PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-5i, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevni!
v
o -v
M
z
w
s
Poštnina plačani Abbi postale 1 g
Cena 650 lir • Leto XUI. št 139 (12.464)
Trst, sobota, 14. junija 1
S proglasitvijo izrednega stanja osvojil burske zahteve
Južnoafriški rasistični režim zašel na pot krvavega medrasnega spopada
Socialisti zaostrujejo polemiko in celo grozijo z vladno krizo
JOHANNESBURG — Anglikanski nadškof in Nobelov nagrajenec za mir Desmion Tutu je po včerajšnjem srečanju z južnoafriškim predsednikom Pietrom Botho z zagrenjenostjo navedel, da režim noče niti za milimeter popustiti in da je pripravljen do skrajnih posledic s silo uveljaviti izredno stanje. Prvo srečanje med najvidnejšim predstavnikom rasističnega režima in neutrudnim borcem za pravice temnopoltega prebivalstva ni torej obrodilo nobenega rezultata. Pi eter Botha je predvsem nasprotoval Tutovi zahtevi, da bi režim v ponedeljek ob 10-letnici pokola v Sowetu dovolil shode in žalne svečanosti. To zahtevo je južnoafriškemu režimu postavil tudi ameriški predsednik Reagan, washington-ska administracija pa je obenem obnovila svoje nasprotovanje gospodarskim sankcijam proti Pretorii. Podobno zadržanje imajo tudi druge zahodne industrijske države, ki obsojajo proglasitev izrednega stanja v Južni Afriki, a niso pripravljene konkretno prispevati, da bi z uspešnejšimi ukrepi spremenile južnoafriško rasistično politiko.
Medtem pa so vesti iz Južne Afri-
ke zaradi stroge cenzure do skrajnosti pomanjkljive. Režim razglasuje da je v državi bolj mimo kot v prejšnjih dneh, da je življenje izgubilo »le« sedem oseb, ne navaja pa števila aretiranih. Kljub mrku vesti pa se je izvedelo, da so do sedaj aretirali že več kot 2.000 aktivistov boja proti apartheidu in da druge mrzlično iščejo, saj se režim dobro zaveda, da bo ponedeljek odločilni dan za Bothov režim.
Predsednik Botha je v televizijskem govoru dejal, da se vlada zaveda posledic, ki jih bo prinesla uvedba izrednega stanja, a da ni imela druge izbire, »ker ni več nobene možnosti za mirno in demokratično rešitev južnoafriške krize«. Po mnenju večine komentatorjev sta Botha in vladajoča bela elita osvojila s sprejetjem represivnih ukrepov stališča, ki so osnovna sestavina burskega nacionalističnega konservatorizma, ideološko utemeljenega v malone fanatičnem kalvinizmu.
Režim se torej ni zbal odpora temnopoltega prebivalstva, še manj krvo-prelitja. Zbal se je predvsem opozi-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
RIM — Socialisti držijo še vedno visoko raven politične polemike. Včeraj je tiskovni urad PSI objavil na videz nerazumljivo sporočilo o sklicanju vsedržavne skupščine. »Socialistična vsedržavna skupščina, piše v njem, se bo zbrala v Rimu 14. in 15. julija. Ni pa izključeno predčasno sklicanje«. Šifrirano sporočilo, ki se prozorno sklicuje na to, kar je dejal dan prej Craxi na seji vodstva: socialisti bi lahko v kateremkoli trenutku opredelili jasno svoje stališče ob razvoju političnega dogajanja in odprli vladno krizo.
Toda socialistična polemika je šla včeraj tudi dlje od KD. »Avanti« je ostro napadel vatikansko glasilo »Osservatore romano«, ki ga je označil za »pomožni organ glasila KD«, in nadaljuje: »Morda je to odvisno do tega, da je novi direktor vatikanskega glasila brat generalnega direktorja
RAI, in je kot slednji. De Mitov vaščan«. Zakaj taka žolčnost? Vatikanski časnik je v neki noti ugotavljal, da polemika med KD in PSI škoduje državljanom in ugledu politike, ter da De Mita ni nikoli postavljal v dvom enakega dostojanstva strank večine, a le »pojasnil«, da je v njej centralna sila stranka relativne večine, šlo je torej za kritiko proti poleaniki, ki je pa razjezila socialiste.
Jasno pa je, da so demokristjani kritični do sklepov socialističnega vodstva. Bodrato pravi: »Glede zamenljivosti (pri vodstvu vlade), je morda PSI spremenil mnenje po preverjanju. Po drugi strani je politična situacija spremenljiva, ne razumem pa, zakaj se Craxi zavzema za kontinuiteto in verodostojnost svoje vlade, a hkrati podžiga polemiko«. Glasilo PSI mu takoj odgovarja: »Stališče
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Zak konference zbornic A-J
BRIONI — S sprejetjem sklepov in priporočil se je na Brionih končala konferenca delegacij gospodarskih zbornic z območja delovne skupnosti Alpe - Jadran. Udeleženci tega srečanja so menili, da je v obdobju med dvema konferencama potekala zelo živahna dejavnost pri uresničevanju sklepov petega zasedanja in pri organiziranju skupnih gospodarskih dejavnosti, v katere so bile vključene skoraj vse zbornice članice.
Na konferenci so določili več dejavnosti, na temelju katerih so možne skupne gospodarske pobude na območju Alpe - Jadran, V tej zvezi so posebno pozornost namenili tehnološkemu sodelovanju in podprli pripravo posveta o sekundarnih surovinah, smotrnem izkoriščanju energije in o merjenju radioaktivnosti, z namenom določiti enotne mejne vrednosti dovoljenega sevanja. Podčrtali so tudi pomen in vlogo prostih carinskih con v sodobnih tokovih mednarodne trgovine in gospodarskega sodelovanja v svetu.
Prihodnja, sedma konferenca predsednikov gospodarskih zbornic delovne skupnosti Alpe - Jadran bo prihodnje leto na Koroškem. (dd)
Videmčani na obisku v Sloveniji
VIDEM — Predsednik videmske pokrajine Venier se je mudil te dni v Ljubljani, kjer je imel vrsto pogovorov s predstavniki krajevnega družbenopolitičnega življenja. Govor je bil o možnosti razvoja odnosov in sodelovanja med Slovenijo in videmsko pokrajino. Šlo je predvsem za proučitev možnosti sodelovanja na znanstvenem področju, še posebno med ljubljansko univerzo in videmskim vseučiliščem ter na področju kulture, še zlasti na področju mladinskega gledališkega izražanja. Predstavniki Slovenije in videmske pokrajine so govorili tudi o varstvu okolja ter o problemu jedrskega onesnaževanja.
S predstavniki gospodarskega življenja pa je bil govor o trgovinski izmenjavi, tudi v luči pozitivnih izkustev, ki so si jih pridobili v Beneški Sloveniji z oblikovanjem vrste podjetij z mešanim kapitalom.
Včeraj v Ljubljani v okviru Kulturnih dnevov Slovencev v Italiji
Prispevek izseljencev razvoju domačije v slovenskem enotnem kulturnem prostoru
ACE MERMOLJA
LJUBLJANA — Včeraj zjutraj je bila v okviru Kulturnih dni Slovencev iz Italije v Cankarjevem domu okrogla miza na temo »Slovenski enotni kulturni prostor, prispevek izseljencev gospodarskemu razvoju rojstnih krajev«. Okroglo mizo sta pripravili Slovenska izseljenska matica in Zveza šlo venskih izseljencev Furlani je-Julijske krajine. Na temo so spregovorili predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar, Ferruccio Clavora, Darko Bratina, predstavnik videmske gospodarske zbornice in odgovoren za Združenje made in Friuli Alberto Picotti ter svetovalec pri trgovinski zbornici Slovenije Dimitrij Grčar. Govorniki so v svojih posegih odprli široko pahljačo vprašanj, v bistvu pa so vsi potrdili dejstvo, da vprašanja izseljencev ni mogoče več načenjati s starimi po gledi, saj izseljenec ni le človek, ki si v širokem svetu služi kruh s krampom in lopato. Kot je poudaril Clavora so med izseljenci tudi zdravniki, arhitekti, gospodarstveniki, skratka, uveljavljeni ljudje, ki lahko bistveno pripomorejo h gospo-
darskemu razvoju krajev, iz katerih so se odselili.
V tem smislu je na primer stekla prav akcija Made in Friuli, ki jo je obrazložil Picotti. Akcija želi uveljaviti v svetu podobo Furlanije in odpirati nova svetovna tržišča domačim izdelkom. Bistveni člen akcije so prav izseljenci. Seveda obstaja vprašanje narodne identitete izseljencev in prav v tem smislu je Matjaž Jančar valoriziral pomen, ki ga ima pri tem kultura. Slovenska kultura na primer je najmočnejša opora, da ohranijo slovenski izseljenci svojo identiteto. Seveda ni mogoče ostati le pri kulturi, izseljence je treba povezati tudi v gospodarske in druge dejavnosti. Clavora je tu dodal, da si Zveza beneških emigrantov prizadeva, da bi postajali emigranti, ki so Slovenci po rodu, Slovenci tudi po kulturi in zavesti. Poseg Darka Bratine je v bistvu poudaril kako je danes to mogoče, saj se v naši hipertehnološki dobi, ki očitno sili vse v uniformiranje, kot kontrast pojavlja vedno večje iskanje lastnih korenin in vedno večja želja po ohranjanju identitete. Dimitrij Grčar se je osredotočil ponovno na gospodarsko vprašanje in sodelovanje z izseljenci. '
To so seveda le nekateri problemi, ki so jih včeraj govorniki nakazali. Važno je na primer
vprašanje vračanja izseljencev v domače kraje, saj mora vračanje imeti kulturno in gospodarsko osnovo. Vsekakor pa je včerajšnja okrogla miza z debato jasno dokazala, da mlade generacije v Benečiji in Furlaniji, generacije, ki so tudi same občutile izseljenstvo, drugače gledajo na problem. Iz sveta so prinesli nove izkušnje in te izkušnje želijo danes uveljavljati za reševanje tako perečega problema. Po okrogli mizi je delegacijo Slovencev iz videmske pokrajine sprejela tudi delovna skupnost skupščine SR Slovenije.
Predsinočnjim pa je bil v Cankarjevem domu literarni večer »Potiho iz naših dolin«. Večer je vsekakor žel odobravanja med občinstvom, bil je sicer »peti večer«, saj je pevski ansambel Trepe-tički živahno in sveže zapel tekste raznih slovenskih avtorjev iz videmske pokrajine. Vmes je Ezio Gosgnach prebral nekaj pesmi. Za lep intermezzo pa je poskrbela mlada pianistka Paola Chiabu-dini, ki je zaigrala na klavir Debussyjev Estampes in Mozartovo Sonato K 331. Njeno izvajanje je občinstvo sprejelo s toplim aplavzom, kot tudi celoten večer. Naj še zapišemo, da se bodo Kulturni dnevi Slovencev iz Italije drevi zaključili s slavnostno prireditvijo v Cankarjevem domu.
Nova avstrijska vlada
DUNAJ — Franz Vranitzky, ki bo svojo novo funkcijo prevzel v ponedeljek in v sredo v parlamentu predstavil svoj vladni program, je danes po razširjeni seji socialističnega predsedstva javnosti predstavil štiri na novo potrjene ministre.
Novi kancler, ki je takoj po svojem imenovanju napovedal, da bo program njegove vlade v osnovi enak tistemu, ki ga je vodil Fred Sinowatz, je danes tudi obljubil, da bo storil vse za krepitev sociahstične stranke. To bo tudi več kot potrebno, saj do aprilskih volitev preostaja le še deset mesecev
Danes je tako kriza, ki je po izgubi na predsedniških volitvah prizadela socialiste, prešla v novo fazo — v boj za nove volilne glasove. Pri spremembah v vladi gre delno za »rošade« in delno za »nove« obraze. Nova v vladi sta Rudolf Streicher, generalni direktor tovarne Steyr - Daimler - Puch, ki bo zaradi svojega »industrijskega mišičevja«, kot se je bil izrazil Vranitzky, Prevzel (po Ferdinandu Lacini) ministrstvo za podržavljeno industrijo in promet, ter Peter Jankonovitsch, sicer poklicni diplomat in nazadnje človek v SPOE, ki je odgovarjal za zunanjo politiko, ki bo (namesto Leop<olda Gratza) Prevzel vodstvo avstrijske diplomacije'. Erich Schmidt, dosedanji državni sekretar v ministrstvu za trgovino, je px>stal (po Guentherju Haidenu) minister za kmetijstvo in — kar je največje presenečenje in po nekaterih ocenah tudi Popuščanje »levemu partijskemu krilu« Lacina, ki je najavljal svoj dokončni arnik iz politike, bo prevzel po novem kanclerju ministrstvo za finance.
BARBARA GORIČAR
Danska poezija
CIUDAD MEXICO — Nemci so se celih dvanajst let izmikali prijateljskemu srečanju z Dansko1. Najprej so jo upravičeno imeli za prešibko, z razvojem nogometa pri severnih sosedih pa niti niso iskali posebnega sodelovanja. Morda niti Dancem ni bilo do srečanja z Nemci, ki na Danskem niso posebno priljubljeni.
Včerajšnja tekma v Mehiki seveda ni nosila prekomernega bremena zgodovine. Bila je res prestižnega značaja, še bolj pa tehničnega. Danci so z res značajnim drugim polčasom povsem nadigrali ZRN in prikazali igro, kj je včasih mejila na poezijo.
Zadnji kupon za končnico si je na račun Škotske priboril še Urugvaj.
Jesper òlscn (na sliki) je z izredno hladnokrvnostjo streljal ll-metrovko, s katero so Danci prvič premagali zahodnonemškega vratarja Schumacherja, za drugi zadetek pa je potem poskrbel Eriksen
• Južnoafriški
Skoraj dva meseca po nesreči v Černobilu vlada molči
NADALJEVANJE S 1. STRANI
cije skrajnodesničarskih burov in sprejel ukrepe, ki jih pomirjajo. S tem pa je stopil na skrajno nevarno pot, ki neizbežno vodi v še hujšo radikalizacijo, v še hujši odpor zatiranega temnopoltega prebivalstva. Na koncu te poti čaka Južno Afriko najhujše zlo: državljanska vojna med 5 milijoni belcev in 25 milijoni temnopoltih.
Južnoafriški rasistični režim ima sedaj le dve izbiri, ali nadaljuje po poti sramežljivih reform in nudi temnopoltim nekaj več oblasti, ali pa z represijo in nasiljem povede državo v pokol, ki ne bo imel primera v zgodovini človeštva. Tega se dobro zavedajo vsi južnoafriški cerkveni voditelji, ki se mrzlično trudijo, da bi presekali že gorečo vžigalno vrvico državljanske vojne. Pri tem pa jih režim vsestransko ovira.
Nadškof Desmon Tutu je že napovedal, da vladna prepoved ne bo omajala njegovega dušnopastirskega poslanstva. Tega mnenja je vsa južnoafriška duhovščina, ki ne bo v ponedeljek preklicala maš zadušnic in drugih žalnih svečanosti za padlimi v Sowetu pred 10 leti.
Da pa bi bil položaj še bolj eksploziven, je rasistični režim napovedal, da bo iz Soweta izgnal vse črnce, k; nimajo dovoljenja za bivanje. Teh je baje več kot 2 milijona, da bi bil lahko izgon »ilegalcev« tista iskra, ki bi zanetila socialno eksplozijo.
• Socialisti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
socialistov je že nekaj let dosledno. Dejali smo v in pravimo, da ne sprejemamo povratka k hegemoniji KD«. Če hočejo demokristjani spremeniti ravnotežja in ponovno vzpostaviti svojo nadvlado, naj postavijo vprašanje volivcem.
Toda zdi se, da na tej liniji PSI ne uživa niti podpore tradicionalnih zaveznikov, socialdemokratov. »Volivci, piše v glasilu PSDI Flaivio Orlandi, so leta 1983 izrazili svojo podporo ne dodelitvi predsedstva vlade, ampak usmeritvi sedanje petstrankarske večine«. Enako polemični do socialistov in demokristjanov so liberalci, ki ugotavljajo v sporočilu tajništva: »Če že morajo biti razhajanja, naj zadevajo javni primanjkljaj, smotre in sredstva za njegovo zajezitev«, še bolj oster je Spadolini, ki obtožuje oba večja zaveznika, da »se kregata na trgih, toda sta soglasna pri razdeljevanju ''Masti v krajevnih upravah«.
G. R.
Razmišljanje o potrebi novih nukleark morda jeseni na konferenci o energiji
RUM — Vlada bo sredi jeseni priredila vsedržavno konferenco o energiji, na kateri bo tekla beseda o morebitni reviziji energetskega načrta (PEN) in torej tudi o bodočnosti jedrskih elektrarn v Italiji. Skoraj dva meseca po nesreči v Černobilu, ki je vendarle imela določene posledice tudi pri nas, je to dejansko edini kolikor toliko stvarni sklep vlade, ki je nekaj dni po eksploziji v Sovjetski zvezi svečano obljubila, da bo treba sedaj resno razmisliti ali so za Italijo res potrebne nove nuklearke. Kdaj bo do tega »razmišljanja« dejansko prišlo, nam ni še dano vedeti, morda na jesenski konferenci o energiji ali pa morda šele prihodnje leto, ko bo verjetno Organizacija združenih narodov dala pobudo za svetovno zasedanje o teh vprašanjih. Do tedaj pa bo vse najbrž ostalo pri starem.
Minister za industrijo Altissimo in njegov kolega za civilno zaščito Zamberletti sta nekaj dni po nesreči v Ukrajini obljubila, da bo vlada čim-prej predložila parlamentu zakonski predlog za
jedrsko varnost. Poslanci in senatorji pa še čakajo na ta osnutek. Predsednik poslanske komisije za industrijo, demokristjan Rebecchini, je zato prav včeraj naslovil na vlado protestno pismo ter jo spet pozval, naj pohiti s to obveznostjo. Drugo odprto vprašanje, o katerem se je dosti govorilo, nič pa storilo, pa zadeva atomsko centralo v kraju Monte Sabotino pri Latini, ki deluje že skoraj trideset let. Njen reaktor je tehnološko preživel in zato torej nevaren, vrh tega pa se prav ob nuklearki nahaja vojaški poligon, ki je trenutno sicer zaprt, dolgo let pa so tam vojaki streljali ter se vadili s topovi in z bombami. Za zaprtje elektrarne pri Latini so se izrekle vse politične stranke, vključno s predsednikom vlade Cra-xijem in z nekaterimi ministri. Konkretnih sklepov pa do sedaj še ni bilo.
V pričakovanju resnih ukrepov se po vsej državi medtem nadaljuje zbiranje podpisov za ljudski referendum proti nadaljnji uporabi atomske energije, za katerega so dali pobudo radikalci,
demoproletarci, mladi komunisti in ekologisti pod aktivnim pokroviteljstvom dnevnika »D Manifesto«. Do včeraj so pobudniki referenduma zbrali kar 430 tisoč podpisov in jih morajo za dosego svojega cilja zbrati še vsaj sto tisoč, čeprav bi jih zadostovalo uradno še samo 70 tisoč. Podpise morajo namreč natančno pregledati sodniki ka-sacijskega sodišča, ki so navadno pri tem pregledu zelo strogi, zato je za vsak primer bolje, da podpisi presežejo uradno mejo (500 tisoč), ki jo predvideva zakon. Pobudniki referenduma so vsekakor zadovoljni z dosedanjim potekom akcije in to kljub temu, da so tako imenovani veliki neodvisni časopisi skoraj popolnoma bojkotirali te referendume. Podobno je naredila tudi državna radiotelevizijska ustanova, ki je bila po nesreči v Černobilu zelo »pomirjevalna« in se je glede radioaktivnosti naslanjala izključno na protislovne in večkrat tudi nezanesljive informacije, ki so prihajale iz uradnih virov.
SANDOR TENCE
Predsednik Cossiga v Kanadi
Predsednik Cossiga bo danes uradno odprl tako imenovani »italijanski teden« v okviru mednarodne razstave Expo 86, ki poteka v Vancouvru. Včeraj je Cossiga v Torontu imel daljši pogovor s predsednikom kanadske vlade Mulro-neyem. Govor je bil predvsem o vlogi italijanskih priseljencev pri razvoju Kanade, medtem ko se je Cossiga dotaknil vprašanja mladinske brezposelnosti, mednarodne solidarnosti in pacifizma. Gre za teme, za katere so Kanadčani
še zlasti občutljivi
Bombni
atentat pri Meranu
BOČEN — Včeraj zjutraj je pri Meranu eksplodiral peklenski stroj, ki je močno poškodoval razstavni prostor »Tempo libero«, kjer je v lopi, ki je obsegala kakih 2000 kv. m površine, bila razstavljena oprema za kampiranje in za prosti čas. Eksplozija je povzročila kakih 7 milijonov lir škode.
Po ugotovitvah policije je bilo v peklenskem stroju približno kilogram plastičnega eksploziva. Karabinjerji, ki so uvedli preiskavo, niso našli na kraju atentata nobene sledi, vendar so ugotovih, da je eksploziv tak, kot so ga rabili pri atentatu na poštni urad in železniško postajo v kraju Postal. Prav tako razstrelivo so našli tudi v celi vrsti poštnih predalov ob prihodu kolesarske dirke po Italiji v Bočen.
Zjutraj pa so na zidovih nemškega učiteljišča v Meranu odkrili več napisov v italijanščini in nemščini. Vsi napisi so bili dokaj grozeče vsebine, vendar karabinjerji niso povedali, za kaj je šlo. Zna se le, da napovedujejo nove atentate na Južnem Tirolskem.
Tanzanijski obisk v Beogradu v pripravi na vrh v Harareju
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Sinan Hasani je' včeraj sprejel tanzanijskega zunanjega ministra Benjamina Mkapo, ki je na uradnem in prijateljskem obiskal v Jugoslaviji. V pogovoru, ki se ga je udeležil tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič, sta ocenila, da se sodelovanje med državamaa uspešno razvija in izrekla obojestranski interes in pripravljenost za poglobitev tega sodelovanja. V pogovoru o mednarodnih vprašanjih sta največ pozornosti namenila delovanju gibanja neuvrščenih držav v luči priprav na bližnje osmo srečanje neuvrščenih na vrhu v Harareju. (dd)
V pismu Rižkova tajniku OZN
Nov sovjetski predlog za »mir med zvezdami«
MOSKVA — »Za usklajevanje napo rov držav na kakovostno novi ravni sodelovanja pri obvladovanju vesolja, ki bi vključevalo uresničitev velikih materialnih načrtov, bi moral biti logičen in neogiben korak v ustanovitvi svetovne vesoljske organizacije«, pravi v povzetku obširnega predloga, ki ga je predsednik sovjetske vlade Nikolaj Rižkov naslovil na generalnega sekretarja OZN Pereza De Cuellarja. Namesto »vojne zvezd« naj zavlada v vesolju »zveedni mir«, na več mestih ponavlja nova sovjetska mirovna pobuda.
Generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov je ta sovjetski korak napovedal že pred dnevi v svojem govoru v Budimpešti. Po vseevropski razoro-žitveni pobudi, ki so jo naslovili šefi sedmih držav varšavskega sporazuma voditeljem pakta NATO, se ta sovjetski korak osredotoča na najbolj občutljivi kompleks v odnosih med Moskvo in Washingtonom, namreč v preprečitev ameriških načrtov, ki jih Washington uradno označuje kot strateško obrambno iniciativo (SDI), sovjetska stran pa jim vztrajno pravi »vojna zvezd«.
V pismu Rižkova je do precejšnjih podrobnosti izdelan program mirnega sodelovanja v vesolju. »Postopni program skupnih praktičnih dejanj za mimo osvajanje vesolja«, kot ga v tem dokumentu predlaga Moskva, predvideva tri etape. V prvi naj bi pripravili v sklopu OZN organizacijske temelje, tako da bi najpozneje leta 1990 lahko sklicali ustrezno konferenco (ali pa posebno zasedanje generalne skupščine OZN) in na njej ustanovili svetovno vesoljsko organizacijo.
Sovjetska pobuda odpira velike možnosti za gospodarski razcvet sveta, tako razvitega kot dežel v razvoju. S skupno tehnologijo naj bi raziskovali naravna bogastva našega planeta, varovali naj bi biosfero, napovedali naj
bi vreme in po možnosti opozarjali tudi pred naravnimi ujmami, zlasti pa bi prihajali do novih energetskih virov. Deželam v razvoju bi stavljali na voljo dobljene podatke bodisi s popustom ali pa kar zastonj (najbolj revnim).
V drugi etapi bi pripravili materialne temelje, v tr etji pa pristopili k uresničevanju skupnih vesoljskih znanstvenih programov. Podobno kot svoj čas pobuda za popolno jedrsko razorožitev se tudi sovjetski vesoljski program naslanja na prelom tisočletja kot tisti rok, v katerem naj bi v celoti začel delovati.
Sovjetska pobuda za mimo osvajanje vesolja ima za seboj izredno plodno akcijo, ki jo že več kot tri mesece opravljata oba vesoljca Leonid Kizim in Vladimir Solovjov. Samo tisti, ki vesoljske polete pobliže spremlja in ki kaj več razume o tem, lahko dojame, kako pionirski in veličastni so vsi dosežki obeh vesoljcev. Po nekajkrat sta se preseljevala iz enega vesoljskega plovila v drugega, vodila združevanje na novo izstreljenih s tistimi, ki so že dlje časa prej krožili po vesolju in ves čas pošiljata na Zemljo bogato dokumentacijo o teh podvigih.
