^ dien »obot, ne- ^."^Tpt Saturday, .»d Holidmya. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE narodne podporne jednote Urcdn tik i in upravnlèki prostori» iW67 S. Lawndala Ave. Office of Publication: 2667 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 4004 u, iui, m tw iraiufiftlm p, . — «■■esagaommmwobmmmmm»^ Aet M (Vn. „ Mwt> ^ 1>7t, Chicago, HI., pondcljek, 6. avgusta (August «), 1934. subacrtpüon woo $TKV _NIJMbeR 152 Komeotaqi L-ujv»ji80dnlk-M—1Kje ''jTiujditeij? u Hitler oni dan sklical JLijsko tolpo, ki še na. ■¡»ter'' in Ji Pov^al JSujil nacijsko vstajd, med drugim, da prav ^me vso odgovornost vseh vstašev, ki so |fwke mu da sem bil tiste dni Se sodišče," je rekel (íb tolpa nacijev, ki je se-pnd njim. je prikimala in d, odobravanje. liiidnega, če je moral naj-sdnik" ukazati postreljat psedemdeset svojih prija-j in zaveznikov, kolikor je wedsl in več stotin drugih yjev in zaveznikov, česar [ povedal. In toliko časa, rbo Adolf še "najvišji sod-|odo morale puške njego-fcpcev neprestano pokati, [moč "najvišjega sodnika" p, da morajo njegove pu-jtro streljati, ampak trajnega streljanja je zelo, ublematična. Vsaka stvar m dela, se rada kaj kmalu ¡... In ko se ustavi, si »naslov "najvišjega sodni ii, ki še lahko strelja. i jo pravila, paragrafi in ¡ v življenju vseh dikta- in pustolovcev. * • » I kratkim se je v Pennsyl-dogodilo nekaj, kar nano-vetljuje roparski sistem ne iniciative. iburgh Plate Glass Co., sica famozne Mellonove m familije, je bila pred Inim sodiščem obsojena, ¿a Triplex Safety Glass ipol milijona dolarjev odie zaradi "nepostavnega toja patentnih pravic." rolba je porabila neko~fn-bko iznajdbo "varnega " nad katero ima druga i monopol. riba ima več važnih stra-k>U odškodnine je visoka, •¿i, da se je Mellonova ■ija precej okoristila s Industrijske iznajdejo lastnikom patentov it dobičke. I» važnost je tožba med družbama. Iznajditelj t» stekla" ni nikjer »ploh ne pride v po-km slučaju, niti ni orne-»jegovo ime. Javnost ga Dl. jorniki privatne iniciativo poudarjajo, da je ta odfovorna za ves eko-• napredek. Vse iznajdbe M privatne iniciative. [*v,ln¡. Praktičnimi ide-»zaradi tega, da bo tako dalje v tem [f* j« Po domače: bla, Accoptanca for aallinc at spečimi rlÜTTZTI-' -—--' _Ï22ÎI --— °r po,Ug» Provided for la »ection 1108, Act of Oct. 8, 1917, authorised on Juna 14, 191«. SITUACIJA V NEMČIJI «ZRE DIRJA EVROPO Velesile ne zaupajo Hitlerju, ki je po Hindenburgovi smrti postal absolutni diktator Nemčije ¡¡¿no «Ut »Kpovprečni iznajdi-■K. la. fina kapital, ki hruške in London. — Odnošaji med Anglijo in Nemčijo so se precej ohladili, odkar je Hitler postal absolutni diktator Nlmčije. To kaže dejstvo, da Anglija ne bo poslala posebne delegacije v Berlin, da se udeleži pogreba u-mrlega predsednika. Naznanjeno je bilo, da se bo pogreba u-deležil le angleški poslanik v Nemčiji in morda nekaj drugih uradnikov. Neki diplomat je izjavil, da je imel Hindenburg precej prijateljev v Angliji, toda pomisliti je treba, da bi moral vsak, ki se udeleži pogreba stisniti roko tudi Hitlerju. Pariz. — V vladnih krogih izražajo bojazen pred novim krvavim konfliktom, ako ne bo Hitlerjev režim, ki bazira na sili, revidiral svoje politike. V tem momentu še ni jasno, kako bo Nemčija, ki je zabredla resne ekonomske potežkoče, sprejela Hitlerja kot absolutnega diktatorja in kako daleč bo Hitler šel, da ae vzdrži na krmilu, ker si je z umori svojih lastnih pristašev v juniju nakopal veliko sovražnikov. Rim. — Oficielni italijanski krogi se vzdržujejo komentarjev glede nove situacije v Nemčiji, kjer je Hitler zavzel po smrti Hindenburga pozicijo predsednika. Fašistično glasilo "Gior nale d'ltalia" pravi, da vsa od govornost za nemško notranjo in zunanjo politiko je na Hitlerjevih ramah in to je prevzel v času, ko bo Nemčija morala rešiti veliko število resnih problemov poleg tistih, ki izvirajo iz krvavih dogodkov, ko je Hitler zadušil revolto med svojimi napadalnimi četami. Moskva. — Sovjetska vlada izraža mnenje, da je Hinden-burgova smrt ustvarila nove komplikacije v mednarodni situaciji, ki je bila že prej mnogo bolj resna nego se je splošno domnevalo. Moskva je videla v Hindenburgu, ki sicer ni izvajal posebne oblasti v zadnjem času, stabilizacijsko silo in zato je treba računati, da se bo kaos v Evropi s Hitlerjem na čelu Nemčije povečal. Vlada je spet pri čela z deporta-cijami V Rusijo bo potilanih 80 radikal-cev. Trojanovski pojasnil »tališče aovjetov Javkalo il*, - »'roti podaljša proti * Stavka v čikaških klavnicah končana Chicago. — Dvanajstdnevna stavka v čikaških klavnicah, v kateri je bilo prizadetih okrog 800 delavcev, je bila končana v soboto zvečer. Dogovor, katerega je aranžiral general Hugh S. Johnson, administrator NRA, določa takojšnjo vrnitev stav-karjev na delo, delodajalci pa morajo odsloviti stavkokaze, ki so jih importirali. Dogovor dalje določa, da federalni sodnik Philip L. Sullivan prevzame vlogo razsodnika. On bo gledal, da se bodo delodajalci držali odloka, ki je bil izdan po" prvem sporu med njimi in delavci in čigar določbe so prvi kršili in s tem izzvali stavko. Roosevelt »pet doma Portland, Ore., 4. avg. — Predsednik Roosevelt je včeraj dospel v to mesti» po enomesečnih počitnicah, katere je prebil večinoma na morju. Na obrežju ae je zbrala velikanska množica ljudi in mu priredil« navdušen »prejem. Tam ga je čakala tudi njegova soproga, tajnik zveznega vojnega depart- Washington. — (FP) _ p^ pritiskom antirdečkarake histerije na pacifični obali in gonji Hearstovega časopisja, delavski department zopet pripravlja de-portacijske mline na obratovanje. Deportirati namerava 80 oseb, proti katerim je vlada pričela z izgonsko akcijo že pred več leti. Poslane bodo menda v Rusijo. Reakcionarno časopisje je dvignilo več hudomušnega prahu, ko je delavska tajnica poklicala v službo Hooverjevega delavskega podtajnika W. W. Hus-bunda, deportacijskega Specialista. Po teh poročilih ima Husband oditi v Moskvo, kjer naj bi aranžiral za deportacijo teh nezaželjencev. Delavski department in sovjetsko poslaništvo v Washing-tonu tajita, da jima je kaj znano o kakem Husbundovem odhodu v Rusijo. Trojanovski pravi, da se Rusija ni branila spre- HITLER IMA PO POLNO KONTRO LO NAB NEMČIJO V njegovih rokah je oblaMt, ki nima primere v nobeni diktatorski državi. — Priprave za velik narodni pogreb umrlega predsednika lierlin, 4. avg. — V par urah po smrti predsednika Hindenburga se je Hitler proglasil za absolutnega diktatorja nad nemškim narodom. V svojih rokah je koncentriral funkcije kance-larja in predsednika, nato pa določil predsedniški plebiscit za 19. avgusta, s katerim mora nemški narod odobriti vse Hitlerjeve akcije. Hitler ima dam« v svoji državi večjo politično oblast nego katerikoli drugi državnik na svetu. On je predsednik in kan-celar in močnejši v svoji drŽavi ko Musaolini v Italiji. Kemal paša je edini državnik, ki je tudi diktator in načelnik države, toda on kontrolira le 18,000,000 Turkov v oddaljeni Mali Aziji, dočim je Hitler vladar 66,000,- jeti še nobenega deportiranega!00^ Nemcev v srcu Evropi' ruskega državljana, kakor trdijo nekateri časopisi. Prišlo je sicer do nekaj slučajev, ko je Ruaija odklonila sprejeti depor-tirance, ker ni bilo nobenih dokazov, da so ruski državljani, pravi sovjetski poslanik. Značilno je vsekakor to, da je "liberalna" delavska tajnica klonila pred preračunano histerično kampanjo reakcionarnega časopisja in na svoj način pričela tuliti proti "prevratneiem". Ko je prevzela urad, je bila njena prvih akcij, da je napravila konec vladni gonji proti radikalnejšim tujezemcem. Ta gonja je prišla do viška v zadnjem etu Hooverjeve administracije. Zgleda pa, da se bo ta gonja zdaj zopet obnovila. Samo iz San Francisca deportirajoni4 dozdevnih komunistov, 16 osebam pa nameravajo vzeti državljanstvo in jih izgnati