Leto 1807. 1087 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. y Kos LXIIL — Izdan in razposlan dne 13. julija 1897. Vsebina: (St. 153 — 156.) 153. Ukaz o izvršbi zoper občine in zoper zavode, ki so izrečeni za javne in obče koristne. — 154. Razglas o premembi malih carinskih uradov I. razreda v Kanalu Roseškem in v Devinu in pa malega carinskega urada II. razreda v Mirniku v carinske podružnice, in pa o novi postavitvi oddelkov za carinsko odpravo v Trstu. — 155. Ukaz, s katerim se daje hranilnim uradom civilnih sodnij v Pragi, Gradcu in Trstu oblast, da nabavijo nove kuponske pole k vrednostnim papirjem, ki so v sodni hrambi. —156. Ukaz o ustanovitvi okrožne sodnije v Mariboru na Štajerskem. 158. Ukaz pravosodnega ministra v po-razumn z ministroma za notranje stvari in poljedelstvo in z ministrom za bogočastje in nauk z dne 6. maja 1897. 1. ° izvršbi zoper občine in zoper zavode, ki so izrečeni za javne in obče koristne. V izvršitev določil §. 15. izvršilnega reda (zakon z dne 27. maja 1896. L, drž. zak. št. 79) ukazuje pravosodni minister na podstavi člena . XL1. v zakonu z dne 27. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 78), s katerim se vpeljuje izvršilni red, v porazumu z mi-nistroma za notranje stvari in poljedelstvo in z mi-uistrom za bogočastje in nauk to-le. Občine. §• 1. Za občine po zmislu §. 15. izvršilnega reda je poleg selskili občin, obstoječih po občinskih redih, in poleg mest, ki imajo svoj ustav, šteti tudi v samo-stalno oskrbovanje opravil poklicane občinske dele (kraje, davčne občine, krajne dele), v skupno oskrbovanje opravil združene občine (upravne občine) in vse druge v upravo javnih stvari poklicane konkurencije (sklade) in zveze, ki so ali zakonito ozna-menjene kot občine ali zakonito postavljene za oskrbovanje stvari ene ali več občin ter imajo zakonito pravico, vpeljevati doklade v založbo svojih potrebščin, kakor so n. p. zastopni okraji, cerkvene kon-kurencije in konkurencije za stavbo župnišč, župne (farne) občine, bogočastne občine, šolski okraji in šolske občine, cestni odbori in cestne konkurencije, okraji za preskrbo ubogih, okraji odgonske konkurencije itd. Javni in obče koristni zavodi. §. 2. Kot zavodi, katere sme po zmislu §. 15. izvršilnega reda izreči upravno oblastvo za javne in obče koristne, prihajajo v poštev sosebno: ustanov-ska in zasebna bolnišča, porodilnice in zavodi za najdene otroke, hiše za uboge, preskrbovalnice in hiše za hirajoče, hiralnice, otroška zavetišča, zavetišča za stare ljudi, zavetne hiše, zavetišča za ljudi brez stanišča, zavodi za slepe in gluhoneme in (Slowenisch.) 17» drugi zavodi za ne polnočutne otroke, zavodi rešilnih j družeb in rešilnice, otroški vrtci (zabavišča) in otroške varovalnice, zdravilnice za blazne in zavodi I za strežbo blaznih, jedilnice za uboge (ljudske kuhinje), izbe grelnice in drugi dobrodelni zavodi, čitalnice za priprosti narod, posredovalnice za delo, šole in učilišča, gasilna društva, oziroma združbe, ustanove, društva in druge zveze, ki ustanavljajo in vzdržujejo take zavode ali so sicer prevzele in dejanski opravljajo prostovoljno oskrbovanje posameznih nalog, spadajočih v samostalno področje občin (poduka, zdravstva, poselskih stvari, stvari ubogih, gojitve nravnosti, pažnje na ogenj [požarne policije] itd.). V prvem odstavku oznamenjeni zavodi in pa cerkve, templji in drugi bogočastni zavodi, grobišča in mrtvašnice (krstnice) se smejo izreči za javne in obče koristne zavode po zmislu' §. 