ANTON RUPNIK
Jeseni konferenca za jedrsko energijo
DUNAJ — Na Dunaju bo 24. septembra izredna konferenca izvedencev Mednarodne agencije za jedrsko energijo, na kateri bodo sprejeli sklepe tako glede takojšnjega obveščanja v primeru okvar na jedrskih reaktorjih kot tudi glede mednarodne tehnološke pomoči in sodelovanja v primeru nesreč. To je sklep včerajšnje seje Mednarodne agencije, ki v bistvu potrjuje ugotovitev, da je bila černobilska nesreča šola za vse.
Slovenski vestnik v zgodovini boja Slovencev na Koroškem
CELOVEC — Štiridesetletnica Slovenskega vestnika je, kot pravi njegov glavni urednik in letošnji dobitnik Tomšičeve nagrade za življenjsko delo Rado Janežič »dogodek veselja, saj je ogledalo nas samih, našega žitja in bitja, dela in boja, ogledalo težkih trenutkov, razočaranj in udarcev, ki smo jih doživljali v minuli dobi, pa tudi občutkov veselja, zadovoljstva in ponosa ob doseženih uspehih.«
Sam je glavni urednik od 6. junija 1958, vse od prve številke pa je pri »Slovenskem vestniku« sodeloval bodisi kot novinar, bodisi pozneje kot odgovorni urednik. In danes, ko vodi skromno uredniško moštvo (Ljubo Urbajs, Andrej Kokot in Vinko Wieser), pravi: »Pot, ki smo jo prehodili z našim listom, zares ni bila lahka. Toliko bolj je zato ob njegovem jubileju na mestu beseda priznanja in hvaležnosti tistim, ki so skrbeli za njegovo redno izhajanje. Predvsem se moramo spomniti prve "dunajske posadke” na samem začetku, ko za Slovenski vestnik kot naslednika Partizanskega tiska, duhovno zakoreninjenega v izročilih protifašističnega narodnoosvobodilnega boja ter prežetega z napredno, v pravičnejšo bodočnost usmerjeno miselnostjo, v takrat še vedno zatohlem koroškem ozračju ni bilo mesta. Vseh, ki so bili tedaj zbrani okoli lista, tukaj seveda ni mogoče omeniti. Zadostuje naj nekaj imen — od našega rojaka na Dunaju dr. Matka Scharwitzla, ki je prevzel formalno očetostvo kot izdajatelj in lastnik, prek prvega glavnega ured nika dr. Francija Zwittra, ki je s svojimi sodelavci oblikoval bogato vsebino koroškim Slovencem krvavo potrebnega domačega, borbenega glasila, pa do obeh stavcev Maksa Kotnika in Evgena Freliha, ki sta kot mojstra črne umetnosti krojila zunanjo podobo lista.«
Kako je bilo tistikrat, 14. junija 1946, ko je današnji jubilant prvikrat izšel, pravi danes upokojeni odvetnik in dolgoletni predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Zwitter: »Težko je popisati ob čutke veselja in notranjega zadovoljstva, ko sem držal v rokah še ne suho prvo številko, veselja in navdušenja, da je končno napočil čas, ko bo naš človek tedensko spremljal nepotvorjena poročila o dogajanju doma in v svetu in da bi lahko in da bo lahko tudi sam objavljal svoje mnenje in svoje zahteve.« Ker je prav Franci Zwitter sam iskal možnosti tiska in prostora za Slovenski vestnik, ter se tako pri tedanjih zasedbenih silah kot pri avstrijskih oblasteh trudil za uradno dovoljenje, in ker potemtakem pozna vse ovire in težave, ki so ga pri teh naporih čakale.
mu gre verjeti, kako toplo mu je bilo pri srcu pred štiridesetimi leti.
še dandanes in vsa ta štiri desetletja vidi dr. Zwitter v »svojem« povojnem uspehu glasilo, ki se nikoli ni kdovekaj spremenilo, ker: »Kadarkoli je šlo za življenjska vprašanja naše narodnostne skupnosti, kadarkoli so bile v nevarnosti pridobitve narodnoosvobodilnega boja in antifašističnega boja: mir, demokracija in mednarodno sodelovanje — pa tudi kadarkoli je šlo za vesele, praznične dogodke in uspehe, so se strnile vrste okrog Slovenskega vestnika, ki je tako vseh 40 let svojega obstoja najbolj zvest in vesten spremljevalec borbe našega človeka za uresničitev in ohranitev lastne identitete in točen zapisovalec in komentator našega narodnopolitičnega razvoja.«
Iz domačega Celovca se je Slovenski vestnik dvakrat selil na Dunaj. Najprej iz razlogov, ki jih je navedel že Rado Janežič: tiskali so ga v komunistični tiskarni Globus do februarja 1948, potem so se smeli preseliti nazaj na Koroško, kjer jim je tiskarske usluge ponudila tiskarna KPOE v Celovcu Volksverlag, vendar jih je ta zaradi znanih dogodkov leta 1949 (februarja) nagnala in so spet šli na Dunaj, k privatniku Ro-bitscheku. šele ko jih je povabila tiskarna SPÓ »Kaerntner Druckerei« so dokončno ostali na svojih tleh. Gostoljubje socialistične tiskarne so uživali do leta 1953, ko so dobili lastno tiskarno »Drava« v Podljubelju. Ta je že precej časa dotrajana in bodo — tako kot so tudi uredništvo — kmalu preselili tudi modernizirano tiskarno v nove prostore Zveze slovenskih organizacij na celovški Tarviserstrasse.
Najbrž ni potrebno — gb štirih stalnih ljudeh na Slovenskem vestniku, posebej poudarjati, kako živahno je v njihovih prostorih zlasti ob sredah in četrtkih, ko zaključujejo redakcijo. In koliko dela imajo. In kljub temu se še vsakdo izmed njih v svojem prostem času kot »cel človek« posveča tudi narodnopolitičnemu delu na terenu. In Janežičem današnje moštvo je tako tudi: Andrej (ki je tudi eden izmed najbolj znanih pesnikov moderne Koroške in Avstrije) in Vinko (ki je kot društveni delavec »Gorjancev« v Kotmari vasi do vratu v delu tudi izven redakcije) sta obenem tudi fotoreporterja in Ljubo, ki namerava menda naslednje leto v pokoj, je zvest slovenskemu planinstvu na Koroškem, saj je do nedavnega vodil tukajšnje planinsko društvo.
Skromna redakcija — po številu, vendar — dobra redakcija po njenih dosežkih.
BARBARA GORIČAR
Od ponedeljka v deželi obisk srbske delegacije
Za pospeševanje sožitja ob meji
TOLMIN Na povabilo ZK iz Tolmina je prof. Pavel Petricig pred dnevi sodeloval na razpravi v komisiji za mednarodne odnose v tem kraju. Srečanja se je udeležil tudi predsednik ANPI iz Nadiških dolin prof. Paolo Manzini. Uvodno besedo je imel sekretar Torkar, Petricig pa je po tem natančno poroča! o izsledkih zadnjega kongresa KPI v Firencah.
Jasno pa je, da se je razprava v nadaljevanju osredotočila na problematiko Slovencev v Italiji in glede tega vprašanja je Petricig dejal, da ga skrbijo zamude pri uresničevanju sprejema zakona o globalni zaščiti. Kljub temu pa je podčrtal nekaj pozitivnih dejstev: v ospredje prihajajo z večjo zavestjo problemi Beneške Slovenije, ob tem pa je tudi tesnejša povezava s Slovenci v Trstu in Gorici. Nadalje ne gre spregledati, da krajevne uprave dobivajo na moči in se vzpostavljajo stiki z vsemi političnimi silami, kar je dobro za razvoj obmejnih področij.
Ob koncu srečanja so sprejeli sklep za še tesnejše sodelovanje med vsemi političnimi in družbenimi komponentami ob meji.
TRST- Že od leta 1981 tečejo plodni stiki med Furlanijo-Julijsko krajino in Socialistično republiko Srbijo. Ti stiki so zaenkrat pretežno kulturnega značaja, kar pa je že dovolj za konstruktivno sodelovanje in poglabljanje prijateljskih vezi ter sodelovanja.
Tako se bo delegacija iz SR Srbije mudila na obisku v naši deželi od ponedeljka, 16. t. m., pa vse do četrtka, 19. t. m. Delegacijo bo vodil predsednik komiteja za kulturo tamkajšnje republike Branislav Miloševič, v njej pa bosta še ravnatelj instituta za spomeniško varstvo Radomir Stanič in samostojen svetovalec komiteja za kulturo Milena Milanovič.
Ob prihodu v našo deželo bo srbsko delegacijo pozdravil odbornik za kulturo Dario Barnaba, nakar si bodo gostje ogledali vrsto deželnih zanimivosti. Tako bodo obiskali Videm, Palmanovo, šli na ogled razstave o popotresni obnovi v Vilo Manin, se ustavili v knjižnici v San Danieleju, v Gorici pa
bodo gledali razstavo o Canalettu. Dnevni red obiska ne bo samo kulturnega značaja, temveč tudi turističnega: srbska delegacija bo šla namreč tudi v Gradež in v Miramar, s čimer bo zaključila bivanje v deželi.
Za ovrednotenje bogastva gozdov
TRST — Deželna uprava je te dni sestavila dodatna dopolnila zakonu iz leta 82 o izkoriščevanju gozdov, njihovi zapščiti in smotrnem pogozdovanju. Dopolnila, ki so v glavnem namenjena posameznim Gorskim skupnostim, naj bi ovrednotila naravno bogastvo gozdov, ki pokrivajo skoraj 20 odstotkov celotnega deželnega ozemlja in ki obenem predstavljajo nezanemarljivo gospodarsko, ekološko in hidrogeološ-ko bogastvo.
Deželni zakon o onesnaževanju
TRST — Deželna vlada je včeraj izdala uradno sporočilo o veljavi novega deželnega zakona o onesnaževanju okolja in o akustičnem onesnaževanju. Na podlagi tega zakona je Dežela pooblaščena, v sodelovanju s pokrajinami kakorkoli ukrepa v primerih hujših oblik onesnaževanja, zlasti na industrijskem področju. V ta namen razpolaga tudi z določeno vsoto denarja, ki bo služil za nakup posebnih naprav za meritve in za odkup površin, na katere bodo te naprave namestili.
Novi deželni zakon je toliko bolj pomemben, saj so dosedanji ukrepi stopili v veljavo pred dvajsetimi m več leti, ko so bile življenjske razmere drugačne. Res pa je, da so nekatera podjetja samovoljno namestila, že pred leti, čistilne naprave in poskrbela tudi za posebne oblike akustične gradnje, ki v dobri meri preprečujejo, da bi hrup strojev motil tako delavce kot prebivalstvo.
Številni samomori v vojašnicah prisilili oblasti na preiskavo
PORDENON — Številni primeri samomorov v vojašnicah, zlasti v naši deželi, kjer so jih v zadnjih treh mesecih zabeležili kar štiri, so prisilili oblasti, da izvedejo temeljito preiskavo.
Prihodnji teden se bo pri nas mudila pristojna komisija obrambnega ministrstva, ki bo preverila življenje nabornikov v vojašnicah in morebiti izsledila vzroke nezadovoljstva in posameznikovih kriz, ki, kot rečeno, so v kratkem času zahtevale kar štiri mlada življenja. Do zadnjega samomora je prišlo v vojašnici »Baldassarre« v Maniagu, v pordenonski pokrajini. General Raffaele Simone, ki poveljuje peti armadi v Vittoriu Venetu, je na včerajšnjem srečanju vojaških oblasti z deželnimi upravitelji orisal težave, s katerimi se mladi naborniki srečujejo v novem vojaškem okolju in v stiku s krajevnim prebivalstvom.
Srečanje je bilo tudi priložnost za predstavitev nove psihološke posvetovalnice, namenjene vojakom in nabornikom, se pravi potrebne strukture, kamor se bodo mladi ljudje v težavah lahko zatekli.
Med dolžnostjo in izumiteljstvom
KOPER — V Kopru so v sredo zaprli razstavo z geslom "Inovacije za stabilizacijo". O odnosu do inovativne dejavnosti na obalno-kraškem območju, pomenu te dejavnosti , so nam v anketi spregovorili:
Mirko Miklavčič, direktor DO Lama Dekani: 'V naši OZD imamo veliko manjših, drobnih izboljšav, pomembnih za našo proizvodnjo in na razstavi jih predstavljamo osem. Inovativna dejavnost pri nas je v razcvetu, vendar se pogosto soočamo z dilemo, kaj je delovna dolžnost in kaj inovacija.Ima-mo pravilnik, ki opredeljuje osnove za stimuliranje inovatorjev, vendar to ni dovolj. Če bi imeli povsod natančneje opredeljene probleme, ki jih je moč rešiti le z novimi znanji, bi morebiti lažje odločali o tem, kaj je inovacija in kaj delovna dolžnost. Zanimivo pa je tudi to, da je prav na področju inovativne dejavnosti v manjših OZD več prostovoljnega dela, v večjih pa je to organizirano drugače."
Alojz Tomazin, inovator iz Kopra: "Ko prebiram biltene, ko gledam naše razstave, imam občutek, da je pri nas inovacij prava poplava. Pri nas je domala vse inovacija, tudi kopije. Ko sem hodil po tujini, sem videl marsikaj od tega, kar pri nas ponujamo kot inovacije. To mi ne gre v račun. Manjka ljudi, ki bi znali oceniti, kaj je inovacija in kaj ni. Pri nas tudi ne ločimo med delovno dolžnostjo in izboljšavami. Mnoge izboljšave so del delovnih obveznosti delavcev v institutih, ne pa kar inovacije. Spremenjen proizvodni postopek ne more biti inovacija."
Božo Luzar, zasebnik iz Kopra: "Odnos do inovativne dejavnosti je mačehovski. Kot zasebnik, ki v svoje proizvode vključujem tudi inovacije - ne izboljšave, teh ne štejem - zanje nimam nobenih davčnih olajšav. Izdelal sem stroj za brušenje motornih žag. Trdim, da v svetu takega stroja ni in nič čudnega, da zanj dobivam naročila iz Avstrije, Švice in Kanade. Stroškov za razvoj te naprave mi niso šteli v davčne olajšave, če bi podobne prireditve imeli že pred desetimi leti, bi
morebiti bil odnos do inovativne dejavnosti pri nas drugačen, spodbujevalen, ne pa tak kot je. Razstave niso dovolj za stimulacijo."
Mirko Gulič iz Tomosa v Kopru: "Z opredeljevanjem inovacij so težave. Imamo konvencije, zakone, na osnovi katerih določamo, kaj je inovacija in kaj ni. Zelo težko pa je reči, da neka nova zadeva, ki jo oblikuje posameznik, ni inovacija. Ob tem pa govorimo še o delovni dolžnosti. Znano je, da je vsako novost težje uveljaviti kot že znano zadevo, po kateri je povpraševanje veliko. Sprašujem se, če niso inovacije tudi dosežki, ko že znanim zadevam dodajamo izboljšave, pa jih potem uspešneje uveljavimo na trgu. Dilem na tem področju je veliko, če se hočemo loviti okrog termina, saj je jasno, da vsak koristen predlog, izboljšava, inovacija, izum ali kakorkoli se že do nečesa novega opredelimo, prinaša napredek. To naj bo naše vodilo."
DUŠAN GRČA
Podpora dolgoročnemu planu Obale
Prihodnji mesec bodo obnovili cerkvene obrede na Višarjah
OVČJA VAS — Prihodnji mesec bodo na Višarjah obnovili cerkvene obrede. Po dogovoru z videmsko škofijo bodo namreč upravo te cerkve prevzeli ljubljanski frančiškani. Zaenkrat bodo obredi vsako nedeljo. Redovniki se bodo na Višarje z avtom vozili po "mulatieri". Takšnega načina prevoza se bodo posluževali vse do jeseni, ko naj bi po predvidevanjih dogradili novo žičnico na ta hrib. Gradbena dela namreč počasi napredujejo in so se v zadnjih nekaj letih večkrat prekinila, ker ni denarja in ker bi lastniki radi izsilili od dežele čimveč pomoči.
Med gradnjo so imeli tudi prvo smrtno žrtev. Prejšnji teden je med delom na prvem nosilnem stebru namreč ubilo nekega delavca.
Sicer pa se v Kanalski dolini pripravljajo na (julijsko) odprtje avtoceste proti Avstriji. V teh dneh hitijo z dograjevanjem vstopnih in izstopnih poti, kajti na sami avtocesti so dela dejansko že zaključena.
Ko bodo izročili namenu to prometnico, se bodo lotili širjenja državne ceste po dolini. Tudi ta prometnica je v glavnem že dograjena, ozko grlo je zaenkrat samo odsek v bližini Nabor-
jeta, kjer dokončujejo predor, ki predstavlja najbolj zahteven objekt.
Ker so pri gradnji avtoceste skozi Trbiž s tovornjaki dodobra zdelali vse občinske ceste, jih bodo na državne stroške prevlekli z novo asfaltno oblogo. Po tolikih letih slabe urbanistične politike, ki je dopuščala špekulacije, ni pa upoštevala, da je poleg nakupovalnega kraja Trbiž tudi središče širšega turistično zanimivega območja, se krajevnim upraviteljem sedaj ponuja enkratna priložnost, da napravijo kraj privlačnejši.
• ALASSIO, TRST — V jutranjih urah je včeraj odplula iz turističnega pristanišča v Alassiu dvojamborna ladja, katere posadka si je prevzela svojevrstno nalogo: do 30. julija, ko bo plovilo prispelo v Trst, bo zbirala podatke o stopnji onesnaženja Sredozemskega in Jadranskega morja.
Ladja bo plula približno kilometer daleč od kopnega, po vsakem poldrugem kilometru pa bodo člani posadke s pomočjo posebnih naprav analizirali morsko vodo. Pobudo je vsestransko podprla Zveza za zaščito okolja. Izide analiz bodo sproti objavljali v specializiranih časopisih in to prav v času, ko bodo italijanske riviere gostile milijone tujih in domačih turistov.
IZOLA — »Najbolj pomembno je, da pred sprejetjem dolgoročnega plana Obale ugotovimo, ali nam ta zagotavlja pravo stategijo gospodarskega in družbenega razvoja, ali ubiramo pravo smer«, je menil Branko Magajna, predsednik komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj skupščine skupnosti obalnih občin na nedavni seji obalne konference SZDL. Temeljne usmeritve tega območja pa so tudi vnaprej - nadaljnje dograjevanje nekaterih skupnih, infrastrukturnih objektov (predvsem vodovoda), razvoj turizma, pomorstva in agroživil-stva.
V razpravi so člani obalne konference največ pozornosti namenili načrtom, ki naj bi do leta dva tisoč zagotovili obalnemu območju normalno oskrbo z vodo. V dolgoročnem planu so predvideli dve možnosti - da bi se dolgoročno navezovali na izvir Pri malnih, ali pa (če bi zdaj še zmeraj trajajoče raziskave vodnih virov to dopustile) na vodne zaloge pri izviru reke Rižane.
Klavdij Blaževič, predsednik obalnega komiteja ZKS se je v razpravi vprašal, ali so načrti, ki jih je zastavil že slovenski dolgoročni plan, da bi na Obali zgradili poleg obstoječih 22 tisoč turističnih ležišč v 15 letih še de-
vet tisoč ležišč, dovolj premišljeni. Ali bo šlo za smiselno vlaganje, ali ne bi večjih učinkov v turizmu dosegli z manjšimi vlaganji v zmogljivosti in večjimi vlaganji v kakovost in dograjevanje infrastrukture?
Plinio Tomasin iz Pirana je pripomnil, da je vprašanje odnosa do narodnosti in uresničevanja dvojezičnosti, podružabljanja narodnostne politike slabo zastavljeno in da to poglavje veliko bolje obravnava republiški dokument. Zato so to pripombo podprli kot amandma, s katerim naj bi dopolnili dolgoročni plan Obale. Na seji pa so večkrat spomnili tudi na dileme, ki jih porajajo dolgoročni načrti v zvezi z izrabo prostora - namreč - kako uskladiti različne interese pri izkoriščanju morja. Ob slovenskem morju namreč
načrtujejo tako razvoj Luke Koper, navtičnega turizma, marikulture, turizma, ribištva, ladjedelstva itd. Te dejavnosti pa včasih druga drugo izključujejo, prav zaradi tega je potrebno doseči kar najbolj skladen nadaljnji razvoj tega območja in njegovega izkoriščanja.
Na seji, ki je bila priprava za sejo skupščine skupnosti obalnih občin, so soglašali, da bi osnutek dolgoročnega plana preoblikovali v predlog (to sta izolska in piranska občinska skupščina že storili), s čimer bi lahko bistveno pospešili sprejem tega razvojnega dokumenta. Razrešili so tudi dosedanjega predsednika obalne konference SZDL Milana Vatovca in izvolili Draga Žerjala, (ki pa so ga že pred tem izvolili tudi za predsednika medobčinskega sveta SZDL).
DNEVNE SOE KNJI2NE OMA SEDE2NE GARNITURE
I
SPALNICE
OTROŠKE
SPALNICE
KUHINJE
STANOVANJA
POHIŠTVO
ZA
OPREMO
— TEL. (040) 732677
Philipp Vandenhevg v
Hetera
Diomedovi koraki so postali počasnejši in okornejši, toda z zanesljivostjo mesečnika je njegovo telo tavalo proti stoi, hiši arhontov. Hrup Atencev, žensk, starčkov in otrok, ki so spremljali njegovo pot, je prerasel v vznemirljivo vpitje in priklical arhonta na vzhodno stebrišče pred dvorano.
Diomed je dvignil glavo, in videti je bilo, da je šele tedaj opazil množico okoli sebe; vzravnal je svoje izčrpano telo, kakor da bi hotel v dostojanstveni drži stopiti pred Oajvišjega upravnega dostojanstvenika države. Arhont, oblečen v belo, je dobrohotno dvignil roke v pozdrav. Tedaj Se je Diomed ustavil — v glavi se mu je zavrtelo. Nenadoma je utihnilo kričanje Atencev.
Vse oči so se uprle v tega opotekajočega se in izčrpa-nega tekača, ki je krčevito poskušal usmeriti svoje utruje-r,e oči v arhonta. Ta je stopil za korak naprej in iztegnil r°ke proti slu. Diomed jih je poskušal prijeti, toda v tistem “enutku so mu odpovedale noge, klecnila kolena. Strah, da v zadnjem hipu ne bo mogel izpolniti svoje naloge, je v niern sprostil zadnje moči, in med padanjem je iztisnil iz Prsi krik: r.Nemikekamen! Zmagali smo!«
Zmaga! Togo, kakor da bi jih zadel Zeusov grom, so Atenci obstali n se zagledali v zgrudenega tekača. Nepri-
čakovana, nedojemljiva vest jim je ohromila ude. »Zmagali smo!« Od kdovekod je prišel tihi, obotavlajoči se krik. Končno še drugi: »Zmagali smo!« In nenadoma je zadonelo iz več sto grl: »Zmagali smo, Perzijci so premagani!«
Kot pijani so Atenci planili na tekača, ležečega na tleh, in ga grabili za noge in roke; nekaj moškim se je posrečilo, da so dvignili Diomeda in ga odnesli nad glavami. Zdaj so vsi videli: sel, ki je prinesel vest o zmagi je mrtev. Glava in roke so mrtve visele navzdol. Brez besede so si možje utrli pot skozi množico proti spomeniku morilcem tiranov. Ta je veljal za simbol svobode; prikazoval pa je tirana Hiparha, ki sta ga zabodla dva Atenca. Nosilci so previdno položili truplo tekača na beli marmornati podstavek spomenika. Ženske in dekleta so se postavile v dolgo vrsto, druga za drugo so stopale naprej in poljubile mrtvega sla, ki je prinesel vest o zmagi.
Mrak se je spuščal na maratonsko ravnino. Godba milijonov škržatov je odmevala v glavah grških vojakov. Miltiad, atenski zmagovalec, je pustil vodjo Aristida z njegovimi vojaki na bojišču. Stražili naj bi plen in ujetnike ter znosili skupaj ubite Grke. Sam pa je z osmimi drugimi vojskovodji krenil proti Atenam; po porazu Perzijcev je namreč pričakoval napad ahemenidskega ladjevja na prestolnico.
Sredi vojaškega tabora, obdanega z vozovi in mrežastimi ograjami, je plapolal ogenj. Hopliti v težki opremi so ležali naokoli, žvečili vrbove poganjke in pljuvali skorjo v plamen, da je sikajoče svrčalo. Drugi so v čeladah prinesli vode iz bližnje reke in jo ponudili ostalim.