iz dežele. Slednje bo prekosilo celo deportacijski rekord Hooverjeve administracije. Znamenje, da se vračamo v — stare čase? Olsoi zahteva končuje stavka v Misneapolisa Reichswer (regularna arma da) je že zaprisegla zvestobo Hitlerju. Eksperti »oglašajo v tem, da je to ena najbolj izvež-banih militarističnih sil na svetu, Čeprav šteje samo 115,000 mož. Poleg te oborožene sile ima Hitler armado rjavosrajčnikov, ki šteje nad dva milijona mož. Ta armada je prišla spet pod njegovo absolutno kontrolo po "krvavem čiščenju" v juniju, v katerem je Hitler iztrebil u*por ne voditelja, p* (f Vsak Nemec »e zaveda, da se mora slepo pokoriti Hitlerju in njegovim uradnikom. On ve, da se vsaka nepokorščina strogo kaznuje in da vsak poskus re-volte pomeni gotovo smrt. Hitler je vrhovni poglavar, toda Nemčija stoji pred resno ekonomsko krizo. v V teh težkih časih morajo on in njegovi na-ciji voditi deželo skozi pomanjkanje in trpljenje in od uspeha tega vodstva zavesi obstoj Hitlerjevega režima. Vsa Nemčija »e pripravlja na svečan pogreb predsednika Hindenburga, ki se bo vršil v torek. Žalovanje za umrlim predsednikom bo trajalo dva tedna po vsej Nemčiji, vojaški polki, katerimi je bil Hindenburg v najožjih stikih v svetovni vojni, pa bodo žalovali štiri tedne. Newyorika policija proti delavstvu Policijski komisar namerava re gistriratl vse delavske vodi telje V svojem razglasu biča »tavkar-je in delodajalce. Nasilja »e nadaljujejo Minneapoli», Minn. — Govcr-ner Olson je v petek naslovil ultimat stavku joči m voznikom in delodajalcem, v katerem zahteva končanje stavke, ki Je v zadnjih dneh izzvala več uličnih bitk. "Ako ne bo stavka takoj končana, bom preklical vsa vojaška dovoljenja glede obratovanja tovornih avtov," je izjavil Olson. Ta ultimat sliči onemu, ki ga je governer izdal pred osmimi dnevi, ko je poslal milico v Mln-neapolis, da enforsira obsedno stanje, ki ga je razglasil. V zadnjem ultimatu Olson biča delodajalce, ki objavljajo v__ Vraževerni ljudje ubili jugo»lo> vanskega krnela Četi nje, Jugoslavija, 4. avg. — Trinajst prebivalcev bližnje vasi j« » kamenjam napadlo nekega kmeta in ga ubilo. Kmet je namreč posedoval zobno kr-tačico, katero so vraževerni ljudje smatrali za čarovniško paličic«) in zato so ga osumili čarovništva. Jeza vaščanov je prekipela do vrhunca, ko je neka krava prenehala dajati mli-ko, dva psa dobila steklino in ko je sin najbogatejšega vaščana j>obegnil a ciganko. Vse U> so naprtili kmetu, ki »o ga smatrali m čarovnika. Na obravnavi so bili morilci obsojeni na težke z»jiorfie kazni. New York.—(FP) —Ce bo La Guardijev policijski komisar O'Ryan uspel » svojim načrtom, se bodo morali registrirati vsi unijski voditelji. V ta namen ju odredil kreiranje posebnega od delka, ki bo registriral in pazil na delavske voditelje. Druga nič manj žlahtna odredba komisarja O'Ryana je, organiziranje rezervnega policijskega regimenta 1200 mož in jih podvreči posebnemu treniranju v svrho "zvišanja efektivnosti policijske sile." Obe odredbi sta mod organiziranim delavstvom dregnili v sršenovo gnezdo, ker sta naperjeni proti delavskim masam. Z registriranjem delavskih voditeljem bo policija bolj sistematično pazila na militantne unijske uradnike, predvsem pa levičarskih unij. Novi regiment posebno trenirane (Milicije bo služil proti masnim stavkam in demonstracijam, je mnenje opazovalcev. Kot odmev na to odredbo so delavski voditelji pričeli zahtevati odpoklic policijskega komisarja, ki je bil svoje Čase le— general. LaGuardijeva "reformistična" administracija so pomiče v čudne vode. Očividno jo je pričel grabiti strah pred možnimi nemiri stotisočev brezposelnih. Voditeljem njih organizacij jo odrekla sploh vsak dostop v mestno hišo. In da prepreči napovedani obisk brezposelnih zadnji petek v juliju, ko bi imela proračun ska komisija sklepati o dovolitvah za relif v avgustu, Jo župan LaiGuardia natihoma sklical komisijo k zasedanju par dni prej. 8 to potezo je zaenkrat ros preprečil demonstracijo. Za relif v avgustu je komisija dovolila $700,000 manj ko v juliju, nakar so brezposelni napovedali nove demonstracijo. previdnih akcij. Njegova zahteva, da »o kon- Superior, Wis.—K«*r privatni trgovci ne morejo ugonobiti tukajšnjega cvetočega zadružnega flikt.ki traja te skoro tri tedne «« šušljajočo konča, jo prišla v momentu, kol' » , , ' m kampanjo, češ, da zadrugo pro so vladni posredovale naznani £ kvalitet*. Po nov načrt, ki ga bodo Predl^ll,^^ ^ ^^ dohr(l !r stavkarjem in delodajalcem v^, , k<.mikjI„Jmfnl za Akop upanju, da ga bosta obe strankit * V** v . _. _ P Wku ZMnUvka- ko število drugih visokih vlad fia rjev. *tn(t I Ur if) doli -4 i J;lo r^^e-rut fflp^isJ; ^»r^rr vladni posredovalci podložili, ^^ jn Jjh Iir*|>tr|rajfi z» je unija voznikov tovornih avtoN ^ ^ ^ ^vmiitete odklonila. ,n cen ne morejo konku- V potek jo prišlo do novih »po- ^fM eadrugo, jI skušajo padov na ulicah, v katerih ^'^^¡enU bizni* z bilo več oseb ranjenih. .pravi njeno ravnateljatvo. I nižanju ! Vranjega departments ter veli nih uradnikov. '"djotniki 1 delovnik s znižati p|a. pripravi vzdrževanje miru uro. poli.I preprečenje nelegalnega pi- TUGWELL 2IG0SA BURBONSKE SA-B0TA2NIKE "R e a k ci o n a r n I m obakuran-listom'* Je bral levite, ker mečejo polena pod noge administracije obrekovanjem. 1,1 naj * Utiranja/' Stiilor m spravil ni "ignoranta« patriota" V prihodnjem zasedanju legl-»laturo bo predlagal ukinjen je protisindikalistlčnega zakona Collinsvllle, III. — (FP) — Represije, s katerimi na»topajo oblasti v nekaterih okrajih južnega Illinois» proti "radikal-ci»m", so končno pričele presedati vsaj enemu članu državne legislature, »eniitorju J. O. Mon-roeju, ki Je naznanil, da bo v prihodnjem zasedanju zahteval odpoklic zakona proti kriminalnemu si nd i kal i zmu. Svoj zaključek je naznanil po aretaciji A. J. Munteja in dveh njegovih kolegov v Hellevlllu, češ, da ho skušali "strmoglaviti državno vlado." .Senator Mon-roe pravi, da nI nič bolj beda-1 pr|tj do dostojnih plač ateg» ko ta aretaiija. J|n delovnih pogojev. Sedaj p» "Ignorantn| patriotski zeloti, H|,uAsJo nahujakati delavce pro-nav»ilno p<»z»bljo, d» Je bil» na-jtj fMrmarjem z edinim, čeprav šm dežela ajK^ta v nasilju, ^, ne izraženim ns/nenoin: v svrho prevratom tedanjo vlade, z <*'»" podaljšanj» AjH-kulstivnih r»z-l»'M'do: z revolucijo. C* bi Wel»b|rru,r ^ na,,rav|jMj0 izkoriščanj^ in VVangelin (okr»jn» oblastnika) let» 1776 predsedovala kakemu okr»ju v VirginiJI, bi ae bila s|»ravila nad George» W»- ahington» In P»trick» Henryja ter ju vrgla v Ječo« * "Pr« d p»r lel i Je bil Norman Thoma» »m»t ran z» nev»rneg» radikal« m Tod» če bi bil let» \W\2 izvoljen t* predaeilnika, bi mu ne bilo ua|>elo prldiMdtl kongres z» sprejetje t/illko "r»dl* k»lnih" z»konov k»kor di»l)lli v zadnjih 15 mesecih. "Nim-m noben r»dik»lec, »m p»k k'*nHTV»tlve< Jefferaonove li indi ktno povedal, da jo ves profit ni sistem bunk in odgovoren za današnje razmere. Ce bi ne bilo AA.À (poljedelske administracije "novega deals "), "bi imeli lakMo in isilitič-no revolucijo v poljedelskih državah, v mestih pa iagredo lačnih brezposelnih," je rekel poljedelski podtajnik Tugwoll, katerega ima reakcionarno časopisje od vseh "new dealerjov" najbolj v želodcu. Kritikom poljedelskega programa vlade jo odgovarjal z ar* gumentom, da politiko omeje-vanju farmskih pridelkov diktirajo industrialcl, ki tudi omeju* jejo produkcijo. "V delali vi»« d» splošno pravilo, da k»d»r na primer avtna tovarna ne more product rati avtov dobičkonosno, ustavi produkcijo. Na škodo in na nepojmljiv način »o jo pa na drugi strani uvuljavilo pravilo, če farmar ne more pridelati pšenice za dobiček, naj pa zviša produkcijo. "Ta sistem jo pognal indu< strljsko brezposelnost, ki Je še vedno med nami, In poljedelsko propadanje in konkurze, ki !