15. izvršilnega reda, ako jih vzdržujejo v §. 1. imenovane občine, konkurencije in zveze, pa ne da bi bile katere izmed njih. §. 3- Izreči, da je zavod javen in obče koristen, pri-stoji cesarskemu političnemu okrajnemu oblastvu, pri zavodih pak, ki so v ozemlju mesta s svojim ustavom, političnemu deželnemu oblastvu. Izreče se to na prošnjo zavoda, ko so se opravile poprej potrebne uradne pozvedbe o namenih in dejanskem delovanju dotičnega zavoda. Pri zavodih, katerih delovanje se dotika nalog samostalnega področja občin, je zaslišati, preden se kaj takega izreče, tudi občino, v katere ozemlju je zavod. Zoper odločbo sme podati zavod rekurz do političnega deželnega oblastva, če pa je bilo to samo poklicano, oddati izjavo, do ministrstva notranjih stvari v rokih, oznamenjenih v zakonu z dne 12. maja 1896. 1. (drž. zak. št. 101). Kadar odloča politično deželno oblastvo na drugi stopinji, ni več nadaljne pritožbe. Izjava veže sodnijo tako dolgo, dokler se ne razveljavi vsled rekurza, podanega po odstavku 2., ali dokler je ne prekliče oblastvo, ki je bilo poklicano, jo oddali. To se sme zgoditi na prošnjo zavodovega upnika, za čegar denarno terjavščino je kak izvršilni naslov, ali pa uradoma, če se je med tem predrugačilo delovanje zavodovo takö, da se ne sme več šteti zavod za javnega in obče koristnega. Pred odločbo je opraviti v obeh primerih potrebne uradne pozvedbe; tudi je pred odločbo zaslišati zastopnike zavodove. Glede rekurza zoper to odločilo veljajo predpisi drugega odstavka. Izvršilni načini, na katere se uporablja §. 15. i. r. §. 4. V §. 15. izvršilnega reda določena omejitev izvršilnega dovolila velja za vse izvršilne načine, kateri bi z odvzetbo imovinskih delov ali z omejitvijo ali zadržbo uporabe škodovali javnim koristim, katerih mora paziti občina ali zavod; po tem zadnjem pogoju se torej določila §. 15. izvršilnega reda uporabljajo zlasti tudi tedaj, kadar sega zahtevajoči upnik z izvršbo na podjetbe, naprave ali pravice občine ali zavoda po prisilni upravi. Določba imovinskih delov, odtegnjenih izvršbi. §• 5. Državna upravna oblastva, ki morajo po §. 15. izvršilnega reda izjavljati, v koliko se smejo v poplačilo upnika imovinski deli občine ali zavoda, izrečenega za javnega in obče koristnega, uporabiti brez škode za javne koristi, katerih morajo oni paziti, so cesarska politična okrajna oblastva; gledé zavodov, ki so v ozemlju mesta s svojim ustavom ali so last takega mesta, mora to izrekati politično deželno oblastvo. Obseg imovinskih delov, podvrženih izvršbi, morajo imenovana oblastva določiti po svojem prevdarku. §- 6. Ta izjava se oddaje ali na prašanje sodnije, pri kateri se je stavil izvršilni predlog zoper občino ali zavod, ki je izrečen za javnega ali obče koristnega, ali pa na zaprosilo občine ali zavoda ali kakega njih upnika, za čegar denarno terjavščino je kak izvršilni naslov. Občina ali zavod sme zahtevati tako izjavo samo, ako je zoper njega že stavljen izvršilni predlog. Upniki občine ali zavoda, ki je izrečen za javnega ali obče koristnega, smejo pak zahtevati