»Tam, poglejte!« je rekel Aristid in pokazal ven na morje. Pred zadimljeno silhueto otoka Evboja so se vlekle črne sence proti jugu — perzijske ladje. »Obpluli bodo rt
Sunion in ob pr/i jutranji zarji napadli Atene z juga. O popoi — grozno!«
»O popoi!« je ponovil baklonosec Kalias. Zaradi njegove dolge, črne brade bi ga lahko imeli za perzijskega vojnega ujetnika; v resnici pa je bil Kalias za hierofantom najvišji svečenik v misterijskem svetišču v Elevzini. »Sedem ladij smo zaplenili, toda kaj to sploh pomeni ob več sto ladjah, ki jih Perzijci še vedno imajo! Ko bi nam padel v roke vsaj kateri od njihovih vojskovodij!«
»Oba se bojujeta obdana z množico maskiranih ščito-noscev in strah vzbujajočih lokostrelcev,- niti gromovnik Zeus ne bi mogel premagati Ahemenidov!« Aristid je jezno zamahnil z roko.
Kalias je pogledal proti obzorju, kjer se je otok potopil v temo: »Sedem dni se je Eritreja upirala oblegovalcem. In danes? Danes je to otoško mesto velikanski kup kadečih se razvalin. Naj Zeus varuje Ateno, moškim enakovredno hčerko našega mesta!«
»Atena ne bo odpustila, da bi se njena zlato se bleščeča svetišča spremenila v razvaline in pepel,« je odgovoril Aristid. »Če ne bi bila Atena s svojo roko varovala naših hoplitov, nikoli ne bi bili zmagali. Naše težko gibljive bojne vrste in naši občutljivi boki bi bili kaj lahek plen za spretne jezdece barbarov. Toda med našim napadom so bili Artafernovi konji na njihovih ladjah...«
Še vedno so doneli kriki ranjenih po maratonski ravnini. Z baklami v rokah so hodili Aristidovi vojščaki po nočni dolini in vedno znova so naleteli na ranjene iz svoje bojne enote. Kalias je vzel grčavo gorečo vejo iz ognja in si poiskal pot proti severovzhodu k močvirju, kamor so pognali premagane Perzijce.
Na volitvah jusarskih odborov, ki bodo jutri in pojutrišnjem
Pismo uredništvu
VOLI TAKO
fALI TAKO
Q X		§	%	r- liu	Sj
□ ^ IME iv> PRIIMEK		IME in PRIIMEK
□ Z IME in PRIIMEK		
□ 3 Ih E i« P0IMEK		
□ 4 IME ÌV4 PRIIMEK		IME i« PRIIMEK
V vseh desetih katastrskih občinah na Tržaškem, v katerih bodo 15. in 16. junija volitve jusarskih odborov, so se predstavile tudi nestrankarske enotne kandidatne liste, ki so jih sestavili domačini. Te liste uživajo podporo političnih strank, v katerih se Slovenci prepoznavamo, in vseh slovenskih organizacij. Zato pozivamo volivce, naj te liste podprejo. Na volišča naj gredo vsi tudi v tistih primerih, v katerih so se predstavile samo enotne liste, saj bi zaradi premajhne udeležbe volivcev volitve lahko razveljavili.
Jusarske volitve bodo potekale po večinskem volilnem sistemu, kakršnega uporabljajo za izvolitev občinskih svetov v občinah z manj kot 5 tisoč prebivalci. Vsak volivec ima pravico, da glasuje za največ 4 kandidate, ne glede na listo, na kateri se predstavljajo. To lahko stori tako, da prečrta znak liste ali okence, ki je ob njem. V tem primeru
glasuje za vse kandidate, ki so na listi. Volivec ima tudi možnost, da prečrta okenca ob imenih posameznih kandidatov, za katere želi glasovati.
Glasovi so individualni (osebni). To pomeni, da: 1. kdor glasuje za nekega kandidata, še ne glasuje za celotno listo, na kateri se kandidat predstavlja; 2. kdor prečrta znak liste ali okence ob njem, naj ne glasuje še za posamezne kandidate, ki so na listi. Na teh volitvah namreč ni mogoče oddajati preferenčih glasov kakor na drugih volitvah.
Volišča bodo odprta 15. junija od 7. do 22. ure in 16. junija od 7. do 14. ure. Volivci se morajo na svojih voliščih predstaviti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Volilni upravičenci, ki niso še prejeli teh potrdil na domove, jih lahko zahtevajo v občinskih volilnih uradih.
Odgovor svetovalca Breclja bivšemu županu Škerku
Cenjeno uredništvo !
Želel bi odgovoriti na pismo bivšega devinsko-nabrežinskega župana Albina Škerka, ki ga je Primorski dnevnik objavil 12. junija. Pisec mi resda ne namenja ravno prijaznih besed, kljub temu pa sem njegovega javnega posega vesel, ker mi nudi priložnost, da na tem mestu navedem nekaj pojasnil glede gradnje kulturnega središča v Nabrežini in glede razprave, ki je o tem vprašanju tekla na seji devinsko-nabrežinskega občinskega sveta 23. maja letos.
1.	Najprej velja pojasniti, kaj je devinsko-nabrežinski občinski svet na tej seji obravnaval. Na dnevnem redu je bila obnovitev naloga strokovnjaku, da izdela načrt za občinsko kulturno središče v Nabrežini. Kajti tega načrta še danes ni, in to kljub dejstvu, da je devinsko-nabrežinski občinski svet že pred 11 leti poveril nalog za njegovo izdelavo. Bilo je to natanko na seji z dne 24. februarja 1975 pod predsedstvom župana dr. Dragomira Legiše. Sklep, ki je bil soglasno sprejet, nosi št. 15, nalog pa je bil poverjen arh. Marinu Kokorovcu. Prav zato, ker je bil sklep o izdelavi načrta že tedaj sprejet, je moral zdaj občinski svet obnoviti (in ne samo poveriti) nalog strokovnjaku.
Spričo teh dejstev je povsem naravno, da se človek vpraša, kako to, da je minilo dobro desetletje, ne da bi občinski odbor oziroma odbori uresničili sklepa občinskega sveta. Tako sem se tudi sam vprašal in ugotovil, da je občinski odbor, ki mu je načeloval župan Albin Škerk, v letih 1975-76 poskušal, da bi sklep uresničil, a da je zadevo potem opustil. Pri tem je ostalo vse do današnjih dni. Med razpravo na seji občinskega sveta sem dejal, da je sklep o izdelavi načrta "šel v pozabo". Menim, da sem uporabil zelo obziren izraz, saj bi se o naravi takšne "pozabe" lahko še naprej spraševali in odgovarjali.
V svojem posegu na isti seji sem pristavil, da je bil denar, ki so ga pred
V sedanjem nejasnem političnem položaju
Predsednik Marchio odložil pokrajinsko sejo za teden dni
Predsednik tržaške pokrajine Gianni Marchio je sklenil prenesti sejo pokrajinskega sveta, ki je bila že sklicana za ponedeljek; pokrajinska skupščina se bo tako sestala prihodnji ponedeljek, na dnevnem redu pa bo imela le eno točko in sicer razpravo o odstopu vseh odbornikov, medtem ko pa predsednik, kot znano, še ni podal ostavke na osnovi soglasnega sklepa Giuricinove Mestne liste, kateri pripada. Sklep o odložitvi seje je Marchio sprejel, potem ko je slišal mnenja predstavnikov strank, ki sodelujejo v pokrajinskem odboru.
Ta odložitev pokrajinske seje ne bo gotovo prispevala k razčiščen] u sedanjega političnega položaja. Kriza na občini in pokrajini je po odstopih odbornikov v bistvu obtičala na mrtvi točki. Sledijo si razni sestanki, sestajajo se vodstva strank dosedanje večine, vendar pa brez takih razčiščevalnih rezultatov, ki bi lahko položaj premaknili z mrtve točke.
Vodstvo Liste za Trst se je na primer na svoji zadnji seji zavzelo za nadaljevanje pogajanja s strankami dosedanje večine in s socialistično stranko, Lista pa nasprotuje, da bi se jih udeležila tudi Giuricinova Mestna lista, ki razpolaga s predsednikom pokrajinske uprave.
In prav o tem anomalnem položaju so pred dnevi razpravljali pokrajinski predstavniki strank vsedržavne koalicije (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI), ki so predvsem ugotovili, da obstajata dve bistveni oviri za premostitev sedanjega položaja: prvo predstavlja položaj predsednika pokrajine Marchia, ki po nalogu strankinega vodstva ni odstopil, kot sicer vsi ostali odborniki, druga ovira pa je zadržanje Liste za Trst, ki noče Giuricinove Liste na nadaljnjih pogajanjih za oblikovanje novih večin, ki naj bi upravljale občino in pokrajino. Da bi premostili te težave, so zato predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in PLI sklenili sprejeti primerne pobude in si prevzeli vlogo posrednikov.
Sicer pa so predstavniki teh strank tudi pripravili okviren načrt, za uresničitev katerega bodo urgirali takojšnje konkretne odgovore od parlamenta in osrednje vlade in ki naj bi služil tudi kot osnova programa za nove krajevne uprave. Na tak način želijo te stranke —je rečeno v tiskovnem poročilu, ki so ga izdale po sestanku — popolnoma preusmeriti področje političnega soočanja, ki se je do-
slej predolgo zaustavljalo na vprašanjih organigramov. KD, PSI, PSDI, PRI in PLI so si torej prevzele nalogo za to novo pobudo, z vsebino katere se bodo nato soočale z vsemi ostalimi političnimi in družbenimi silami na krajevni ravni.
Kaj misli o vseh teh vprašanjih, bo Lista za Trst povedala že v ponedeljek, ko bo na njenem sedežu tiskovna konferenca; na njej bodo njeni predstavniki poleg vprašanj izključno političnega značaja obravnavali tudi problema plovne družbe Lloyd Triestino in žaveljske rafinerije Aquila. Medtem pa je še odprto vprašanje sklicanja občinskega sveta, ki naj bi se sestal v prihodnjem tednu; sklicanje seje so pred dnevi zahtevali komunistični občinski svetovalci, vodstvo Liste pa je poverilo nalogo tudi svojim predstavnikom v občinskem svetu, v katerem pa bi bilo, po mnenju LpT, treba razpravljati le o termoelektrarni na premog.
Slovo učencev in dijakov od šolskega leta 1985/86
S tradicionalnimi šolskimi mašami se bo danes za veliko večino naših učencev in dijakov sklenilo šolsko leto 1985/86. Po verskem obredu se bodo šolarji vrnili v šolska poslopja, kjer jim bodo učitelji in profesorji razdelili spričevala ali jih seznanili o končnem učnem uspehu.
Ob koncu šolskega leta so imeli šolniki polne roke dela z izpraševanji, ocenjevanji in pripravami zaključnih šolskih prireditev in razstav. Na srečo na naših šolah ni bilo opaznih zamud pri končnih ocenjevanjih, ker se naši šolniki niso odzvali stavki, ki jo je bil pred dnevi oklical in nato tudi preklical avtonomni sindikat šolnikov. Na šolah, na katerih bodo jutri in pojutrišnjem volišča za volitve jusarskih odborov, so morali sicer predhodno skleniti celotno šolsko delo, da bi bila šolska poslopja pravočasno nared za volitve. Učenci teh šol so tako že včeraj prejeli spričevala. Ob tem je treba še omeniti, da bodo potekali zaključni izpiti za učence in dijake teh šol povsem po predvidenem urniku, le da jih bodo šolarji opravili na bližnjih šolah.
Za učence petih razredov osnovnih šol, tretjih razredov nižjih in petih razredov višjih srednjih šol se bo šolsko leto še nadaljevalo, in sicer z zaključnimi preizkušnjami. Osnovnošolski in nižješolski absolventi se bodo že v ponedeljek, 16. junija, spoprijeli s prvimi pismenimi nalogami. Maturante čaka prva pismena preizkušnja v sredo, 18. junija. Dan kasneje bodo pisali še drugo nalogo, zatem bodo imeli nekaj dni časa za temeljitejšo pripravo na ustna izpraševanja.
Ob koncu šolskega leta se bo prav danes in jutri zvrstila še kopica zaključnih šolskih prireditev, na katerih se bodo malčki otroških vrtcev, osnovnošolci in nižješolci predstavili staršem. Številčnost in bogata vsebina prireditev pa tudi pestrost posameznih razstav šolskih izdelkov so ponoven dokaz razvejane dejavnosti naše šole in njene povezanosti z okoljem.
Danes na šoli srečanje staršev
Deželna komisija ne bo privolila v preselitev osnovne šole Kette
Vprašanje prostorov slovenske osnovne šole Dragotin Kette še zdaleč ni rešeno. O njem je pred dnevi razpravljala Deželna komisija za slovenske šole, včeraj so si občinski izvedenci ogledali šolsko poslopje v Ul. sv. Frančiška 42, kjer je zakoniti sedež šole Kette, poslopje v Ul. sv. Frančiška 25, kjer ima šola sedaj svoje prostore in poslopje v Ul. Giotto, kamor naj bi po predlogu občinskega odbornika za šolstvo Vattovanija "začasno" preselili šolo.
Sredine seje Deželne komisije za slovensko šolo se je udeležil tudi odbornik Vattovani, da bi komisiji predložil morebitne rešitve. Razprava o pekočem vprašanju je bila dokaj razvejana. Slovenski člani so se ponovno zavzeli za preselitev šole v zakonite prostore v Ul. sv. Frančiška 42, kamor pa se je pred časom že preselila italijanska poklicna višja srednja šola Deled-da. Prav vprašanje te preselitve je bilo
TK TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 - TRST - Tel. 732487
obvešča
da sprejema naročila za vse učbenike nižjih in višjih srednjih slovenskih šol v Italiji
za šolsko leto 1986/87
v središču posegov posameznih udeležencev.
V šolskem poslopju v Ul. sv. Frančiška 42 je imela svoje prostore italijanska šola Rismondo. Po preselitvi šole na Melare je ostalo poslopje prazno. V poslopje bi takrat lahko preselili šolo Kette, ki bi se tako vrnila v matični sedež. Odbornik Vattovani se je zagovarjal, da ni omogočil te preselitve, češ da je poslopje državna last. Njegov ugovor je iz trte izvit; o tem nas prepriča že dejstvo, da je pokrajina poskrbela za preselitev šole Deled-da v isto poslopje.
Na dlani je torej, da šola Kette ne more v prostore, ki so ji zagotovljeni po dekretu predsednika republike, zaradi pomanjkanja politične volje. Deželna komisija za slovensko šolo je ob koncu seje odločila, da ne bo privolila v preselitev šole Kette, razen če ne bodo šoli zagotovili povratek v zakonite prostore.
Odbornik Vattovani, občinski izvedenci in namestnica slovenske didaktične ravnateljice so si včeraj ogledali prostore v Ul. sv. Frančiška 42, dobili pa so nespodbuden odgovor: šola De-ledda potrebuje vse razpoložljive prostore, zato se šola Kette ne more preseliti v "svoje" prostore. Zatem so si občinski izvedenci in šolniki ogledali še sedanje prostore šole Kette in poslopje v Ul. Giotto, kjer ima sedež italijanska osnovna šola Dardi.
Na šoli Kette bo danes, po maši, srečanje s starši, na katerem bo govor prav o vprašanju prostorov.
Kisli dež za naravo
Številna drevesa, ki mesec za mesecem hirajo in usihajo povsod v Evropi, pa tudi na Krasu, niso edina posledica naraščajočega onesnaževanja in kislega dežja, temveč so predvsem alarmni zvonec za človeka in celotno naravno ravnovesje. Alarmni zvonec, ki pa na žalost še vedno odklenkuje v prazno.
Tako nekako je botanik in univerzitetni raziskovalec dr. Aldo Avanzini nakazal problem kislega dežja in onesnaževanja na srečanju, ki ga je v prostorih centra "Il Settimo Cielo" priredila v četrtek Nenasilna akcija/ Zelena alternativna lista.
Namen srečanja, ki sta ga vodila predstavnika tržaške ekološke liste Maurizio Bekar in Andrea Wehrenfe-nig, je bil predstaviti tržaški javnosti pojav kislega dežja in onesnaževanja, ki ga v prvi vrsti povzročajo termocentrale na premog, pa tudi avtomobilski promet in drugi industrijski obrati.
Na žalost je pri nas problem kislega dežja vse premalo občuten in marsikdo misli, da je ta pojav omejen na srednjo Evropo oziroma da ga zabeležimo šele, ko gozd ali celotno gozdnato področje popolnoma izumreta. Kot dokazuje občutljivost, ki jo v zadnjih letih kažejo organizacije ter gozdarske ustanove v Sloveniji, pa je resnica povsem drugačna, saj podatki iz sosednje republike jasno govorijo o več kot polovici gozdov, ki je trenutno v napredujoči fazi obolenja ali ki je celo na pragu popolne ekološke katastrofe. Tako grozi na primer v Sloveniji nekaterim občutljivejšim iglavcem popolno izginotje, na Krasu, se pravi pri
11 leti namenili uresničitvi kulturnega središča, potlej drugače uporabljen. (Kako je bil uporabljen drug denar za kulturno središče, je skušal pojasniti-sam Škerk.) Trditev je kratkomalo neizpodbitna. V proračunu Devinsko-nabrežinske občine za leto 1975, in sicer v poglavju o investicijah za šolstvo in kulturo, je bilo določenih 115 milijonov lir za gradnjo kulturnega središča v Nabrežini in osnovne šole v Devinu. Šlo je za sredstva iz skupne vsote 150 milijonov lir, ki jih je Sklad za Trst podelil Devinsko-nabrežinski občini za javna dela. Nekaj denarja za uresničitev kulturnega središča je torej pred 11 leti bilo. Vemo tudi, da v ta namen ni bil uporabljen. Razen če se ni razblinil v nič, je jasno, da je bil potlej izkoriščen v drugačne namene.
Kaj je torej netočnega, žaljivega in demagoškega v ugotovitvi, ki sem jo izrekel na seji občinskega sveta, da je namreč sklep izpred 11 let o izdelavi načrta za kulturno središče v Nabrežini "potlej šel v pozabo" in da je bil "denar uporabljen v drugačne namene" ? Prepričan sem, da bi bivši devinsko-nabrežinski župan ne zapisal besed, ki jih je, če bi natančno vedel, kaj sem govoril. Sicer bi moral postaT viti v dvom njegovo dobro vero.
2.	V istem Skerkovem pismu je nadalje rečeno, da je SSk, ki jo tudi sam predstavljam v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu, v določenem trenutku zahtevala slovenski kulturni dom. Načelnik svetovalske skupine KPI Ivan Širca se je na že omenjeni seji občinskega sveta 23. maja letos drugače izrazil. Dejal je, da je SSk zahtevala gradnjo dveh kulturnih domov, slovenskega in italijanskega. Za kaj v resnici gre, bo z lahkoto razumel, kdor se je že kdaj ukvarjal z vprašanjem prostorov za kulturne dejavnosti v Nabrežini. Povsem ločeno od pobude za gradnjo občinskega kulturnega središča je namreč SKD Igo Gruden že večkrat izrazilo potrebo, da bi si uredilo svoj sedež oziroma kulturni dom. SSk je to stališče nabrežin-skega društva podpirala in še podpira. V tem smislu je mogoče reči, da se SSk zavzema za slovenski kulturni dom v Nabrežini, toda to nima nobene neposredne zveze z občinskim kulturnim središčem, ki bi ga vsekakor bilo zgrešeno označiti kot italijansko. In to sem v razpravi na seji občinskega sveta že pojasnil.
3.	Albin Škerk je v svojem pismu tudi zapisal, da je manjšinski odbor KPI-PSI, ki ga je sam vodil v letih 1975-80, opustil pobudo za gradnjo kulturnega središča, ker da v tem ni užival podpore drugih strank, posebej ne SSk, in je torej bil osamljen ter šibek. Q tej trditvi bi si dovolil malce podvomiti. Isti manjšinski odbor je namreč začel graditi nogometno igrišče v Vižovljah, za kar je že v tistih letih namenil več kot 1,6 milijarde lir, se pravi veliko več, kot bi bilo potrebno za kulturno središče. Pri tem se odbor vsekakor ni oziral na stališče SSk, ki je glasovala proti uresničitvi takšnega faraonskega načrta, med' drugim zato, ker sta v občini že obstajali dve nogometni igrišči. Očitno je bil odbor za to dovolj močan.
Marsikaj bi lahko še navajal in pojasnjeval, vendar naj bo tega dovolj. Strinjam se z bivšim županom Šker-kom, ko pravi, da je zdaj vendarle važno predvsem to, da se kulturno središče končno zgradi. Za to se vsekakor zavzema SSk kakor tudi uprava, ki jo vodi njen predstavnik.
Z odličnim spoštovanjem
Martin Brecelj
- grožnja in človeka
nas, in predvsem na območju Postojne, pa je 27 odstotkov dreves v zadnji, najbolj kritični fazi obolenja in kaže da za te gozdove ni več rešitve. Podatkov o deželi Furlaniji-Julijski krajini ni, posamezne raziskave pa pričajo o kritičnem položaju na Krasu ter na področju Trbiža.
Kaj torej storiti? Vsekakor je treba nastopiti čimprej in omejiti onesnaževanje s posebnimi normami, ki naj bi postavile stroge meje onesnaževanju in pripomogle h kvalitetnejšemu, predvsem pa bolj zdravemu industrijskemu razvoju. Ti so v glavnih obrisih tudi nameni mednarodnega mladinskega pohoda proti kislemu dežju in onesnaževanju v Evropi, ki se bo čez nekaj dni začel na Švedskem ter v mesecu dni preko najbolj ogroženih gozdnih predelov Evrope dosegel Slovenijo, kjer se bo 24. julija uradno zaključil v Mariboru.
Kot je poudaril dr. Aldo Avanzini, je namreč čas, da Evropa prisluhne alarmnemu zvoncu, ki sicer trenutno naznanja le množično usihanje gozdov, jasno pa priča o posledicah, ki jih onesnaževanje povzroča v našem telesu ter predvsem v naših dihalnih organih. V tem okviru bi se lahko Evropejci marsičesa naučili na vzhodu, saj je npr. Japonska, ki kljub vsemu velja za enega izmed ekonomsko najmočnejših industrijskih velikanov, z načelom -kdor onesnažuje, naj tudi plačuje -skoro v celoti omejila industrijsko onesnaževanje in njegove posledice pri zdravju rastlin, živali in predvsem človeka.	(Suzi Pertot)
V okviru proslav ob Trubarjevem letu
Akademik dr. Anton Vratuša gost Slavističnega društva v Trstu
Slavistično društvo v Trstu jè imelo včeraj v gosteh dr. Antona Vratušo, bivšega predsednika slovenske vlade, sicer pa znanstvenika in akademika, ki trenutno predseduje odboru za Trubarjeve slavnosti, ki deluje pod okriljem SZDL Slovenije. Dr. Vratušo so na obisku na Tržaškem spremljali še tajnik odbora za proslavitev 400-let-nice Trubarjeve smrti Branko Dobravc, predsednik krajevnega odbora v Velikih Laščah Bogomir Samsa in pisatelj Jože Javoršek, vseh slovesnosti v teku dneva pa se je udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič.
Delegacija visokih gostov iz Ljubljane je najprej obiskala osnovno šolo v Bazovici, ki je poimenovana po Primožu Trubarju. V imenu učiteljske-
ga zbora je goste pozdravila Mirjam Mikolj, dr. Vratuša pa se je zahvalil za lep sprejem in poudaril pomen, ki ga imajo šole pri vzgajanju otrok v strpnosti in v duhu medsebojnega sožitja.
Na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini, je dr. Vratuša prisostvoval poimenovanju šolske dvorane po Primožu Trubarju, kateri je sledila kratka, a bogata slovesnost. V imenu dijakov je goste, med katerimi je bil tudi župan občine Dolina Edvin Švab, pozdravila dijakinja Barbara Mauri. Odlomke iz Trubarjevih del sta brala Aleš Salvi in Mirjam Ota, Branko Dobravc pa je prvouvrščenim dijakom Trubarjevega tekmovanja podelil knjižna priznanja, Jože Javoršek pa je najprid-nejšim bralcem podelil bronasto, sre-
Dr. Anton Vratuša ob pozdravnem nagovoru dijakom, profesorjem in gostom na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini
bmo in zlato Gregorčičevo bralno značko. Po nagovoru ravnatelja Alda Stefančiča je dijakom in profesorjem spregovoril dr. Vratuša, ki je orisal vrsto kulturnih in književnih pobud, ki spremljajo Trubarjevo leto, posebej pa je poudaril, »...vaša šola je ena prvih na Slovenskem, ki je priredila Trubarjevo proslavo.« Osrednji del obiska dr. Vratuše v Trstu pa se je odvil v Trubarjevi čitalnici v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Predsednik Slavističnega društva Boris Pangerc je visokemu gostu izročil denar od nabirke, ki je potekala na pobudo prav naše strokovne organizacije, za Trubarjevo domačijo v Raščici na Dolenjskem. »Z nabrano vsoto 4,5 milijona lir, želimo tudi Slovenci v Italiji vgraditi kamen v temelje Trubarjeve domačije, vendar, čeprav droben, verjemite, da je ta kamen iz žlahtne kamenine,« in se s tem navezal na pozdravne misli tajnice društva Vere Tuta - Ban, ki je rekla, da se je prav zaradi te priložnosti marsikaj razčistilo in si je utrdila pot splošna zavest, da je slovenstvo vrednota in skupaia podlaga za naše preživetje tako danes kot v Trubarjevih letih. Dr. Vratuša se je Slavističnemu društvu zahvalil za trud, ki ga je vložilo v zbiranje »Trubarjeve lire« (v Sloveniji namreč nabirajo Trubarjev dinar), prketo društva pa tudi vsem posameznikom, organizacijam, bančnim zavodom in podjetjem, ki so darovali v sklad. Razgovora o Trubarjevih slavnostih so se v NŠK udeležili med drugim tudi ravnatelj knjižnih izdaj pri ZTT Marko Kravos, predsednik' teritorialnega odbora SKGZ Klavdij Palčič in ravnatelj knjižnice Milan Pahor.