• vodno groat«' Izb» vogl» milijonom f«rm»rjev," Je izvajal Tugwoll. K oo »o voltov» M(lmlniatr»cijtt ni dobila poverilniee, da spremeni "naš tradicionalni sistem". Poljedelski podUjnik jo p» na« mignil, da bi bilo le z revolucijo mogoče »prernoniti sedanjo "»• konomljo pomanjkanja in Jo nadomestiti z ekonomijo obHiee," posebno kar se industrijo tiče. Admini»tr»cija ne skuš» nič drugega storiti k»kor "preurediti odnosa je med našimi starimi institucijami, jih prenoviti in |M>flikati ter jib spraviti v tir, kolikor je to sploh mogoče do-sečL" Naloga poljedelskegu department» Jo, "priz»deVHti si, da deluje sedHtiji hizniški ai»tem v korist f»rm*rjev." (>Avig»| J« 'reakcionarni* obskurantiste" ki skušajo » pomočjo suše diakre-ditlrati vladno polji^ielsko politike, kst Jo po njegovem mneju "otroško, in grdo." "Prav ti Viriîi so IsiriH le. t» in let» zbt /neomejen dotok imigrantov Av.družene držav« aarno zato, da\.v» lahko r»Z|Mil»-ga I i z velik i m il rezervami cenenega del»vatvi, prav z» pr»v tumenih »tav^olomcev, k»terih si> so posluževsll v boju proti umeriškemu delnvstvu, k»d»r j» perniNneriten del aedMnjeg» biz* niškeg» sistem»." Med toriji je ta govor dvignil novo kritiko proti |>oljedelake* mu podtajniku Tugwellu. ■HHMMOOHOMHMMMBMPO' slim a tem re^i, Je to, da Ima Muate prav toliko pravice širiti sv«,le vrste radikalizern »li ao-« is izem V Hellevlllu z literaturo »merlšk« delavske «tränke ka-mo jih kor jo im»t» Tugwell In Wallar« V Wa*híngty»nu Z« širjenje evo-jega radikali/.oa skozi demokratsko stranko »li pa Nye is UFolMle skozi repiiMiknnek« stranko.** PE08VETA PROSVETA THK EN LWIITHN M BNT GLASILO IN IAKTSINA SLOVItNB*IC N AKOtiNâ pouroKNlt 4KUNOTK Org*« •f ,u4 fakUtàti N»U««»I »««-"I UmfUtr t Im SI**«m it« ui r.lo UU, |» u M.I » CfcW»C« ■"«» HM» ' IV«» i** foratffu (>«« .«Um,v P« .tMm v okl.W»Ju. ■»rim*' «Juif IM4». poli M "Wlovü po- iu««!, d« »«m J* ' «•m I uit m u»Uvl. (wii datuMM* poUkl» Domač drobiž Mož Slovenke ubit v stavki v kohktrju Sheboygan, Wis. - V krvavih nemirih pred dobrim tednom pred Kohierjevo tovarno je kot prva smrtna žrtev postal Ue Wakefield, mož Slovenke, Mere Franka in Matilde flkrener, h katero se je poročil pred nekaj metteci. Zadela ga je krogla in umrl je na poti v bolnišnico. V aeznanu ranjencev je tudi nekaj slovenskih imen — Flori-jan Slapnik, Ivan Kahne, Joseph Jakolič, Joseph Mehek, Hovard Oven in Tony Knaus. Rojaki v avtnih nezgodah Milwaukee. — Frances Jereb, njen soprog l*o, Antoinette Sla-tinšek in John Kokotec so bili poškodovani v avtnl nezgodi, ko so se vozili na piknik društva št. 16 SNPJ. Nesreča se je pri petila, ko so prišli v bližino parka, v katerem se je piknik vršil, zakrivil pa jo je neki avtomo-Itilist, ki je z veliko brzino pridrvel izza vogala na uličnem križišču, kjer bi bil moral usta-viti svoj avto, a ni tega storil. Težje poškodbe sta dobili F. Jereb in A. Slutinšek, kateri so morali odpeljati v bolnišnico.— Dalje je bil poškodovan v a vini nesreči rojak Fritz Glojek iz bližnjega West Allisa. Dobil je manjše poškodbe, ko je neki neprevidni voznik z močnim sunkom treščil v Gtojekov avtomobil. V Kmergency bolnišnici je dobil prvo pomoč, zdaj se pa zdravi doma. Nezgoda slovenskega odvetniku Milwaukee. — Slovenski odvetnik Lucas ae je mudil po o-pruvkih v Safety Buildingu in ob povratku v urad se je «podtaknil ob vodovodno cev, ki je bila napeljena čez hodnik. Pri padcu si je nalomil levo nogo pod kolenom, katero so morali poviti v mavec. Sedaj se nahaja v domači zdravniški oskrbi. Članu SNPJ pogorela hiša Chicago. — Mirhaelu Keudin-gu, članu SNPJ, ki se je pred leti naselil v predmestju Clarendon Hills, je 2. avgusta pogorela hiša do tal. Požar je po-vzrisMla eksplozija v peči na ga-solin. Prišli so gasilci, tmla zaradi pomanjkanja vode niso mogli rešiti poslopja. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke Iz ranili krajev NU rudarski položaj Hfeadyside, O. — Lani 7. novembra je bil v Prosveti priob-čen moj dopis pod naslovom "Delavske razmere v vzhodnem Ohiu." Od takrat do sedaj se mentía ni mnogo spremenila med rudafji. V bližini so trije pre-mogf-ovi, last Rail Kiver Oo., št. 3, 4jn 6. Rov št. 6 je pričel obratovati prošlega aprila, dočim prva dva delata od decembra 1932. Vidotičnem dopisu sem navedel, da se dela po 40 ur na teden in pet dni v tednu. Kompanija je hotela na vsak način, da delamo na saboto in da ostanemo doma na kakšen drugi dan v tednu. Pri tem pa je .prišla v poštev pogodba z UMW, v kateri je zapisano, kadar je v tednu postaven praznik, da se ga mora nadomestiti z delom na soboto, tako da se opravi 40 ur dela v tednu. Tega dogtvora in pogodbe smo se mi rudarji držali in upoštevali. toda kompanija pa je v svoji trmi zahtevala, da ne delamo po en dan sredi tedna, v soboto pa da moramo delati. Pa ni dobila niti polovice rudarjev na delo. Naša sreča je v tem, da družba ne sme za en dan odsotnosti delavcev kaznovati niti ne odsloviti. V tem je bila naša rudarska zmaga. Od takrat več ne delamo ob sobotah, razen kadar je med tednom praznik (1. april, ali rudarski praznik, spominski dan 30. maja. 4, julij, labor day, zahvalni dan itd.). Tako je bilo koncem prošlega leta in tako tudi v začetku tekočega leta. Kudarji, ki smo upo-sleni v rovu št. 3, smo pa že ob pričetku tega leta opazili ,da premog, ki ga naložimo v vozičke, ne tehta kot bi moral. Pred rovom smo radi tega protestirali in zadevo .prinesli pred rudarski odbor na unijski seji. Tam so ^pdevo mrcvarili od seje do seje. Končno je bilo vendar zaključeno, da rudarski komitej pozove tehtničarskega inšpektorja iz Pittsburgha, da pronaj-de kaj in kje je vzrok, da naš premog tako mak) tehta. Tako se je tudi zgodilo. Kompanija se je sprva sicer obotavljala, da bi pustila tehtnico preiskati, potem pa se je vendarle udala. Tako so preizkusili družbino tehtnico. Za "vzorec" so vzeli mali voziček. ga stehtali s premogom vred na komp. tehtnici. Vse sku-paj je tehtalo manj ko dve toni. Nato so "stvar" na truku peljali v, Uellaire, O., nu mestno tehtnico, ki je pokazala, da premog tehta 400 lbs več ko dve toni! Toda to še ni bilo dovolj. 'Stvar* ho peljali na Web in Powhatan, 0. V obeh krajih so tehtnice potrdile točnost mestne tehtnice. Po tej pronajdbi je tehtničar-ski inšpektor "popravil" družbi-no tehtnico, ki je naslednji dan mnogo pravilneje tehtala, tako tudi potem. Poleg toga smo dne 1. aprila zamenjali starega linijskega tehtničarja (check weighman) z novim, to je z borbenim človekom. Neki član je na unijski seji zahtevat, da nam mora kompanija .plačati za ne- ge nekaj, o takozvanem "pogrebnem fondu." V pričetku tega leta je neki italijanski rudar predlagal na unijski seji, da se ustanovi neke vrste "podporno društvo." V slučaju, da katerega rudarja v rovu ubije, da vsak član plača $1 za pokritje pogrebnih stroškov, ostala nabrana vsota pa da se da najbliž-njim pokojnikovim sorodnikom. Tako bi plačali tudi za ženo 60c in za otroka 25c. Vse bi bilo okej, toda mnogi imajo svoje drage v starem kraju in ne bi dobili nič, kajti zaključeno j«, da se denar nikamor iz U. S. of A. ne pošilja. Potem ,pa je tudi to zlo, da na rudarskih sejah mlatimo vprašanje kdo je in kdo ni vreden .podpore. Cas je že, da se rudarji otre-semo starih navad, ki nam nič ne koristijo. Ta "pogrebni fond" je v vzhodnem Ohiju U.M.W. veliko škodoval in jo oslabil. Kaj takega ne bi smelo obstojati v strokovni ali gospodarski organizaciji. Saj imamo dovolj bratskih organizacij, poleg tejfs pa še inšuranc kompanije. ... f H« I ! V teku enega leta, odkar ae je pojavila Nira in obnovila UMW, se je pri nas veliko spren^enilof na boljše. Prej so plačali ¿a- to-, no premoga 3&c, sedaj plavajo 60c, Prej niso za "mrtvo dejo" ničesar plačali, sedaj pa tyai za to delo nekaj plačajo. Razlika je tudi v tem, da smo prej deluli mnogo več ur v tednu kot sedaj. Sedaj delamo ,po 35 ur na teden. Prej smo delali 48 