeni od te licitacije. Pogoji se lahko vpogledajo ali kupijo (po Din 20-— v pisarni .poštne direkcije.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje ma dan 18. avgusta t. k ob 11. uri dopoldne dobavo sledečega živeža: 2800 kg svinjske masti, 600 kg sirove kave, 3200 kilogir. riža, 2000 kg bučnega olja, 1200 kg terpentinovega mila, 3400 kg koruznega -/droba. Dobavni pogoji pri Direkciji drž. rudnika v Velenju.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 24. avgusta t. 1. ponudbe o dobavii 100 komadov pil m žage.
2. hidroplanska komanda v Divuljah
sprejema do 15. avgusta t. 1. (ponudbe o dobavii elektramiateriaia.
Dne 26. septembra t. 1. bo pri Upravi policije v Zagrebu licitacija o dobavi 350 uniform.
(Predimetmi oglasi z natančnejšimi ipodat-ki so v ptiisatroii Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobava bolniškega in sanitetnega materiala se bo oddala z ofertno licitacijo pni G la vrnem sanitetnem skladišču v Zemunu in sicer:
dne 15. avgusta t. 1. o dobavii 3000 metrov žične nume za okna', 100 umivalnikov, 100 loncev za jedila, 1500 emajliranih krožnikov;
dne 17. avgusta t. 1. o doibaivi 10.000 kg vate, 100.000 ‘metrov hidrofitne tkanine, 1000 obvezili;
dne 19. avgusta t. 1. o dobavi 1000 metrov gumiranega platna lin 50 kg gntaperče;
dne 22. avgusta t. 1. o dobavi raznih zdravil lin olj;
dne 24. avgusta t. 1. o dobavii raznih dezr infekcijskih sredstev;
dne 26. avgusta t. 1. pa o dobavi kartonskih škatel j, papirja za zavijanje, papirja za praške, motvoza lin papirnatih virečič.
(Pogoji so na vpogled pri iistem skladišču.)
Tlakovanje ceste v okrožju vojašnice Kralja Petra v Zagrebu se bo oddalo z ofertno licitacijo 21. avgusta pri Lužen je r-skeim oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornlice iza TOI v Ljubljani, pogoji ipa pri isitern oddelku.)
Dobava mesa ssa čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1934 se bo oddala na licitacijah dne 16. avgusta, 18. avgusta, 21. avgusta in 23. avgusta t. 1. pri raznih vojaških komandah. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.)
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 50 m3 plohov in 30.000 kg portland cementa; do 30. avgusta t. 1. pa o dobavi 1 ventila.
Komanda pomorskega zrakoplovstva v Divuljah sprejema do 21. avgusta t. 1. ponudbe o dobavi 50 rezervnih polnil za ognjegasne aparate; do 26. avgusta t. t. pa o dobavi 500 m2 šotornegia platna.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
VELIKA DOBROTNICA BEOGRAJSKE TRGOVACKE OMLADINE
Pred nekoliko dnevi je umrla v Beogradu vdova po beograjskem trgovcu Nikoli Kiki, gospa Evgenija Kiki. Zapustila je veliiko premoženje, ki je bilo v tesitamentu tudii točno navedeno. Tako je zapustila gospa Kiki dve hiši v ulici Kralja Petra v Beogradu, hišo in stavbišče na vogalu Cetinjske ulice in raizma stavbiitšča v Bukoviiku pri Arandjelovcu. V denarju je zapustila hra-niilne knjižice za 4,850.000 Dim, 26 delnic Narodne banke, mnogo drugih vrednostnih papirjev, menic in poleg tega še dirugih terjatev za skoraj pol miillijona Din. V gotovini pa še 1,373.000 Din. Obe hiši v Kra-■1 ja Petra ulici (in polovico vogalne hiše je zapustila svojim sorodmiikom, vse ostalo svoje premoženje pa Beograjski trgovački omiladlind. Od zapuščine pa mora. izplačati Beograjska trgovačka omladina 1,620.000 dinarjev za razne dobrodelne ustanove. Tako dobi pokojninski fomd pekov 250.000
MED1AR0D1I VELESEJEM V PRAGI
1 == 5-—10. septembra 1953.
svetovni velesejem, ™ narodi in države
Znižana	vožnja	Jugoslavija	25%
za brzovlake in navadne vlake:	Č 6 h O S 1 0V8 S k fl	50 °/0
Avstrija	25%
M a d j a r s k a	25 %
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehoslovaški, prej 33%, sedaj 50°/0 popusta Pojasnila in legitimacije daje:
ALOMA C0MPANY ČEHOSLOVAŠKI	PUTNIK
Ljubljana, Aleksandrova c. 2	KONZULAT	dajeva	ulica za nebotičnikom
dinarjev, druge dobrodelne in narodne ustanove pa 350.000 Dtin, drugi ostanek posebej odrejene vsote pa razni zasebniki. Da bi tndi naše stanovske organizacije našle takšne dobrotnike!