Navodila deželne komisije proli radioaktivnosti
Ne uživajmo sveže divjačine živini pa nikar sveže krme
Deželna komisija za boj proti radioaktivnemu sevanju, ki je nadomestila prejšnji tehniško-znanstveni odbor v sklopu uprave Furlanije - Julijske krajine, poziva prebivalstvo, naj ne uživa sveže divjačine in naj živini ne podaja sveže majske krme. Komisija je z druge strani poudarila, da preventivni ukrepi, sprejeti brž po nesreči v Černobilu, zvečine niso več veljavni, ker je pač ustrezna nevarnost mimo. Gre za prepoved uživanja sveže listnate zelenjave, svežega mleka in svež'h mlečnih izdelkov pa tudi dolgotrajnega mleka (prepovedanega otrokom pod 10. letom, nosečnicam in številnim bolnikom).
Komisija obravnava v tiskovneim sporočilu še problematiko jemanja zdravil oziroma uživanja radionukleidov s hrano in v tej zvezi odločno odsvetuje zdravljenje s kalcijem in natrijem (potrjuje pa njuno veljavnost pri zdravljenju zobne piškavosti v otroških letih).
V sredo bo srečanje za Aquilo
Z ministrstva za industrijo v Rimu je sinoči prišla vest, da je podtajnik Zito sklical novo srečanje vseh zainteresiranih strani v zadevi Aquila - Total, in sicer v sredo, 18. junija, ob 18. uri. Kot je znano, bi sestanek moral biti že 10. junija, ker pa sindikati niso prejeli vabila zanj, so prosili za posredovanje prefekta De Feliceja, kar je kot kaže, rodilo sadove.
O Na igrišču nasproti stadiona Gre-zar v Ul. Flavia pri Valmauri se nadaljuje Festival »l’Uunità« in »Dela«. Tako danes kot jutri bo nastopil postojnski ansambel AKORDI.
Tudi PSDI obsoja fašistične izzive
Tržaško tajništvo PSDI v tiskovnem sporočilu ugotavlja, da se dejanja nestrpnosti proti odporništvu in posvečenim mu spomenikom monotono in izzivalno ponavljajo. Stranka se pridružuje protestu prebivalcev in soglaša s posegom demokratičnih sil pri
»IL LAVORATORE« IMA 90 LET
»II Lavoratore — Raziskave in pričevanja o 90-Ietnici časopisa«, je naslov zgodovinske publikacije, ki so jo včeraj predstavili na sedežu krožka za družbeno-politične vede »Che Guevara« v Trstu. Poleg treh avtorjev knjige — raziskovalcev zgodovine tržaškega proletariata Sergia Ran-chija in Marine Rossi ter bivšega glavnega urednika omenjega časopisa Maria Gollija — je predstavitveno srečanje s svojimi posegi obogatilo več raz; vlivi-ajcev, od katerih naj omenimo zlasti znanega zgodovinarja Gaetana Arfèja, ki je na začetku srečanja imel uvodni nagovor.
Arfè, kakor tudi ostali razpravljal-ci. so v svojih posegih poudarili predvsem vlogo, ki jo je časopis imel v zgodovini tržaškega delavskega gibanja, ne samo kot informativni medij, ampak tudi kot stičišče politično kulturnih idej. To nalogo je »n Lavoratore« opravljal nenehno; bodisi v času Avstro-Ogrske, ko je nekaj let bil najbolj razširjen list v mestu, kot tudi v prvih letih fašistične strahovlade, o/n oma tudi pozneje, saj je po drugi vojni ponovno stopil na sceno krajevnega politično aktivističnega no-v: varstva. V tej luči so v posegih avtorjev prišle v ospredje tudi različne zgodovinske razmere, v katerih je »II Lavoratore« deloval. To je vplivalo seveda na politično usmeritev časopisa, saj je naprej bil uradni glasnik tržaške socialdemokratske organizad-ie, prožneje — p» prvi vojni — glasilo italijanskih socialistov, za tem pa kcmunistični list.
I. V.
Udeležili so se natečaja tržaške pokrajine
Nagrade slovenskim dijakom za naloge o gospodarskem položaju na Tržaškem
Ivo Corva med branjem svojega spisa
V sejni dvorani Zveze tržaških trgovcev so včeraj nagradili učence in dijake, ki so se udeležili natečaja tržaške pokrajine o gospodarskem položaju v Trstu. Pokrajina je namreč konec preteklega leta v sodelovanju s 30 tržaškimi podjetji in ustanovami priredila ogled tržaških gospodarskih struktur; natečaj se je nanašal prav na to izkušnjo: učenci osnovnih šol in
dijaki nižjih srednjih šol so lahko sodelovali na njem z risbami in likovnimi izdelki, višješolci pa so lahko v pismeni nalogi opisali svoje srečanje s tržaškimi gospodarskimi dejavniki in razvili svoja razmišljanja o sedanjem gospodarskem px>ložaju mesta.
Natečaja se je udeležilo skupaj 70 učencev in dijakov. Od teh je bilo tudi 21 slovenskih višješolcev (12 s
trgovskega zavoda Zois, 8 z liceja Prešeren in eden s poklicnega zavoda Stefan) in en dijak nižje srednje šole Gruden. Skupino je sodelovalo 13 šol s Ti laškega.
Pokrajmski odbornik Cavicchioli je v uvedi tm nagovoru omenil, da je bila udeležba sicer pod pričakovanji (zaradi tega so tudi razdelili manj kot polovico nagradnega sklada), prejete risbe in piismeni izdelki pa so bili zelo dobri.
Med nagrajenimi so bili tudi trije dijaki slovenskih višjih srednjih šol. Prvo mesto za nalogo v slovenščini je osvojil dijak 4. B razreda tehničnega zavoda Zois Ivo Corva, ki je prejel knjižni bon v vrednosti 250 tisoč lir. Drugo mesto (knjižni bon za 230 tisoč lir) je šlo dijakinji 1. razreda znanstvenega liceja Prešeren Kristini Martelanc, tretje mesto pa je osvojila dijakinja 3. B razreda trgovskega zavoda Zois Tatjana Komar.
Pred podelitvijo nagrad sta dobitnika prve nagrade za italijansko in slovensko pismeno nalogo Alessandro Olivo in Ivo Corva prebrala svoja spisa (Corva je prebral italijanski prevod naloge), v katerih sta pxidala obširno sliko tržaškega gospxxiarstva, njegovih težav in možnosti razvoja.
Kompjuter protagonist letošnjega Tabora mladih
Na Opxhnah, in sicer v prostorih Kulturnega društva Tabor, se že nekaj mesecev zbira vaška in okoliška mladina, da bi, tokrat že tretjič zaporedoma, pripravila že težko pričakovani Tabor mladih, ki je za mladino s Tržaškega postal že Pravi miting. Razpravljanja, dvomov in dela okoli letošnje prireditve je bilo nič koliko, saj so si Prireditelji postavili predvsem vprašanje, koliko je tak praznik lahko koristen, kakšna naj bo njegova vloga in ali je prav, da prireditev zanemarja v korist zabave številne aktualne proble-nre, ki tarejo mladino ter celotno družbo.
Res je sicer, da mladi včasih preveč pasivno Poživljajo družbeno stvarnost in živijo nekako oddaljeni od realnosti, zaprti, če jim je sreča naklonjena, v svet lastnih majhnih gotovosti in udobnosti, slovenska mladina, pa pioleg tega px>zablja tudi na stik z mestno in vsesplošno družbeno stvarnostjo. Kljub temu se je Tabor mladih rodil 2 drugačnimi namenim, saj sloni pravzaprav na ?snovi animacije in iskanja novih kulturnih oprijemov, ki bi pri mladih vzpodbudile željo po u-stvarjalnem, novem iskanju izražanja, zabave in družabnega življenja.
Ta drugačna, nova oblika socialne kulture, ki
se bistveno ločuje od tradicionalnih praznikov, se odraža predvsem v prikrojitvi prostora, v šte-vilnih ironičnih podobah, ki jih mladi prireditelji postavljajo v širši okvir praznika ter že v samem naslovu, ki letos odraža pojav vedno širše uporabe kompjuteria, televizije in video ekranov, pa naj si bodi v dobre ali slabe namene, ter stres in odvisnost, ki te tehnične novosti prinašajo mladim in starim. Letošnji Tabor mladih, ki se bo odvijal na Opčinah, v prostorih (notranjih in zunanjih) kulturnega društva Tabor, se je problemu dvojezičnosti ironično izognil tako, da je izbral angleški naslov in sicer »A program to use it« (Program, ki ga je treba uporabljati), njegov simbol pa je ekran (kompjuterja, stare televizije, videoekrana ali velike škatle iz lepenke).
Seveda so mladi prireditelji to malomarnost glede dvojezičnosti takoj popravili v okviru programa, in se celo izognili prevajanju; na video kaseti — logično so priredili hitri tečaj slovenščine za Kraševce in za italijanske (redke) obiskovalce. Za tiste, ki točno ne vedo, ali so po narodnosti Italijani ali Slovenci (in teh ni malo) bo v okviru praznika na razpolago test z naslovom »Ne veš kdo si?« Možni odgovori so trije:
lahko si Italijan, Slovenec ali »človek za sožitje.«
Veliko prostora bo posvečenega tudi drugemu perečemu mladinskemu in manj mladinskemu problemu: vzpostavljanju medsebojnih stikov. Pripomočkov na razpolago za to dejavnost bo več: kletka, nalepke v stilu — poišči sorodno dušo — in mizica z barvami, ki bodo ponazarjale razpoloženje in duševno stanje (iz obzira se izogibajte črne — pravijo prireditelji).
Praznik se bo tako v soboto, kot v nedeljo pričel ob 19. uri (točno!) podrobnejše informacije o programu pa bo pričujoči dnevnik redno nudil v naslednjih dneh. Povemo naj le, da bodo prišli na svoj račun ljubitelji country glasbe in country plesa (country divjanja), rock in lahke glasbe (ansambli Maci Forza, Antartide in One way), ljubitelji hujšanja in rekreacijske telovadbe, animacije (Šok trio iz Ljubljane) ter lutkovnega gledališča (Lutkovna skupina Pionirski dom Ljubljana s Kovačičevo predstavo Mrtvaški ples — brez strahu, predstava je smešna in ni povezana z zadnjimi dogodki v Černobilu).
Torej nasvidenje na Opčinah ob prihodnjem sončnem week-endu.
SUZI PERTOT
oblasteh z namenom, da se takšna dejanja, ki povzročajo napetost med sicer miroljubno sobivajočima narodnostnima skupnostima, preprečijo in zatrejo.
Javno zborovanje proti premogovni centrali v Trstu
Na Trgu Unità bo danes od 18. ure naprej protestno zborovanje proti načrtu o izgradnji termoelektrarne na premog v tržaški pokrajini. Organizira ga Kolektiv Energija - Ekologija. Med manifestacijo bodo namestili kamnito spominsko ploščo v čast edini Občini v Italiji, ki se je zavzela za postavitev takšne elektrarne na lastnem ozemlju, kakor piše v tiskovnem sporočilu prirediteljev.
izleti
SPDT prireja od petka, 27., do nedelje, 29. t. m., tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino, ki ga bodo vodili odborniki in mladinski vodniki SPDT. Zbirališče bo 27. t. m. ob 7. uri pred železniško postajo v Sežani. Vpisovanje je pri odbornikih SPDT in na sedežu ZSSDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nadstr.) do torka, 24. t. m. Vabljeni!
Združenje Union, Sv. Ivan - Podlo-njer, priredi 6. julija enodnevni izlet v Baško na Krku. Vabimo vas na ribe. Vpisovanje vsak dan od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 3, tel. 040/61011, razen ob sobotah.
SPDT priredi v nedeljo, 15. t. m., ob priliki drugega srečanja planinskih društev Snežnik iz Ilirske Bistrice, Platak z Reke in SPDT izlet z osebnimi avtomobili na Sviščake, kjer se bo začel pohod na Snežnik. Zbirališče udeležencev bo ob 7. uri pred spomenikom v Bazovici. Vabljeni!
šolske vesti
Sindikat slovenske šole obvešča zainteresirane, da lahko vložijo prošnje za vključitev v posebni seznam suplentov za srednje in višje srednje šole na skrbništvu. Rok zapade 20. junija. Informacije nudi Sindikat slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, I. nadstr., tel. 040/61193 ob sredah in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob torkih od 16. do 17. ure.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bodo zaključne šolske maše, prireditve in razstave vrstile s sledečim urnikom:
šola Ribičič - šolska maša bo danes, 14. t. m., ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu. Zaključna prireditev šole in vrtca bo po maši v šolski telovadnici;
šola Širok - šolska maša bo danes, 14. t. m., ob 9. uri v cerkvi sv. Vincencija;
šola Kette - šolska maša bo danes, 14. t. m., ob 8.30 v kapelici v Ul. Marconi. Razstava ročnih del in risb bo še danes, 14. t. m., od 8.30 do 12. ure;
srednja šola F. Erjavec vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27);
srednja šola I. Gruden vabi na zaključno prireditev, ki bo jutri, 15. t. m., ob 18. uri v občinski telovadnici v Nabrežini;
učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del še danes, 14. t. m., od 8. do 12. ure;
šola A. Sirk vabi na zaključno prireditev, ki bo danes, 14. t. m., ob 19.30 v Domu A. Sirk, Vljudno vabljeni!
srednja šola S. Kosovel - Opčine vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 14, t. m„ ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Prireditev bo direktno prenašal Radio Opčine.
•|“ Dne 13. t.m. je izdihnila po • dolgem trpljenju naša mama
prof. Carmen Renko
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalujoča sinova Jakob z ženo in Miha.
Trst, 14. junija 1986
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA
prireja danes, 14., In jutri, 15. t.
m., na igrišču SOKOLA v Nabrežini tradicionalni
PRAZNIK GODBE
s sledečim programom: DANES, 14. t. m., ob 17. uri odprtje praznika □ ob 18.30 nastop domače godbe □ od 21. do 24. ure ples z ansamblom POMLAD.
JUTRI, 15. t. m., ob 16. uri odprtje kioskov □ ob 18.30 nastop godbenega društva Prosek □ ob 19.30 nastop plesne skupine Ciabs iz Tržiča □ od 21. do 24. ure ples z ansamblom THE DEVILS.
Delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru in pristno domačo kapljico.
V primeru slabega vremena se praznik podaljša na ponedeljek, 16. t. m.
VABLJENI
KD F. VENTURINI
priredi
DANES, 14. t. m., ob 20. uri
ZAKLJUČNO PRIREDITEV
z nastopom moškega pevskega zbora, otroškega zbora, gojencev Glasbene šole za harmoniko in klavir ter društvene dramske skupine. Vabljeni člani, simpatizerji ter prijatelji, ki so sodelovali na letošnji šagri na Krmenki.
gledališča
ROSSETTI-VERDI
Simionična sezona POMLAD 86 - Danes ob 18. uri (red S) bodo na sporedu CARMINA BURANA Carla Orffa. Sodelovali bodo orkester in zbor gledališča Verdi pod vodstvom Andrea Giorgija in solisti: Brigitte Pochner, Horst Hiester-mann, Patrick Raftery.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	ponedeljek, 16. t. m., ob 19.30 L. N. Tolstoj - V. BorisavljeviĆ ZGODBA- O KONJU - musical. Priredba in režija Miroslav BeloviĆ.
Sprejemna dvorana
Od 9. do 15. junija: Ob kulturnih dnevih Slovencev iz Italije. Na teh že tradicionalnih prireditvah iz zamejstva se nam bodo letos predstavili Slovenci videmske pokrajine.
Danes, 14. t. m., ob 11. uri: Otroška matineja: ob 20. uri: Sklepna kulturna prireditev (Srednja dvorana).
Okrogla dvorana
V torek, 17. t. m., ob 20. uri: Klasični duo iz Montreala, Kanada.
Mala dvorana
Od ponedeljka, 16., do četrtka, 26. t. m., ob 20. uri: Predvajanje filmov Živoji-na Pavloviča (Ko bom mrtev in bel, Prebujenje podgan, Zaseda, Nasvidenje v naslednji vojni, Rdeče klasje).
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 16. t. m„ ob 21.30: PELIN ŽENA - Svetlana Makarovič in Dennis Gonzales.
kino
ARISTON - 18.00, 22.00 Cercasi Susan disperatamente, kom,, ZDA 1985, 90'; r. S. Seidelman; i. R. Arguette, A. Qu-inn, Madonna
EXCELSIOR II - 18.30, 22.00 Another Time Another Place, dram., VB, 1983, 95'; r. Michael Redford; i. Phyllis Lo-gan, Giovanni Mannello.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Hannah e le sue sorelle, dram., ZDA 1986, 106’; r. Woody Alien; i. Mia Farrow, Michael Caine.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Fuga dalT-incubo, fant., ZDA 1985, 100’; r. J. Ruben; i. Danny Quaid, Max Von Sydow.
NAZIONALE II - 15.30, 22.00 II mio nemico, fant., ZDA 1986, 90'; r. W. Peter-sen; i. D. Quaid, L. Grossett jr., B. James.
EDEN - 15.30, 22.00 Grido di voglia in A lezione di orgasmo, porn.,
FENICE - 17.30, 22,00 Senza vergogna, kom„ It 1986, 90'; r. G. Siracusa; i. M. Longo, C. Borromeo. □ □
EXCELSIOR I - 17.30, 22.00 L’anno del dragone, dram., ZDA 1985, 134'; r. Michael Cimino; i. Mickey Rourke, John Lone.
MIGNON - 16.00, 22.15 I predatori dell’arca perduta, pust., ZDA 1981, 110'; r, Steven Spielberg; i. Harrison Ford, Karen Alien.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Troppo forte, kom„ It. 1986, 110'; r. Carlo Verdone; i. Carlo Verdone, Alberto Sordi.
ALCIONE - 16.30 22.10 l’occhio del gatto, krim., Niz. 1985, 95’; r. L. Teague, i. D. Barrymore, J. Woods.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Ciklus filmov Johna Belushija: I vicini di casa, kom.,ZDA 1982, 100’; r. Jg. Avildsen; i. John Belushi.
VITTORIO VENETO - 16,00, 22.15 II diavolo in corpo, er. dram., It. 1986, 110’; r. Marco Bellocchio; i Maruška Det-mers, Federico Pitzalis. □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Sempre buio in sala, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razna obvestila		mali oglasi		včeraj-danes		koncerti
TPPZ P. Tomažič obvešča vse člane ansambla in svojce, ki so se prijavili za Partizansko slavje na Oblakovem vrhu pri Idriji, da je odhod avtobusa iz Bazovice jutri, 15. t. m,, ob 7. uri. Povratek v Bazovico je predviden med 19.30 in 20. uro, da bodo lahko še vsi šli na volišča.
razstave
V	TK galeriji - Ul. sv. Frančiška 20,
je na ogled razstava kiparja NEGOVANA NEMCA.
V	galeriji Cartesius razstavlja tržaški slikar Aldo Bressanutti.
V	galeriji Torbandena razstavlja slikar Francesco Stefanini,
Galerija Torkla - 5. Junijski glasbeni in likovni večeri. Na ogled je razstava likovnih izdelkov ex tempore v sodelovanju z nižjo srednjo šolo S. Gregorčič iz Doline. Urnik: danes, 14. t. m., od 10. do 12. ure.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan STOJAN ŠUC iz Repna št. 171. Vse najboljše, predvsem zdravja in veliko uspeha v poklicu mu želijo vsi, ki ga imajo radi.
Danes stopita v zakonsko življenje BORIS in MILOJKA. Mnogo sreče in zdravja jima želi teta Nerina z družino.
Adrijani in Saši se je pridružila ANUŠKA. Srečnima staršema čestitajo, mali Anuški pa želijo vso srečo v življenju Nadja, Giorgio, Mirja in Franka.
Ženi Adrijani in hčerkici ANUŠKI
želi vse najboljše in se z njima veseli novopečeni očka.
Privekala je mala
ANUŠKA
in osrečila mamico Adrijano in očka Sašo. Z njima se veselijo in želijo družinici vse najboljše nona, nono in pranoni iz Mačkolj, stric Iztok in Paula.
Danes si obljubita večno zvestobo MILOJKA in BORIS
Vse naj... na skupni življenjski poti jima želijo pet let stari maturanti.
PRODAM zelo dobro ohranjen električni štedilnik magic chef s pečico in malo rabljeno sedežno garnituro (2 naslonjača in divan). Tel. na št. 211997 od 15. do 16. ure.
KUPIM ali VZAMEM V NAJEM bar-buffet. Tel. na št. 220140 od 17.30 do
18.30	razen ob sobotah in nedeljah.
OSMICO so odprli pri Zaharjevih v Borštu št. 58.
PRODAM avto lancia delta 1.300, prevoženih 31.000 km, letnik marec '84, v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na št. 910339.
PRODAM prenosni videoregistrator s te-lekamero nordmende, sistem VHS. Tel. na št. 231139.
PRODAM stanovanje v Ul. Frausin, III. nadstr,, 2 sobi, kuhinja, kopalnica, razgled na morje. Tel. na št. 228390.
GOSPOD, ki se je oglasil pod šifro Poletje, je naprošen, da se ponovno oglasi pod isto šifro, ker je bilo pismo prepozno dvignjeno zaradi odsotnosti.
NUDIM pomoč v gospodinjstvu starejšemu upokojencu ali upokojenki za stalno ali nekaj ur dnevno. Tel. na št. 003866/24912 v večernih urah.
OSMICO je odprl Just Hrvatič, Ricmanje 85. Toči belo in črno vino.
NEZAPOSLEN nujno išče kakršnokoli zaposlitev, izkušnje v prodaji tehničnih artiklov, navtike in skladišča. Takoj razpoložljiv. Tel, na št. 040/422093 od 19. ure dalje ali pa na št. 040/422836 od 13. do 15. ure.
UNIVERZITETNI študent z odličnim znanjem angleščine išče poletno zapo-litev. Pripravljen tudi potovati. Tel. na št. 040/416150.
NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je Pepe Servotov odprl osmico. Nudi pristno kraško vino in domač prigrizek.
PRODAM JADRNICO dolgo 4,90 m v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/729460.
VOJNI INVALID sprejme v službo pošteno žensko za opravljanje hišnih del in kuhanje. Tel. na št. 040/575436,
PRODAM hišo v Ricmanjih, 100 kv. m, kuhinja, dnevna soba, garaža, tri spalnice, klet in vhod v zelo dobrem stanju, Tel. na št. 040/228390.
PRODAM hondo 125 XL paris-dakkar letnik '84 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040/228575 po
14.30.
PRODAM inštalatersko in kleparsko orodje, zgibalnik za pločevino (1 m), valj (1 m), nož za pločevino (60 cm), vrtalni stroj na stebru, električno matico RIGID za notranje navoje 3/8 (4 palce) in razno drugo. Za informacije tel. na št. 040/71149.
OSMICO je v Zgoniku odprl Marjo Milič. Toči belo vino in teran.
V GRADEŽU v bližini term oddam enosobno dvoposteljno stanovanje od 1. do 15. julija. Tel. na št. 040/226271.
HIMALAJSKI MUCKI samici, mladiči z rodovnikom naprodaj. Tel. na št. 003861/342946 zvečer.
VINSKE BRATCE vabi na osmico Stanko Gruden iz Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino, reže pa domač pršut.
darovi in prispevki
V	spomin na gospo Doro Žnidaršič vd. Čok daruje družina Danieli 25.000 lir za SKD Barko vij e.
V	spomin na gospo Marijo Vizzi-Bizjak darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 30.000 lir za knjižnico P.Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Viktorije Čok darujeta družini Vide in Slavka Simčiča ter Vilka in Bianke Batič 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Za Trubarjev dom prispevajo učenci II. razreda celodnevne osnovne šole Šempo-laj: Danjel Lavrenčič 10.000 lir, Martina Briscačh 5.000 lir, Aljoša Paulina 5.000 lir in Alan Kocma 5,000 lir,
V	spomin na sestrično Jušto Starc darujeta Marija in Pepi Prašelj 20.000 lir za ŠD Kontovel.
V	spomin na Ido Gerlanc darujeta Marija in Pepi Prašelj 10,000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Jušto Starc darujeta Marija in Žarko Prašelj 10.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Evgenijo Brischech vd. Ferluga daruje Marija Markon 20.000 lir za cerkev na Kontovelu.
V	spomin na Pasgualeja Pellegrinija darujejo prijatelji iz Mladinske skupine P. Tomažič 85.000 lir za Center za rakasta obolenja in 85.000 lir za Združenje AMICI DEL CUORE.
Ob obletnici smrti Staneta Miliča daruje hči Stana 40.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda.