ur, šest dni po osem ur na dan. Takrat smo zaslužili na dan $1.75, sedaj pa $3.50 in več. To je življenje! Manj dela pa več plače! Rudarji pa ne smemo nositi pesimističnih naočnikov. Ne smemo neosnovano kritizirati UMW. Iskusnja je najboljša šola. Kakršni so rudarji, taka je njihova organizacija. Mi de moramo po zakonu boriti za naše delavske pravice. Polovica rudarjev gre baš sedaj v rov, pa ne zasluži niti štiri dolarje, kam šele pet. Vsa krivda pade na nas same. Vzrok je brezbrižnost. Pred nami je konvencija U. M. W. of A. Treba je, da izvolimo dobre delegate, ki stvar razumejo in jo bodo znali tudi pravilno zastopati. Treba je, da razumejo delavsko borbo, ki ae bije proti kapitalistični anarhiji. V premogarski industriji, kakor v drugih, ne bo prej pravične razdelitve dela med rudarji in pravične mezde za njih delo, dokler ne bodo vsi rudniki nacionalizirani. Treba bo tudi skrčiti delovni čas na štiri ure dnevno in pet dni v te-duu. Na ta način bodo lahko dobili vsi rudarji delo, kajti sedaj jih je še mnogo brez dela in zaslužka. George Vucelič, 258. PONDEUEK, 6. AVGI Odgovor dopinniku A. S. Johnstovvn, Pa. — Tukajšnji dopisnik in zastopnik Ameri-kanskega Slovenca Matija, Klu-čevšek je pred kratkim trdil v omenjenem listu, da ameriška javnost "ni vedela," da žive tu pravilno tehtanje premoga od 1.' kttJ Slovenci, dokler niso prišli k januarja do 25. februarja. Izvo-|,mm *lov- frančiškani. Ijen je bil zadevni komitej. Za-' Ta trditev ni resnična in to ve htevall so povrnitev za dva in vsak resnicoljuben Slovenec v pol tisoča ton premoga, toda' tem kraju. Matija je pa za bolj-kompanijski uradniki ši "apetit" to trditev "zabelil" še s sledečim stsvkom; "Imeli smo seveda takozvane napred- njake in svobodomislece, niso pa še toliko napredovali, da bi vedeli, oziroma niso imeli pogu- „ _ t» ma. Da mu povem, da je v zmoti, sem podpisani v dopisu 15. junija navedel dokazov (ne vseh), da so tukajšnji Slovenci posebno še tisti, ki jih Matija označuje s "takozvanimi naprednjaki," imeli pogum povedati javno, da so Slovenci. Toda pri takih, ki sta jim blufanje in laž bolj priljubljena ko resnica, se tudi z dokazi ne opravi dosti. To dokazuje tudi dopis M. K. v A. S. z dne 27. julija. V tem dveko-lonskem dopisu odgovarja « na moj dopis z dne 15. junija in se sku^a z zavijanjem izogniti tiste točke, radi katere se je meni zdejo potrebno pisati v Prosve-to, namreč, da ni resnica kar trdi Matija, da "takozvani napred-njaki" niso imeli poguma jšvno nazi vati se Slovence ter da so to storili ¿ele frančiškani, ki so prišli sem pred petimi leti. Mesto, da bi svojo prejšnjo trdifev podprl z dokazi, priznava.^ dopisu pevskemu društvu Bl^j zasluge za slov. narod. To je.yjpe v redu in se strinjam, da sç dfi pevskemu društvu Bled prhanje. Toda vprašanje se-d^j. j nastane, kaj smo imeli v Jobnstownu preje, slov. pevsko društvo Bled ali frančiškane? Msti^a dobro ve, da to pevsko društvo obstoji že 29 let, priznava mu zasluge, toda frančiškane, postavlja še spredaj, dasi je komaj pet let, odkar so prišli delat razdor med johnstownske Slovence. Pač ni treba biti "modrijan" (kot me Matija v dopisu naziVlje), da človek razvidi, da je Matija pristranski. Kot že omenjeno, sem v prejšnjem dopisu, v dokaz, da Mati-jetove trditve niso resnične, navedel štiri po 20 in več let stare slovenske javne ustanove, ki so vse dobile ob ustanovitvi ime Slovenian, ne "Greiner." Ker Matija teh dokazov ne more pobiti, priznati zmote pa noče, zato v dopisu zavija in razpravlja 0 notranjih problemih raznih društey. Ko piše o slovenski banki, takole modruje: "Podjetje kot tako, je v ponos narodu," v drugem stavku pa nadaljuje: "Ne vidim pa, kaj bi imelo hranilno in posojilno društvo opraviti na narodnem polju." Tu bi pa res bilo treba "modrijana," da bi Matijo razumel. O samostojnem društvu piše, da je ustanovljeno samo za podporo, nikakor pa ne vrši dela za ohfânitev slov. jezika. K temu je treba pripomniti, da se društvene seje vrše v slovenskem jeziku, in ker pristopa tudi mladina v to društvo, se lahko uči slovenščine na sejah, ako jo veseli.- Ker Matija misli, da samo frančiškani delujejo za ohranitev slov. jezika, naj omenim, da ta poklic jako slabo opravljajo, kajti večino verskih obredov (opravljajo v latinščini.— 1 ' fîlrde zadruge nisem pisal, kako je poslovala. -To je poglavje samo zase. Pisal sem pa, da se je imenovala Slovenian (ne "freiner") in tega Matija ne moiS» zanikati. "Kar se tiče Slov..donui, nimam nič proti temu, ako Matija popravlja moje poročilo v toliko, da stojî že 30 let, toraj 15 let prej ko je bil inkorporiran. Dejstvo namreč je, da čim dalj S. D. stoji, toliko starejši je dokaz, da sod napredni Slovenci imeli pogum pokazati svojo narodnost. Radi prošnje za dovoljenje cerkvenega petja v omenjenem S. D. naj bo resnici na ljubo povedano, da podpisani takrat ni bil v direktoriju S. D., toraj ni mogel biti kot "višji sodnik," kakor piše Matija. Nobeden ni zmerjal žena in deklet s "cigankami." Nobeden ni dajal nasvetov, da se naj jih ven pome-če. Govoriti/ali pisati neresnico, je po mnenju tistih, ki imajo "rudeče želodce" (Matijev izraz za socialiste) jako grdo. Po mnenju tistih, ki jim je simbol črna barva, med katere spada tudi Matija, je pa to greh. Naj se Matija torej tega greha po postavah cerkve izpove č. fran čiškanom, ako noče imeti po smrti s Petrom preveč "trubla." Toda kljub temu, da ga frančiškan od veže greha, ostane pribito, da ni govoril resnice. Ker se Matija zadnje čase tako zavzema za ohranitev slov. jezika, je potrebno, da pogleda mo nekoliko nazaj v njegovo zgodovino. Ako je njemu dovo ljeno vtikati prste V privatpe zadeve posameznika in kovati Iz tega laži, naj bo z "rudeče" stra ni povedano nekaj resnice. Kronika namreč pripoveduje, ko je Matija prišel v to deželo, da je raje govoril nemški kot slovenski, in to med svojimi rojaki. Na slovenskih prireditvah in drugod je bil najraje v družbi takih, ki so pred prihodom v to deželo bivali nekaj časa v Nemčiji in tolkli za silo nemščino. Zakaj je Matija sedaj tako zavzet za slov. jezik, ki ga je preje zametoval!? Včasi smo take vrste ljudi nazivali z "nemčur-ji." Matija pa zasluži, radi njegovega sedanjega nastopa, da se pove javno o njegovi hinavščini. Po mojem mnenju so takile "nemškutarji" bolj potrebni kritike kot pa tisti, ki se vsled pomanjkanja znanja imenujejo "Greiner." Kdo je v pravem naj sodijo Čitatelji. Ker me hoče Matija pokazat: svetu kot sovražnika slov. jezika, naj omenim, da znajo moj trije starejši otroci Čitati ih za silo tudi pisati slovenski, to pa brez frančiškanske pomoči. Ali zmore Matija kaj takega? Ne dasi ima za pomoč učene patre Da Matija od jeze ne, zboli, naj neham.—Pa prihodnjič še kaj. John tangerholc, 82. •V William Mäher, vodji mornarskih delavcev v niji. S pota Meseca marca so mi zdravniki svetovali, naj se podam v Glenwood Springs, Colo., toda jaz se nisem rad poslovil od starih prijateljev in znancev, zlasti pa ne od sorodnikov in dobre družine Smoltz, ki biva v Chis-holmu, Minn. V par mesecih se bom vrnil nazaj, kajti zdravnik v Glenwood Springsu je rekel, da se bom lahko pripravil na pot, toda iti moram na kakšno farmo, da tam okrevam. Po izboljšanju zdravja v kopališču me je napadla "flu" ter me mučila več tednov. Pred nekaj meseci me je rojak Martin Kočevar iz PUebla, Colo., nekoliko popraskal v Prosveti, češ, da mi mora osvežiti spomin. Ker sem bil bolan, mu nisem odgovarjal. Sedaj lahko rečem, l*<»drhij obtožen krive prisege New Vork. — Ivan Podriaj. pustolovec in inoš pogrešane Agnes <\ Tufversonove, new-yorške odvetnice, j* bil 2. t. m. tukaj obložen krive prisege. To akcijo je proti Podriaju pod« viela miaa Selma Tllfverson, sestra pogrešane ženske. Ol.to/nica se glasi, da je Po-držaj i »posloval porisano dovo-1 Ijenje v New Yorku 4. dec. I lWt:i, ko je po krivem pri*egel.j do še m bil nikdar oirnjen. 