DELO SKUPNOSTI MUZEJEV GORENJSKE Iskanje datuma, ki bi nam povedal, kdaj se je začelo prvo sodelovanje med muzealci na Gorenjskem, bi nam dalo precej opraviti, verjetneje pa je, da bi bilo to delo brez pomena. Dejstvo, da je sodelovanje precej starejše od formalne ustanovitve skupnosti, je blizu resnice in seveda tudi precejšnje važnosti. Vzrokov za začetek sodelovanja je seveda več: od slišnosti problemov, ki so jih ti muzeji morali reševati, do okoliščine, da je to sodelovanje pomenilo marsikdaj in mar sikje nadaljnje sodelovanje ljudi, ki so skupaj preživljali študentska leta in so si našli delovna mesta v muzejih Gorenjske. Sprva res bolj ali manj priložnostni stiki pri reševanju delovnih nalog iu organiza cijskih problemov so vsled ugodnih re zultatov sodelovali je poglabljali in ga širili. Priča smo bili sodelovanju pri te renskih akcijah, pri pomoči in napotkih ob urejanju zbirk, našteli pa bi lahko še kaj. Nastopili pa so tudi problemi, katerih se ni bilo mogoče lotiti brez smotrnejšega stalnega sodelovanja. Konec leta 1965 je prinesel formalno kostitniranje Skupnosti muzejev Gorenjske, in sicer na posveto vanju, ki je bilo sklicano v Kranju na pobudo pokojnega direktorja Gorenjskega muzeja Ivana Bertonclja. Ze ob ustanovitvi skupnosti pa oblika dela v tem okviru ni bila zamišljena tako. 121 kot smo vajeni pri podobnih telesih dru gih področij in strok. Skupnost nima no benega stalnega organa, ki bi vodi] ali koordiniral delo. skliceval sestanke in po dobno. Prav tako ni bil ustanovljen odbor skupnosti, ker je bilo očitno, da je delo lahko prav tako ali še bolj uspešno brez običajno samo formalnih in administra tivnih, le na videz potrebnih in umestnih upravnih teles. Dosedanje delo skupnosti je to potrdilo in ustalilo zastavljeno obliko dela \ toliki meri. da ni niti umestno predvidevali spremembe v res srečno in uspešno započetem delovanju, ki se raz vija na občasno prirejenih posvetovanjih vseh strokovnih delavcev v kar številnih muzejih z Gorenjskega (Jesenice. Kropa. Tržič, Radovljica. Kranj. Kamnik, škofja l.oka). Dosedanja posvetovanja v Kranju, škofji Loki in Kamniku so bila priprav ljena vsako z določeno temo. Prvo med njimi, v Kranju, je predvsem nanizalo probleme, ki jih bodo morali reševati muzeji posamezno in v okviru skupnosti. Podana iu razčlenjena je bila delovna osnova skupnosti. Niti ob prvem, še manj pa ob naslednjih posvetovanjih se go renjski muzealci niso želeli zapirati v lastni krog. saj je bilo očitno, da skupnost tako ne bi služila svojemu namenu, ampak bi šla prizadevanja mimo pravega cilja. \a drugi strani pa je res. da namen in želja, razširiti krog sodelavcev pri lih posvetovanjih nista bila izpolnjena, saj so številna povabila k posvetovanjem na letela na gluha ušesa. Drugo posvetovanje je bilo sklicano z namenom, seznaniti se s problemi pro- siornv. depojev. zbirk in njihove perspek tivne ureditve pri posameznih muzejih. Sprejeti so bili tudi predlogi za skupno akcijo ob reševanju najbolj nujnih pro blemov s teh področij. Prizadevanja za izdajo skupnega prospekta ali vodnika po gorenjskih muzejih so prav na drugem posvetovanju dobila določnejšo obliko. Glavna tema tretjega posvetovanja, ki je bilo sklicano letos v Kamniku, je bila Muzeji Gorenjske in turizem . Prav na tem posvetovanju pa se je pokazalo in dokazalo, da muzeji, četudi z združenimi prizadevanji, sami in brez dolgoročnega in smotrnega sodelovanja predvsem turi stičnih organizacij in forumov ne bodo dosegli upoštevanja vrednih rezultatov. Kljub številnim razposlanim vabilom je poleg muzealcev prišel na posvet v Kam nik le urednik Turističnega vestnika line Orel. Upanje, da predstavniki turističnih organizacij želijo sodelovanja z muzealci iu pravilno vrednotijo delež muzejev v zamotanem mehanizmu turistične dejav nosti, se je tudi tokrat izkazalo jalovo in prazno, lako je posvetovanje namesto resnih dogovorov za delo in povečanje turističnega prometa ostalo omejeno na ponavljanje slabosti in nepravilnosti, ki so povzročile in povzročajo vse prej kot pravilno vrednotenje in uvrščanje muze jev v kolesje modernega kulturnega lu- rizma. Izdajo prospekta, ki jo je to tretje posvetovanje še bolj približalo uresni čitvi, pa je kasneje, kot je videti, zavrla spremenjena in poslabšana finančna si tuacija slednjega muzeja na Gorenjskem. V Kamniku so udeleženci pregledali tudi dotedanje rezultate dela v okviru skupnosti. Delavci posameznih muzejev so opravili nekaj skupnih terenskih akcij, kol je arheološka topografija na enem izmed sektorjev kamniškega muzeja, etnološka topografija na delu terena Lo škega muzeja, zaščitno izkopavanje slo vanske nekropole na Mestnem trgu v Klanju in še marsikaj. Postalo je jasno. da bodoče širše sodelovanje ni le utvara ali želja, ampak nujnost čim bližje pri hodnosti. Tako bo potrebe vseh muzejev skušala za svoje strokovno področje za dovoljiti preparatorska delavnica Gorenj skega muzeja v Kranju, ki bo z denar nimi prispevki ostalih muzejev morala kmalu prerasli v prepotrebni laboratorij. Precejšnje koristi si lahko obetamo ludi od načrtnega in koordiniranega priprav ljanja raziskav v različno tematiko. Razne skupne terenske akcije morejo in morajo delo marsikdaj olajšati, včasih pa bolj ali manj celo zmanjšati izdatke zanje. 122 Vsekakor lahko trdimo, da ji' Skupnost muzejev Gorenjske doslej \sestransko opravičila s\oj obstoj in da lahko od nje posamezni muzeji pričakujejo novih skup nih pobud in akcij z vsekakor pozitivnimi rezultati, ki bodo koristili vsej kulturni ja\ nosti. „ Janez r.i/.en 123