BAT A HOČE PRIČETI IZDELOVATI PAPIR
Baitovii zavodi, ki so že zgradili svojo kartcnažno tvornioo, nameravajo sedaj zgraditi še svojo papirnico. Ce bi se ta njih namera uresničila, potem, bodo že itak slabo delujoče češkoslovaške papirnice še v večji stisiki.
KONEC STAVK V AMERIKI
Johnson, ki vrši vrhovno nadzorstvo nad . ameriško industrijo, napoveduje, da je izdelan sistem, po katerem bodo stavke nemogoče in bo dobila s tem industrija potreben imir. V okviiru tega načrta se predvideva odbor treh, ki ga bodo tvorili po en zastopnik občinstva, industrije in nameščencev. Jobsom je nadalje napovedal, da se pripravlja, kampanja, da bodo ameriški potrošniki kupovali le v trgovinah, ki imajo znak modrega ali ranjenega orla.
REFORME NA ČEŠKOSLOVAŠKIH ŽELEZNICAH
Češkoslovaška železniška uprava namerava znižati število vagonov z 2. in 1. razredom, ker se vedno manj potnikov vozi v teh razredih. Da bii dvignila število potnikov v teh razredih, bo železniška uprava vozno ceno za ta dva razreda zelo znižala. Če pa tudli potem ne hi naraslo število potnikov, bo uprava popolnoma odpravila 2. in 1. razred, zato ,pa povečala udobnost v tretjem raftrdeu.
POŽARI
V mestu Korintu je izbruhnil silovit požar, ki je upepelil 400 hiš. Škoda znaša okoli 300 milijonov drahem. — V mestu Cornwa.I v Kanadi je zgorelo 60 hiš. — V bližini mesta Lille je zgorelo bombažno skladišče predilnice Le Madelaine. Škoda znaša 21 milijonov dinarjev.
V kitajskem mestu Fazin je izbruhnil v neki šoli med poukom požar. 120 otrok in 3 učitelji so zgoreli.
CESTNI PROMET
Kot 29. zvezek svoje zbirke »Zakoni in uredbe« je 'izdala tiskarna »Merkur« 200 strani obsegajočo knjižico »Cestni promet«,
kii vsebuje vise zakone, naredbe in predpise o zaš&tli javnih cest in varnosti prometa na njih, o .motornih vozilih, prijavljanju, registriranju dn oznaimenovanju vozil, o oesit-uem redu v mestih, avtobusnem prometu, taksah na vozila dm druge za cestni red važne predpise. Celotno zbirko vseh teh tekom let v raznlih »Uradmtlh«, oziroma »Službenih liisitiih« objavljenih predpisov in določil (okrog 30) je zbral in priredili ter opremil .z obširnim komentarjem banski
svetnik dr. Bogataj. Knjižica podaja vso važno snov v zaokroženi celoti. Nujno P trebna je zlasti kat pripomoček za r.adzir nje cestnoprometnih predpisov kakor tw za njih izvajanje vsem oblastem, a sev^ nič marnje tudi vsem voznikom im vfl# kistnlLkom vottI.
Naklada knjige je omejena in zato naj vsak pravočasno nabavi to knjižico. Knji| »Cestni promet« velja mehko vezana * dinarjev, v platno vezana pa 24 Dim. N# ča se pni knjižni zalogi tiskarne »Merku? v Ljubljani:, Gregorčičeva ulica 23.
Tniu poročila
l
MARIBORSKI SVINJSKI SEJEM
■Na svinjski sejem dne 4. avgusta 1933 je bilo pripeljanih 270 svinj; cene so bil te: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, koma1 110 do 150, 7—0 tednov 200 do 250, 3 mesece 300 do 360, ‘5—7 mesecev 400 550, 8—10 mesecev 650 do 680, 1 leto do 750 Din, 1 kg žive teže 7 do 8 Dijj 1 kg mrtve teže 10'50 do 11 Din. Prodan je biilo 136 svinj.
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na trg z dne 7. t. m. je bilo prignani* 817 volov, 492 bikov in 467 krav; iz $ jine je bilo 445 glav goveje živine. CeD( so bile te: najboljši voli po 1-04 do 1’4S: biki po 1 do 148; krave po 0-92 do 1*1® klavna živina po 0-50 do 0'90 šilingov kg žive teže. Tendenca je bila prijazna so se voli podražili za 4, biki pa za 2 gr® ša. Druge cene so ostale neizpremenjen”
Dn
da
ve
ms
pr
de
Sta
i®
Cii
a<
n<
Hi
ti
k;
1)
WBmZi3BKTZMM.X
VELETRGOVINA kolonijalne in špecerijske robe
JGiuhljuna.
Zaloga sveže pra žene kave, mletih dišav in rudninske vode.
Točna in solidna postrežba! Zahtevajte cenik!
^ C *«ss?
« « i i z
S#2
TRAOEHARK
BUDDHA
f9
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Večna pot 15
Telefon 26-26
Telefon 26-26
K vsaki kavi pripada dober dodatek 1
Tei?ej tudli h Kailizpeiner 2€nezppovi sladui kavi samo pvavi: »Franci z mlinčkom ?
Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. -- Za Trgovsko-lnduatrljsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.