'Takrat je izjavil, da je upokojen \ojM.*ki OiiAtnik |n trgovec, Ntar I« t in rojen v Avstriji. Pomožni distriktni pravilnik llarold W. Ilasting* p.t j«» pozneje odkril evidenco v dmirikt-neni registracijskem uiiidu v Paddingtonu, AngUja. ki kaie, da je I'«»držaj |s»rm .1 Margue-rite Ferrand 25. marin i«»:w Takrat je Podriaj iaja\ il, «tu je Ntar .'U let in samee i« i i Zahtevala, da se denar raz AH "" d evnla drli m«d člane Na vsak ProH\eto ? Podpirajte ««„j IMt prišlo $2 W. so nam odgt>vorili, da plačajo le za tisoč tun. N« rudarski seji se je o tem mnogo razpravljalo in del»atira-lo. Nekdo je predlagal, če kom-I»unija ne ugodi naši zahtevi v teku treh tednov, da se Zadevo predlogi vladnemu odboru Nlre v Washingtonu, D. C. Skraia je kompanija misli|H, da j«i to v«c šala. končno pa j«» drutba aprevldela. da temu ni tako in je dne 20. julija poslala tia naš unijski lokal ček v vsoti $1.216.24. Na neji je seveda x* vladtU prava otroška veselod ti ga urednika Mira. katei btlb vse zaupano. Knjit Izročil notar Gross v ko sem bil jaz delničar li n št eni prvih sej Zahtevi da gospodarju, kater 10 'vse '¿Stipalo, U blai Njegove*** imenš he bo nil, dasi živi še vedno v Pozneje bom podal drug ki se nahajajo v knjijpd Mnog(» bi se dalo napil o pokojnem uredniku Gli bode, toda o mrtvih ne šem. Dejstva, kukršn» do prišla kasneje v javi Pri tem pisanju M-m * nil izreka, naj "e ds v svoje, pa naj bo osebs »tavk > delavcev in član« Clothing ra traja i* V™* Je bil popoln«"» v obeh industrij pana Houdejs. poravna n» izjalovili A m»'l ailj< P< n. r« Vesti iz Jugoslavije (bftrM JnitslinK) W^Z.. h tai IA RAZSTA ^LJUBLJANI ^j&modboru so t»-Igralci v****!? "».prednjaitvo": WU "lkoH* ,e ^ dnevi je bila v Totvorjena v nekam poslopju protibrezbož-jo je organizira- ^ družb» "Pro ' Tt» razstava je prišla Jugoslavijo ter se najavila v Ljubljani, nakar druga mesta in poki* po Evropi, agitirat ne brezbožništvu na & več proti sovjetski kj materija! na tej razsta-Jnn predvsem glede na ^ vere in duhovščine v so-! litiji. Razstava naj do-da je vera,v, ¡ji nevarnosti v Rupiji največji sovražnik svefa pem. ki sežiga cerkve, jpoja v muzeje, zasmef (karikaturami vero in se ploh vsem religijam. Raz-lima namena braniti mo-I «no cerkev, rimsko-ka-i ili pravoslavno ali mukali katerokoli že, mar-k braniti vse veroizpove-it tem je videti, da ima-vere nekaj skupnega, in ptf tisto, kar je rekel Vera je opij za ljudstvo! nutavo pa nam je dana ,<1ji vsaj enkrat vidimo ipele karikature ruskih ev, ki govore o veri in ilogi v življenja kapita- i družbe. Ljudje si jih ze-ogledujejo, ker te ruske tort prav dobro ilustrira-Boogo dogodkov iz naše t zgodovine zadnjih let. kjo te karikature, kako kkgoslavlja vse kapitali-početje, kako Jezus s ci-ivetega pisma dokazuje n iabrikantu, kako naj ii delavce — potem je l iskrenim očesom pogle-ilo naokrog, pa bomo Vilko je skoraj vsak poli-Bor blagoslovljen od ka-Bjega cerkvenega očaka, «ke karikature, ki zgo-Maiujejo ljudem, kaj i" kaj delajo duhov-> mojstrovine in zelo sla-•o spričo njih nabožne »jih tudi vidimo na razstava imu namreč po-m odbor, V njem so bogoslovni profesorski klerikalnih dru-■fr ljubljanski pravo-profc - v največji har-1 kmi pa sedi v odboru [«dnik "naprednega", teuelnega" "J u t r,a" ' Bork°. v odboru sedi "«'»list dr. Kupnik, pa *«» Kranja Tavčarje- \ j* celo porabilo to »H črno na belem , "svobodomisel-, 8 ^PNnjaAtvo" in za-* ni bilo nikoli proti v*rtm, pač pa ao J™ opraviti h farovži. n»mreč ginljivo pi-TJ 'J razstavi, kjer r^Mivjanostjobolj-ki hoče- ZtT kr"«n- « l**a sploh, to je I II. smi!,,u kon-^ usode". Tako - * »I« oni l,0Ki in ki naj« ,n« '»a točka èUb fM*- ' I»a ne za-"r da fanatič- vseh ljudi Jrr'" barb«ritvo. bolj^vrtki brez-''*V"J| trahotni ne- ' ,'lazri'» ponavlja- "»Veški 7.(fo- jhujAj \>r*ki hi"4 L b, I» fi rr dr ali nič ikotf uu svoji. k» r je pač h Vera pa '•«niffi rHti-'«»oma jaano, ruskemu v objemu vsi meščanski listi, tudi tisti, o katerih pogosto grme naii fajmoštri g prižnic, da so protivarski. In "Jutro" se je po tem Članku pohvalilo, češ, vidite zdaj, da nismo brezboineži. Dobesedno takole prizna resnico, ki so jo socialistični listi že zdavnaj izrekli na račun naših naprednjakov: "Slovenski liberalizem, ki so ga hoteli opečatiti z brezbožništvom, je imel vedno spore s farovži, nikdar s cerkvami." Drugače pa je napravil "Slovenski narod", ki ga izdajajo isti ljudje. V "Narodu" je nekdo objavil uspelo zabavljico na to razstavo, Češ, da razstava ni dobro organizirana ter našteva ne-dostatke, češ, da manjka tudi gradivo o brezbožniškem početju katoliške cerkve same, dalje o brezbožništvu drugod na svetu, ne samo v Rusiji itd. Naj navedemo nekaj odlomkov iz tega članka: "Škofijski ordinariat je t podpisom stolnega kanonika g Nadraha pozval zlasti intelektualce, naj si ogledajo razstavo; zato moramo poudariti, da rav no intelektualec ne bi prišel na svoj račun. Razstavljeni mate-rijal namreč po veliki večini ne doseza karikatur, ki smo jih istem predmetu videli med voj^ no v pariškem "Assiette au Geurre", "Slmplicissmu", "Mus-ketti" in drugih satiričnih listih. Saj se prireditelji še Hav-lička-Borovskega niso spomnili, čigar delo "Krst sv. Vladimir-ja" je prevedeno tudi v slovenščino in opremljeno s slikami» ki spadajo na to razstavo. Pretežni del slik je posvečen sedanjemu brezbožniškemu po-kretu v Rusiji. Pri tem se mora človek zavzeti, kako malo imajo boljševiki prav za prav te vrste publikacij, saj jih drugi narodi v tem pogledu močno prekašajo. Čudno tudi ni, saj traja borba v Rusiji komaj kakih 15 let, v Nemčiji, Franciji, Avstriji in drugod pa so se svobodomiselci prav pridno gibali že par desetletij pred svetovno vojno. To pomanjkanje ruskih tekstov in slik do neke mere izgladi pia fraus, ki so si jo dovolili prireditelji. Brezbožniškemu pokretu v Rusiji so namreč kratkomalo natovorili odgovornost za grozo-vitosti Ceke in GPU, podtaknili so mu vse "brezprizorne" otroke in celo strahoviti glad pred dobrim desetletjem v Povoljiju, kjer je bil glad zelo običajen pojav tudi v Časih, ko na Ruskem brezboiništvo še ni bila državna institucija. Pri fotografijah razrušenih pravoslavnih cerkva manjka veličastna pravoslavna katedrala v Varšavi, ki so jo Poljaki razru. šili takoj po vojni in s tem prav za prav postali pionirji v rušenju pravoslavnih katedral. Boljševi« ki ne delajo nič drugega nego to, kar so začeli Poljaki. Tedaj se ni dvignil niti en sam glas protesta in če smo prav informirani, varšavska katedrala ni edini pravoslavni hram na Poljskem, ki ga je zadela ta žalostna usoda. Morda pa za prireditelje razstave "Pro Deo" velja znani rek: Si duo faciunt idem (Ce dva delata enoinisto) . . . Prepričani pa smo, da ravno intelektualcev ne bo mogoče pri- dobiti za nazor, da se pravoslavne cerkve na katoliških tleh lahko podirajo z dinamitom, svetišč vseh drugih verskih zajed-nic pa bi Rusi ne smeli podirati niti tedaj, ako tako učinkovito ovirajo velikomeatni promet in razvoj ter so tako male umetniške vrednosti, kakor je to bila n. pr. kapela Iberske Matere božje v Moskvi! Med grozovitostmi so morda samo zaradi tehnične nemoino-sti izostale fotografije Jana Hu-sa na grmadi, podrobnosti križarskega pohoda na francoske Albigenze, pariške šentjernej-ske noči in raznih drugih dogodkov iz časov, ko ljudje še niso poznali fotografske umetnosti. Ta tehnični primanjkljaj bi se dal morda nekoliko premostiti z zgodovinskimi teksti o teh dogodkih, lahko pa tudi s slikami raznih umetnikov, ki ao ka-sneje ovekovečili te Črne in temne strani iz zgodovine krščanstva. Rea bi to bila samo domišljija umetnikova, toda tudi risbe in karikature na razatavi niso nič drugega nego invencija risarja. H koncu še tole: Pri vhodu moraš plačati Din 8. Ko pregleduješ karikature, vidiš, du mnoge izmed njih ironizirajo cerkvene puščice. Niti tu se niso mogli odreči svoji stari navadit S to mislijo zapušča obiskovalec razstavo ... in je zato jasno, da ne dosega s^bjega namena. Kaj bodo o njej rekla druga mesta naše države in kaj šele mesta na CeškosMaškem, kamor bo gradivo odpotovalo, ko se ga bo Ljubljana dovolj nagledala!?" Takole se je na zelo zabaven, a v bistvu resen yiačin spod-teknil ob razstavo neki sotrud-nik ali urednik "Naroda". Adamič prepovedan.