izjavo o obsegu izvršbi podvrženih imovinskih delov, še preden se stavi izvršilni predlog. Ako je priložil upnik svojemu izvršilnemu predlogu tako izjavo upravnega oblastva, ne praša več po nji uradno sodnija. Pred oddajo izjave je zaslišati zastopnike občine ali zavoda in pa upnika ter opraviti potrebno u.tadne pozvedbe o namenu in dejanski uporabi imo-Vlr>skih delov, ki prihajajo v poštev. Gledé izpodbijanja tega odločila veljajo pred-\1S1 S- 3., odstavka 2.; tudi upnik ima pravico, zgladi rekurz. tem ukazu, kolikor moči hitro ter paziti vselej na to, da so taka prašanja in take rešitve nujne. Iiadeni s. r. Gautsch s. r. Ledebur s. r. Gleispach s. r. §• 7. V §. 6., odstavku 1. omenjeno prašanje tt'ora sodnija tudi tedaj uradoma staviti cesar-kemu političnemu okrajnemu oblastvu ali pomičnemu deželnemu oblastvu, kadar se še le po oyolitvi izvršbe pokaže, da se ž njo sega zoper °bcino ali zavod, ki je izrečen za javnega ali obče °nstnega, in nista že ta dva dosegla med tem iz-jave o obsegu dopustne izvršbe. Predpisi §. 6, odstavka 2. in 3. se uporabljajo nepremenjeni tudi v tem primeru. Do pravnomočne ugotovitve imovine, uporabne Za Poplačilo upnika, se sme izvršba odložiti po pred-°fe'u popolnoma ali deloma (§§. 42., št. 3. in 43., odstavek 3. izvršilnega reda). Moč izjave upravnih oblastev na poznejše izvršilne predloge. §• 8. Ako se je vsled izjave upravnih oblastev od-yekla dovolitev izvršbe ali se je ukazala omejitev izvršbe, sme na imovinske dele, ki so potemtakem odtegnjeni izvršbi, isti ali drugi zahtevajoči upnik seči z izvršbo zastran denarne terjavščine samo tedaj, Kedar se donese hkratu z izvršilnim predlo-8°ni izjava upravnega oblastva, da se ti imovinski deli ne potrebujejo več v to, da se zadosti javnim Koristim, katerih mora paziti občina ali zavod. Za dosego te izjave veljajo predpisi §. 6. tßga ukaza. Nujnost rešitev. §. 9. 154. Razglas finančnega ministrstva z dne 25. junija 1897. L, o premembi malih carinskih uradov I. razreda v Kanalu Roseškem in v Devinu in pa malega carinskega urada II. razreda v Mirniku v carinske podružnice in pa o novi postavitvi oddelkov za carinsko odpravo v Trstu. Mala carinska urada I. razreda v Kanalu Roseškem in v Devinu in pa mali carinski urad II. razreda v Mirniku se premené sl. dnevom avgusta 1897. 1. v carinske podružnice, imajoče oblasti malih carinskih uradov II. razreda, in to carinski podružnici v Kanalu Roseškem in v Devinu s pri-stansko in pomorsko zdravstveno službo. Carinske podružnice vélikega carinskega urada v Trstu so se, izpremenivši njih postavitev v letu 1891., drž. zak. št. 154, spisek VIII., št. 16, razdelile poslej v nastopni dve skupini : I. skupina. 1. Središče (blizu vhoda), \ 2. Podružnica na vlakorednem kolodvoru, 3. „ za hranišča 6, 7 in 8 in za / Lloydove hangarje, / O 4. „ za hranišča 9, 10, 11, 12,1 Ö oj 12 a, 13, 13 a, 14, 15inl6,\ •Ö 5. „ za hranišča 17, 18, 19, 20, / o e 21, 22, 24, 25 in 26, [ 3 Oh 6. „ na glavnem vhodu. 1 > 7. „ na državni železnici (hra- \ nišče 5), J 8. • „ za hranišča južne železnice, J 9. „ na blagovnem kolodvoru južne železnice (z začasnimi hran išči za spirit). Ker utegne prekasna dovolitev izvršbe spraviti zahtevajočega upnika po okolnostih v nevarnost nepovratne ali vsaj zelo občutljive izgube na imovini, imajo kakor sodnije, tako tudi upravna oblastva dolžnost, ravnati pri stavi prašanj in pa pri vseh po-zvedbah, razpravah in odločbah, ki se opravijo po • II. skupina. 