V	spomin na sestrično Justo Čok por. Lorenzi daruje Pepca Hervat 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 6. obletnici smrti (13.6.1980) nepozabnega Draga Pahorja, doslednega borca za naše pravice se ga z bolestjo in ljubeznijo spominjajo vsi njegovi in darujejo v počastitev njegovega spomina
25.000	za Ždruženje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, 25,000 za KD I. Grbec, 25.000 za Šentjakobsko kulturno duštvo in 25.000 za Tabornike RMV.
V	počastitev spomina Dore Čok darujejo sestrične Marija, Viktorija in Lidija
30.000	lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Dore Čok darujejo sestrične Tomadin 20.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Dore Čok daruje Ida Gregorič 10.000 lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Dore Čok darujejo Nereo, Štefka ter Elda z mamo
30.000	lir za Sklad M. Čuk in 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob sestre Evgenije daruje brat Rudolf 50.000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za MPZ Vesela pomlad.
Namesto cvetja na grob Dore Čok daruje Olga Uršič 20.000 lir za MPZ M. Per-tot iz Barkovelj.
Ksenija in Vojko Bandelj darujeta
10.000	lir za ureditev Trubarjeve domačije.
V	spomin na Josipa Krasno daruje žena 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Albino Verginello-Jurjevo daruje Soča z družino 10.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Albino Verginello-Jurjevo daruje teta Vera iz Portoroža
10.000	lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
V	spomin na moža Anakleta Grudna daruje žena Alda z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob 2. obletnici smrti Staneta Maliča darujeta Mario in Viktorija Sossi 25.000 lir za cerkveni pevski zbor sv. Jerneja.
V	spomin na nono Doro Žnidarčič vd. Čok darujeta Maja in Pavel Fonda 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 6. obletnici smrti dragega brata Draga darujeta Marčela in Vida 50.000 lir za Oktet KD I. Grbec iz Skednja.
Namesto cvetja na grob Otilije Suban darujeta Majda in Julka Škabar (Repen 106) 40.000 lir za MPZ Zvonček.
V	isti namen daruje Guštin (Repen 88)
10.000	lir za MPZ Zvonček.
V	spomin na starše daruje Raubar (Repen 2) 10.000 lir za popravilo repentabr-ske cerkve.
V	spomin na Kristino Krt darujejo družine Grgič (Fernetiči) 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Danila Poženel daruje 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
V	spomin na Karolino Kjuder daruje Vera Kjuder (Repen 136) 50.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Karla Škabarja daruje Stulle (Col 40) 10.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Meri Slapnik - Dilli darujeta Dragica iz Švice in Karla
50.000	lir za cerkev v Borštu.
Namesto cvetja na grob Ide Daneu
por. Grijane daruje Slavko Daneu z družino 25.000 lir za Kulturni dom Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ide Daneu por. Grijane daruje Angelo Škerk 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na Ido Danev por. Grijane daujejò komunisti s Proseka in Kontove-la 100.000 lir za sekcijo KPI J. Pegan in K. Starc.
V	spomin na Magdo Štoko Kalc daruje Fani Sardoč 15.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
Popravek: v spomin na Ido Grijane Daneu darujeta Anica in Drago Štoka
15.000	lir za pevski zbor V. Mirk.
Danes, SOBOTA, 14. junija
VALERIJ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.55 — Dolžina dneva 15.40 — Luna vzide ob
11.39	in zatone ob 1.05.
Jutri, NEDELJA, 15. junija
VID
PLIMOVANJE VČERAJ: ob 1.12 najvišja 11 cm, ob 8.31 najnižja -35 cm, ob 16.22 najvišja 28 cm, ob 21.15 najnižja 3
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
19,9	stopinje, zračni tlak 1013,4 mb raste, veter 20 kilometrov na uro severozahod-nik, burja s sunki 46 kilometrov na mo, vlaga 60-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 18,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Gilberto Cocchi, Federico Gabrielli, Sonia Milano.
UMRLI SO: 82-letna Bernarda lussa, 72-letni Stanislao Belli, 63-letna Teresa Stanissa, 72-letna Iolanda Benvenuti, 45-letna Silvia Drobnich, 84-letna Assi-mina Sotirdu, 88-letni Mario Pahor, 83-letna Angela Radoicovich, 82-letna Francesca Sfiligoj.
OKLICLKmetovalec Ilvo Bardacci in upokojenka Leda, Zelinda, Teresa Quer-cioli, obrtnik Sergio Marno in kozmetičarka Simonetta Vouk, delavec Maurizio Tritta in agentka Antonella Pellis, uradnik Alessandro Blasina in trgovka Eleonora Aita, mehanik Glauco Dibiaggio in asistentka Sirlene Merciai, delavec Fabrizio Potočnik in blagajničarka Paola Amarante, šofer Fulvio Stivanin in gospodinja Patrizia Presicce, delavec Moreno Ruzzier in gospodinja Marinella Ra-vasini, uradnik Diego Spazzai in uradnica Paola Brunetti, upokojenec Erminio Pascoletti in upokojenka Giuseppina Maccovazzi, delavec Dario Pribac in delavka Giuliana Rotta, industrijski izvedenec Maurizio Clicech in brezposelna Gabriella Romeo, izvrševalec servisov Maurizio Colbasso in izvrševalka servisov Grazia Bastiani, prodajalec Walter Giannella in prodajalka Marina Garofalo, prodajalec Giorgio Delle Vedove in gospodinja Ester Lugnani, uradnik Claudio Danesin in delavka Gabriella Paolet-ti, natakar Mauro Škabar in prodajalka Manuela Starc, prodajalec Fabio Grippa-ri in uradnica Rosalba Derin, obrtnik Dario Dodich in učiteljica Maria Filler Ro-ner, finančni stražnik Ernesto Cocca in bolničarka Mara Inama, agent Pietro Bu-san in gospodinja Maria-Teresa Baso, finančni stražnik Michele Palumbo in gospodinja Amedea de Nittis, šofer Salvatore Guerra in brezposelna Donatella Corsini, trgovec Umberto Scualdini in študentka Patrizia Sahar, policijski agent Emanuele Giacobbe in brezposelna Rachele Rosa Gravina, delavec Stefano Pag-nini in brezposelna Cristina Milkovič, uradnik Enrico Mazzoli in uradnica Ondina Ninino, uradnik Mamo Portuesi in uradnica Elisabetta Lubiana, madnik Paolo Rozza in gospodinja Patrizia Vitale.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. junija 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Mi-Ije).
NABREŽINA (tel. 200466) in BOLJU-NEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
Nabrežina (tel. 200466) in BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Glasbena matica vabi na zaključni nastop danes, 14. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku.
razne prireditve
Osnovna šola P. Trubar v Bazovici
vabi na PROSLAVO OB 400-LETNICI TRUBARJEVE SMRTI, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19.30 na dvorišču osnovne šole v Bazovici.
Amaterski oder J. Štoka vabi na premiero ljudske igre Rada Pregarca SAGRA v Kulturnem domu na Proseku v petek, 20. t. m., ob 20.30. Ponovitev v nedeljo, 22, t. m., 18. mi.
pomlad
čas
porok
^latama
LAURENTI
•^a vaša darila so vam na razpolago najlepši ^tatarski izdelki, ter ure
SEIKO in HIP - HOP
TRST
L.go Santorio 4 - Tel. 723240
c cč'asn<Ae'r-~ vab.|a % ^ darila bomboniere
TRST - Drev. XX Settembre 21 - Tel. 764042

poročno darilo "k "k it
izraz
ljubezni
poročni seznami
UL. CARDUCCI 20 - TEL. 795071 UL. MURATTI 4 - TEL. 795542 UL. VIĐALI 9 - TEL. 763563
Obleke visoke mode za posebne priložnosti
UL. CARDUCCI 4 - TRST
SIP obvešča, da je bila pri tržaški javni govorilnici v Drevoredu XX. septembra 5 pred kratkim priključena in je sedaj na razpolago uporabnikom nova storitev javni »faksimile».
GRUPPO IRI ST Et
^ iMle Telecomunicaiioitip.a. %
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 13. 6. 1986
Ameriški dolar . Nemška marka . Francoski frank Holandski fiorini Belgijski frank . Funt šterling ... Irski šterling .... Danska krona .. Grška drahma ... Kanadski dolar .,
1.504.—	Japonski jen ............. 8
683. -	Švicarski frank 		826.—
212,—	Avstrijski šiling 		97.—
606,—	Norveška krona 		199.—
31.—	Švedska krona 		210.—
2.285,-	Portugalski eskudo 		10.—
2.070. -	Španska peseta 		10.—
183,—	Avstralski dolar 		.... 1.020.—
10.	Debeli dinar 		3,40
1.075.	Drobni dinar 		3,75
hr'hin BANCA 01 credito di Trieste Tei : sedež 6i446 - esssi
DCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-13^
sklad mitja čuk
jelka cvelbar
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Integracija je sožitje, ni lokacija
Pot k Vzgojnemu zavodu Elvire Vatovec me je vodila s strunjanske obale navzgor na vzpetinico, kjer je stal včasih frančiškanski samostan. Sredi zelenja se je najprej v samem samostanu, nato pa tudi v novih zgradbah razvil zavod, ki že nad trideset let skuša pomagati razvojno motenim otrokom.
O tem, kako poteka vzgojno in izobraževalno delo, o dilemah in novih vprašanjih, ki jih poraja, sem se pogovarjala s specialnim pedagogom prof. Darkom Oparo, ki mu je od leta 1968 zaupano mesto ravnatelja tega zavoda.
Na način, ki sogovorniku neprisiljeno odpravi vsakršno zadrego, je prof. Opara takoj zagrizel v osrednji problem dela z razvojno motenimi, problem integracije.
"Integracija, to pomeni sožitje, to ni le lokacija otroka. Nedvomno je prav, da ga tudi drugi otroci, ki takih problemov nimajo, vidijo in z njim živijo. Vendar je vprašanje, če tak otrok med otroki brez večjih problemov lahko zdravo razvije svojo osebnost."
Ob tem seveda najin pogovor ni mogel mimo primerjanja, kako se delo s prizadetimi odvija na Zahodu, posebej še pri nas in kako so ga organizirali v Jugoslaviji, posebej v Strunjanu.
"Vsak otrok mora imeti, in to potrjuje sleherna pedagoška in psihološka teorija, občutek varnosti, sprejetja, upoštevanja in uspeha zato, da se njegove čustvene potrebe normalno razvijajo. Uspešnost je primerjanje; ni pa še povsem jasno, kako naj bi se lahko razvojno moteni otrok primerjal s svojimi vrstniki v normalni šoli. Menim zato, da korak, ki pomeni integracijo kot lokacijo takega otroka v normalno okolje, še ni dovolj."
"Kako torej gledate na to, kar se dogaja pri nas?"
"Ideja o integraciji je dobra. Zavzemam pa se za take vrste integracijo, kakršno zagovarja, denimo, danski minister Mikelssen, ki je nedvomno največji propagator te ideje v svetu. Òn imenuje to naturalizacija - kar pomeni narediti pogoje življenja za prizadete, oziroma razvojno motene, čimbolj podobne pogojem ostalih ljudi, ki takih problemov nimajo. Vendar se mi vzbudijo pomisleki o tem, če se pri vas res to dogaja, predvsem takrat, ko dobim na svojo pisalno mizo prošnjo iz zamejstva za sprejem otroka, ki je dokončal vašo osnovno šolo in je srednje ali lažje prizadet. Takrat se mi odpre cela vrsta vprašanj."
"Katera so ta vprašanja?"
"Zdi se mi, da je tak otrok v vaši osnovni šoli sicer še sprejet, vendar bolj lokacijsko kot pa socialno in pedagoško. Zakaj to pravim,- ker zna mogoče pisati in brati, kar pa zanj ni funkcionalno, kajti včasih sploh ne ve, kaj bere ali pa razume le tu in tam, kar bere. S takim znanjem pa na vaši srednji šoli nima kaj iskati. Srednja šola ni več tolerantna do takega otroka, ker tja tak otrok ne sodi. Zato mora tedaj otrok najti svoj prostor drugje. Mislim pa, da bi tak otrok ne iskal pomoči drugod, če bi ga z integracijo, kakor se pri vas pojmuje, res uspeli vživeti v šolsko in
socialno realnost kraja, ki mu pripada. Odpre se tedaj vprašanje, kam z njim in ko pride do prošnje za sprejem v naš zavod, se tudi za nas odpirajo nove dileme: kako sprejeti takega otroka za dve, tri leta, kaj lahko še za njega storimo, v tako kratkem času, ko pa že prej ni bil specifično usmerjen..."
"Torej se vam zdi, da je kljub temu, da živi v normalnem okolju, še vedno pravzaprav zanemarjen in neupoštevan?"
"Glejte, pri nas so bili pred kratkim na obisku švedski specialni pedagogi. Kot v Italiji, tako tudi na Danskem in Švedskem ni posebnih šol. Ti strokovnjaki pa v resnici razvojno motenega otroka, mogoče bom prehudo rekel, ne poznajo, ker z njim ne delajo, od prizadetih otrok so odmaknjeni in o njih razmišljajo po sistemu dedukcije na dedukcijo, iz posplošitve na posp^lošitev.
Če naj primerjam s svojim izkustvom, moram reči, da že dvajset let delam kot defektolog in je zame velikansko bogastvo, da lahko delam tule v šoli. Karkoli, kjerkoli govorim, ne govorim o neki teoriji. Neprestano to apliciram praktično in nenehno nekaj novega spoznavam, kajti le praksa lahko izziva tvoje razmišljanje in proučevanje, da ne greš predaleč."
"Tu na tej šoli ste za ravnatelja že dolgo let. Kdaj pa je pravzaprav šola nastala?"
"Okrog leta 1952 so na področju Obale začeli ugotavljati, da je precej otrok, ki ne uspevajo na redni osnovni šoji. V Portorožu je bil takrat že defektolog Vinko Rupnik, ki je bil sicer usposobljen za delo z gluhimi, bil je surdo-pedagog. On je začel pozornost organizirati in usmerjati v tisti del šolske populacije, ki ni uspeval. Tako je prišlo do ideje, da se v Portorožu ustanovi posebna šola. Takrat se je po stari terminologiji imenovala še pomožna šola. Danes je ta termin že dobil morda drugačen prizvok, takrat pa je bil izraz v redu, bila je šola za nekoga, ki potrebuje pomoč. Leta 1953 je začela delovati taka šola v Portorožu. Mislim, da je imela za začetek dvajset otrok in je delovala v strogem centru Portoroža. No, ti začetni so bili dokaj skromni, kot vsi začetni."
"Kdo pa je bil takrat ravnatelj?"
' "Prva ravnateljica je bila, sedaj že pokojna Marija Mo-lanova, ki je bila defektolog po poklicu, rodila se je pa v Podgori pri Gorici, obiskovala je šolo v Trstu, kamor so se z družino preselili, in kjer je tudi začela na učiteljišču študij, ki ga je kasneje dokončala v Mariboru.
Ona je začela zbirati okrog sebe skupino mladih ljudi, pravzaprav samih nedefektologov, kajti takrat je bila defektologija tudi še v povojih. Pri teh ljudeh se je pojavila nekakšna naravna odbira kadra. Nekateri so že po kratkem času odšli, drugi pa, ki so začutili, da jejo delo zanje, so ostali in se kasneje začeli izobraževati.
(se nadaljuje)
ZAMEJCI V CANKARJEVEM DOMU TV Ljubljana, nocoj ob 20.05
Čeprav ne gre za filmsko predstavo, se nam zdi prav, da opozorimo na današnji osrednji dogodek televizijskega sporeda: na neposredno prenašanje dogajanja v ljubljanskem Cankarjevem domu - predstavo o življenju, izročilu in težavah Slovencev iz videmske pokrajine. Njim so posvečeni letošnji Kulturni dnevi Slovencev v Italiji, manifestacije, ki hoče krepiti stike in poznavanje stvarnosti pripadnikov slovenskega naroda izven matičnih meja.
DRUŠČINA
The Lords of Flatbush, 1974. Režija: Stephen Verona in Martin Davidson. Igrajo: Perry King, Silvester Stallone, Henry Winkler, Susan Blakely.
TV Ljubljana, nocoj ob 22.15.
Film prikazuje dogodivščine štirih prijateljev, ki preživljajo svojo mladost iz dneva v dan. Seveda poslušajo glasbo in plešejo, v glavnem ob zvokih rock'n'rol-la. Skupni so jim problemi z dekleti in mladostniška agresivnost, ki izbruhne v občasnih pretepih. Režiser prikazuje obdobje na robu petdesetih let, zato je film posnet dokumentaristično in v pogovornem jeziku. Danes je tovrstni oprijem pod vplivi "cinema verite" zapostavljen: dovolj bo, da si ogledamo zgleden Absolute Beginners angleškega video in filmskega režiserja Juliena Templa, ki isto obdobje prikazuje iz povsem drugačnega zornega kota.
LO STRANGOLATORE Dl BOSTON
The Boston Strangler - Bostonski davitelj, 1968. Režija: Richard Fleisher. Igrajo: Tony Curtis, Henry Fonda, George Kennedy, Hurd Hatfield.
CANALE 5, nocoj ob 24.15.
Albert Di Salvo, shizofrenični delavec iz Bostona, je resnična osebnost. Zaslovel je kot "bostonski davitelj", potem ko je izvedel 12 krvavih zločinov. Njegova tarča so bile ženske, morilsko dejavnost pa je opravljal od leta 1962 do leta 1964, ko so ga povsem naključno odkrili. V prvem delu prikazuje film kroniko dogodkov, reakcije ljudi in težavno delo policistov. V drugem delu pa opisuje človeško usodo umsko bolnega Di Salva, ki je moril pri polni zavesti. Režiserju je v filmu uspela težavna naloga, da iz prikaza grozljivosti neopazno preide v analizo umskih motenj kriminalca. S tem se film izogne ceneni spektakularnosti, čeprav gledalca izredno pritegne, in pridobi na kakovosti.
VIAGGIO CON ANITA
Izlet z Anito, 1978. Režija: Mario Monicelli. Igrajo: Giancarlo Giannini, Goldie Hawn, Aurore Clement, Renzo Montagnani.
TV Ljubljana, jutri ob 15.05.
Bančnik Guido išče v ljubezenski "pustolovščini" tisto, česar mu razparano družinsko okolje ne more več nuditi. Na potovanje k umirajočemu očetu povabi tudi ljubico, ko prideta na Guidov dom, pa je oče že mrtev. Med pripravami na pogreb izbruhnejo na dan napeti družinski odnosi; tedaj Anita spozna Guida v njegovi pravi luči in ga zapusti.
CASSANDRA CROSSING
Cassandra Crossing, 1976. Režija: George Pan Cosmatos. Igrajo: Sophia Loren, Richard Harris, Ava Gardner, Martin Sheen, Burt Lancaster.
RAI 1, jutri, ob 20.30.
Cassandra Crossing je cilj vlaka, na katerem je okuženi terorist. Vlak je pod nadzorstvom tajnih agentov neke velesile, ki uporablja bakteriološko orožje, s katerim je tudi okužila nasprotnika. Cilj vlaka lahko postane zaradi tega "končna rešitev", pokol vseh potnikov, ki so v stiku z okužencem. Potniki pa se tej možnosti odločno uprejo. To je tudi povod za vrsto spektakularnih pustolovskih akcij, ki jih je režiser spretno posnel iz težavnih in nenavadnih zornih kotov.
UNA GIORNATA PARTICOLARE
Poseben dan, 1977. Režija: Ettore Scola. Igrajo: Marcello Mastroianni, Sophia Loren, John Vernon, Francoise Berd.
RAI 1, v ponedeljek, 16.junija, ob 20.30.
10.00	Dokumentarec: I grandi fiumi -Tamigi
10.45	Športna oddaja: Un campione mille campioni - Come si acquista lo stile
11.00	Informativna oddaja: Il mercato del sabato, vodi Luisa Rivelli
11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Informativna oddaja: Il mercato del sabato (2. del)
12.30	Oddaja o medicini: Check-up
13.30	Dnevnik
13.50	Dnevnik - Mundial
14.00	Informativna oddaja: Prisma
14.30	Športna oddaja: Sabato sport, vmes kolesarstvo
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Benji, Sax e il principe alieno
17.35	Nanizanka: L'ispettore Gadget
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna oddaja
18.20	Programi prihodnjega tedna
18.40	Košarkarska tekma: Italija - Grčija
19.30	Jutrišnji almanah
19.50	Zabavni spored: Mundialissima show, vodi Gianni Mina
22.15	Podeljevanje nagrad »Le città della Magna Grecia«
23.50	Dnevnik
RAI 2	1
10.00	Informativna oddaja:
Giorni d' Europa
10.30	Programi prihodnjega tedna
10.45	Nadaljevanka: Anonimo Veneziano (i. U. Pagliai, L. Guerrieri)
12.30	Dnevnik. Start
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. CHIP
13.30	Dnevnik. Bella Italia >
14.00	Informativna oddaja: Scuola aperta
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Izžrebanje loterije
14.40	Mladinska oddaja: Tandem
16.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska oddaja: Body body, vodi Barbara Bouchet
18.20	Športna oddaja: Super mundial
18.40	Nanizanka: Occhio al superoc-chio
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik. Šport
20.30	Film: Il viaggio (dram., ZDA 1958, r. A. Litvak, i. Y. Brynner, D. Kerr)
22.35	Dnevnik - večerne vesti
22.45	Šport: boks, Oliva - Jenkins
24.00	Dnevnik - nočne vesti
|	RAI 3
13.15	Dokumentarec: Vita degli animali
13.45	Programi prihodnjega tedna
14.00	Informativna oddaja: La macchina del tempo
14.40	Šport: tenis
18.25	Glasbena oddaja: L'altro suono
19.00	Dnevnik
19.35	Variete: Dadaumpa
20.05	Informativna oddaja: Scuola aperta sera
20.30	Informativna oddaja: Le regole del gioco
21.10	Neposredni prenos: Quadriennale da Roma - si riapre
22.15	Dnevnik
22.50	Glasbena oddaja: Dancemania
Sobotni večer brez Mundiala bo gledalce kljub temu popeljal v Mehiko. V varieteju Mundialissima Show bo med drugimi zvezdniki nastopil tudi mladi Louis Miguel. RAI 1, 20.30
RTV Ljubljana______________
8.00	Poročila
8.05	Razgibamo se
8.20	Nanizanka: Na črko, na črko
8.50	Pedenj žep
9.05	Oblaček Pohajaček (3. del)
9.20	Slovenske ljudske pravljice: Kako je Tratar rešil grofovo hčer
9.40	Ta čudoviti notni svet (4. del)
10.35	Glasbena oddaja: Naša pesem Maribor 86
11.00	Športna oddaja: Goli sveta, pregled s SP v nogometu
11.15	Dokumentarec: Avtomanija -Avto prihodnosti (zadnji del)
11.40	Poročila
15.35	Poročila
15.40	Mladinski film: Naj verjamemo Lopotuhinu (2. del)
16.45	Športna oddaja: Goli sveta
7.00	Turnir v vaterpolu: SFRJ - Mad-
žarska
18.00	Kronika kongresa ZSMJ
18.30	Knjiga
19.00	Danes. Turistični globus
19.30	Dnevnik
19.45	Vremenska napoved
19.50	Poročilo s kongresa ZSMJ
20.05	Zamejci v Cankarjevem domu
21.35	Zrcalo tedna
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Lordi iz Flatbusha (dram., ZDA 1974, r. S. F. Verona in E. Lachman, i. P. King, S. Stallone
fH) TV Koper
7.10	Mundial v desetih minutah
12.30	Mundial: Nemčija - Danska
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Kiss kiss
15.00	Koncert Oliverja Mandiča
16.00	Film: La bella preda (vestern, r. F. de Cordova, i. Y. de Carlo, S. Brady)
17.30	Risanke
17.45	Informativna oddaja: Uporaba kompjuterja
18.10	Nadaljevanka: Ljubezen in oblast
18.55 TV Novice
19.00	Nanizanka: Colonel March
19.30	TVD Stičišče
19.50	Zabavni spored: Sabato in famiglia
20.30	Film: L'ultimo colpo.dell'ispettore Clark (krim., r. R. M. Lewis, i. H. Fonda, L. Nimoy)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Dentro al mundial
Drevi ob 20. uri bo RTV LJ oskrbela direktni prenos iz Cankarjevega doma ob zaključni prireditvi Kulturnih dnevov Slovencev videmske pokrejine z naslovom NACO PA ML
Nastopajo Beneško gledališče, folklorna skupina Živanit, zbor Nediški puobi in skupina Trepe-tički.