—Za njegovo knjigo "Domorodčeva vrnitev" je prepovedana zdaj tudi njegova broiura "Struggle." Dne 17. julija je ves jugoslovanski tisk objavil, da je notranji minister prepovedal uvažanje in širjenje knjige "Struggle," ki jo je napisal Louis Adamič in je izšla v Los Angelesu. SNOVI, KI POSPEŠUJEJO RAST Kent in Koegl sta ie pred delj časom izolirala neko snov — krstila sta jo na ime "auxin" — ki pospešuje navpično rast rastlinskih stanic in Tci je povsod v mladem zelenju. V najnovejšem času je pa R. J. Williams odkril še neko drugo snov, ki u-činkuje podobno kakor auxin. Odkril jo je najprvo v glivah kvasnicah, pozneje pa jo izoliral tudi iz vsakovrstnih živalskih organov in tkiva, iz ostrig, jajc, mehkužcev, v posebno veliki množini pa iz mleka. Po vsej priliki gre za neki univerzalni faktor, od katerega je odvisna rast vsega živalskega sveta na eni stfani ter rast v*eh gliv in kvaaov. Novo odkrita snov je izrazita kislina in so ji nadeli ime "pantotenaka kislina"., Iz vidikov biologije je posebno zanimivo to, da imajpe številke dobimo pri ribah. Čeprav spada poročilo o 260 letni ščuki nekako tja, kamor ]>oročilo o 1000 letnem kro« kodilu, je vendar mogoče, da u-čakajo ščuke, krapi in lososi preko 100 let. 15 do 20 letni alani-ki že niao nobena aenzacija več. Med mehkužci je omeniti rečno školjsko bisernico, ki so jo L 1901. našli živo pri (Jelanitzu in v koje školjko je bila vrezana letnica 1851, Takšne školjke u-tegnejo po mnogih izkušujah doživeti 80 do 100 let. Pri žuželkah je težko določiti starost, kajti tu imamo več stopenj razvoja (ličinka, buba, žuželka), ki jih je treba seveda vso upoštevati. Tako muha enodnevnica ne živi samo en dan, temveč dosti dalje, en dan živi samo razvita žival. "Neumrljivi" majniški hrošč živi 3 do 5 let, na jugu manj, na aeveru več. Deževniki učakajo do 10 let, trakulje in trihine celo 20 do 2i0 let — 6e njih neprostovoljni gostitelj prej ne umre. Ce primerjamo te podatke o živalih s podatki o rastlinah, o-pazimo na prvi pogled, da ao. . rastline bolj trdožive. 1000 let - u'iM,nM- - ri<«l»r«l»U pMurw. Sovjetske farmske kolektive v Kusijl seje jo žito U letal. TTto n» Tf-r svoje vrate, za nje obstoj v boju s konkurenco. Ko je to dolžnost izpolnila, je smisel njenega življenja opravljen. Splošna korist gre torej tudi tu pruko osebne koristi. Prosta narava ne jKidaljšuje življenja za to, ker je lepo ali življenja vredno. Njegovo trajanje je odmerjeno natanko tako, da iapolni svojo dolžnost. Clm j« cvet oplodil in je sposoben dati sad, odpadejo cvetni listi, a ker eno samo cvetenje dostikrat ne zadoatuje za ohranitev vrste, cvete rastlina še drugo ali tretje leto. Pri mnogih rastlinah pa zadostuje1 v ta namen en sam cvet. Pomi-< slimo na krasne, dekorativne cvete sredozemske agave. Cim je rastlina pognala svoj cvet, vemo, da se bliža konec njenega življenja. Podobno je pri živalih, fce pri slonu smo povedali, da je njegovo visoko starost izjasniti s tem, da se zelo imano razvije v Žival, ki je sposobna dati potomstvo. Vrhu tega noai ta samica mladiča kakšnih 20 mesecev. 'Potrebuje torej v resnici mnogo let, da rodi dovolj potomstva za ohranitev vrste. V splošnem velja, da živijo živali, ki potrebujejo mnogo časa za avoj razvoj, dolgo, živali, ki rasejo hitro, pa živijo malo časa. Tudi za ljudi jo v teh stvareh zdrav nauk. Prvič vemo, tla*Izpolni zdrav rod svojo življenjsko nalogo le tedaj, če rodi dovolj potomcev za avojo ohranitev; drugič pa sledi Iz tega, dn se podaljšanje življenjske dobe po napredku moderne medicine ne da izenačiti z manjšim številom potomstva. nsasaMi Tom Mooney spet pomilošcenja Išče Nova peticija je kila vlošena pri governerju na dan 1M-Irtnlre njegovega zapora Man Frantisco.—Ob 18-lotnici svojega zapora radi bombne eksplozije v Sau Franciacu 22, juli ja leta ID Iti, ko se je vršila parada za vojno pripravljenost, je Tom Mooncy ponovno vložil pri governerju Californije prošnjo za popolno pomiloatitev. To je storil že petič, do sedaj brez za hrast, 2000 let za libanonsko cedro, 3000 let za clpreao, ao tu običajne številke. Ce hočemo vedeti, zakaj na- rast. ske vrste dvoje povsem različnih ëlopj gmrt prj r|fcZrijh Ovalih snovi, od katerih je odvisna njih uko rHZn¿n0f moramo najprvo vprašati: kakšno nalogo naj izpolni žival za avojega življenja? Odgovor je preproat: Vsako Najzanesljirejftt dnevne delavske vesti ao v dnevniku "Pro- Avstrira fi bila v nevarno-/ sli invazije Tako se glasi Izjava novega avstrijskega kancelarja. Hitlerjeve Čete prekoračile mejo v teku civilne vojne. — Tretji nacljski voditelj obsojen v dosmrtno ječo Dunaj. — Kvropa se je nahajala na robu velike katastrofe na 2ft. julija, je izjavi kaneelar Kurt , .Schumjbnlgg, , naslednik umorjenega Dollfuasa,,¿J. t. m. v svoji pivi javni iijaui napram poročevalcem avetovnega tiska, ki so sm zbrali v njegovem uradu. "V teku treh ur, ako^ bi l>ili robe I i dobili kontrolo, bi zavladal kaos in mej Avstrije bi ne bilo več," je dejal kaneelar. Istočasno, ko je Schuachnigg govoril, je vojno sodišče spoznalo Paula Iludía, enega od voditeljev nacijev, ki so vpadll v urad kancelarja Dollfussa In ga umorili, za krivega velel zdaj-stva in ga obsodilo v dosmrtno Ječo. Pričakovalo se Je, da bo tudi on obsojen na smrt kakor sta bila njegova dva tovariša, toda sodišče je upoštevalo nekatere olajševalne okolščine in zato ni izreklo ekstremne kazni. Ta obsodba se smatra za znamenje, da sodišče ne bo izreklo nobena smrtne obaodl>e več proti ostalim Ml vpadnikom, ki št* čakajo na obravnavo. Reporterjl so tudi vprašali kancelarja, ako bo v kratkem pomlloatil social late, ki se nahajalo v zaporih v raznih avstrijskih mestih. Na to vprašanje Je odgovoril, da bodo policijski rekordi vseh socialističnih Jetnikov ponovno pregledani Iri da bo nedvomno mnogo izpuščenih ječ . sveti." AU Jih «tata vaak dan? bitje mora skrbeti za ohranitev Kaneelar Je dalje Izjavil, da SO Hitlerjevi rjavosrajčnlkl aktualno Invadirall Avstrijo, ko Je bila civilna vojna na višku, dasl Berlin to dejstvo /.itnikn. Itja-voarajčntki so razdejali mestece Koilcrschlag, ki se nahaja v bližini Hitlerjevega rojstnega kraja,- legijo rjavoarajčnlkov so tvorili Izgnani avstrijski na-clji in Hitlerjevi Šturmarjl. Njihovo taborišče pred Invazijo Je bilo med mestom Monakovo in 1'assau. Obmejni kruji v bližini lisn-ginga so bili pod kontrolo nemških nacijev, |Misto drugih nacijev pa je bilo pripravljenih na vstop v akcijo pri Weache!du, na bavarski strani meje, ako hi čete na avstrijski strani potrebovalo ponuiči. Ako ne bi bil puč na Dunaju (ako kmalu zatrt, bi vdrle v Avstrijo nadaljnje narijsk* čete iz Nemčije in okupirale Avstrijo. JohniMin "PH napadel kritike Chicago. - fieneral II u g h Johnaon, administrator Nit A, Je V svojem govoru, ki Kn je imel Aplikacijo za pomilostitev J< vložil odvetnik Loo Gallagher iz Los Angeleaa. On je bil aktiven že v prejšnjih procesih. Prošnja je bazirana na isti evidenci, ki je bila predložena zadnjima dvema governerjema, Youngu in Itolphu. Vsebuje deset debelih zvezkovr Dodan je le pravorek porote, ki i^t ^oprostila lansko leto, ko Mooney forairal državo na novo sodno postopanje, V tem poatopanju pa država ril hotela kontestiratl dokazov o «adnjl četrtek v Lapoori teatru Mooneyjevl nedolžnosti, oziromu orn reženj u. Državni pravdrHk je priznal, da nima noben« evidence, ker so prej že vse prK1 na svetovni rar-Miavi, ponovno Mčal laHopisjr