1. Podružnica „Zdravstvo“, 2. „ „Pošta“, 3. „ na molu IV., 4. „ na molu sv. Karola, 5. Podružnica pri molu Jožefovem, 0. „ na kolodvoru pri sv. Andreju, 7. „ pri svetem Savi (pristanišče za petrolej), 8. „ Lloyd Panatiche, 9. „ Lloyd arzenal. Biliuski s. r. 155. Ukaz ministrstev za pravosodje in finance v porazumu z naj visim računskim oblastvoin z dne 29. junija 1897. 1., s katerim se daje hranilnim uradom civilnih sodnij v Pragi, Gradcu in Trstu oblast, da nabavijo nove kuponske pole k vrednostnim papirjem, ki so v sodni hrambi. Hranilnim uradom civilnih sodnij v Pragi, Gradcu in Trstu se daje oblast, da nabavo novih kuponskih pol k hranjenim pri njih državnim zadolžnicam in takim drugačnim vrednostnim papirjem, za katere izdaje nove kuponske pole blagajnica, ki je v stojališču hranilnega urada, oskrbe na ustno zaprosilo stranek, poverjenih za prejemanje kuponov, in, ako se opazi, da se je opustilo tako zaprosilo stranke, tudi sami od sebe uradoma. Nabave kuponov je imeti pri hranilnem uradu v razvidnosti s posebnim predznamkom in njih opravo je zaznamovati v hranilnem dnevniku in hranilni glavni knjigi, oboje brez posebnega sodnega naloga. Predznamek mora obsegati te-le razpredele: 1. Številko in ime mase (sklade) ; 2. oznamenilo in število papirjev, talonov ali osnovnih listin, izdanih v nabavo kuponov; 3. vrsto, številko in imenski znesek vrednostnega papirja; 4. število v novi kuponski poli obseženih kuponov in dan, katerega dospe v plačilo prvi kupon. Zastran dobitve novih kuponskih pol za državne zadolžnice mora hranilni urad stopiti v ob-čenje naravnost z blagajnico državnih dolgov na Dunaju. Sicer se uporabljajo predpisi ukaza pravosodnega ministrstva z dne 18. januarja 1894. 1-(ukaznik pravosodnega ministrstva št. 2). Bilinski s. r. Gleispach s. r. 156. Ukaz pravosodnega ministrstva z dne 5. julija 1897. 1. o ustanovitvi okrožne sodnije v Mariboru na Štajerskem. Z Najvišim pooblastilom z dne 29. junija 1897. 1. se na podstavi zakona z dne 26. aprila 1873. 1. (drž. zak. št. 62.) v okolišu više deželne sodnije graške za ozemlje okrajnih sodnij v Ormožu, v Št. Lenartu na Štajerskem, v Ljutomeru, Mariboru na desnem in na levem dravskem bregu, vMarenbergu, v mestu Radigovini (Radgoni), v Ptuju in v Slovenski Bistrici, katere se izločajo iz okoliša okrožne sodnije celjske, ustanavlja okrožna sodnija z uradnim sedežem v Mariboru. Ta zborna sodnija mora izvrševati tudi trgovinsko sodno oblast. Okrajni sodniji v Mariboru na levem in na desnem dravskem bregu se opuščata in za njih ozemlje se postavlja okrajna sodnija na sedežu okrožne sodnije v Mariboru. Okrožna sodnija v Mariboru in na njenem sedežu postavljena okrajna sodnija morata pričeti uradovanje s 1. dnevom januarja 1898. 1., nasproti pa morajo okrožna sodnija v Celju gledé zgoraj omenjenih, iz njenega okoliša izločenih okrajnih sodnij, nadalje sedanji okrajni sodniji v Mariboru na desnem in na levem dravskem bregu ustaviti z 31. dnevom decembra 1897. 1. uradovanje. Podsodnost okrožne sodnije v Celju kot rudarske sodnije se ne izpreminja s tem ukazom. Gleispach s. r.