T jH CANALE 5
8.30	Nanizanki: Alice, 8.55 Fio
9.15	Film: Le bellissime gambe di Sabrina (kom., 1958, r. C. Mas-trocinque)
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, ,12.00 Bis in
12.40	II pranzo è servito
13.30	Napoved programov: Anteprima
14.10	Film: Il vigile (kom., 1950, r. L. Zampa, i. A. Sordi, V. De Sica)
16.15	Nanizanka: Gavilan
17.15	Dokumentarna oddaja: Big Bang
18.00	Nanizanke: Nove in famiglia, 18.30 Condo in 19.001 Jefferson
19.30	Kviz: Zig Zag
20.30	Zabavni spored: Grand Hotel
23.00	Aktualnosti: Parlamento in
23.45	Filmske novosti: Premiere
0.15 Film: Lo strangolatore di Boston (dram., 1968, r. R. Fleischer, i. T. Curtis, H. Fonda)
L® RETEQUATTRO
8.30	Nanizanka: Strega per amore
9.00 Nadaljevanka: Marina 9.40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: Come svaligiare una banca (kom., 1958, i. T. Ewell, M. Rooney)
11.45	Nanizanka: Switch
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Nana, Laura, She-ra la principessa del potere
14.15 Nadaljevanki: Marina,
15.00	Agua viva
15.50	Napoved programov:
16.10
(kom., 1950, r. J. Ford, i. D. Dailey, C. Calvet, C. Townsen)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20	Nanizanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d’ amore
20.30	Film: Pioggia (dram., 1954, r. C. Bernhardt, i. R. Hayworth, J. Ferrer, A. Ray)
22.20	Nanizanka: Kingston 23.10 Napoved programov:
Retequattro per voi
23.30	Nanizanke:	Mash,
24.00	Ironside, 0.50 Modsquad
Retequattro per voi Film: Bill sei grande!
^j> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford &
Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Spazio 1999, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quincy in 12.40 Aqenzia Rock-ford
13.20	Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carmintati in I Gatti di Vicolo Miracoli
14.15	Šport: ameriški ' foot-bal"
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Lo specchio magico
18.00	Glasbena oddaja: Musica è
19.00	Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
19.30	Nanizanka: La famiglia Addams
20.00	Risanka: Occhi di gatto
20.30	Nanizanka: Supercar
22.20	Box:	Tyson-
Gross, Camacho-Rosario, Chavez-Rojas
23.30	Grand prix
0.45 Glasbena oddaja: Deejay television
bmJÌ telepapova
13.00	Risanka: Voltron
13.30	Risanka: Mask
14.00	Športna oddaja: Euro-calcio
14.15	Športna rubrika: Rombo TV
17.00	Risanke: La gang degli orsi, Candy Candy, Mask, Voltron, Sport Billy, Black Star, Jane e Micci.
18.00	Supertivulandia
19.50 Risanke
20.30	Film: La stella del Sud (pust., 1969, i. G. Segai, U. Andress, O. Wells)
23.00	Film: Il trionfo della casta Susanna (kom., 1970, i. T. Torday, M. Lee)
% TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
14.30	Risanka: Hanna e Barbera
15.00	Glasbena oddaja: Musicale
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
19.30	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
20.30	Film: Super Kong (r. Paul Leder, i. Gilda Me Donald, Frank Taylor)
22.15	Informativna oddaja: Realtà industriale
23.15	Nanizanka: Arrivano le spose
^ TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20—8.00 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Kulturni dogodki (ponovitev);
8.40	Glasbeni mozaik; 10.10 Koncert v Kulturnem domu v Trstu; 11.30—13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12., Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Čas in prostor: Etnično, nacionalno in razredno v sodobnih družbah - sociološki pogledi; Nato: Glasbene skice; 15.00 Otroški kotiček: Kaj je na koncu sveta; 16.00 Zbornik: Zgodovina je vedno že svoja lastna zgodba. Nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba: violinist Volodja Balža-lorsky, flavtist Cveto Kobal in kitarist Igor Saje; 18.00 Dramska vetrovnica: Magellanov oblak (8. del); 18.45 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30—8.00 Jutranji spored; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Pojte z nami;
11.05	Svetovna reportaža; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo;
12.30	Kmetijski nasveti; 14.05 Kulturna panorama; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.10-15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 16.40 Lojtrca domačih; 17.00 Studio ob 17.00;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Iz glasbenega dela mladine Slovenije; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00-23.00 Slovencem po svetu, vmes Mladi mostovi, Naši kraji
in ljudje; 22.50 Literarni nokturno: Lojze Krakar: Igrice vandalske; 23.05 Od tod do polnoči; 00.05 — 5.00 Nočni program, glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.10 Vreme; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 - 13.00 Prenos II. programa Radio Ljubljana; 13.00 Otvoritev - Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Microchip; 17.15 Zamejska reportaža;
18.00	Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev programov - Glasba; 6.30 Koledarček;
7.00	Dobro jutro v glasbi; 8.00-12.00 Prisrčno vaši; 8.15 Flash back; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vstop prost; 11.30 Na prvi strani;
11.40	Napoved programov; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Oddaja o nogometu;
15.45	Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz...; 20.00—6.00 Nočni program Radia Koper.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja - vodi Majda; 15.00 Glasba po željah - v studiu Sabina; 19.00 Listam po časopisih -vodi Vinko.
Še vedno spori med PSI in KD
Bodo v vseh krajevnih upravah pravočasno odobrili proračune?
Bralne značke učencem slovenske šole na Plešivem
Še dobrih petnajst dni imajo občinski sveti čas, da razpravljajo in odobrijo letošnji proračun. Čeprav smo že ob koncu prvega poletja, iz Rima še niso prišla navodila, kako sestaviti proračun, tudi zaradi tega, ker je kasnila parlamentarna o-dobritev finančnega zakona. V tem pa so določeni prispevki občinam. Ponekod so se sestave in razprave o proračunu že lotili. Gre za manjše občine, ki imajo najbrž manj problemov. V večjih pa se bodo morali, kot vsako leto, svetovalci sestati večkrat. Vsaka politična skupina, tako večinska kot opozicijska, bo hotela namreč povedati svoje mnenje.
Odobritev proračuna ne bo težka stvar v občinah, v katerih velja večinski sistem, in v tistih običajno večjih, v katerih je na oblasti trdna večina. Kljub vsem morebitnim pomislekom bodo tu svetovalci večinske koalicije pri glasovanju za proračun strnili vrste.
Če v neki krajevni upravi hočejo najet; kakršnakoli posojila, morajo v občinskem oziroma pokrajinskem svetu proračun odobriti z absolutno večino, t. j. kvalificirano večino glasov.
Težave imajo v tem trenutku
pokrajinska uprava ter občini Tržič in Gradež. Tu je, kot je našim bralcem znano, prišlo do razbitja prejšnjih trdnih koalicij. Sestavile so se nove, vendar v vseh treh omenjenih primerih razpolaga večina le s točno polovico glasov, kar ni dovolj za odobritev proračuna, če pa tega ne odobriš pride komisar, svet je razpuščen, razpisane so nove volitve.
Spori med demokristjani in socialisti glede Tržiča, med obema in republikanci ter socialdemokrati glede Pokrajine in Gradeža, se niso polegji. Pogajanja potekajo v teh dneh na raznih ravneh, polemikah pa je še vedno živa. Po zadnjih občinskih sejah v Tržiču so socialisti postali še bolj napadalni do dosedanjega odbora KD - PSDI - PRl. Pokrajinski izvršni odbor PSI je ugotovil, kot izhaja iz tiskovnega poročila, da je KD kriva, če ne uspejo doseči sporazuma. Socialisti namreč zahtevajo, odstop vseh odbornikov, ki bi mu sledila izvolitev pokrajinskega predsednika, županov ter odbornikov. Demokristjani, ki so pridobili župana v.Tržiču, pa nočejo o tem slišati in zahtevajo, naj bi socialisti stopili v tržiški odbor. Iz njega bi izstopila dva sedanja od-
bornika. Pokrajinsko vodstvo PSI je zarad; tega zahtevalo posredovanje deželnega tajništva stranke pri odgovarjajočih organih drugih strank.
Najbrž v treh omenjenih upravah ne bo proračun odobren tako kmalu. Temu pa je treba dodati še goriško Krajevno zdravstveno enoto, ki edina v deželi, ni odobrila zdravstvenega načrta. Z dežele so že zagrozili s komisarjem, če problem v KZE ne bo rešen v čim krajšem času.
Pokrajinska proslava ob 40-letnici republike
V	avditoriju bo jutri ob 10.30 svečana proslava 40-letnice republike v priredbi pokrajinske uprave. Govoril bo predsednik Silvio Cum-peta. Na svečanost pridejo župani z občinskimi prapori.
Kongres PSDI
V	restavraciji Al Dragone na Tržaški cesti bo danes popoldne, ob 17. uri, 23. pokrajinski kongres socialdemokratske stranke.
Tudi na šoli v Plešivem je bila prireditev ob podeljevanju bralnih značk. Učenci in učitelji so povabili pisateljico Marizo Perat, da je otrokom na lep in prisrčen način povedala kako nastajajo njeni prvenci.
Učenci so nastopili s petjem in recitacijami, nato jim je Peratova izročila bralne značke. Ena izmed učiteljic je Peratovo predstavila o-trokom kot pisateljico Goriških spevov, 'igric ter pravljic, ki so na sporedu na tržaški radijski postaji. Zelo lepo je bilo poslušati živo in prisrčno zgodbico o Metki in o njenih računskih težavah.
Po prireditvi je sledila zakuska in sprehod do Subide. Tu so se vsi skupaj zadržali ob konjih in šli nji sladoled. Dopoldhn je bil zelo bogat in domače prisrčen.
Prireditev šole I. Trinko
Recitatorji in pevci, dijaki nižje srednje šole Ivan Trinko, so nas na zaključni šolski prireditvi popeljali v začaran svet Beneške Slovenije in Rezije. Številni publiki v goriškem avditoriju so naši dijaki nudili bogat izbor ljudskih pesmi, ki so jih nekoč pripovedovali in poslušali Benečani in Rezijani. Resmi je skrbno zbiral tržaški pisatelj in raziskovalec dr. Pavle Merku. Izšle so v posebni knjigi.
Na isti prireditvi je ravnateljica šole dr. Rožica Simčič - Lojk nagradila tiste dijake, ki so sodelovali v akciji bralne značke. Skoraj polovica dijakov šole I. Trinko se je v tem šolskem letu priglasila k natečaju. To pomeni, da so prebrali vsaj eno slovensko knjigo. Najbolj pridne, ki so prebrali nad dvajset knjig, so nagradili na odru pred publiko.
šolske vesti
V	ponedeljek, 16. junija, ob 20.30 bo v Domu Andrej Budal v Štandrežu zaključni nastop gojencev štandreške podružnice šole Glasbene matice. Produkcij gojencev goriške šole Glasbene matice pa bosta v Gorici, v Ul. della Croce 3, v sredo, 18., ter v četrtek, 19. junija. Vsakokrat ob 20.30.
V	zabavišču Excelsior v Ronkah bo jutri, v nedeljo, ob 10.30 zaključna prireditev učencev slovenske osnovne šole ter vrtca iz Ronk.
izleti
Sekcija VZPI - ANPI Jamlje - Dol
priredi enodnevni avtobusni izlet v Belo krajino v sovoto, 5. junija. Vpisujejo Ettore Moro in Mario Semolič. Vpisovanje se zaključi z zasedbo prostorov v avtobusu. Odhod bo iz Dola ob 5.10, iz Jamelj pa ob 5.20.
Nesoglasja med operaterji in odbornikom
Kako urediti, da bo socialna pomoč najbolje nudena potrebnim občanom?
Kaj pa obramba pred točo?
Med razpravo ob poročilu o delu obrambe pred točo v Sloveniji, je Izvršni svet Skupščine Slovenije ugotovil, »da aktivnosti pri vzpostavitvi in izgradnji sistema obramb pred točo na Primorskem v sodelovanju z Italijo, ne potekajo po predvideni dinamiki, zlasti zaradi težav pri opredeljevanju strokovnih vprašanj in pri dobavi radarsko - računalniške opreme in proizvodnji raket. Zaradi tega je Izvršni svet predlagal, naj jugoslovanski del Stalne mešane službe jugoslovansko -italijanske komisije za obrambo pred točo pospešeno nadaljuje dejavnost za zgraditev radarsko - računalniškega centra na Trstelju pr; Novi Gorici, za izbiro in nabavo potrebne radarske in računalniške opreme ter za izdelavo raziskovalnega in operativnega programa obrambe pred točo na Primorskem. Poleg tega naj bi v okviru svojih pristojnosti pospešil pripravo serije raket za preizkus na italijanskem območju.«
Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, ki organizira in vodi sisteme za obrambo pred točo v republiki, bo namestil nove kadre. Skupaj z Območno skupnostjo za obrambo pred točo na Primorskem pa bo proučil tudi možnosti in pogoje za organiziranje začasne obrambe pred točo na Primorskem z letali.
(m.d.)
Problematika socialne pomoči občanom je že dolga leta kamen spotike v goriški občinski upravi. Zastarelo miselnost,, da je treba socialno pomoč pojmovati kot pomoč revežem, nudeno z lekarniško tehtnico, je pred petnajstimi leti odpravil takratni odbornik za socialno skrbstvo dr. To-massich. Dal je takrat čisto nove napotke za delo na tem področju. Ojačil je socialnoskrbstveno službo, vzel v službo socialne asistentke (tudi z obveznim znanjem slovenskega jezika), uvedel pomoč ostarelim na domu, dal pobudo za prenovo nekdanje ECA v sodoben socialni center v Ulici Baiamonti. Goriška občina je takrat zares uvedla nov odnos do ljudi, ki so v težavah in ki imajo svoje specifične probleme. Specializirano občinsko osebje se je z navdušenjem lotilo tega dela, saj se je dobro zavedalo, da ima pred seboj težko, a hvaležno delo.
Očitno nekaterim taka socalna politika ni bila všeč. Po Tomassiche-vem odhodu iz Gorice je postopoma prihajalo do zaviranja, črtanja progi amov, uvajanja birokratske in politične kontrole, novosti uvedene preo
petnajstimi leti nekaterim niso prijale in še danes ne prijajo. Marsikdaj so pritiskali zunanji faktorji', ki so se čutili edini poklicani, da opravlja jo socialno-skrbstveno službo. Pobude občinske uprave so marsikomu odvzele teren za udejstvovanje.
V zadnjih letih je zaradi tega prK šlo do večkratnih trenj med socialnimi asistentkami in odborniki ter odborom v celoti. V več primerih in na raznih področjih. Socialne asistenke so marsikdaj pismeno opozorile občinske svetovalce pa tudi tukajšnjo javnost s pismi.
Nekaj podobnega se je zgodilo v zadnjem času. Nekateri občani so socialne asistentke in druge občinske uslužbence obtožili, da niso efikasni, da jun ne gredo na roko, kljub obljubam in navodilom sedanjega odbornika za socialno skrbstvo Culota. Socialne asistentke so na te očitke odgovorile s pismom, ki je bilo ob-ja\ljeno v tisku.
Občinski svetovalci so bili že na prejšnji seji seznanjeni z novo afero. Občinski odbor je namreč premestil dosedanjega ravnatelja socialnoskrb stvene službe dr. Jureticha na novo
službeno mesto. V pismu socialne a-sislentke menijo, da gre za udarec tej službi p» številnih polemikah v tisku.
O stvari je bil govor na zadnji seji goriškega občinskega sveta. Komunistična svetovalka Ardit je od župana hotela izvedeti, kako je s stvarjo in razione, zaradi katerih je bil Ju-retich poslan na drugo službeno mesto. Zahtevala je razpravo v občinskem svetu. Župan Scarano ji je odgovoril, da ni šlo za nikakšno kazensko premestitev, marveč le za notranje premike v občinski upravi. Že nrej je prišlo do premestitev med vodilnimi fukcionarji, da bodo preuredili in Ojačili socialnoskrbstveno službo. O premestitvah vodilnih uslužbencev je seznanjeno sindikalno zastopstvo, ki baje s tem soglaša, je še dejal župan. Povedal je tudi, da mu ne prija način, kako socialne asistentke javnosti predstavljajo stvari. Zavrnil pa je predlog Arditove (ta je bila docela nezadovoljna z županovim odgovorom), da bi o premestitvah razpravljali v občinskem svetu, kajti to je izrecna pristojnost ožjega 'občinskega odbora.
Občinski svet seznanjen s proračunom
Prednost med investicijami dograditvi šole v Doberdobu
Kapital družbe SDAG povečan od 200 na 650 milijonov lir
Občinski svet v Doberdobu na svoji zadnji seji ni razpravljal o občinskem proračunu za tekoče leto, pač pa je poslušal poročilo župana na to temo. Razprava in odobritev bosta torej na prihodnji seji, kar bo svetovalcem omogočilo podrobnejšo analizo postavk in oblikovanje morebitnih predlogov s tem v zvezi.
Poročilo izhaja iz (že skoraj od večne, Kot jo je označil Župan dr. Lavrenčič) ugotovitve, da zamude centralne državne oblasti finančno pogojujejo krajevne uprave. Občina Doberdob na primer v tekočem letu s porastom državnih prispevkov (ki ga mora parlament še odobriti) ne bo krila niti predvidene inflacije.
Med tekočimi stroški se je poročilo zaustavilo ob glavnih postavkah. Na področju socialnega skrbstva velja omeniti posebe v pomoč ostarelim (25 milijonov) in delovne skupine za brezposelne (48 milijonov, od teh 28 iz državnega prispevka). Od skupnih 458 milijonov lir tekočih stroškov gre 45 odst. osebju.
Med predvidenimi investicijami gre prioriteta stroškom za šolo in izobrazbo nasploh, za kar naj bi zagotovili 267 milijonov. Predvsem gre za kritje stroškov pri gradnji nove šolske stavbe in s tem pxivezan nakup šolabusa. Za zaščito okolja na območju jezera so piredvideli 150 milijonov, za ureditev pločnikov 100
milijonov, po 50 milijonov pa za ureditev občinske ambulante in razširitev županstva.
V proračunu ni pwstavke za gradnjo večnamenske telovadnice v Doberdobu, ker bi Občina — je dejal župap — iz svojih sredstev ne mogla zagotoviti potrebne pol milijarde. Možnost za uresničitev tega potrebnega objekta pa se ponuja v zakonskem odloku, ki predvideva vsoto 4 tisoč milijard za gradnjo šolskih stavb, med temi tudi telovadnic. U-prava se je že zavzela za dobavo prispevka v tem smislu.
Odobritev proračuna bo torej na prihodnji seji, .na zadnji pa je ob činski svet ob vzdržanju svetovalca manjšine odobril obračun za leto 1985. Poslovanje je uprava zaključila s skromnim presežkom nekaj sto tisočakov lir, kar ocenjuje kot uspeh, saj so izpolnili predvidevanja in se izognili primanjkljaju.
Med drugimi točkami dnevnega reda naj omenimo poveritev naloga za izdelavo načrta v zvezi s posegi za zaščito okolja. Gre za tretji načrt (dva sta že v izvršilni fazi) za ureditev jezera, ki sodi med pomembnejše letošnje investicije. 150 milijonov (117 jih prispeva Dežela, ostalo Občina) bodo namenili čiščenju dna jezera, urejanju stez in poti ter rekreacijskim napravam.
Na izredni seji se je sestala skupščina upraviteljev SDAG, t.j. delniške družbe, ki upravlja goriški avtoport in obmejno postajališče pri Štandrežu. Sejo je vodil predsednik SDAG odv. Cesare Devetag. Ob strani sta mu stala predsednika Leardi in Bisesi. Prisoten je bil tudi župan Scarano. Sklenib so povečati družbeni kapital od 200 na 650 milijonov lir. Tako bodo lahko hitreje in učinkoviteje reševali naloge, ki jih bodo morali uresničiti. Goriška občinska uprava je podpisala celoten povišek glavnice. Denar je vzela iz skladov za izvajanje osimskega sporazuma.
Gino Pipia v Avditoriju
Goriški kantavtor Cino Pipia bo imel danes ob 16.30 koncert v de želnem Avditoriju v Ul. Roma. Koncert prirejata združenji Cuore Amico in Pro Senectute. Ob Pipii bo na stopala kar 18-članska skupina glasbenikov. Naslov recitala je Vestito dj sabbia e di bianco. . . Gre za splet recitacij in pesmi na biblijsko temo, od Marijirxga rojstva do Kristusove smrti, vendar je božanski moment v ozadju in se pozornost osredotoči na človeškega.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio, Via Romana, tel. 40497
Slavnost 35-letnice SGP Gorica
V Novi Gorici bo danes ob 10. uri svečana proslava 35-letnice Sploš nega gradbenega podjetja Gorica. Govorila bosta glavni direktor podjetja Miha Hladnik ter predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavine. Podelili bodo priznanja delavcem, ki so od vsega začetka v podjetju, in odkrili spominsko ploščo borcem Novgrada. Sledil bo kulturni spored. Slavnost bo v prostorih TOZD Strojni obrati in TOZD Cintralni obrati na Prvomajski cesti v Novi Gorici.
V Štandrežu se nadaljuje
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 14. 6., prosta zabava
Tutri, 15. 6., ob 20. uri Dlesna zabava in nastop Štandreške ritmične in baletne skupine.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Chorus line«.
CORSO 18.00—22.00 »Antartica«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Coppia morbosamente erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La Vene-xiana«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30—20.30 »Pokvarjenec«. 22.30 »Otok strasti«.
DESKLE 19.30 »Zadnja ameriška devica«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Corso Verdi 57, tel. 84879
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.00 Amalia Piovesan por. Morandini v cerkvi v Moši, nato na pokopališče v Ločniku.
T	V goriški bolnišnici je v 63.
I	letu nepričakovano umrla
Tilka Oblak vd. Devetak
Pogreb bo danes popoldne ob 14.30 v cerkev in na pokopališče v Sovod-njah.
Žalostno vest naznanjajo sinovi Jurij, Hilda in Jožica z nečaki ter vnuki in drugo sorodstvo.
Sovodnje, 14. junija 1986.
Na seminarskem zborovanju v Dijaškem domu
Koristno razmišljanje goriške SKGZ o vlogi slovenskega subjekta danes
Prejšnji konec tedna je Teritorialni odbor SKGZ za Goriško priredil dvodnevni posvet članov goriškega dela Zveze z namenom, da bi v obliki celovite in kolikor se da poglobljene izmenjave mnenj osvetlili najbolj žgoča vprašanja, ki se danes postavljajo Slovencem v naši pokrajini. Že sam naslov srečanja, "Slovenski subjekt na Goriškem, ovire in možnosti za nadaljnji razvoj", je dovolj zgovoren o želji po nekonvencionalnem poglabljanju vprašanj, sproščeni, tudi polemični, zato pa konstruktivnejši diskusiji okrog tega, kaj Slovenci danes na Goriškem smo, kakšne so naše želje, potrebe, lastnosti in napake in kako se moramo opremiti, da se bomo kot subjekt ohranili in okrepili.
Do seminarskega zborovanja je torej prišlo iz potrebe, da bi se za trenutek otresli pogojevanj vsakodnevnega delovanja, partikularnih pogledov, ki so vezani na aktualno dogajanje in bi kar se da nepogojeno razmišljali o sebi. Izhodišče za diskusijo so bili trije referati, ki so zaobjeli troje ključnih vprašanj za našo manjšinsko skupnost: gospodarski potencial v okviru obmejne ekonomije, vlogo Slovencev v spreminjanju družbeno—političnega konteksta, stanje in možnosti v kulturi in telesni kulturi.
Ni šlo zgolj za poročila o stanju na treh področjih našega življenja, pač pa za v marsičem nove, stimulativne poglede na odprta vprašanja, probleme in perspektive na vsakem od treh področij. Brez kontingentne pogojenosti, ki bi silila k iskanju takojšnjih rešitev iznesenim problemom, se je tako razprava obogatila in poglobila z analizami, ki so izzvale vrsto vprašanj, razmišljanj in ugotovitev.
Podatki o družbenem spreminjanju, prehodu od pretežno agrarne, skozi industrijsko, k novemu modelu družbe, ki jo označuje izrazit razvoj terciarnih dejavnosti, so bili osnova za potrebno razmišljanje, kako naj se gospodarsko, kulturno in ideološko opremimo. Ob ugotovitvi, da sklicevanje na tradicijo ni več dovolj spričo hitre modernizacije družbe, je bilo rečeno, se moramo aktivno prilagoditi spremenjenim razmeram zunaj in okrog nas. Kaj naj to pomeni na gospodarskem, kulturnem, telesnokulturnem in drugih področjih našega delovanja, ni lahko definirati, vseeno pa je iz poročil in razprave, ki je sledila, izšlo več zanimivih misli in predlogov.
Marsikatero vprašanje je bilo še podrobneje razčlenjeno ob dveh okroglih mizah, ki sta zajeli tematiko kulturne proizvodnje in ustvarjalnosti ter podružbljanja kulturnih zvrsti in
pa generacijska soočanja in vzgojo v perspektivi sodelovanja z matico in sožitja z večinskim narodom. Diskusija je zajela širok krog sodelujočih, ki so s svojimi vsebinsko bogatimi in spodbudnimi posegi prispevali k osvetlitvi marsikaterega vprašanja, ki bi zaslužilo večjo pozornost in poglobljeno razmišljanje.
To je bila tudi želja, s katero so soglašali vsi sodelujoči na posvetu, da bi po tej pozitivni izkušnji imeli še več takih priložnosti za poglabljanje tokrat komaj zarisanih vprašanj. Podobnih priložnosti v zadnjih letih gotovo ni bilo na pretek, zato se je tokrat naenkrat pojavila vrsta vprašanj, potreb, predlogov. Tega idejnega bogastva, je bilo rečeno, ne gre prezreti, pač pa bo treba v bodoče sektorialno poglobiti številna iznešena vprašanja. Srečanje je namreč dokazalo, da razpolagamo z intelektualnim kadrom, ki mu ideje ne manjkajo, dobiti pa je treba okvir, kjer bi se te ideje lahko razvijale.