in druge, ki kritizirajo NKA, ju navdušeno Ka-' govarjal politiko Kooaeveltove ♦po najde)« Neeraéa t a v teb« Oaeiniagu. pri kateri ueb UgaMle žlvljeaje. izpovedale alf pa ae Je dokasalo, I administracije. Caaopla», ki da so krlvoprlčale. H avojlm | napadajo administracijo In predlogom za "svetovalni pravo j rek," v kar Je pristal tudi sodnik, Je le preprečil Mooneyjif/da ni mogel pred sodiščem razgaliti najihmIIi jm« yu oinreženja v Zgodovini ameriških sodisč. Ta dejstva navaja tudi Mooney v sedanji aplikaciji /a po milostit«*v. Kaj stori goveriier Merriam, ni znano, ni pa ak governor, ki Je zavrgel M«*»ney jevo |Mmiiloeti* tev. N.KA, Je obdolžil potvarjenja vesti in zanikal obdolžit ve, da Koosevoltov n /iin ogroža civilne nvi \n>t\(u in« ameriških državljanov. TmImiK bri7 nikotina Nemškemu institutu xa raxi-»kovanje UAtubu m* je haje po-.arerilo odgojiti totnene raatli-ne, ki n* vaeliujejo prav nič nikotina. N« y i* to /a tol#ak brea nikotina, kakrS*n *«* lahko izdeluj* a |M,m<» jo pravilnega frr-montiranja ali ixiouisom Philippe-om. Deneulln pa je bil za odločno vlado in je sodil, da drsi cesar zaradi nevarnih popuščanj po bregu nizdol. — Spomnite se leta devet in osemdesetega, je dejal. Plemstvo je omogočilo tedaj revolucijo s svojo sokrivdo, s svojo naklonjenostjo filozofskim novotarijam . . . Nu, in danes igra meščanstvo prav tako neumno igro s svojo li-beralistlčno furijo, s svojo razdiralno besnost-jo, s svojim laskanjem ljudstvu . . . I)a, da, sami brusite zobe pošasti, ki nas bo požrla. In da nas bo požrla, o tem l>odite pa kar prepričani! Dame so mu rekle, naj molči, in so hotele okreniti pogovor drugam, vprašujoč ga po njegovih hčerah. Lucija je bila v Montsouju, kjer prepeva s svojo prijateljico; Jeanne pa je slikala glavo nekega starega Igrača. Toda te reči je povedal nekako raztreseno in ni odmaknil oči od ravnatelja, ki se je zatopil v prebiranje pisem In brzojavk ter pozabil na svoje goste. Za temi tenkimi listi je slutil Pariz, odredbe upravnikov, ki naj bi odločali o stavki. Tako torej ni mogel Deneulln preprečiti, da bi se ne vdal svojim skrbem. — Kaj boste torej ukrenili? je nenadoma vprašal. Goapod Hennebeau sv je stresel in se izvil z brezpomembno frazo: — Bomo videli _Seveda, vi trdno sedite, vi lahko čakate, je začel Derteulin povsem glasno premišljati. Jaz pa sem izgubljen, Če se stavka razširi tudi na Vandame. Kaj mi pomaga, če sem Jean-Bart na novo preuredil, ne bom se mogel izmotati s tem edinim rudnikom, če ne bom neprekinjeno črpal ... O, to je klavrno, vam pravim! Ta nehotena izpoved je, kakor ee je zdelo, iznenadila gospoda Hennebeauja. Poslušal ga je in v njem je zorel neki načrt: če bi se stavka slabo končala, čemu je ne bi izkoristil, čemu ne bi pustil, da bi sosed propadel, potem pa bi odkupil njegovo koncesijo za slepo ceno? To bi bilo najuspešnejše sredstvo, da bi se spet prikupil upravnikom, ki so že nekaj let sanjali o tem, da bi si pridobili Vandame. — Ce vam dela Jeant-Bart takšne preglavice, je smeje se dejal, čemu nam ga potem ne odstopite? Deneulin je že obžaloval svoje tožbe. Zavpil je: — Za nobeno ceno! Ta njegova odločnost jih je zabavala in v trenotku, ko so prinesli na mizo posladek, so pozabili stavko. Jabolčni kolač s španskim snegom so obsipali s pohvalami. Nato so dame pretresale recept, kako se pripravlja ananas, o katerem so tudi izjavljali, da je izvrsten. Sadje, grozdje in hruške so izzvale srečno zadovoljstvo ob zaključku tega finega in obilnega kosila. Vei blaženi so govorili hkratu, medtem ko je sluga natakal rensko vino namestu šampanjca, ki so ga imeli za preprostaško pijačo. Nedvomno je v tem prijetnem pokosilnem razpoloženju Pavlova poroka s Cecilijo resno napredovala. Teta ga je tako izpodbudno pogledovala, da se je mladi gospod kazal ljubeznivega in spet pridobival zase s svojim laska-jočim pogledom oba Gregoirejeva, ki ju je bil prej s tistimi istorijami o izropanju tolikanj porazil. Za trenotek se je vzbudila goepodu Hennebeau ju spričo tako prisrčnega sporazuma med ženo in nečakom tista mrzka slutnja in zdelo se mu je, kakor bi ju presenetil pri telesnem dotiku, ko sta si pomežikovala. Toda spet ga je pomirila misel na to poroko, ki se je tu v njegovi navzočnosti pripravljala. Hipolit je natakal kavo, ko je pritekla sobarica vsa preplašena. — Gospod, gospod, so že tu! Bili so odposlanci. Vrata so loputala, slišalo se je, kakor bi dih groze zavel skozi sosednje sobe. — Naj stopijo v salon! je dejal gospod Hennebeau. Gostje so se za mizo spogledali in vztrepe-tali od razburjenja. Nastala je tišina. Nato so se spet hoteli šaliti: začeli so vtikati ostanke sladkorja v žepe, rekoč, da je treba skriti tudi jedilno orodje. Toda ravnatelj jc ostal resen in «meh se je polegel, glasovi so potihnili in prešli v šušljanje, ko so težki koraki odposlancev, ki so jih povedli v salon, lomastili po preprogah v sosednji sobani. Gospa Hennebeaujeva je tiho rekla soprogu: — Mislim, da boš prej popil kavo. — Seveda bom, je odvrnil. Naj le počakajo! Bil je nervozen in je prisluškoval ropotu, četudi se je delal, kakor da se ukvarja le s svojo skodelico. Pavel in Cecilija sta se dvignila; nagovoril jo je, da se je drznila pogledati skozi ključavnico. Dušili so se od smeha in govorili zelo tiho. — Ali jih vidite? — Da . . . Nekega debeluha vidim in dva majhna človeka za njim. (Dalja prihodnjič.) lt. Aueroheimer: ODPRAVNINA (Nadaljevanje in konec.) Takoj je pokazala vso svojo plemenito narav. "Ničesar ti ni treba dati," jo rrkla. "Pustim te. Prost si." Naslednji večer jo je |>očnkal pred trgovino. Zadeva z brinetko ni uspela. Inkal je novih zvez in razdrle so m- zoftet. Hi je ostala, že dolgo ni bila več tako vitka kakor pred leti, tudi ne več tako skromna in ljubezen je trajala že štiri leta Kako dolgo še? Dux je bil m-kolikokrat le resnično obupno Na vxak način se je hotel r»*šiti, celo za ceno dolgov. Nekega večera JI je |tonujal i»d-pravnlno petih tističrv goldinsr-Jev, ali kar Je bilo lepšo, desetih t inner v kron. Molčala je, on J«» jo glrdal. Nato ga Je nef.no prijela a avo-jima vitkima rokama. |<- konci pratov so bili od šivanja nekoliko ranjeni, poljubljala njegove priprte uči in ponovila dvanajst* krat ««porodoma: 'Tako te imam rada da -Uko rada . . " Čutil je vonj njenih je š« v hI no «psjsl «K 10 jo pritegnil nase. zopet (K)gledal, je prvič opazil dve vodoravni gubi na njenem čelu. Otožno jo je gledni in hotel nekaj reči. Ona pa. kot bi uganila njegove misli, ga p* prehitela 7. besedami: "Tu glej—resnično, dolg siv las," In si ga z vso ljubeznijo izpulila. Da, da. starali smo se llil je zadnji čas. zadnji čas . . . Od tedaj dalje sta večkrat, praktično kakor starejši ljudje, govorila o denarju. Torej,.da jo «»dslovi s petimi tisoči goldinarjev, je bila sedaj gotova stvar. Vprašanje je še bilo, kai naj prične s tem denarjem. Dux je mislil tobačno trafiko, ko si je ona želela imeti klobučarski salon. Slednjič se ji je oboje zaatudilo. Ostala naj bi v trgovini in vživala le obresti kapitala. "Obresti kapitala!" se' je otolno nasmehnila. "Kako veličastno to tveni! Obresti kapitala , . Bančnemu uradniku so bili ugodni taki razgovori, njej pa ni-so ugajali. In nekoč, ko je zopet govoril o svoji poroki in o odpravnini, se mu je »meje ovila okoli vratu ki ga ¡i" zaklicala: '"Iprll "Sploh te ne pustim proč—. Ko jo je I niti za milijon T tako ra- ni Tedaj mu je stvar pričela pre sedati. Sklenil je končati vso zadevo in jI obljubil šest tisoč pod pogojem, da je takoj,1 istega dne. popolnoma prost. Takoj jo je posilil krčevit jok Dux je pozval zdravnika; priše je ter mu, očital. "Nervozna je," je dejal, "než na in učutljiva kot vse blondinke Ne mučite jo brez potrebe . "Dux, ki je bil štedljlv človek bi sedaj z največjim veseljem plačal deset goldinarjev, ako b imel pri roki porcelanski servis katerega bi smel polagoma raz bijati. da bi na ta način uteši svojo jezo. Nameato tega pa j je moral delati mrzle obkladke ter jo proaiti odpuščanja. Potem sploh ni več govoril kaki morebitni ločitvi in odprav nini. To je že bilo peto leto in njegove sile so bile izčrpane. Oc časa do čssa, ko se ga je polotila melanholija, je premišljeval, ne bi li bilo najpametneje da *e obesi. A tega ni smel storiti—radi Uli. Resnično slabo je izgledal in s* vsem njegovim prijateljem atrahovito smilil Nihče mu nI mogel pomagati! ~ Ti«daj Je nenadoma signal mlado vdoVo. svoj denar je ifne-Ut delani ran v banki: četrt milijona. Vrh tega je bila zelo le- pa, imela je lepe juinjaške očke n nežne ustne. Bila je tudi zelo prijazna in ga takoj povabila, naj jo obišče. Dux je to takoj storil, ji pričel dvoriti in ji po-s al cvetlice. Prijazno se mu je zahvalila. Žene, ki posedujejo četrt milijona, mladim bančnim uradnikom razumljivo ne sede-¡o takoj v naročje. Ali Dux je >il poznavalec, vedel je, pri čem je. In sedaj je prišlo do odločilnega razpravljanja z Uli. Povedal ji je vse, tako kakor je >ilo, niti malo se ni sramoval: Da se lahko poroči, sijajno poroči, z ženo, ki poseduje sto tisoč goldinarjev (iz previdnosti je zmanjšal njeno doto) in katero jubi. Potem je vprašal: "Sem sedaj lahko prost? Me pustiš?" "Ne morem," je dejala Uli in že se je zoblačilo nebo njenih oči n pričelo kapljati. Sedaj prvič ga njene solze niso genile, ker ljubil je drugo, 'rimeroma surovo je dejal: "Ne delaj vendar neumnosti, ja?' Pristavil je še, da ji je priprav-jen izplačati deset tisoč goldinarjev odpravnine, ki bi jih vzel od ženine dote, kar pa seveda ni povedal. Vidi se, kako ple menit je bil lahko Dux, ako m bilo potrebno poseči po lastni gotovini. "Deset tisoč goldinarjev," je ponovil, "sprejmeš?" Tedaj jo ni popadel krčevit jok. Marveč je po primernem presledku, ko si je osušila solze in obrisala nosek, dejala sicer otožno, a docela odločno: "Da. Dux se je oddahnil. Naslednji dan je stopil k lepi vdovi in bil zavrnjen. Napačno je razumel njeno prijaznost Bila je prijazna, ker so prijazne vse mlade vdove. To je že ne kako poklic vsake. iNi se pa ču tila dolžne, poročiti vse mlade ljudi, s katerimi je bila prijaz na. Akoprav je imela nežne ustne. Dux je «bil pobit. Za nekaj dni je docela onemel, tudi Uli se ni oglasila. To se mu ni dozde valo preveč lepo. Četrtega ali petega dne se je zopet oglasi Prav nič se ni razveselila njegovega prihoda. "Menila* sem, da je končano," je dejala. Ne morem," je rekel Dux in še pristavil, "vdova je na slabem glasu." "Aha," je rekla Uli in ga pogledala. Bila pa je preveč ple menita, da bi svojo domnevo odela z besedami, in je pfepu stila, da jo je prijel za roko. "Torej začasno preloženo!" je nadaljevala. Komaj po enem tednu je pri čela govoriti o odpravnini. Da je že sita tega, je rekla precej surovo. Tako ali tako! Dovolj dolgo se je pustila nor če vati iz sebe, plača naj ji, kar je obljubil, In odšla bo svojo pot , Dux jo je pogledal in se ža lostno nasmehnil. Bilo je čudovito. Od one do godbice z vdovo se je vino njune ljubezni trenotno izpremenilo kis. Je bila ljubosumnost? A so bili krivi tisočaki? To je ostalo nerazjasnjeno. Dux pa sedaj ničesar ni hote slišati o ločitvi. Ona je vedela zakaj. Bili so vzrok tisočaki. "Glej," mu je dejala nekega večera, "tako vendar ne more it dalje. Pet in dvajset let mi je in vse življenje ne nameravani ostati manekina. Ako me ti ne poročiš, tedaj se moram ogleda ti za drugim možem . . . Inseri rala bom . . ." In nenadoma je še pristavila: "Ako ti je deset tisoč preveč, daj samo osem." I)ux je to premišljeval nekoliko dni ter prišel do zaključka da jo vendar še preVeč ljubi. "Ne morem živeti brez tebe, ji je dejal. Ona se je razjarila, njega pa je to le zabavalo. Bil je sigu ren. da ga tako ne bo zapustila in tudi ne pričela drugega raz merja. Tako mirno kakor si daj. še ni nikoli spal. Stvar se je vlekla že v šesto leto, ko mu je predlagala, da se zadovolji s šestimi tiaoči. Njemu pa se je dozdevala lepša kakor kdaj prej. V sedmem letu je zahtevala pet tisoč, v osmem tri. V devetem mu je priznala, da ga ne ljubi več. v desetem, da ljubi drugega in da se namerava poročiti. Pripravljena je bila. da «e r Duxem prijateljsko razšla-ru ta. Pustil se je prositi, slednjič j* je pristal. Bila je vsa H —Federated Plcture». Gen. Johnson, vrhovni boss NRA, ki je pred kratkim napadel "zločinske manjšine" med delavci—na roparsko manjšino, ki faktično kontrolira ekonomsko življenje Amerike, je pa pozabil srečna in ni ničesar več zahtevala.' KlJutrtemu ji je na dan njene poroke poslal lep šopek. Samo potrpljenje je treba imeti . . . Ako nam era vat® Jugosla ««««J »•(«)«. , ,, H«»ra , .rja.1,,* fff i I pari ■ H.avgusta, ■ «10. avgusta— IK. ^ ; "1LE DE FRA m 1H. avgusta—s. M.p Hit,, »»inj». ,,m|IU CO*. k.Unj., Vta# M * eri v.k| J*,. Vmi. >rty _ < V.mi dm cilia. Za n.d.ljn. puj..niu in ■ »IUU na: ■ LEO ZAKRA ■ General Travel Scrv ■ 302 East 72nd S< m New York Citj . SL0VENIC PUBLISH) ■ Travel Bure»« 216 West iHth 8 New York t it« • Srenehj; Ali ste naročeni ni Prosveto? Podpirajte naroČite si novo knjigo !HT The Native's Retui ki je ravnokar izšla. Spisal Louis Adamič To knjigo lahko dobite pri nas kot član s poštnin za $2.00. Pošljite nam Money Order ali v gotovini d priporočenem pismu. Na naslov: Prosveta, 2657 S. dale Ave., Chicago, III Pišite takoj. Ime.................................................................. Clan št...... Naslov Mesto........................................ Država.. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Po sklepu 10. rodno konvencijo so lahko naroči na li* Pro« iteje eden, dva, tri, štiri sli pet članov li ene druiine k eni aan Prosveta stane za vse enako, ta člane ali nečlane $6.00 sa ena I nlno. Ker pa člani ie plačajo pri aaeamentn $1.20 sa tednik, m tteje k naročnini. Torej seda) nI vzroka, reči, da je list predr S. N. P. J. List Prooreta Je vaša lastnina in gotovo )e v vsaki kdo, ki bi rad čltal list vsak dan. Cena lista Prosveta je: Za Zdrui. državo in Kanado 9%.0% 1 tednik in...........,... 4.S0 t tednika In...............8.6t t tednike in............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 5 tednikov in............... nič Za Evropo Je............$9.00 Izpolnite spodnji knpon, priložite potrebno vsoto denarji Order v pismo in si naročite Prosveto, Ust, ki je vsie lastnina. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti tli če se presoli proč od druiine in bo mahteval sam svoj list t moral tisti član is dotične druiine, ki jo Uko skupno narodna Prosveto, to takoj nazrfaniti upravnifttvn lista, in obenem dopl» /šoto listu Prosreta. Ako tega ne store, tedaj mora upravni! datum ca to vsoto naročniku. Za Ciesre In Cfcieajr« j< 1 tednik in.......... 2 tednika is......... 3 tednike in......... 4 tednike in......... 5 tednikov ia........ PROSVETA, 8NPJ, 2657 So. Lawndale Ave.. Cblcsfs, I Priloženo pošiljam naročnino sa list Prosveto vsoto 9.......... ______________ČL društva N Ime. Vsslov -------------------------------------------- Ustavite tednik in ga priplilte k druiine: I)— Mesto »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeepeeeeeeee« loji naročnini od «ledcM ' ........................Čl. druitv. * _____ČL dwitv. N _______ČL druitv« * Čl. dri**» * .Država Noe naročnik. «Štor osr^sik. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA tiskarsko obrt spadajoča shode, vizitnice, nske», hi Tiska vabila za veselice in knjige, koledarje, letake itd. v slov« slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jetm NA a VODSTVO TISKARNE APKUKA S.N.PJ. DA TISKOVINE NAR(* . V SVOJI TISKAKM Vas pojasnila daje vod»«»0 1 Cene »merne, un.jako delo prre Pliite po informs' S.N.P.J. PRINTS 2657-59 SO. LAWNDAlJ * h' Telefon Hockwell I*" CHICAGO. IM- * Tam se dob« na isljo tadi va »»