Srečanje je torej v celoti doseglo svoj namen. Če se kdaj upravičeno tožimo, da med nami premalo razpravljamo o določenih temeljnih vprašanjih, je prav ta pobuda pomenila koristno priložnost za spremembo tega stanja stvari. Srečanje seveda ni izčrpalo diskusije, nasprotno je z odpiranjem novih vprašanj morda še povečalo potrebo po njenem nadaljevanju.
Za olepšanje mesta s cvetjem na vrsti razne prireditve
Tudi letos bo v Gorici prijetna spomladanska prireditev, ki je že v prejšnjih letih privabila zanimanje Goričanov, še posebno tistih gospodinj, ki jim je pri srcu gojenje cvetic. V mislih imamo prireditev z naslovom »Corso fiorito«. Gre za prireditev, na kateri bodo ocenili najlepše gredice, najlepše okinčane balkone. Lani so se tega natečaja udeležile tudi številne slovenske gospodinje in dobile laskava priznanja.
Celotna prireditev pa bo imela širši obseg. Konec prihodnjega tedna, v petek in soboto, bodo vrtnarji Gorice in tudi drugih občin, tako italijanskih kot iz tujine, uredili cvetlične gredice na Korzu. Nekaj podobnega so ti naredili že v prejšnjih letih.
Poleg tega pa bo v ponedeljek, Zl.junija, posvet o ovrednotenju bregov Soče. Kot je znano, ima goriška občinska uprava namen urediti z neke vrste zaščitenim parkom oba brega Soče.
Še dva dni v Standrežu Praznik špargljev
Za razliko od prvega dela Praznika špargljev je bilo v drugem delu tudi vreme naklonjeno, tako, da je celoten program lepo potekal. To nedeljo so najprej imeli na sporedu nagrajevanje slikarskega ex tempora. V ocenjevalni komisiji so bili slikar Andrej Kosič ter učiteljici Ramira Bric in Danila Komjanc. Med obiskovlaci vrtca so nagrade dobili Denis Frandolič, Boris Budal ter Monika Brešan. Med udeleženci prve stopnje osnovne šole so nagrade dobili David Mučič, Roberta Lutman in Eliza Faganel. V naslednji kategoriji, osnovnošolcev druge stopnje, so priznanja dobili Katja Ferletič, Manuel Frandolič, Vanja Bas-tjančič in Denis Pavio. Za nižjo srednjo šolo je prvo mesto zasedel Gabrijel Sfiligoj, za njim sta bila Peter Paulin in Mirjam Tomšič. Posebno nagrado je dobil tretji razred štandreške osnovne šole Franc Erjavec, ki je bil najštevilnejši na ex temporu.
Zatem je pod vodstvom Elvire Chiabai zapel štandreški mladinski zbor. Za njimi je pel mešani zbor Rupa-Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka.
Člani dramske skupine prosvetnega društva Štandrež so za to priložnost naštudirali veseloigro Idealna tašča. Delo je režirala Mira Štrukelj.
Praznik špargljev, ki ga prireja prosvetno društvo Štandrež, se nadaljuje danes in jutri. Jutri nastopijo štandreška dekleta ritmične in baletne skupine.
35 let dela Splošnega gradbenega podjetja »GORICA «
Odločilen doprinos k razvoju Primorske
>1
»Če živiš leta in leta v isti delovni organizaciji, se ti zdi, da se v njej nič ne spreminja. Nekako predstavljaš si, da taka, kot je danes, je bila že od nekdaj. In ko hodiš po gradbiščih, misliš, da so od vsega začetka na vsaki količkaj večji zgradbi stali visoki žerjavi, da od vedno delamo z avtodvigali, bagerji, kamioni za prevoz betona, da objekte gradimo z jeklenimi opaži, da montiramo fasade, cele hale, mostove itd. In tarnaš, da ni napredka. Če pa se v spominu ozreš v tista leta, ko si prvič prestopil prag SGP »GORICA«, spoznaš, kako ogromen napredek je nastal od prvih začetkov. Ob ustanovitvi SGP »GORICA« leta 1951 smo imeli le štiri betonske mešalce, nekaj konzolnih dvigal, nekaj dvigal tipa bob, več vrst črpalk in štiri tritonske kamione. Vsa ta mehanizacija je bila predvojnega izvora in vsa iztrošena. Med kadri je bil le en sam inženir, 17 tehnikov in 19 delovodij. Kolektiv je štel 574 zaposlenih. Prva naloga novoustanovljenega podjetja je bila gradnja Nove Gorice, a delali smo sicer po celi Primorski od Bovca do Postojne in Sežane. Iz tega časa je pomembna zgradba Občinske skupščine v Novi Gorici, ki je še danes
ponos naših zidarjev in kamnosekov«. Tako ti povedo v Splošnem gradbenem podjetju »GORICA« v Novi Gorici, kjer v teh dneh praznujejo 35. obletnico njihovega podjetja. Prav je, da se ob tej priložnosti spomnijo ne le tistih, ki so bili med ustanovitelji podjetja, marveč tudi vseh zidarjev iz Spodnje Vipavske doline, ki so v preteklosti veliko doprinesli h gradnji Gorice in Primorske nasploh. Slovenske narodnosti so bili že pred prvo svetovno vojno podjetniki, zidarski mojstri in zidarji, ki so gradili lepe stavbe v Gorici. Po razmejitvi so zidarji Renč in okolice svoje znanje izkoristili zato, da so pričeli ne le obnavljati od vojne porušenih primorskih krajev, marveč tudi zato, da so pričeli graditi novo mesto, Novo Gorico.
V SGP »GORICA« pa so se kaj kmalu zavedli, da ne smejo ostati zaprti v ozke meje novogoriškega območja. Zato so kaj kmalu pričeli graditi tudi na Jesenicah, na Koprskem in na Tolminskem. Tak teritorialni obseg je podjetje več ali manj ohranilo do danes, pa čeprav kar precej gradijo tudi drugje.
Poleg zgradbe Občinske skupščine in več stanovanjskih hiš v Novi Go-
rici so že v prvih letih zgradili novo gimnazijo, vinsko klet na Dobrovem, Kraški in Briški vodovod, tovarno Meblo. V kasnejših letih ni bilo na območju Nove Gorice večje gradnje kjer ne bi bili direktno angažirani. Bolnišnica, šole, tovarne, turistični in poslovni objekti, stanovanja. Lahko upravičeno trdimo, da je SGP »Gorica« zgradilo takšno Novo Gorico kakršna je danes.
Gradili pa so in gradijo tudi drugje. V Koprščini gradijo stanovanja ter tudi turistične objekte, kot so hoteli in podobno. Prav v tem času so tam veliko angažirani z gradnjo turističnih objektov. Hotel so zgradili tudi na Bijelašnici, blizu Sarajeva, takrat ko so tam bile zimske olimpijske igre. Ponosni so na poslovno stavbo, ki so jo v Dubrovniku zgradili v rekordn'em času na začudenje domačinov in drugih. Njihov prvi velik podvig turističnega značaja na jadranski obali je bil Hotel Uvala Scott pri Kraljevici. V Bovcu so zgradili Kaninsko vas. Leta 1963 so pomagali tudi pri obnovi od potresa porušenega Skopja.
Te izkušnje so jim bile koristne v drugi polovici sedemdesetih let, ko so se lotili obnove Tolminske, ki jo
je prizadel potres, in tudi priskočili na pomoč porušenim krajem v zamejstvu, in sicer v Benečiji, v Reziji in v Furlaniji. V zamejstvu so zgradili Kulturni dom v Reziji, veliko novih hiš ter popravili večje število laže in teže poškodovanih. Domačini so delavce SGP »GORICA« ohranili v lepem spominu.
V podjetju je danes nad 1.700 delavcev. Od teh kar 37 diplomiranih gradbenih inženirjev in 112 gradbenih tehnikov. Pa še vrsta drugih diplomirancev dela v podjetju, saj so nadarjene študente štipendirali, da so se izšolali. Imajo lasten načrtovalni urad, lastno tovarno armiranobetonskih elementov, lastne avtomatske betonarne, lasten vozni park, veliko strojev. Imajo lasten računalnik, ki je s terminali povezan z vsemi poslovnimi enotami. Stanovanjske soseske gradijo tudi tako, da stanovanja sami prodajajo. Gradijo tovarne, poslovne zgradbe, turistične objekte, šole. Seveda največ gradijo doma, v vsej Jugoslaviji. Gradijo pa tudi v tujini, v Italiji in v Libiji.
Skratka, v 35 letih je SGP »GORICA« veliko pripomoglo k razvoju Primorske. Ta prizadevnost se bo še nadaljevala.
V''
Prepričljiva zmaga Dancev, neodločeno med Urugvajem in Škotsko
Danska se je celo poigravala z Zahodno Nemčijo
Znani vsi pari osmine finala
Po sinočnjih srečanjih med Dansko in Zahodno Nemčijo ter Urugvajem in Škotsko je znanih vseh šestnajst ekip, ki bodo nastopile v osmini finala. PARI SO NASLEDNJI:
Jutri v Ciudad Mexicu oz. Leonu:
MEHIKA — BOLGARIJA SZ — BELGIJA
V	ponedeljek v Guadalajari oz. Puebli:
BRAZILIJA — POLJSKA ARGENTINA — URUGVAJ
V	torek v Ciudad Mexicu oz. Monterreyu:
ITALIJA — FRANCIJA MAROKO — ZRN S sredo v Ciudad Mexicu oz. Queretaru:
ANGLIJA — PARAGVAJ ŠPANIJA — DANSKA
Vrzeli in neučinkovitost
Skotje zamudili priložnost
DANSKA — ZAHODNA NEMČIJA 2:0 (1:0)
STRELCA: J, Olsen v 44. min. (11-metrovka), Eriksen v 63. min.
DANSKA: Hoeg, Bušk, M. Olsen, Lerby, Elkjaer (od 46. min. Eriksen), Laudrup, Molby, Amesen, Andersen, J. Olsen (od 72. min. Simonsen), Sivebaek.
ZAHODNA NEMČIJA: Schumacher, Berthold, Brehme, Forster (od 71. min. Rummenigge), Eder, Rolff (od 46. min. Littbarski), Matthaus, Voller, Al lofs, Herget, Jacobs.
SODNIK: Ponnet (Belg.); GLEDALCEV: 30.000; RDEČI KARTON: Ar-nesen; RUMENA KARTONA: Eder in Jacobs.
QUERETARO — Kdor je pričakoval dolgočasno tekmo dveh že umirjenih ekip in kdor je na vsak način hotel videti v nekaterih potezah skoraj domenjeno izenačenje, se je bridko uštel. Danci so začeli zelo hitro in taktično dovršeno, kaj kmalu pa je prišel do izraza nemški stroj, ki je tako uspešno mlel proti Škotski in kljub izidu tudi proti Urugvaju. Nemci so si ustvarili nekaj izrednih priložnosti in tudi zadeli prečko.
Danska je prešla v vodstvo tik pred počitkom po zaslugi 11-metrovke, ki je bila posledica povsem jasnega prekrška. Drugi polčas je obetal nov pritisk Nemcev, Danci pa so vsilili svojo zelo lepo in dinamično igro in s precejšnjo lahkoto prodirali pred vrata Schumacherja. Njihov drugi gol je bil sad hitrega prodora po krilu s končnim predloškom prostemu Eriksenu. Po drugem golu so Nemci vrgli puško v koruzo. Bili so brez moralne podlage in tudi brez moči. V zadnjem delu so si Danci privoščili celo po gravanje z nasprotnikom.
V celoti je tekma zmanjšala okvir Nemčije, potrdila pa je vrednost Danske, ki je tokrat proti gotovo močnejšemu nasprotniku v celoti obdržala svoj sloves in ga verjetno še povečala.
URUGVAJ — ŠKOTSKA 0:0
URUGVAJ: Alez, Gutierrez, Acevedo, Diogo, D. Pereyra, Batista, Cabrerà, Ramos (od 70. min. Saralegui), Francescoli (od 84, mm. Alzamendi), Barrios, Santin.
ŠKOTSKA: Leinghton, Gaugh, Albiston, Aitken, Narey, Miller, Sharp, McStay, Strachan, Nicol (od 70. min. Cooper), Sturrock (od 70. min. Nicholas). SODNIK: Quiniou (Francija); GLEDALCEV: 14.000; RDEČI KARTON:
Batista; RUMENI KARTONI: Cabrerà,
NEZAHUALGOYOTL — Škotom točka ni bila dovolj in srečanje z Urugvajem je bilo zanje tudi poslovilno. Enajsterica Fergusona pa je imela tokrat izredno priložnost, da osvoji predragoceni točki, saj je bil že v prvi minuti izključen Batista zaradi grobe igre in tako so morali Južni Američani igrati v desetih skozi vso tekmo. Škotski trener je precej spremenil ekipo in poslal za ta odločilni nastop na igrišče nekaj svežih moči, aki pa niso prinesle zaželenega preobrata in še toliko bolj vodstva, ki bi jim zagotovilo uvrstitev med 16 najboljših reprezentanc. Srečanje samo ni bilo najbolj privlačno.
Nicol, Diogo in Elvez.
TAKO V SKUPINI E
IZIDI: ZRN - Urugvaj 1:1; Danska-Škotska 1:0; ZRN - Škotska 2:1; Danska - Urugvaj 6:1, Danska - ZRN 2:0; Škotska - Urugvaj 0:0.
KONČNA LESTVICA Danska	3	3	0	0	9:1	6
Zah. Nemčija	3	1	1	1	3:4	3
Urugvaj	3	0	2	1	2:7	2
Škotska	3	0	I	2	1:3	1
STRELCI: 4 zadetki: Elkjaer (Danska); 2 zadetka: Allofs (ZRN) in J. Olsen (Danska); 1 zadetek: Alzamendi in Francescoli (Urugvaj), Strachan (Škot.), Voller (ZRN), Lerby, Laudrup in Eriksen (Danska).
Pred torkovim srečanjem med svetovnimi in evropskimi prvaki
Opazovalci dajejo prednost Franciji
Enzo Bearzot zgleda zadovoljen, Franco Tancredi, ki še vedno čaka na svojo priložnost, da stopi na igrišče, nekoliko manj.
CIUDAD MEXICO — Pozornost italijanskih ljubiteljev nogometa je že sedaj skoraj v celoti usmerjena na srečanju med Italijo in Francijo, ki ga bodo odigrali naslednji torek. Opazovalci iz drugih držav so vlogo favorita že vnaprej določili Franciji. Francozi naj bi bili v prednosti predvsem zaradi mnogo boljše sredine igrišča. Italijanski selektor Bearzot pravzaprav trdi, da je edina nekoliko slabša točka Francije napad, medtem kb so ostala mesta ustrezno pokrita, nogometaši na teh mestih pa že zdavnaj preizkušeni. Italijanski novinarji v Puebli pa očitajo Bearzotu, da ni nič kaj preveč zgovoren in da na vsa vprašanja odgovarja »preveč
Platini zagovarja kolektiv
GUANAJUATO — Francoski tabor v glavnem ni nasedel izzivanju novinarjev in ni veliko prispeval k višanju temperature pred dvobojem z Italijo. Branilec Bossis je bil s tehničnega vidika najbolj jasen: »Onesposobiti bi morali Altobellija. Vsekakor bi se z Italijo raje srečal na samem zaključku turnirja.«
Izjave Platinija o bile bolj filozofske. Ni se spustil do tekme same. Omenil je razvoj nogometa: »Veliki igralci obstajajo poimensko samo zato, ker si javno mnenje želi dvobojev in primerjav med posamezniki. Prvih balerin ni več in vedno bolj se uveljavlja skupinska igra.« Platini ni izključil francoske izločitve: »Mislil bom več na svoje zadeve.« Omenil je svoje trgovske načrte (ure, očala, športna obutev) in tudi sklad, Id bi skrbel za boj proti mamilom. Platini bi rad zvezal svoj lik s humanitarno pobudo.
čeno, da ga do konca mundiala ne bodo proglasili za junaka.
Bearzot še ni hotel povedati, kakšna bo postava, ki so bo spoprijela s Francijo. Vse kaže, da bo selektor obnovil zaupnico tistim, ki so igrali doslej. Obstajajo pa hipoteze, da bi v sredini igrišča Baresi zamenjal Di Gennara. To pa zato, ker naj bi nogometaš Interja lahko predstavljal ustrezno protiutež Platiniju.
Kakorkoli že, italijanski reprezentanci ohranjajo hammonijo in sproščenost. Včeraj so imeli prost dan in so se na splošno ukvarjali s sprostitvenimi aktivnostmi.
uravnotežno«. Italijanski selektor naj bi bil v teh dnevih posebno napet, čeprav se v javnosti kaže povsem umirjen in sproščen. Ostro je reagiral na kritike tistih novinarjev, ki mu očitajo, da jim njegovi odgovori ne dajejo možnost za ustrezno poročanje o dogajanjih v italijanskem taboru. Tudi med igralci naj bj bilo vzdušje sproščeno in prijateljsko. Vratar Galli, ki je bil od začetka tekmovanj deležen največjih kritik, je izjavil, da je doslej imel zvrhano mero smole, vendar ga kritike v časopisju preveč ne vznemirjajo. Dodal je še, da je vloga vratarja včasih nehvaležna, ve pa, da jo vse vezano na končne izide tekem. Zato še ni re-
Rudi Vižintin : Razigranost Dancev
Rudi Vižintin, trener štandreške Ju-ventine je z intenzivnim zanimanjem sledil tekmi med Dansko in Zahodno Nemčijo: »Danska je res solidna ekipa in to v vseh oddelkih taktične razporeditve. Poudarek bi dal posebno njeni razigranosti, rekel bi lahko celo veselju do igranja. Z dodatkom natančnosti in izredne dinamičnosti so Danci sposobni vsiliti svoj način igranja v nasprotju z mnogimi drugimi ekipami, ki težijo bolj k izkoriščanju napak nasprotnika. Nogometne tekme svetovnega prvenstva se razlikujejo od ostalih- zaradi zelo točnih ciljev posameznih ekip. Med 'ero vsakdo lahko opazi taktične poteze, ki so ponekod prave novosti. Nogometni irenei ima od njih vsekakor koristi glede znanja, težko pa je to uresničiti pri amaterskih ekipah našega nivoja, ker so pogoji dela razumljivo na povsem različni podlagi. Prepričan sem, da se vsak nogometaš od takih tekem lahko precej nauči. V poštev pride streljanje prostih sticlov pi<(plavanje nasprotnika ali obrambni ukrepi. Gre seveda samo za poskuse posnemanja, vendar pride tudi iz posnemanja določen napredek.«
^	v tretjem polčasu
Vest za davkarijo
CIUDAD MEXICO — Danci bodo za prestop v osmino prejeli vsak po 25 milijonov lir in tri četrtine dohodkov iz reklamnega izkupička. Italijani so si tudi zagotovili tako vsoto in 25 milijonov jih bo čakalo, če bodo premagali Francijo. Baje bo v primeru končne zmage vsak Italijan prejel od nogometne zveze 150 milijonov, približno toliko pa naj bi prinesla tudi reklama.
Lobanovski v bolnišnici
IRAPUATO — Tehničnega vodjo sovjetske ekipe Valerija Lobanovskega je med popoldanskim treningom zajela nenadna slabost in so ga morali
nemudoma prepeljati v bolnišnico. Lobanovski je že nekaj dni imel težave s prebavo, v bolnišnici pa so mu temeljito pregledali tudi srce. Vodstvo ekipe je sporočilo, da bodo Lobanovskega zdravniki odpustili pravočasno za tekmo proti Belgiji.
Možno je pretiravanje
CIUDAD MEXICO — Organizacijski odbor je sporočil, da si je prvih 34 tekem mundiala okledalo 1.323.115 gledalcev. Številke postavljajo zanimanje v Mehiki pred tisto iz Španije, obstajajo pa resni dvomi o verodostojnosti podatkov. Ugotovili so, da se vstopnice redno dajejo zastonj in da so mnogi državni uslužbenci celo
prisiljeni, da si tekme ogledajo.
Tekma z najmanjšim obiskom je bilo srečanje Madžarska - Kanada. Prisotnih je bilo 13.800 gledalcev. Po domači vrsti sta največ gledalcev privabili Brazilija in Argentina.
Ostra ocena podjetnikov
CIUDAD MEXICO — Skupina mehiških podjetnikov je izrazila zelo strogo mnenje o mundialu. Bančnik Luis Reigadas se je vprašal, če bosta po prvenstvu 'Hugo Sanchez in Marado-na lahko dala kruh narodu. Njegov kolega Billalobos je opozoril, da je nogometni cirkus vso državo pahnil v brezdelje, medtem ko bi sedaj bila nujna največja produktivnost.
Bo Brazilec Josimar preživel?
Če bodo Brazilci po vsakem golu tako izražali svoje navdušenje, se lahko znajdejo brez kakega tovariša. Tokrat se objemu soigralcev ni mogel izogniti Josimar, ki je proti Severni Irski dosegel drugi gol (zmagala je Brazilija s 3:0)
Spet Goicoechea
Tri zlomljena rebra in možganski pretres: alžirski vratar Drid Naceredine (na tleh) si bo dolgo zapomnil srečanje s Špancem Emiliani Goicoecheo,
JUTRI, 15. 6.
20.00	Mehika - Bolgarija KP, LJ in Rai 2.
24.00	SZ - Belgija KP, U, Rai 1.
PONEDELJEK, 16. 6.
12.30	SZ - Belgija (p) KP.
20.00	Brazilija - Poljska KP, Rai 2,
U 2,
24.00	Argentina - Urugvaj KP, LJ in Rai L
gorenje
z vami pri sprejemanju
MUNDIALA 86
TOREK, 17. 6.
12.30	Argentina - Urugvaj (p) KP.
20.00	Italija - Francija LJ, KP, Rai 1.
24.00	Maroko - ZRN LJ, Rai 2, KP.
SREDA, 18. 6.
12.30	Maroko - ZRN (p) KP.
20.00	Anglija - Paragvaj Rai 1, KP, U.
24.00	Španija - Danska Rai 2, KP in
U.
Altobelliju odvzeli gol
PUEBLA — Altobelli je proti Južni Koreji dosegel dva in ne tri zadetke: tak je dokončni sklep, ki so ga sprejeli, potem ko so si večkrat o-gledali posnetek tekme. Od vsega začetka je bilo sicer jasno, da je šlo za avtogol, a je sodnik vseeno prisodil zadetek Altobelliju. Sedaj je »resnica« končno zmagala. To pa Inter-jevega napadalca nikakor ne moti: »Skušal bom čimprej narediti drugega,« je dejal včeraj
I	šaša rudolf iz mehike za naše bralce_ 1
Že se pripravljajo za SP v Italiji
Mehiški mundial je še v polnem teku, saj se ni dokončno iztekel niti prvi del, ko so se že pričele priprave 'za svetovno prvenstvo, ki bo čez štiri leta v Italiji. Priprave seveda paralelno potekajo na več plasteh, kajti svetovna nogometna prireditev zahteva najširšo razpoložljivost vseh gospodarsko-tehnoloških sposobnosti. Kot so dokazale olimpijske igre v Los Angelesu, je vrhunska športna prireditev lahko visoko donosna, vendar le pod pogojem, da je dobro pripravljena, da vse teče brezhibno. Za organizacijski del italijanskega mundiala skrbi posebna komisija, ki si je v teh dneh ogledala športne naprave v raznih mehiških mestih, prometne in seveda turistične zmogljivosti. Toda to je le zunanji,
vidni del organizacijskega stroja, ki bo skrbel tako za nastopajoče športnike in spremljevalce kot za domače in tuje navijače, ki si bodo na kraju samem ogledali nogometno prvenstvo leta 1990.
Poskrbeti pa je treba tudi za stotine milijonov, da ne govorimo o milijardah televizijskih gledalcev. Kot je ob otvoritvi mehiškega mundiala poudaril predsednik mednarodne nogometne zveze Havelange, je FIFA najmnožičnejša svetovna organizacija, saj vključuje 150 držav, torej več od Organizacije združenih narodov. Če si je otvoritev in prvo tekmo med Italijo in Bolgarijo letos ogledalo nekaj nad 2 tisoč milijonov televizijskih gledalcev, lahko povsem upravičeno predvidevamo, da se bo število televizijskih gledalcev čez 4 leta povečalo vsaj za 10 do 20 odstotkov. Večnacionalne radiotelevizijske prenose omogoča dandanes umetni satelit, in to ne zgolj za prenose preko oceana, pač pa celo iz mesta v mesto iste države.
Skupina inženirjev italijanske radiotelevizije je že na delu, saj v Italiji trenutno ni zemeljskih postaj za direktno prenašanje preko satelita. Doslej, na primer za kolesarski Giro ali svetovno smučarsko prvenstvo, ki je bilo lani v Bormiu, so zemeljske postaje najemali od Francozov in Angležev. Včeraj so si ogledali naprave v Puebli, kjer je prenosna zemeljska postaja ameriške izdelave. Tovrstne probleme bo treba rešiti predvsem v manjših mestih, ki so v bližini hribov. Z rimskim olimpijskim stadionom je notranja povezava preko podzemskih kablov, v Milanu bo tovrstna naprava končana še pred koncem tega leta, v Turinu pa čez 18 mesecev. Vsekakor je važno, pravijo inženirji, da bi čim-prej zvedeli za stadione, na katerih bodo tekme za svetovno prvenstvo. Toda izbira ne bo lahka, saj so v to vpleteni politiki in seveda veliki gospodarski interesi.
Nogometna mrzlica in ples
"Nogometna mrzlica in ples": tak je naslov zgornje slike (AP). Mehikanci se veselijo po zmagi svoje reprezentance in pri tem vsaj za trenutek lahko pozabijo na vsakodnevne ogromne težave, s katerimi se ta država sooča
Pogovor z zdravnikom Gianfrancom Orlandom
Pogovor z našim košarkarskim trenerjem M, Rasenijem
Danes ozdravijo poškodbe
Potrebno je izboljšati tehniko
v izredno kratkem času
Tržaški zdravnik Gianfranco Orlando je v zamejskih pa tudi v širših tržaških in deželnih športnih krogih prav dobro poznan. Kateri krajevni športnik že ni občutil terapevtskih sposobnosti njegovih igel, saj je prav kot izredno sposoben in pripravljen izvedenec za akupunkturo dosegel lepa priznaja širše javnosti. Tržaški športniki ga poznajo predvsem kot zdravnika tržaške ženske košarkarske prvoligaške ekipe, zamejci pa kot zdravnika ženske odbojkarske ekipe deklic Friulexporta, ki je lani osvojila naslov državnega podprvaka.
Gianfranco Orlando je trenutno uradni zdravnik državne odbojkarske reprezentance under 23 moških in mladinske ženske reprezentance, vseh odbojkarskih ekip Bora, Mebla in Friulexporta, poleg tega pa še cele vrste manjših tržaških ekip. Prav zaradi njegove dolgoletne športne izkušnje smo se z Orlandom pogovorili o trenutno največjem športnem dogodku na svetu: nogometnem prvenstvu v Mehiki.
Gianfranco, preden se pogovoriva o možnosti uporabe akupukture na nogometnem prvenstvu, nam najprej razloži, kaj je akupunktura.
»Akupunktura je zdravniška znanost, ki jo uporavljamo za hitrejše in učinkovitejše zdravljenje raznovrstnih Poškodb, jasno je torej, da jo uporabljamo predvsem na športnem področju, kjer se travme med agonizmom večkrat pojavljajo, igle kot take pa stimulirajo telesne obrambe in hitrejše Ustvarjanje organskih teles (hormonov, encimov itd.) ter pospešujejo proti-travmatološko delovanje. Sicer pa ni akupunktura nova znanost, je eden izmed najstarejših zdravniških sistemov
MFB6 Slovenijašport
na svetu. Rabili so jo namreč na Kitajskem že pred kakimi 3000 leti in sicer na empirično, pač z iskanjem občutljivih točk na telesu, z draženjem katerih dobiš maksimalen efekt.«
Sedaj pa preidimo k svetovnemu prvenstvu. Bi ti zdravil nogometaše z akupunkturo ali s kako drugo terapijo?
»Predvsem bi atlete zdravil za določeno poškodbo z najbolj primerno terapijo. Slednja je lahko akupunktura, lahko pa so tudi na primer ultrazvoki, laser, naravno zdravljenje z zelišči ter s še mnogo drugimi sistemi. Zal pa velike milijardne vsote pogojujejo tudi zdravljenje travm in pri tem treba bolj paziti, da se zadovoljijo razne vplivne osebnosti in sponsorji kot pa da se najbolj učinkovito zdravijo atleti. Slednji se večkrat najrajši zdravijo sami, kot na primer Platini, ki si je pri nekem specialistu pozdravil nogo z relativno malo znanim sistemom homeopatije. Vendar pa je pri tem bistveno, da se zadeva čim manj razve.«
Kakšne značilnosti mora imeti nogometni, pa tudi širše vzeto, športni zdravnik?
»Bistveno je verjetno to, da se stalno izpopolnjuje, da je zelo 'radoveden" in da se stalno uči. Športna medicinska znanost namreč, prav zaradi velikih kapitalov, ki odločilno pogojujejo vrhunski šport, izredno hitro napreduje, tako da na primer sistemi, ki so jih uporabljali še pred nekaj leti (na primer mavec), so sedaj že zastareli in sploh ne prihajajo več v poštev. Pa tudi napredki so izredni, saj se je čas zdravljanja raznih poškodb profesionalnega športnika zmanjšal na minimum. (dj)
Košarkarska specializacija ne preprečuje Massimu Raseniju, da se občasno ne bi zagledal v televizor in s kritičnim očesom opazoval razvoja igre in beležil razlike, ki se postopoma izluščijo med nogometom in bolj domačo košarko.
»Najbolj očitna razlika med nogometom in košarko je seveda razšež-nost igrišča. Ta pogojuje veliko bolj specializirane vloge nogometašev in zato tudi bolj specializiran trening z namenom, da vsakdo najbolje krije njemu dodeljeno mesto. Drugi element razlike je v natančnosti izvajanja. Pri košarki z roko podana žoga s skoraj 100-odstotno preciznostjo doseže igralca, medtem ko se pri nogometu tisti, ki mu je podaja namenjena, navadno mora vsaj delno prilagoditi smeri žoge. Tretji bistveni element razlikovanja je v trajanju tekme. Košarkar mora dati vse od sebe v 40 minutah igre (čeprav s prekinitvami), nogometaš pa igra dvakrat po 45 minut. Tudi če so njegovi napori med posameznimi akcijami lahko daljši, ima
nogometaš precej več časa, da pride do sape.«
Kaj bi nogometaši lahko pridobili od košarkarjev?
»Tudi če na poljih vidimo igralce s tehniko, ki jo lahko ocenimo kot vrhunsko, bi nogometaši morali tej vrlini posvetiti precej več časa in osvojiti še veliko boljšo sposobnost obvladanja
žoge. Košarkarji so pred nogometaši tudi glede taktike, kar je sicer razumljivo zaradi večje možne preciznosti. Za protinapade bi se morali nogometaši na primer bolj posluževati srednje osi igrišča in ne pretirano izkoriščati prodiranja preko kril. Javnosti zadeva ni zelo znana, košarkarska izvedenca, kot sta Gamba in Bianchini, pa dokaj redno predavata nogometnim trenerjem v Covercianu.
Kje so torej razlike med nogometom in košarko glede privlačnosti in verodostojnosti pri rezultatih?
»Košarka zagotavlja kontinuirano predstavo, kjer je koš logična posledica vsake akcije, pri nogometu pa je sprostitev, ki nastane ob golu, nekaj izrednega in prav v tem momentu je po mojem mnenju privlačnost nogometa. Košarka je na vsak način privlačnejša. Pred dnevi sem gledal tekmo med Brazilijo in Alžirijo. Končala se je s skromnim 1:0. Razlika med postavama, prenesena v košarko, bi dala rezultat 130:60 za Brazilijo.«
Disko v Šempetru ob plesu in nogometu
Jugoslovanska reprezentanca si ni zagotovila vstopnice, da bi lahko nastopila na zaključem delu letošnjega svetovnega prvenstva, saj so jo že v kvalifikacijski skupini izločili Bolgari in Francozi. Razočaranje ob tem neuspehu je bilo veliko, saj so Jugoslovani v prijateljskih srečanjih pred pričetkom mundiala prikazali dokaj dopadljivo igro in dokazali, da bi se lahko dobro odrezali tudi na mehiških igriščih.
Kljub odsotnosti državne reprezentance pa je tudi pri naših sosedih živo prisoten odmev svetovnega prvenstva. Da bi bolj od blizu videli, kako spremljajo svetovno prvenstvo onstran meje, smo se podali v disko—club Modri hram v Šempeter blizu Nove Gorice, kjer so si uredili videoekran, na katerem bi sledili prenosom iz Mehike.^
»Odločili smo se, da bomo na našem videorekorderju, ki ga imamo že tri leta, prenašali nogometne tekme, ker je zanimanje res veliko. Na žalost, pa se je na predvečer otvoritvene tekme celotna aparatura pokvarila, tako da se ni naša zamisel uresničila. Zato smo na dvorišču takoj namestili majhen
črno-beli televizor, a pobuda ni imela takšnega odmeva, kot bi jo imela sicer,« nam je povedal odgovorni za tehnične aparature, ki je hotel ostati anonimen.
Kljub temu spodrsljaju pa se pred TV sprejemnikom le zbira nekaj ljubiteljev nogometa, med katerimi je najbolj strasten DRAGAN KOJIČ iz Bilj, ki je tudi disc—jockey v Modrem hramu. »Večkrat zapustim delovno mesto, saj zelo rad sledim nogometu. Doslej me igra ni preveč zadovoljila, ker je v ospredju preveč taktiziranja. Zakaj ni med mehiškimi ekipami tudi naše reprezentance? Mislim, da je za neuspeh krivo predvsem tehnično vodstvo, ki ni preveč strokovno opravljalo svojega dela. Zvezni selektor je pošiljal na igrišče vedno drugačno ekipo, ki ni tako dosegla prave uigranosti, in sadovi vsega tega eksperimentiranja so bili povsem negativni. Prepričan pa sem, da se bomo boljše odrezali čez štiri leta v Italiji. Ob odsotnosti naših večina ljudi navija za Italijo, kar je bilo predvsem opaziti, ko sem po mikrofonu javil trenutno vodstvo Bearzo-
tovih varovancev in so vsi plesalci z navdušenjem zaploskali.«
TANJA iz Vrtojbe rada gleda nogomet. »Igra se mi zdi še kar na višini, navijam pa za Zahodno Nemčijo, ki bo tudi končni zmagovalec. Med posamezniki je najboljši Rummenigge, tudi če je doslej bolj malo igral.«
BOJAN SEMOLIČ (avtoprevoznik iz Šempetra) se za nogomet dosti ne vznemirja, saj ga bolj zanimajo dirke z motorji. »Nogometu sem bolj sledil pred leti, ko so nastopale še vrhunske ekipe, kot je bila Nizozemska, ki je na svetovnem prvenstvu leta 1974 predvajala res sijajen nogomet, ki ga na letošnjem mundialu še zdaleč nismo videli.« Nekateri se pred televizijskim sprejemnikom pomudijo le med enim plesom in drugim. Mnogo pa je takih, ki se za nogomet sploh ne zmenijo. Lepa plavolaska nas je začudeno pogledala, ko smo ji zastavili vprašanje o mundialu. »Nisem videla prav nobene tekme. Zanima me kultura, ne pa šport.« Torej šport ali kultura: večna dilema, ki bi je niti Shakespeare ne znal razvozlati. (MAL)
...i/i naši najmlajši ^ ...in naši najmlajši
|6
Igorja Paolettija (levo) in Majde Klemše (4. razred osnovne šole Ivan Pregelj iz Rupe)
OMNIACOMMERCE di S. Savarin IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA TRST — Ul. F. Severo 21 tel. (040) 631301 - 631880 telex 460129 OMNIAC 1		FARCO s.r.i. FINE CHEMICALS 34132 -TRST	KEMIJA Ul. del Lavatoio 4	FARMACEVTIKA Tel.: (040) 65134/5 Tx.: 461012 FILIALA GORICA: Ul. Trieste 160 - Tel.(0481) 20769
		
SI^^Tservizio Tecnico Industriale		k
IMPORT — EXPORT — ZASTOPSTVA		S.R.L.
TRST — Ul. F. Severo 21		,MP0RT ■Exp0RT
Tel. (040) 62176		TRST — Ul. Ghega 2
FILIALA V GORICI: Korzo Italia 205		TEL. (040) 64535 - 64449
Tel. (0481) 87213		Telex: 460517 TECHNA I
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70 - din, naročnina za zasebnike mesečno 350 - din, letno 3.500 -, za organizacije in podjetja mesečno 500-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348
Za SFRJ -«žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
primorski
M.	dnevnik
14. junija 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Velika nagrada Jugoslavije na Grobniku
Odpovedali poskusne vožnje
Po sinočnjem slovesnem odprtju v puljski Areni
»Alpe-Jadran«: danes prvi boji
REKA — Včeraj so na Grobniku odpovedali uradne poskusne vožnje velike nagrade Jugoslavije v motociklizmu, ki velja za peto poskusno vožnjo svetovnega prvenstva. Odločitev za odpoved so sprejeli organizatorji skupno s predstavnikom pilotov Dor-flingerjem in Wimmerjem zaradi izredno močnega vetra, ki je pihal cel dan in bi s svojimi sunki stvarno o-grozil varnost pilotov med poskusnimi vo/njami
Če 'e bo vreme danes zjutraj izboljšalo, bodo tekom dneva opravili tri vožnje po 40 minut, v obratnem primeru pa bodo organizatorji prisiljeni, da odpovejo jutrišnje tekmovanje, saj
sl po mere odvijati brez predhodnih poskusnih voženj. Zadnja motociklistič na vožnja, ki so jo odpovedali, je bila aprila TPi, ko se zaradi snega ni moglo redno odvijati tekmovanje v Sahburgu.
V pollitrski kategoriji je favorit mwson (seveda če bo do tekme sploh prišlo ■. ki vodi na skupni lestvici, njegovi najhujši tekmeci pa bodo Gard-ner in Spencer. V četrtlitrski katego^ riji je favorit Lavado pred Mangom in 'Vimmerjem. Italijan Bianchi ima mnogo možnosti za zmago v kategoriji do 80 ccm, čeprav ga bodo ogrožali Herrers, Martinez, Doerflinger in Nieto.
S sinočnjim slovesnim odprtjem, ki se je zavleklo pozno v noč, se je v Pulju začela druga izved-ba poletnih mladin-^laiiliiiiiiiS; — skih iger Alpe-Ja-dran. Očarljivo o--=r	kolje puljske Are-
■-r:~	ne, igra luči in fan-
far, pisana množica preko 500 puljskih srednješolcev in otrok, nastop preko sto karateistov, članov tamkajšnjega kluba, združeni orkestri godbe na pihala iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, so prevzeli vseh 700 tekmovalcev iz enajstih dežel, članic delovne
skupnosti Alpe - Jadran in njihove številne spremljevalce. Po pozdravu predsednika prireditvenega odbora Vinka Jurcana in predsednika izvršnega sveta hrvatskega sabora Anteja Miloviča, ki je igre tudi slovesno odprl, so se udeleženci iz Slovenije, Hrvatske, Furlanije-Julijske krajine, Veneta, Trentina, Lombardije, avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske, Zgornje Avstrije, Salzburškega in Bavarske, zvrstili v mimohodu, s katerim so prireditelji realizirali skupno koreografsko točko »šport in mladost«, s katero je bil uradni del slovesno končan,
Danes zjutraj bodo besedo v celoti imeli športniki, ki se bodo v izločilnih
srečanjih pomerili v šestih disciplinah: moški in ženski atletiki, moški košarki, ženski odbojki, moškem in ženskem naiznem tenisu. V zadnjem hipu je namreč odpadlo že tako le fakultativno tekmovanje v jadranju na deski, saj so se vpisali le tekmovalci iz Veneta, Slovenije in Hrvatske. športni del iger se bo končal jutri zjutraj, ko bodo na sporedu finalna srečanja, zvečer pa bo s pričetkom ob 21.30 na trgu turističnega naselja »Punta Verudele«, kjer bodo vsi udeleženci tudi bivali, sklepna slovesnost, med katero bodo z jambora sneli zastavo iger in jo predali zastopstvu naše dežele, ki bo organizator 3. izvedbe poletnih iger v letu 1988.
KOLESARSTVO: na dirki po Švici
Avto povzročil nesrečo
Nogomet: jutri ob 16.30 v Ronkah
Odločilen nastop Krasa
ITALIJANSKI NOGOMETNI POKAL
Danes finale Roma-Sampdoria
Drevi se bosta na olimpijskem stadionu v Rimu v povratni finalni tekmi za italijanski pokal pomerili e-najsterici Rome in Sampdorie. V prvi tekmi je slavila Sampdoria z 2:1. Roma je v določeni prednosti, saj ji za osvojitev naslova zadošča že zmaga z 1:0 (gol v gosteh šteje namreč dvojno), po drugi strani pa je treba videti, kako bo rimska e-kipa reagirala na odločitev UEFA, da Romi za eno leto prepove nastopanje v evropskih pokalih.
Drevišnje srečanje bo ob 19.30 neposredno prenašala tudi italijanska televizija na drugem programu.
MORAT — Italijanski kolesar Paolo Rosola je v sprintu osvojil tretjo etapo kolesarski dirke po Švici. Na ciljni ravnjini je za las prehitel Američana Grega Lemonda in Nizozemca Josa Lammertinka. Skupna lestvica je po tej »mirni« etapi ostala nespremenjena. Še vedno je v vodstvu Američan Andrew Hampsten.
Med etapo je prišlo do hujšega incidenta, ko je nek avtombilist izsilil prehod preko zastražene ceste ter nato zrušil kar osem kolesarjev. Tri Italijane in sicer Claudia Chiappuccija, Giancarla Perinija in Orlanda Maini-ja so sprejeli v bolnišnico, tekmova-
nje pa so prekinili za kakih 20 minut ter ga celo skrajšali za 24 kilometrov.
Na Opčinah začelo tekmovanje Mesta Trst
Včeraj se je v . jutranjih urah na Opčinah začela druga izvedba vsedržavne konjske prireditve v preskakovanju ovir Mesta Trst v organizaciji oklepne brigade Vittorio Veneto in tržaškega konjeniškega krožka in pokroviteljstvo katere sta prevzela tržaška občina in pokrajtina.
Tudi pet kol kvalifikacijskih srečanj ni bilo dovolj za določitev dveh ekip, ki bosta v prihodnji sezoni nastopili v 2. amaterski ligi. Poleg Gia-rizzol, ki so si s tremi zmagami in enim neodločenim izidom že predčasno zagotovile nanredovanje pa so bile za drugo razpoložljivo mesto v borbi kar tri ekipe. Na koncu pa se bosta Kras in Pocenia jutri v Ronkah ob 16.30 potegovala za prestop.
Prav smo imeli, ko smo pred 14 dnevi dejal, da bo Krasu po vsej verjetnosti usoden izenačujoči zadetek, ki ga je v Repnu le 50 sekund pred koncem dosegla Pocenia. Eki-
pi se bosta jutri srečali na nevtralnem igrišču. Po 90 ali 120 minutah bo dokončno znan nov drugoli-gaš in jutrišnji spopad za obe e-kipi predstavlja obračun 10-mesečne-ga dela. Zato bosta enajsterici igrali bolj pazljivo in brez vsakršnega tveganja. Po vsej verjetnosti utegnejo biti odločilne prve minute srečanja in ekipa, ki bo uspela prva povesti, bo imela nedvomno v nadaljevanju olajšano delo. Krasov jutrišnji nasprotnik ima v svojih vrstah v glavnem starejše in izkušene igralce.
(Z. Skupek)
V'	_
Se o regati Rimini - Krf - Rimini
Sodelovali tudi člani Sirene
Še en uspeh mladih Borovih košarkarjev
Ekipa »propagande« pokrajinski prvak
V četrtkovem PD smo pisali o velikem uspehu jadralcev na prestižni regati Rimini - Krf - Rimini, na tem mestu pa bi informacijo dopolnili. Lep del posadke in sicer Aleks Bezin, Boris Grilanc in Dario Ben-ci so poleg tega, da so člani JK Čupa, tudi člani TPK Sirena, Boris Pertot pa je le član Sirene. O Borisu bi dodali še to, da je veteran te regate, saj na njej že več let za-IJoredoma nastopa z odličnih uspehi. Skupna udeležba članov obeh zamejskih jadralnih klubov na tako važni manifestaciji pa dokazuje, da italijanski jadralni krogi cenijo in spoštujejo naše jadralce, saj jih redno vabijo na najvažnejše preizkušnje.
JUTRI V LJUBLJANI
Borove ekipe proti Slovanu
V nedeljo bo v Ljubljani vsakoletno tradicionalno srečanje med pobratenima društvoma Bora in Slovana. Borova košarkarska sekcija bo prisotna s petimi ekipami. Odhod vseh nastopajočih bo s stadiona 1. maj ob 7. uri.
Spored tekem: naraščajniki ob 9.00, dečki in minibasket ob 10.30, propaganda in mladinci ob 12.00. (Vato)
Bor — Libertas 108:54 (56:23)
BOR: Uršič 10 (0:2), Debeljuh 36, Starec 2, Barini 12, Pavlica 21 (3:4), Martini 3 (1:2), Umer 7 (1:2), Gre-gori 10, Posega 6, Schiulaz 3 (1:2).
KONČNI VRSTNI RED PLAY-OFF 1. Bor, 2. Don Bosco, 3. Servola-na, 4. Libertas.
Borova, košarkarska sekcija je v letošnji sezoni dosegla še en velik uspeh, saj je ekipa »propagande« nepremagana zaključila prvenstvo in tako osvojila pokrajinski naslov. Plavi so v zadnji tekmi predvsem z izredno obrambo povsem nadigrali Libertas. Sezona pa se za varovance trenerja Jogana še ni zaključila.
Po uspešnem končanem prvenstvu nam je trener ekipe Vanja Jogan dal naslednjo izjavo: »Izredno sem zadovoljen s tem uspehom, predvsem zato, ker je prišel popolnoma nepredvideno, saj pred začetkom prvenstva sploh nismo sodili med favorite. Vendar se je vztrajno delo na treningih obrestovalo in ob našem najboljšem igralcu Pavlici je počasi rastla cela ekipa. Zavedal sem se, da samo z enim igralcem prvenstva ne bomo osvojili, zato sem posvetil veliko časa predvsem kolektivu. Pravo presenečenje je bila uspešna igra Debel juha, ki se s košarko ukvarja komaj leto dni.
vendar je tako napredoval, da je bil deležen priznanj vseh trenerjev ekip, s katerimi smo igrah. Zahvaljujem se tudi vsem staršem, ki so mi med sezono nudili vsestransko pomoč.« (Vato)
obvestila
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR sklicuje danes, 14. t. m., ob 17. uri na stadionu »1. maj« redni občni zbor. Dnevni red: poročila predsednika, tajnika in blagajnika, volitve, razno. Na sporedu je tudi nagrajevanje najuspešnejših ekip.
ODBOJKA: važni preizkušnji za Slogo in Val v Bergamu in Maniagu
Slogašice za meddeželni naslov under 16 v deželnem finalu za fante Sloga in Val
Danes in jutri bo v Bergamu meddeželni ženski finale v prvenstvu under 16, katerega se bo kot prvak Furlanije - Juhjske krajine udeležila tudi ekipa Sloga - Sklad Mitja Čuk. Letošnji deželni naslov je tudi doslej največjd uspeh tega našega društva na ženskem mladinskem področju, za igralke pa tudi najboljša nagrada za večletno resno in vestno treniranje.
Poleg Sloge bodo na tem finalu nastopili še prvak Lombardije Bergamo, prvak Piemonta Accornaro iz okohce Turina in prvak Veneta No-venta, to je mladinska vrsta društva, ki ima že dolgoletno prvoligaško izkušnjo. Prav Noventa je verjetno tudi glavni favorit za končno prvo mesto.
Težko je napovedati, kako se bo Sloga - Sklad Mitja Čuk na tem turnirju odrezala. Jasno pa je, da srečanja ne bodo lahka, saj na med-deželnem finalu šibkih ekip seveda ni.
Jutri pa bo v Maniagu deželni finale v odbojki kategorije under 14 za fante. Pravico do nastopa i-majo štirje pokrajinski prvaki. Tržaško pokrajino bo zastopala Sloga, goriško Val, ostah ekipi pa sta
Ivana Križmančič (Sloga)
videmski Volley Bali in pordenon-ski prvak Maniago.
Udeležba na tržaškem pokrajinskem prvenstvu je bila podobno kot v drugih pokrajinah v deželi letos izredno skromna, saj je svojo ekipo poleg Sloge vpisal le Breg. Štandrež-ei pa so v svoji pokrajini, skupaj s Sočo, ki je osvojila drugo mesto, pokazali daleč boljšo igro od ostalih ekip.
Težko je napovedati, kako se bosta naši ekipi obnesli, saj je konkurenca neznana, na dlani pa je, da
imajo vaiovci več tekmovalnih izkušenj od slogašev, ki pravega prvenstva niso imeli. Kar se tiče Vala naj omenimo, da je vodstvo kluba organiziralo avtobus za navijače, ki bi hoteli stati ob strani mladim odbojkarjem. Vse informacije lahko interesenti dobijo pri odbornikih, odhod avtobusa pa bo ob 12.30 pred gostilno Pri Turriju. Začetek tekmovanj je ob 15.30, prej pa bo na vrsti žrebanje parov za izločilni srečanji. (Inka)
Košarka: končnica 1. divizije
Polet: še korak do napredovanja
Polet - CGI Milje 93:57 (44:31)
POLET: Sosič 8, Ferluga 4, Malalan 4 (2:2), Kerpan 6, Persi 16 (4:9), Gantar 6 (4:4), Kraus 20 (3:6), Hrovatin 12 (3:3), Pisani 4, Gregori 13 (UD.
SODNIKA: Della Torre in Pisano. PM 19:28. PON: Hrovatin (24). 3 TOČ K E: Kraus.
Še ena pomembna zmaga Poletovih članov na poti do promocijske lige.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke -'kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
PRŠUT - dobro sušen po 9000 lir kg
vključen davek IVA
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE