teto LXIX Stev. 173 a V LJubljani, v petek, 25. fullja 1941-XIX Prt gotovini Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno 12 Lir, ta inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podruinicai Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubbliciteh Italiana S. A., Milano. ^^^^^^ ^^ ^ ^^^^^^^^^^^ Abbonamentl: Me»« ^^^^^^^^ ^^^ m 12 Lira; Estero, me- ^ M J^m ^ .e 20 Lir«, Edizione ^^m M ^^m M m^m c. _ M ^Rjf' flB _ ^nL 10.650 per abbo- mHhH^^ namentir per le inserziont Izhaja vsak da« zjutraj razen poaadeljka ta dneva po prazniku. F i H a 1 • t s Uredništvo la apravai Kopitarjeva 6, Lfvblfana. g | Redazione, Ammlnistrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. | Concessionaria eselusiva per la pubbliciti di provenienza italiana Š Telefon 4001—4005. | ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A., Milano. Vojno poročilo štev. 414 Zmagoviti napad na angleško brodovje pri Sicilskem prelivu Potopljeni: parnika s 15.000 in 10.000 tonami in en rušilec Torpedirani: dve križarki Bombardirane: bojna lad;a, križarka, rušilec in velik parnik Glavni stan Italijanskih Vojnih Sil objavlja: Včeraj je bil srednji del Sredozemskega morja prizorišče krvave letalske in pomorske bitke, ki se je zaključila zmagovito za naše junaške posadke. Že ob zori in skozi ves dan so izvidniška letala obveščala svoja poveljstva in spremljala plovbo važnega sovražnega ladijskega sprevoda, ki jc plul v močnem spremstvu bojnih ladij, križark, rušilcev in letalonosilk. Sprevod je plul v zahodnem delu Sredozemskega morja v smeri proti Levantu. Naši letalski oddelki so večkrat napadli sovražno pomorsko skupino in so prizadejali sovražniku hude izgubo kljub silovitemu streljanju protiletalskih topov in kljub številnim lovcem. Potopljena sta bila: parnik s 15 tisoč tonami in parnik z 10.000 tonami, ki je vozil eksplozivna sredstva in zletcl v zrak. Torpedirani sta bili: križarka z 10.000 tonami iz razreda »Southampton« in križarka z 8000 tonami. Bombardirane in zadete so bile: bojna ladja, križarka, rušilec in parnik velike tonažp in neka edinica, ki še ni določena- Mcd letalskimi boji je bilo sestreljenih sede ni sovražnih letal, tri italijanska letala pa sc niso vrnila v svoja opori-Iča. Mnogo članov posadk na italijanskih letalih se jc vrnilo ranjenih. Letalska posadka, ki je bila pod poveljstvom kapitana Magagnolija in poročnikov Ciprianija in Robona, sc jc zlasti odlikovala v drznih napadih naših torped-nih letal. Ponoči so zaporedoma lahke enote i velikim članom napadle angleške ladje- Naš čoln »MAS« jc pod poveljstvom kapitana fregate Forze potopil veliko edinico, ki šc ni določena, neki drugi čoln »MAS« pa jc pod poveljstvom poročnika bojnega broda Pase o 1 i n i j a potopil sovražni rušilcc. Vso noč so sc naše etlinicc srečno uveljavljale in so se vrnile na svoja oporišča z izredno majh-Himi izgubami. Sedaj jc v teku reševanje članov posadk 8 potopljenih sovražnih ladij. V noči na 23. julij je naša podmornica s torpedi zadela enoto velike tonaže iz isto skupine. Dne 22. julija so sovražna letala potopila naš parnik. Vsa posadka jc rešena, toda mnogo jih jc ranjenih. Severna Afrika: Na bojišču pri Tobruku in Solluinu nobenega posebnega dogodka. Letalstvo osi jc bombardiralo utrdbe in zbiranja avtomobilskih vozi^ v bližini Bir Ilahata. Odbit napad v Vzhodni Afriki Vzhodna Afrika: Sovražni oddelki so skušali izvesti presenetljiv napad na našo prednjo postojanko pri Gondarju. Toda nase čete so jih hitro in odločno odbile. Včeraj popoldne so sovražna letala izvedla napad na Trapani. Protiletalsko topništvo je začelo takoj streljati in jc sestrelilo bombnik vrste »Blenheim« Član posadke, ki jc živ pristal, je bil ujet. Letalski boj nad zahodno Sicilijo Na bojišču, '24. julija, lp. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so bili trije angleški bombniki vrste »Bristol Blenlieim« sestreljeni včeraj pri izvidniških poletih nad zahodno Sicilijo, kakor to pravi današnje vojno poročilo št. 414. Bombniki so vrgli nekaj rušilnih in zažigalnih bomb na polje pri Trapaniju. Bombniki so tudi streljali iz strojnic, pa niso napravili nobene škode in krogle niso nikogar zadele. Naša lovska letala so se takoj dvignila in so s strojnicami zadela sovražna letala v polilo. Eno od treh sovražnih letal je bilo napadeno v bližini Castel-vetrana in po prvih strelih se je zrušilo na tla. En član posadke je bil zajet hudo ranjen. Ostala člana posadke sta mrtva Nočni napad na angleški sprevod v Scilskem prelivu Na bojišču, 24. julija, lp. Posebni dopisnik agencije .Štefani poroča, da so ponoči italijanske podmornice in hitre izvidnice dosegle nove velike uspehe v Sicilskem prelivu, ko so napadle velik oddelek angleškega brodovja, ki je plul v vzhodni del Sredozemskega morja, Zaradi teme je Itil uspeli še tem bolj uspešen. Z drznim manevriranjem je italijanska podmornica % dvema torpedoma zadela v veliko sovražno ladjo. Ililre izvidnice so potopile neko drugo sovražno edinico in eno hudo poškodovale. Vse italijanske edinice so sc nepoškodovane vrnile na svoja oporišča, iz oporišč pa so odšle pomožno ladje, da bi pobrale preživele člane posadke. Kljub slabim prometnim razmeram — razvoj bojev na vzhodu po načrtu Berlin, 24. jul. lp. Kakor poroča DNB so v predelu severovzhodno Zitomirja 21. julija uničili ostanke več sovjetskih divizij, ki so jih bili obkolili Nemci. Nad vse hude izgube, ki so jih pretrpele sovjetske armade tod, so narasle na 4000 mrtvih. Številni drugi sovjetski vojaki so bili ranjeni, nadaljnji pa ujeti. Med očiščevalnimi operacijami je bilo spet zajetih veliko vojakov, pripadajočih 18. sovjetski diviziji. Zajetih, uničenih ali drugače onesposobljenih je bilo 20 tankov in 30 topov. Na bojišču okoli Leningrada je oddelek nemškega topništva z dobro merjenim ognjem popolnoma uničil veliko sovjetsko zadnjo stražo, ki je pobegnila nekam v gozd in skušala ovirati napredovanje nemških sil. Na koncu boja se je v nemških črtah oglasilo 26 sovjetskih vojakov, ki so edini ostali pri življenju. Neki narednik je pravil, da so politični komisarji prisilili vse k boju do zadnjih sil, čeprav je položaj bil že obupen. Sovjetsko letalstvo je včeraj izgubilo sto strojev. 67 je bilo sestreljenih v bojih, 33 pa uničenih na tleh. Samo sedem nemških letal se ni vrnilo v oporišča. Pri Smolensku so Nemci 20. julija obkolili celo sovjetsko divizijo. Vsi poskusi, da bi odprla pot iz obroča, so spodleteli r strahovitimi izgubami. Oddelek sovjetskih tankov, ki je skušal priti na pomoč diviziji, je doživel enako U60d0. Uničenih je bilo 70 od 105 ruskih tankov. Tri sto nemških letal pet ur bombardiralo Moskvo Berlin, 24. julija, lp. V noči od torka na sredo so nemška letala izvedla drugi množinski napad na rusko prestolnico. Dočim je v noči od ponedeljka na torek sodelovalo pri napadu na Moskvo 200 nemških letal, se je drugega letalskega napada udeležilo 300 nemških bombnikov. Drugo bombardiranje Moskve je trajalo pet ur in je bilo še silovitejše od prvega. Ko so se nemška letala bližala Moskvi, jih je sprejel hud topniški ogenj protiletalskih topov, toda nemška letala so nad Moskvo poletela v taki višini, da topovske krogle niso mogle zadeti nemških bombnikov. Tik nad Moskvo so se bombniki spustili še nižje, da so lahko dobro razločili posamezne cilje. O bombardiranju v prvi noči so ameriški poročevalci iz Moskve poslali dolga poročila. podrobnosti bombardiranja pa jim ruska cenzura ni dovolila objavljati. Toda ameriški časnikarji poročajo, da so nemške bombe deževale na Moskvo tako, kakor včasih na London. Toda bombniki so metali zažigalno in rušilne bombe s tako hitrostjo in s tako silovitostjo, da je nepre-»tano bobnelo po vsej Moskvi in okolici. Ko so nemški bombniki prileteli nad Moskvo, je bila temna noč, toda kmalu je noč zajel ogromen rdeč sij, ko so požari razsvetljevali mesto. Moskovsko prebivalstvo je iskalo zatočišča v zakloniščih, ki pa so redka in daleč drugo od drugega. Še ta redka zaklonišča so bila hitro polna ljudi in ljudje so se morali pač skrivati v pritličjih svojih bivališč. Ko se jc bombardiranje nehalo, so po vsem »cM« divjali ogromni požari. Požari s» bili zlasti razsežni v industrijskem delu mesta. Kmalu jo bilo opaziti, da ima Moskva premalo gasilcev. Po- žari po prvem bombardiranju so trajali vso noč, ves dan in še drugo noč. Bili so kažipot nemškim letalom pri drugem bombardiranju. Nemški bombniki so med požari druge noči komaj lahko ločili svoje cilje. Drugo Immbardiranje Moskve je bilo še hujše od prvega, ker so letalci dobro videli tovarne in druge vojaške naprave, so še z večjo učinkovitostjo bombardirali vse naprave. Najbolj bombardiran je bil del Moskve oh reki, tam pa je prav za prav središče mesta in so tam glavne industrijske naprave in sicer ogromne Stalinove avtomobilske tvoruice, radijska postaja, elektrarne, vojaška skladišča, tovarne vseh vrst. Največja podjetja pa so onstran Moskve nasproti Kremlju. To področje so letala bombardirala že v prvi noči, bombardiranje v drugi noči pa je bilo še hujše. Ker so nemške čete samo še nekaj sto kilometrov od Moskve, so nemška letala prihajala nad Moskvo s precejšnjo lahkoto. Najbrž je bombardiranje Moskve uvod v naskok nemške vojske na Moskvo, kakor se je to zgodilo že v drugih deželah. Ni izključeno, da so palrolni oddelki nemških tankov že blizu svojega cilja. Tretji letalski napad na Moskvo Stockholm, 24. jul. lp. V noči od 2\ na 24. julija so nemške letalske sile znova bombardirale sovjetsko prestolnico Moskvo. Pri tem na-padn je sodelovalo okoli 150 letal. Škoda, povzročena na mnogih krajin, je velika. Paradi vžigalnih bomb so izbruhnili silni požari. Napad je trajal več ur. 21. julija je pri Smolensku nemška oklepna divizija srečala sovjetsko divizijo, ki je pred kratkim dospela iz Moskve. Po kratki, toda strašno zagrizeni bitki sta bila uničena dva sovjetska pehotna polka in en oklopni polk, en oklopni polk pa je bil decimiran. 44 sovjetskih bojnih voz je ostalo na tleh. Nemška divizija je imela samo neznatne izgube. Boji pri Polocku Berlin, 24. julija. Ip. Današnja številka »Biir-sen Zeitung« objavlja zanimivo poročilo člana nemškega propagandnega zbora, ki spremlja nemške vojne sile pri prodiranju v Rusijo. Član nemškega propagandnega zbora pravi med drugim: »Boji pri Polocku so bili zelo dramatični. Pri Polocku se je treba namreč vojskovati okoli najvažnejšega odseka v srcu »Stalinove črte«. Bitka za to postojanko« — piše član nemškega propagandnega zbora — »je bila nezaslišana po svoji silovitosti. V nekaterih odsekih so se Rusi vojskovali s tolikšno srditostjo, da najbrž na nobenem drugem odseku njihove izgube niso bile tako krvave. Zjutraj ob treh je naše topništvo začelo i bob-n,irskim streljanjem na to utrdbo. Na postojanko je streljalo 39 baterij in je topniški ogenj trajal do pete ure. Tedaj pa se je začel napad tankov na to utrdbo. Ko je bil zlomljen prvi poskus odpora, se je kolona pehote razvila v gozda v smeri pohoda. Toda izkazalo se je. da je bila sovjetska utrdba tako-rekoč šc nedotaknjena. Sovjetske strojnice so začele streljati vedno bolj silovito na naše oddelke. Izgledalo je, da se žrela strojnic kar sproti odpirajo iz zemlje. Ker je bilo tedaj zelo oblačno in vidnost ni bila dobra, nemško topništvo ni moglo več posredovati in podpreti svojih čet. V teh okoliščinah bi bilo nespametno nadaljevati borbo. Vsaka minuta čakanja pa bi zahtevala nove nekoristne žrtve. Poveljniki so se takoj posvetovali o tem, kaj jc treba storiti. Sovjetski topovi pa še streljajo z vso silovitostjo. Ni bilo nobenega dvoma, da je bil osrednji sistem sovjetskih utrdb še nedotaknjen. Strmoglav-skih letal ni bilo mogoče poklicati na pomoč, ker so ogromni gozdovi zakrivali utrdbo in ovirali vidnost. Tudi sovjetski način zakrivanja utrdli je bil izreden. Videlo se je, da je treba te utrdbe razdejali z direktnim obstreljevanjem. Ponoči se je nato izvedel napad t metalci ognja, ki so meu postojankami protitankovskih topov napravili kratke prodore. T« napail metalcev ognja jc trajal do zore. Oh petih zjutraj pa je lahko in težko topništvu začelo z bobnarskim ognjem, ki je trajal do opoldne. Nekaj gnezd je že bilo uničriiili. Vse utrdbe pa se še upirajo do zadnjega moža. Končno pa so metalci ognja in dinamita odprli pot za nemške oddelke. Premagana je bila zopet ena sovjetska utrdba. Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 24. jul. lp. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vsej vzhodni ironti se boji nemške vojne sile in njenih zaveznikov razvijajo po načrtu kljub hudemu krajevnemu odporu in težavnim prometnim razmeram. Močni oddelki bojnih letal so tudi v pretekli noči bombardirali naprave, ki so važne za vojno gospodarstvo in vojsko v Moskvi. Angleško letalstvo je včeraj pri poskusih napasti obrežje Rokavskega preliva doživelo najhujši poraz. Lovci so sestrelili 46, protiletalsko topništvo in stražarski čolni po tri, mornariško topništvo pa dve letali. Tako je sovražnik v nekaj urah izgubil 54 letal. Pri teh letalskih bojih smo sami izgubili tri letala. V boju proti Angliji je letalstvo ponoči bombardiralo pristanišča in vojaške naprave na zahodni in južni angleški obali. Angleška bojna letala so ponoči na nekaterih krajih jugozahodne Nemčije metala rušilne in za-žigalne bombe. Civilno prebivalstvo je imelo malo izgub. Povzročena škoda je nepomembna. Berlin, 24. julija, lp. Včeraj stojanke v odseku, ki jim je bil odkazan. Pomorska bitka na Baltiku Berlin, 24. julija, lp. Oddelek nemških izvidniških vojnih ladij je dne 22. julija v vzhodnem delu Baltika najetel na skupino sovjetskega vojnega brodovja. Nemške edinice so takoj napadle sovražnika in so potopile sovjetsko hitro vojno izvidnico in neko sovjetsko pomožno ladjo. Obe ladji sta se takoj potopili. Dnevno povelfe maršala Vorošilova Berlin, 24. julija, lp. Nemške čete so dne 21. julija na bojišču vzhodno od jezera Peipus našle prepis Vorošilovegn dnevnega povelja, ki nosi datum 14. julija. Dnevno povelje pravi med drugim: »V trenutku, ko branimo našo ljubljeno sovjetsko zemljo, mnogi lx>jevniki scveroza- (Nadaljevanje na 2. strani) Letalski boji na zahodu Berlin, 24. julija, lp. Letalska bitka, ki se je dne 23. julija razvila nad nizozemskim obrežjem, se je končala z največjim porazom, kar jih je doživelo angleško letalstvo. Popoldne je sovražnik izgubil, kakor je bilo že objavljeno, 30 letal, od tega so sedein bojnih lelal sestrelili lovci in protiletalsko topništvo. Ko so zvečer Angleži napravili še en poskus, so nemški lovci po poročilih, ki so dosednj prispela, sestrelili 13 angleških lovcev vrste »Spilfire«. Najbrž se bo število angleških izgub še povečalo. Med popoldanskimi in večernimi boji je podpolkovnik Galland odnesel svojo 71. in 72. zmago. Samo tri nemška letala pogrešajo. Berlin. 24. julija, lp. Kakor poroča DNB, je angleško letalstvo med predvčerajšnjimi popoldanskimi boji ob obali Rokavskega preliva izgubilo 27 letal. Na nemški strani je bilo izgubljeno samo ena letalo vrste »Me 100«. Nemška bojna letala so ponoči ponovno izvedla silovit napad na angleško oskrbovalno pristanišče II u 1 I. Nemška letala so zlasti bombardirala skladišča goriv in skladišča žita in vse mesto je kmalu zajel ogromen oblak dima, ki so ga povzročili številni požari. Berlin. 24. julija, lp. Ponoči so angleška letala skušala napasti nekaj manjših mest v zahodni Nemčiji. Sovražniku pa se je posrečilo hudo poškodovati v Ofenbachu ob Renu dve katoliški cerkvi. Ena je bila šele pred kratkim zgrajena, d« l>i nadomestila neko drugo katoliško cerkev, ki so jo Angleži pred kratkim razrušili. Tako je angleško letalstvo v zadnjih dueh hudo poškodovalo šest katoliških cerkva. Nečloveški Rooseveltovi načrti za razkosanje Nemčije Peklenski načrt Zida Kaufmana, zloglasnega svetovalca Roosevelta Berlin, 24. jul. lp. Snočnji nemški listi poročajo o novem dogodku iz Amerike, ki jasno osvetljuje cilje Rooseveltove politike. V Združenih državah je pred kratkim izšla knjiga »Nemčijo je treba uničiti«. Knjiga vsebuje načrt za izkoreninjenje nemškega ljudstva in za razbitje Nemčije na majhne ozemeljske enote. Knjigo so v velikih množinah širili po vsej Ameriki, Njen pisec pa je Jud Teodor Kaufmann, predsednik ameriške Zveze za mir. Kaufmann je znan sodelavec ne\vyorškega Juda Rosemanna, slovitecp Rooseveltovega svetovalca in pisca njegovih govorov. Trdijo, da je pisca omenjene knjige navdihoval Roosevelt in da je najvažnejše dele narekoval celo sam. Zagovorniki ameriškega vstopa v vojno so prepričani, da je peklenski Kaufinannov načrt, ki ga v velikih množinah širijo povsod, le posreden način, da se spravi v javnost pravi politični načrt predsednika Združenih držav. Nemški tisk trdi, da je knjiga, ki uživa v Združenih državah toliko priljubljenost, zbirka atentatov na svobodo in na pravico ter zbirka zločinskih naklepov proti mednarodnemu pravu. Pri prebiranju te nečedne knjige pade pogled na nekaj bistvenih točk, ki so izredno velikega pomena pravilno sodbo o tem, kakšna je Rooseveltova politika. Kaufmann piše: »Ker se zdi množinska usmrtitev 80 milijonov ljudi, ki jih tvori nemški narod, dejansko nemogoča, je treba najti način, ki ne bo kršil moralnih obveznosti človeštva, pa bo vseeno dosegel cilj. Ta cilj je uničenje Nemčije. Načrt vsebuje naslednje točke: 1. Nemško vojsko je treba vso zajeti, vse vojake ojaloviti ter jih zaposliti pri obveznem delu za obnovitev po raznih evropskih državah. 20.000 zdravnikom bi lahko v mesecu dni ojalovilo vso nemško vojsko. 2. Tudi vse nemško civilno prebivalstvo, moške pod 60 let in ženske pod 45 let. je treba ojaloviti. Tako bi bilo zagotovljeno uničenje nemškega ljudstva že v dveh rodovih. 3. V vseh vodilnih nemških industrijah naj se nemški delavci nadomestijo i angleškimi in ameriškimi. 4. Nemško ozemlje naj se razdeli med Francijo. Holandijo, Poljsko in Češkoslovaško po navodilih, ki jih vsebuje zemljevid, priključen knjigi. Po tem zemljevidu je razvidno, da hi Berlin dobila Poljska, Leipzig, Dresden in Dunaj Češkoslovaška, Mainz, Essen, Erfurt in Miinchen Francija, Hamburg in Dortmund Ho-Iandi ja. 5. Prebivalstvo po teh nemških pokrajinah bi se moraio učiti jezika držav, katerim bi pripadlo. in primerno temeljil na naravnih pravicah vseh narodov in na enakem uživanju zemeljskih ! dobrin na gosj>odarskem področju. Dokler si : bo kak narod in kaka vlada lastila izključno > pravico do naravnih bogastev in surovin, ki jih potrebujejo vsi narodi, ne l>o mogoče dobiti temelja za svetovni red; ki bi stal na pravici in na miru. Svetovna varnost je danes cilj, proti kateremu goreče streme vsi narodi in skupni naš cilj mora biti uresničenje te želje. Milan, 24. julija, lp. >Corriere della Sera: piše o govoru Sumnerja Wellesa in pravi, da bi bila vojna lahko preprečena, kakor je to izjavil Duce, že pred dvema letoma, toda to je preprečila pohlepna politika demokracij. Sicer pa VVel-les brez težav ponavlja liste misli, ki jih je Mus-solini razvijal že od leta 1919, samo v sklepnih mislih se pri Wellesu vidi, da spada v isto ameriško kliko, ki hoče izsiliti nadoblast ameriškemu imperializmu. V tem se vidi, da dela Amerika iste napake, kakor London in Pariz, ki sta odgovorna za sedanji spopad. Washington, 24. julija, lp. Pristojni politični krogi ameriške prestolnice izjavljajo, da je Roosevelt moral odnehati od svoje namere, da bi ameriške vojne ladje predal v angleško oskrbovalno službo. Proti temu so se namreč izrekli tehnični svetovalci ameriške vlade in voditelji ameriške parlamentarne večine. Roosevelt pa je tudi mislil spremeniti sedanji zakon o nevtralnosti, moral bo pa najbrž odnehati zaradi opozicije številnih političnih osebnosti iz iste Rooseveltove stranke. Berlin, 24 julija, lp. Ameriška vlada je imenovala posebnega komisarja za Indijo, ki bo imel naslov opolnomočenega ministra. Diplomatski urednik lista »Borsen Zeitungt Mogerle piše, da se je tudi ob tej priliki Roosevelt postavil na stran Anglije, da bi kot apostol '»svobode« pomagal zadušiti osvobodilno gibanje indijskih demokratov. Anglija je v VVashington poslala s svoje strani indijskega diplomatskega zastopnika, ki naj ima naslov generalnega tajnika. Za Anglijo gre v Washinglon Indijec Girija Schan-kar, član indijskega izvršilnega odbora, ta odbor pa so indijski nacionalisti in kongres vedno bojkotirali. Ta londonska lutka v Washingtonu seveda ne bo zastopala indijskih koristi, ampak bo delala tisto, kar ji bodo naročili angleški delodajalci. Sicer pa ta zastopnik ne more niti zasto- pati kakšnega neodvisnega dominiona, kakor na primer zastopajo svoje dominione kanadski, avstralski in južnoafriški poslaniki. Sicer pa bi bilo želeti, da bi v Ameriko prišel resnični zastopnik indijskega ljudstva. Če bi se to zgodilo, tedaj bi bili Amerikanci kmalu poučeni o položaju v Indiji in bi vedeli, koga je treba v Indiji priznati in podpirati. Sedanje imenovanje pa ima namen, da se ameriško javno mnenje še naprej vara. Pravi naslov za novega ameriškega uradnika v Indiji bi bil visoki komisar, kar se pravi, da bi bil to guvemer nove ameriške kolonije Amerika pripravlja zasedbo Liberite Newyork, 24. julija, lp! Ameriški vojni hujskači se pripravljajo na noVa zločinska dejanja, da bi potegnili ameriški narod v vojno. Izgleda, da so se ameriški pristojni krogi odločili za zasedbo Liberije. »Times Herald« piše. da ni izključeno, da bo Liberijo doletela ista usorfa. kakor Islandijo. Liberija je soseda Zahodne Francoske Afrike. Amerika izvaja tam že nadzorstvo nad carinskimi dohodki. List piše, da bi ta mala afriška država lahko postala odlično oporišče za ameriško brodovje in ameriško letalstvo. Roosevelt pripravlja zaporo japonskega kapitala v Ameriki Bern, 24. julija, lp. švicarski tisk pravi, da se Roosevelt vedno bolj trudi dokazati, da je »nevarnost za Ameriko letos večja, kakor pa je bila lansko leto.« Švicarski dnevniki menijo, da Roosevelt zaradi tega vse tako pretirava, ker se je prepričal, da je Anglija na koncu svojih sil. Poročila iz Washing-tona dodajajo, da je ameriška vlada silno vznemirjena zaradi položaja na Daljnem Vzhodu. V Washingtonu pravijo, da bo ameriška vlada izrekla zaporo nad japonskim kapitalom, prav Isto pa bi storila Anglija za kapital, ki ga ie Japonska še imela v Angliji. Japonci zapuščajo Južno Afriko Tokio, 24. julija, lp. Vsi japonski državljani, razen treh, ki žive v južni Afriki, bodo ta teden odpotovali v domovino. Tudi zastopniki poslaništva in konzulatov bodo odpotovali domov. Vse japonske tvrdke v južni Afriki so zaprle 6voje poslovne prostore in se pripravljajo na odhod. Ukrepi glede japonske plovbe Šanghai. 24. julija, s. Japonske plovne družbe so nehale objavljati podatke o gibanju njihovih ladij. Konzularne oblasti ne dajejo več dovoljenj tujcem, ki bi želeli potovati na Japonsko. Zakaj gre Duff Cooper v Stngapoore? Tokio, 24. julija, mg. Japonski zunanji minister admiral Tojada je povabil k sebi italijanskega veleposlanika Indellija in nemškega veleposlanika Otta in jima izjavil, da nova vlada ne bo spreminjala dosedanje zunanje politike in da ostane Japonska zvesta politiki trojne zveze. Ta izjava je izzvala v Londonu precej vznemirjenosti in da so v Londonu zelo nemirni zaradi položaja na Daljnem vzhodu, se vidi iz tega, da so v Singapur poslali bivšega ministra za informacije Duffa Cooperja, ki naj tam daje skupna navodila upravnim in vojaškim oblastem. Duffa Cooperja so poslali v Singapur zato, ker je bil že včasih vojni minister v angleški vladi. Ker pa je še naprej član angleškega vojnega kabineta, je tudi dobro poučen o vseh potrebah in dogodkih. Znani so mu vsi politični in strateški načrti, kar pomeni, da angleška vlada računa s tem, da se bodo v tem delu sveta kmalu odigrali važni dogodki Novo posredovanje med Perujem in Ekvadorjem Buenos Aires, 24. julija. Ip. Argentinski zunanji minister Guinazo je potem, ko je prejel najnovejša poročila o tem, da so se obnovile sovražnosti med Perujem in Ekvadorjem, poslal obema vladama novo noto, v kateri ju vabi, da naj sporne zadeve uredita na miren način. Bolivijski državni podtajnik odstopil La Paz, 24. julija, lp. Bolivijski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu je odstopil. Svojo odstopno izjavo pa jo utemeljil z besedami, da ne mara deliti odgovornosti z ljudmi, ki so nastopili proti nemškemu veleposlaniku. Poudaril je tudi, da listin o krivdi nemškega poslanika niso našli pri preiskavi, ampak so listine preskrbeli židje in tujci. Letalska zveza med Bukarešto in černovicami Bukarešta, 24. julija, lp. Včeraj so uvedli dnevno letalsko progo, ki veže Bukarešto s Černovicami, glavnim mestom Bukovine. 6. Po enem letu naj bi se prepovedala objava knjig in listov v nemščini. 7. Nemške šole bi se zaprle. Nemški listi poudarjajo, da ne more biti dvoma o tem, da so odnošaji med piscem knjige ter med vojnimi cilji ameriške vlade kar najbolj tesni in razvidni iz akcijskega programa, podanega v omenjenem delu in da bo Amerika ta načrt skušala izvajati s pristnim in globokim sovraštvom. Mir po ameriških načrtih ■VVashington, 24. jul. lp. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Sumner \Velles je imel govor, v katerem je prvič povedal, kakšni naj bi bili cilji, ki jih Združene države mislijo uresničiti po vojni. Posebno zanimiva je ostra obsodba VVelle-sova nad Zvezo narodov. Ta obsodba bo kaj malo dobrodošla tistim, ki so dolga leta imeli v ženevski zvezi orodje za svoje sebične ovladovalne namene. Sumner \Velles je dejal, da je najvišji vzor, za katerim morajo iti narodi dobre volje, ta, da skušajo ustanoviti temelj za stalen mir ter ustanoviti zvezo narodov, dovolj močno, da bo mogla dajati poroštvo za razorožitev in za ohranitev enakosti na gospodarskem področju. Zveza narodov, kakor jo je zamislil \Vilson, je propadla. Nekaj zaradi slepe sebičnosti Amerikan-cev in Evropejcev, nekaj pa zaradi tega, ker so jo nekatere sile izkoriščale za pospeševanje svojih političnih in trgovskih teženj. Zveza je v glavnem propadla zaradi tqga. ker so jo tisti, ki so vladali v njenih odborih, silili, da je delovala kot orodje za ohranitev poprejšnjega stanja na svetu. Ni nikdar mogla delovati tako, kakor je mislil njen glavni zastopnik: kot nepristransko orožje za uresničenje tistih mirnih in pravičnih ureditev med narodi, ki bi bile potrebne zaradi razmer. Izven dvoma je, da je treba najti kako organizacijo, ki bo sposobna uresničiti take spremembe, ko bodo narodi sveta začeli obnavljati red in vlado pravičnosti. Naj bo red, ki ga bodo izbrali, kakršen koli, dvoje je že danes nedvomno: 1. Odprava napadalnega orožja in omejitev obrambne oborožitve ter naprav, potrebnih za izdelavo orožja. Tega ne bo mogoče uresničiti brez organizacije, ki naj bi izvajala nadzorstvo in strogo pazila nad izjMilnjevanjem teh določil, ali pa če bi tako stvarno nadzorstvo ne privedlo do resnične razorožitve. 2. Noben mir, ki bi ga sklenili v bodoče, ne bo veljaven in trajen, če ne bo popolnoma Gospodarstvo K predpisu o trgovini in predelavi kravjega mleka V včerajšnji številki »Slovenca« smo objavili naredbo Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki za bodoče ureja vprašanje trgovine in predelave kravjega mleka. Da bi se trgovina in predelava kravjega mleka v Pokrajini uredila in pa da bi se zagotovila redna oskrba Pokrajine z mlekom in mlečnimi izdelki, je izdal Visoki Komisar to naredbo, ki je res umestna in potrebna. Z naredbo je doseženih več ciljev. Dosiej so hodili po deželi okrog producentov razni mešetarji in prekupčevalci, ki so pokupili od njih mleko in mlečne izdelke, nato pa so jih z velikimi dobički vnovčevali. Tako sta bila oškodovana producent in konsument. Po novi uredbi bodo smele trgovati s kravjim mlekom in ga predelavati samo tvrdke, ki bodo dobile z^.to dovoljenje Prehranjevalnega zavoda za Ljubljansko pokrajino. Proizvajalci pa smejo zanaprej prodajati mleko le tem tvrdkam in pa neposrednim jjo-trošnikom, surovo maslo pa bodo lahko izdelovali le še samo za rodbinske ]>otrebe. Važno je tudi to, da sme Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino za vsako tvrdko obvezno določiti, koliko mleka naj tvrdka oddaja v neposredno potrošnjo in koliko naj ga oddeli za vse vrste predelave in sme ludi določiti tvrdke ali ustanove, katerim naj se oddajo določene količine mleka in mlečnih izdelkbv. S to uredbo je v veliki meri ustreženo tudi ljubljanskim gospodinjam: preskrba Ljubljane z mlekom je zagotovljena. Pooblaščene tvrdke deloma že delujejo, deloma pa bodo začele v kratkem delovati. Ko bo organizacija za ureditev trgovine in kravjega mleka dokončana, bo lahko Ljubljana dobivala okoli 30.000 litrov mleka dnevno, kar bo krilo njene potrebe. Pa še nekaj je treba poudariti. So časi, ki so ugodnejši za kmeta in so časi, ki so ugodnejši za delavca in meščana. V sedanjih časih je na boljšem kmetsko prebivalstvo, ki lahko vnovči svoje pridelke po ugodnih cenah, dočim mora delavstvo in uradništvo žrtvovati ves zaslužek za prehrano. Vsi stanovi naj si vzajemno pomagajo. Sedaj naj kmetsko prebivalstvo pokaže razumevanje do delavskih in uradniških slojev in jim pomaga pri prehrani, pozneje, ko bodo nastopili drugi časi in ko bo blaga dovolj, pa bodo ti stanovi jjotnagali našemu kmetu, da bo lahko vnovčil svoj pridelek. Ta cilj bo lepo dosegla tudi nova naredba Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino. Tvrdke, ki jim bodo sedaj dobavljali kmetje mleko, bodo ostale tudi pozneje in jim bodo pomagale, da bodo lahko brez prekupčevalcev in organizirano vnovčevali svoj pridelek, katerega bi sicer sploh ne moglj prodati, ali pa le za ]x>l ali še več ceneje. Zato smo lahko vsi nove naredbe Visokega Komisarja res veseli in zanjo hvaležni. (Nadaljevanje s 1. strani) hodnega bojišča še niso na višini svoje naloge. Često zapuščajo svoje postojanke, ne da bi se bili popolnoma vrgli v boj proti sovražniku. Torla to še ni dovolj. Nekateri ne. širijo samo panike med svojimi tovariši, ampak skušajo celo vplivati na junaške in lojalne bojevnike. Tako se zgodi, da poveljniki in politični sodelavci nimajo dovolj možnosti, da bi se temu uprli z zadostno odločnostjo. Posledice si je lahko zamisliti. Zoto zahtevam najstrožjo kazen za poveljnike in vojake, ki na lastno roko zapuščajo svoje postojanke, Odgovorneži brez ozira na svojo stopnjo, morajo vsi biti posta, Ijeni pred vojno sodišče in obsojeni na smrt.« Dnevno povelje pa pravj med drugim, da morajo politični komisarji svoja navodila, ki so jih pred kratkim prejeli, izvajiti s silno strogostjo. Nič manj drakonske niso odredbe za letalstvo. Navajamo samo en vzgled: Včeraj so zahodno od Smolenska tri sovjetska izvidniška letala skušala preleteti nemške postojanke. Začelo je streljati takoj protiletalsko topništvo in dasi so letala letela visoko, so bila sestreljena. Člani posadke so bili mrtvi, samo podporočnik Kuzrnič Žurov se jc rešil z majhnimi ranami. Ko so ga zasliševali, zakaj se ni pOaluzii padala, je izjavi!, da ga ni imel, kakor ga niso imeli tudi njegovi tovariši. Poveljstvo je prepovedalo uporabo padal, da bi tako prisililo člane posadk, d« bi se vojskovali do konca, to se pravi do smrti. Helsinki je imel ponoči tri alarme Helsinki, 24. julija, lp. Ponoči je imel Helsinki trikrat letajski alarm. Delovanje finskih lovcev in protiletalskega topništva ie bilo živahno. Drugi sovjetski bombniki so metali eksplozivna sredstva na Kotko. Pet sovražnih letal je bilo sestreljenih. Železniška zveza Murmansk-Petregrad prekinjena Bcrn, 24. julija lp. Poročila iz Moskve priznavajo, da se je Nemcem posrečilo prekiniti železniško zvezo, ki iz Leningrada vodi v Murmansk. Leningrad nima več zveze s pristaniščem ob Arktiku. Kako je bil zajet Stalinov sin Berlin, 24. jul. lp. Nemški listi prinašajo slike Stalinovega sina, ki je bil pred nekaj dnevi zajet jugozahodno od Vitebska. Nadporočnik Jakob Stalin je bil pri 14. topniškem polku neke sovjetske oklopne divizije. Ujet je bil, ko je skušal izpolniti zapovedano nalogo: obkoliti vrhovno poveljstvo neke nemške divizije ter ujeti generala Schmidta, o čemer so potem zlagano poročali iz Moskve- Poštni čekovni računi in vloge pri bivši Poštni hranilnici bivše kraljevine Jugoslavije na Spodnjem štajerskem Predsednik nemške poštne direkcije v Gradcu je izdal sledeči oklic: Da bi bilo prebivalcem Spodnje Štajerske, priključene Koroške in Kranjske čim več omogočeno razpolaganje z imetjem, ki ga imajo naloženega na poštni čekovni račun ali v Poštni hranilnici bivše kraljevine Jugoslavije in njenih podružnicah v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Splitu, bo na poštni čekovni račun ali v Poštni hranilnici naloženo dobroimetje teh prebivalcev na njihov predlog od 15. avgusta dalje preneseno na nemški požtnočekovni in hranilni konto po tečaju 1 dinar 5 pfennigov. Za prenos poštnočekovnega dobroimetja je potrebno, da ima predlagatelj nemški poštni čekovni račun, Če ga še nima, naj prosi za novi nemški poštni čekovni račun pri svoji pošti. Potrebni formularji se dobe na vsaki pošti. Primerno je, da prebivalci Spodnje Štajerske in priključenih koroških in kranjskih krajev zaprosijo za poštni čekovni račun na Dunaju. Dokler pa ne dobe sporočila, da so ga dobili, in njegove številke, lahko imovino, naloženo na poštnem čekovnem računu bivše Poštne hranilnice kraljevine Jugoslavije in njenih podružnicah nalože na novi nemški čekovni račun pri vsakem poštnem uradu Spodnje Štajerske, priključene Koroške in Kranjske. Obrazci za to se dobe pri poštah brezplačno. Imovina, naložena pri bivši Poštni hranilnici kraljevine Jugoslavije v Belgradu se bo prenesla na nemške poštnohranilne vloge na ta način, da bodo na predlog lastnikov jugoslovanske knjižice zamenjane za nemške hranilne knjižice. Vse jugoslovanske hranilne knjižice, ki naj se zamenjajo, se lahko oddajo v zameno proti potrdilu o sprejemu pri vsaki pošti na Spodnjem Štajerskem ali na priključenem Koroškem in Kranjskem. Nove. nemike hranilne knjižice bo poslala vlagateljem neposredno Poštna hranilnica na Dunaju, ko bo izvedla prenos vlog. Poročila o podrobnostih tega prenosa dajejo pošte. • Preostanki bivše jugoslovanske mornarice. In- jormazione Economica Italiana poroča iz Rima, da je nekdanja jugo«lovanska trgovinska mornarica od izbruha vojne zaradi potopitev in blokiranja ladij po tujih pristaniščih zmanjšala za 65%. Leta 1922. je imela bivša iugoslovanska trgovska mornarica 65 ladij z 81.000 tonami, 30. junija 1. 1939. pa 190 ladij s 411.000 bruttorcgistrskimi tonami. Ce računamo k temu še manjše ladje izpod 100 ton, je imela ta mornarica 1. 1939., ko je izbruhnila vojna, okoli 597.000 ton trgovskega ladjevja. Prvega januarja 1. 1941, je imela ta mornarica le še 169 ladij s skupno tonažo 313.000 ton. Zlato r Dalmaciji. Severnoitalijansko časopisje ima v svojih poročilih iz Dalmacije tudi zanimiva poročila, da so našli v zaledju mesta šibenik zlato rudo. Pristojne italijanske oblasti so odredile, naj se te najdbe strokovno preizkusijo, da bi se lahko začelo z morebitnim izkoriščanjem te rude. I. G. Farben in Etablissement Kuhlmann. Naš list je že v včerajšnji številki na kratko poročal o ^emškodrancoskem sodelovanju v metalurški industriji. Sedaj je prispeio poročilo, da |e bilo na občnem zboru delničarjev Etabl ..-rnent Kuhlmann v Parizu — Etablissement Kuhlmann je naj- važnejši francoski koncem za barvno in kemično industrijo — tudi sporočeno, da je ta koncem v zvezi z I. G. Farben d. d. v Frankfurtu ob Meni. Začetek letošnjega leta so bila zaključena pogajanja med I. G. Farben in koncernom Kuhlmann. Uspeh teh pogajanj je bil ta, da so L G. Farben udeležene pri Kuhlmannu s 50% osnovne glavnice. Upravni svet koncema sestavljajo še vedno Francozi. Kuhlmannov koncem pa je med tem časom prevzel še nekaj drugih francoskih kemično-indu-strijskih podjetij. Etablissement Kuhlmann ima 506,4 milijona frankov osnovne glavnice. HrvaŠka ima sedem milijonov prebivalcev. Na osnovi prijav za živilske nakaznice je bilo ugotovljeno ,da ima Hrvatska približno sedem milijonov prebivalcev. Žive v 33 mestih, ostalo prebivalstvo pa živi v 164 upravno-političnih okrajih. Vprašanje madžarske pomorske plovbe. Po poročilih, ki prihajajo iz Budimpešte, bo v najkrajšem času ustanovljena na Reki madžarska paro-plovna družba, ki bo zaenkrat opravljala trgovski promet po Jadranskem morju, po končani vojni pa tudi po drugih morjih. Med Italijo in Madžarsko so sedaj v teku pogajanja, ki imajo za cilj preusmeritev velikega dela madžarske zunanje trgovine preko Reke. Dokler ne bo vzpostavljena med Reko in Madžarsko primerna železniška zveza za tovorne vlake, bodo prevažali blago italijanski tovorni avtomobili. Zlata podlaga hrvatske kune. Na osnovi zakonske odredbe je določena zlata podlaga hrvatski kuni, ki ji odgovarja 0, 017921 gramov čistega zlata. Na novo osnovana hrvaška Narodna banka že izvaja, kakor smo v našem listu večkrat poročali, zamenjavo jugoslovanskih dinarjev v kune v razmerju 1:1. Novi hrvaški bankovci se bodo glasili na 1000, 500, 100 in 50 kun. Ko bodo vsi ti bankovci natisnjeni in v prometu, bo kuna edino zakonito plačilno sredstvo. Za izdajo novih hrvaških kovancev pričakujejo posebni zakon. Unske proge ne bo gradila pariška družba »Batignoles«. Bivša jugoslovanska vlada je sklenila s francosko družbo »Batignoles« pogodbo za gradnjo železniške proge od Bihača do Knina. Hrvatska vlada je sedaj ukinila to pogodbo in vzela gradnjo unske proge sama v svoje roke. »Batignoles« mora vsa začeta dela na tej progi likvidirati, se odreči zahtevi po izplačilu neizplačanih bonov bivše jugoslovanske države, od hrvaške države pa ne sme zahtevati nikake odškodnine, ker je morala delo prekiniti. Družba bo dobila povrnjeno stvarno škodo, hrvaškim železnicam pa mora odstopiti ves material in vse obstoječe naprave, ki jih je zgradila. Italijanska zunanja trgovina s Hrvaško. Hrvaški listi pišejo, da je z novo trgovinsko pogodbo med Italijo in Hrvaško stopila Hrvaška v zelo tesne gospodarske odnose z Italijo. Italija bo izvažala na Hrvaško predvsem tekstilije, svilo, riž, južno sadje, avtomobile in raznih vrst 6troje, nasprotno pa bo hrvaški izvoz v Italijo mnogo večji, kakor je bil izvoz bivše Jugoslavije. Res da Hrvaška ne bo mogla dobavljati Italiji žitaric, ki jih mora sama uvažati, pač pa bo dobavljala Italiji živino, meso, perutnino, povrtnino, rude, les in lesne izdelke. Udeležbe tujega kapitala v bolgarskih delniških družbah. Statistike, ki izhajajo iz konca leta 1939, dajejo celoten pregled o 1935 bolgarskih delniških družbah s kapitalom 4909 milijonov levov. 1225 družb s kapitalom 3776 milijonov levov (t. j. 77% celotnega kapitala) je v bolgarskih rokah, pri 110 družbah s kapitalom 1142 milijonov levov (t. j. okoli 23%) pa je udeležen tuj kapital. Od leta 1927 se je bolgarski kapital nekoliko povečal. Cela vrsta delnic sladkorne industrije je prešla iz belgijskih in francoskih v bolgarske roke. Tudi hipotekama banka, ki je imela prej mnogo francoskega in ameriškega kapitala, dela sedaj"z bolgarskim kapitalom. Italijanski kapital, ki je prej. znašal 13% celotnega delniškega kapitala v Bolgariji, se je zadnji uve leti pomnožil na 25%. Sledi mu ameriški (15%), nemški in belgijski, angleškega kapitala pa je jedva 2%. Promet skozi Panamski prekop. V mesecu maju je vozilo skozi Panamski prekop vsega samo 352 ladij. To je najnižje število v teku zadniih let. število ladij, ki vozijo skozi Panamski prekop, zaradi evropske vojne in Rooseveltove politike iz meseca v mesec občutno pada. Duce pri ranjenih italijanskih vojakih t neki bolnišnici ▼ Bariju. Most čez Ljubljanico v Zalogu gradijo Dosluženi in tolikokrat popravljeni most se bo umaknil V mesecu februarju ie bila izlicitirana graditev novega železobetonskega mostu čez Ljubljanico v Zalogu. Nov železobetonski most je bil na tem mestu nujno potreben, saj stari leseni most skoraj ni bil več uporaben. Vsako leto ga je bilo treba popravljati in z velikimi stroški vzdrževati, poleg tega pa je grozila nevarnost, da ga Ljubljanica ob prvi večji povodnji pobere. Cesta, ki vodi tod čez Ljubljanico, je namreč tako nizka, da ob povodnjih Ljubljanica dere čez nizki cestni nasip in tudi čez most. Če bi se torej zgodilo, da bi po-vodenj vzela most, bi bila tako važna cestna zveza na vzhodu Ljubljane prekinjena in bi morali čakati dolgo časa, preden bi bil zgrajen vsaj zasilen most. __ Naklonjenosti Eksc. Visokega Komisarja, ki kaže tako veliko razumevanje za potrebe Ljubljanske pokrajine, se imamo zahvaliti, da se je zdaj začelo to tako pomembno gradbeno delo. Podjetje Josip Misson iz Ljubljane je graditev iz-licitiralo za približno 760.000 lir in je že zgodaj spomladi pripravilo ogromne količine lesa, ki jih bo potrebovalo pri graditvi. Les je čakal pripravljen v Lazah, odkoder ga pa sedaj ni bilo mogoče prepeljati in je zato stavbenik na novo moral pripraviti les. Vsega skupaj bo pri graditvi šlo okrog 500 kub. metrov lesa. Tako velike množine lesa so potrebne, ker bo treba zgraditi za dva betonska stebra opornika v strugi Ljubljanice mogočne zagatne stene, med katerimi bodo potem globoko pod dnom zabetonirali temelje opornikoma. Prav tako bo treba zabiti zagatne stene tudi ob rečni strani za stranske stebre opornike. Poleg tega morajo zgraditi začasen lesen most. čez katerega bo šel promet ves čas, dokler bodo gradili novi most, ki bo stal skoraj prav na istem mestu ka- kor stari most. Tudi v novi zasilni most bo šlo mnogo lesa. Gradbeno delo samo bo zamudno in težavno, saj je Ljubljanica, kadar je najnižja, globoka pod mostom skoraj tri metre. Sedaj gradijo novi leseni zasilni mos.t. Začeli so z delom prejšnji teden in je pri graditvi zaposlenih doslej že 35 delavcev. Zasilni most bo dolg okrog 70 metrov. Ko bo zasilni most postavljen in zvezan s cesto, bodo podrli stari leseni most in začeli graditi novi železobetonski most. Ta bo 65 m dolg in ga bosta v sredi struge podpirala dva stebra opornika, tako da bo imel tri odprtine. Medtem ko je bil stari most zgrajen prenizko, bo novi mnogo višji. Cestišče novega mostu bo šlo približno dva metra nad sedanjim lesenim mostom. Zaradi tega bo tudi vsa cesta, kj je vodila z obeh strani na stari most, za dva metra prenizka. Deloma jo bodo preložili, hkrati pa bodo na obeh straneh ob mostu nasuli za dva metra višji cestni nasip. Tako bo tudi cesta zavarovana pred povodnijo. Skupna dolžina ceste, ki se bo na obeh bregovih reke nato polagoma spuščala v višino stare ceste, bo znašala tri četrt kilometra. Tudi zgraditev cestnega nasipa in ureditev obeh cestninih priključkov je že vračunana v proračunski vsoti. Srečen potek tega gradbenega dela zavisi v veliki meri od lepega vremena, saj bi sleherna povodenj v celoti zadržala graditev. Če bo letošnje poletje ugodno in jeseni ne bomo dobili prezgodaj velikega deževja, je verjetno, da se bo podjetju posrečilo, da bo zgradilo temelje in stebre opornike. V tem primeru bo potem tudi ob višji vodi moglo nadaljevati z graditvijo mostu. Upajmo, da bo vreme naklonjeno, saj si tega novega mostu želi čimprej vsa ljubljanska okolica. , Predpisi o zatemnitvi Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, smatrajoč za potrebno, da se na novo uredi vsakodnevni začetek in konec zatemnitve, odreja: Čl. 1. Za dobo od 21. julija 1941-XIX do nove ureditve se morajo odredbe glede zatemnitve izvajati dnevno v času od 22. do 5. ure^jutraj. Čl. 2. Kršitelji se bodo kaznovali po obstoječih predpisih. Čl. 3. Naredba zadobi veljavnost z dnem objave v Službenem listu. Prošnje za svobodno potovanje Tiskovni urad Vis. Komisariata sporoča: Prošnje oseb, ki prebivajo v Ljubljanski pokrajini, da se jim dovoli svoboduo potovanje, je treba poslati na Poveljstvo policije za javno varnost, pod čigar pristojnost dotične osebe spadajo. Prosilci morajo priložiti legitimacijo s fotografijo, če pa je nimajo, pa morajo priložiti prošnji dve razločni sliki, potrjeni od županstva. Tisti, ki bi se radi podali na zemlje, zasedeno po nemških četah, morajo priložiti še dovoljenje, s katerim nemški konzul v Ljubljani izjavlja, tla nima ničesar proti takšnemu potovanju. Določilo glede obveznic ljubljanskih mestnih posojil in posojil drugih javnih ustanov Visoki Komisariat sporoča, da obveznice posojil mesta Ljubljane v letih 1927, 1928 in 1936 ter vrednotice kakršnekoli vrste, ki so jih izdale javne ustanove v Ljubljanski Pokrajini, niso podvržene deponiranju po čl. 5 kr. odloka z dne 2. junija 1041—XIX štev. 492. Kreditne ustanove ali uradi, ki so sprejeli ter vrednotnice v hrambo po določilu omenjenega odloka in po določilih v razglasu Visokega Komisarja z dne 18. junija, jih morajo vrniti imetnikom ali njihovim pooblaščencem, da bodo dolžniške ustanove lahko nadaljevale z izplačevanjem obresti in amortizacije. Ustanove in uradi, pri katerih so take vrednotnice deponirane, naj takoj sporoče vrhovnemu nadzorniku državnega zaklada pri Visokem Ko-misariatu seznam omenjenil vrednotnic z navedbo depozitatov in skupne vrednosti. Prošnje za podelitev gumijastih obročev za motorna vozila Visoki Komisariat za Ljubljansko Pokrajino je določil, da morajo imetniki avtomobilov, motornih trikoles in motociklov, ki jim je po veljavnih določilih dovoljena vožnja, in lastniki tovornih avtomobilov z manjšo nosilnostjo kakor dvajset centov, po nižje navedenih določilih prositi pri Visokem Komisariatu, da se jim dodele gumijasti obroči in zračnice za domnevno potrebo v prihodnjih treli mesecih. Po-l avtomobili je treba razumeti zasebne avtomobile, ki smejo voziti s posebnim dovoljenjem, in pa avtomobile v javni službi na progah ali v kraju. Tisti, ki prosijo za nakazilo ene ali več pnevmatik, morajo narediti prošnjo na obrazcu, kolko-vanem s 3.80 lir (kolek za 10 dn). Obrazec dobe pri Avtomobilskem klubu v Ljubljani, Beethovnova 14. To prošnjo je treba predložiti spet Avtomobilskemu klubu, od koder pojde na Visoki Komisariat. Ta bo po opravljenih potrebnih ugotovitvah dal za prošnjo nakazilo. Tisti, ki bodo dobili nakazilo, bodo obveščen o korakih, ki so potrebni za dvig pnevmatik Opozarjamo, da se morajo prošnje držati meja neobhodne potrebe in da morajo prizadeti ob dvigu nakazanih pneumatik zastonj oddati tiste, ki jih nameravajo zamenjati z novimi. Prošnjo je treba vložiti do 10 avgusta za potrebe v mesecih avgust-oktober. Vzroki in posledice Po prvi svetovni vojni jo svet zidal gradove v oblake. Nato so bili vsi razočarani, ker je bila resničnost tako malo podobna lepim sanjam iz vseh let po vojnem čas«. Materialna nndprodnk-cija je v nekaterih deželah bolj in bolj rahljala stavbo svetovnega reda in je povzročala tako bodo in lakoto, kakršnih si svet prej ni mogel misliti. V drugih državah pa so morali odvisne pridelke in izdelke uničiti. Tekmovanje med posameznimi državami se je tako stopnjevalo, da so jo že zdavnaj prej pokazala krvava zarja nove vojne na obzorju, saj jo bila koj po tako težko pridobljenem iniru nastopila gospodarska vojna. Do raznovrstnih ugodnosti je imel vsakdo pristop. Tako utegne mojster kot tudi njegov pomočnik s postelje poslušati po radiju koncerte, opere, predavanja itd. iz vseh krajev svc',p. V kinu so vidni vsi igralci, in odkar je tu govoreči film, tudi vsi pevci. Avtomobili in motorna kolesa že zdavnaj niso bila več kaka posebna pred-praviea izbranih izvoljencev. Semkaj so spadale tudi počitnice vseh slojev pri morju, na hribih in smučanje pozimi. Vedno bolj pogoste počitnice so povzročale kar preseljevanja narodov. Tudi razkošje in eleganca v oblekah nista bili samo za posamezne sloje, in moda je zmagoslavno dvigala svoje žezlo nad vsemi. Ali pa so bili zato ljudje bolj srečni? Ali sta bili izginili nevošfljivost in ljubosumnost med različnimi družabnimi sloji? Ali so bile utihnile uporniške pesmi tako zvanih »zavržcncev« tega sveta? Ali so bili ljudje zadovoljni s svojo usodo in je bilo videti kaj več veselih in zadovoljnih obrazov? Ali je bil izginil proletariat iz človeštva, ki ga je hotela znanost poboljšati in pomiriti? Če smo pogledali malo globlje, sino se morali vprašati, ali je kak človek zaradi materialnih dobrin našel boljše, lažjo pogoje za življenje? Ali so bile družine, ki so potrebovale kino in radio, da so si preganjale dolgčas. lepo složne in srečne? Vedno večje število ločenih zakonov je govorilo baš obratno! Ali so bili kmetje v svojih, z modernim pohištvom opremljenih hišah, bolj srečni in so bolj zvesto služiti zemlji svojih očetov? Ali so ostajali pri svojih preprostih, podeželskih nedeljskih zabavah ali pa jih ni vleklo v mesta, v škodo poljedelstva, ki so ga tako radi zamenjali z mestnim revežem, z zatohlimi tvornicami in s stanovanjskimi kasarnami? Treba jc bilo le, da si se po svojem najožjem krogu ozrl okoli, pa si moral priznati, da jc materialno ugodje šlo daleč mimo sreče posameznikov, družin in družb in ni prineslo s seboj tudi ne miru, nc varnosti in nc pokoja. Odkrito moremo reči, da sc srce in duša nista prav nič umirili, pa najsi jc bilo še toliko ugodnosti na razpolago. Kakor jc resnično, da človek no živi le od kruha, ampak tudi od besede božje, tako je tudi res. da ga vse snovne dobrine nc morejo osrečiti. In če je res. da jc duh tisti, ki oživli/i snov, potem nas more odrešiti tudi samo duh, ki je od Boga. Vsega, karkoli človeka zadene —■ in zadenejo ga mnogotere trnjeve bodice, ne more poplakniti s kozarcem materialnega ugodja, pač pa že s kapljico neomajnega zaupanja v Iloga. Ne pozabimo: Bog je še zmeraj strašno živ! A 0 topolih v ljubljanskih parkih V dnevnikih so bile kritike, ali spadajo topoli (predvsem jadned — Populus pyramidalis) v naše parke ali ne. Namigavalo1'se je posebno, da ti topoli pod kostanji v Tivolskem parku nimajo lepe oblike. Nočemo se spuščati v presojo, katere vrste drevja naj se zasajajo v parke. Pač pa je treba pojasniti, zakaj topoli, zasajeni pod starimi kostanji, slabo uspevajo. Odgovor je enostaven: Pogrešajo svetlobel Ako presadiš, oziroma preneseš zeleno rastlino z vrsta v temno klet, bo začela rumenčti in bo sčasoma usahnila. Če v gozdih preraste kaka drevesca drugo rastlinje ali drevje in mu zapre dostop svetlobe, bo to zastrto rastlinje ali drevje zaostajalo v rasti. Sčasoma se bo posušilo. (Glej hirajoče in suhe smrečice, ki so bile pred nekaj leti posajene v Tivolskem gozdu pod strnjenim, starejšim drevjem! — Drug primer: Ko so stali še kostanji v »Zvezdi«, pod njimi zasejana trava ni uspevala; ostala je le na svetlejših prostorih.) Svetloba je najvažnejši pogoj za uspevanje vsake rastline. Solnce je izvor one energije, one sile, ki sodeluje pri stvarjanju drevja iz kemičnih sestavin, ki jih črpa rastlina iz zemlje in iz zraka. Kdo še ni opazoval, kako sili vejevje drevja proti svetlobi? Na zasenčeni strani imajo drevesa slabo razvite veje, ali pa jih tod sploh nimajo. (Glej drevje ob robu gostega gozda: ob robu gozda segajo veje do tal, na notranji strani pa vej ni, razen pri vrhu dreves.) Gozd zasajamo razmeroma gosto, ker ne želimo vej ob deblu, Saj nam gre za proizvodnjo malovejnatega lesa za tehnično porabo. — V parkih pa sadimo drevesa poredko, na prosto, da se jim vejevje čim lepše in pravilnejše razvije. — Topoli, zasajeni pod starimi kostanji, imajo slabo ali samo enostransko razvito vejevje; zato nimajo lepe, pravilne oblike! (Primerjaj nasadbo hrastov ob zidu na Cojzovi cesti! Ti hrasti na strani ob zidu nimajo vej, pač pa na drugih, svetlejših straneh.) Kdor zasaja parke ali vrtove, mora izrabiti občeznani vpliv svetlobe na rast in razvoj rast-linjav Inž. A. Š. Ni vsak za časnikarja V sobo glavnega urednika nekega ameriškega dnevnika plane ves zasopihan in presenečen reporter za krajevne dogodke in pripoveduje v vsej naglici, da so uredništvu pravkar sporočili, da je bil morilec Johnson v zadnjem trenutku pomilo.ščen, list ima pa že obširno poročilo o njegovi usmrtitvi in celo slike z mori-šča ter je sedaj že v tisku. Glavni urednik ga samo pogleda in mu odvrne popolnoma mirno: »In kaj se razburjate? Ustavite stroj in dajte na prvo stran velik napis: »Morilec Johnson pomiloščen! Obširno poročilo o usodi, ki ga je čakala, pa čitajte "na tretji s'rani!< Spori Juniorski miting SK Ilirije Na letnem telovadišču v Tivoliju bo v soboto pcmoldne zopet lahkoatletski miting. Priredi ga SK Ilirija in bo obsegal v glavnem juniorske discipline in le nekaj seniorskih. Miting je razpisan za juniorje vseh treh skupin A, B in C in bo po atletih zelo dobro zastopan. Vsi trije klujji Hermes, Ilirija in Planina so prijavili zanj svoje mlade moči, zato bomo na tem tekmovanju videli, kakšen naraščaj imajo naši klubi. Vsi klubi si namreč marljivo vzgajajo mlad naraščaj, ker vsak dobro ve, da bo le tako mogel trajno nekaj pomeniti. V Ljubljani se je posebno v zadnjem času zanimanje za ta lepi šport med mladino močno dvignilo in mnogi obiskujejo pri posameznih klubih redne treninge. To je vsekakor zelo razveseljiva ugotovitev, saj je samo iz mladih mogoče vzgojiti dobre atlete, ki bodo po dolgem in požrtvovalnem pripravljanju zmožni dosegati vrhunske rezultate. Zaradi zanimivosti si oglejmo še nekaj juni-orskih rezultatov drugod. Pred kratkim je bilo v Miinchenu prvenstvo juniorjev. Dosegali so naslednje rezultate: 100 m: Hertlein 11.6; Weinkotz 11.7; 100 m zapreke: Les 15.9; Wittman 16.8; 1500 m: Drewes 4'26.4; Meder 4'26.6; skok v daljino: Les 6.25 m; Klein 6.17 m; troskok: Les 12.41 m; Schmid 12.38 m; skok v višino: Feicht 165 cm; Buckart 165 em; skok s palico: Landthaler 3.20m; Reinhardt 3.20 m; met krogle: Rudniki 13.10 m; Rieder 12.47 m; met diska: Fritz 36.35 m; Schartner 35.47 m; met kopja: Trakoski 49.15 m; Feicht 47.20m; 4 X 100 štafeta: I. 46.4; II. 47.0. Ali ste sposobni za reševalca? Če ste dovolj pogumni in duhaprisotni ter dobro obvladate plavanje, sle sposobni, da rešujete iz mokrega elementa. Seveda morate prej izpopolniti svoje znanje v reševalnem plavanju in metodah umetnega dihaifja. Šele tedaj imate pravico in tudi dolžnost, da zastavile svoje življenje iz ljubezni do bližnjega. Priliko, da se naučite reševanja iz vode vam nudi Ljubljanska plavalna šola s svojimi reševalnimi tečaji, ki si je zadala nalogo, razširiti znanje v reševalnem plavanju med najširše plasti naroda in s tem pobiti strahotno visoko številko, ki jo vsako leto beleži mokra smrt v naših vodah v svojo korist. Vsak plavač mora obvladati reševalno plavanje, da s tem varuje koristi naroda. Voda ne pozna obzirov in celo najholjši plavač lahko zabrede v nevarnost tako, da potrebuje pomoči bližnjega. Zato: učite se reševanja! Reševalni tečaj Ljubljanska plavalna šola na kopališču SK Ilirije razpisuje tečaj v reševalnem plavanju za športnike, samaritane Rdečega križa ter prostovoljne in poklicne gasilce. Tečaj bo od 1. do 1(5. avgusta vsak dan od 7.30 do 8.30, razen nedelj in praznikov. Pouk v tečaju bo 10 dni, poslednji trije dnevi so namenjeni za izpite. Tečajnina znaša za ves tečaj 25 din po osebi. Istočasno s tem tečajem razpisuje. Ljubljanska plavalna šola za čas od 9. do 16. avgusta II. izpit s ponavljanjem za vse absolvente prejšnjih reševalnih tečajev. Tečajnina za absolvente znaša lir. V tečaj bodo sprejeti le oni, ki res obvladajo prsno in hrbtno plavanje. Po končanem tečaju bo prejel vsak tečajnik spričevalo o uspehu pri končnem izpitu. Prijave se sprejemajo osebno ali po pošti do 28. julija zvečer na naslov: Ljubljanska plavalna šola — kopališče SK Ilirije. Srečanje Carnera : Darnoldi? Govori se, da se bosta v kratkem srečala dva znana in svetovna prvaka v boksu: Nino Darnoldi in Primo Carnera. Oba sta se v zadnjem času bolj posvetila filmu kot pa športu, po katerem sta postala svetovno znana. Med menažerjema obeh prvakov tečejo pogajanja za prosto borbo, ki bi se morala vršiti v kratkem v enem izmed italijanskih mest. V soboto borba med Merlom in Mnsino. Boksaška borba za naslov italijanskega prvaka v teži je bila določena za nedeljo, a so jo sedaj prestavili na soboto 26. t. m. Olimpijske kolesarske dirke v Florenci. Predscdnišfvo italijanske kolesarske zveze je določilo dirkače, ki naj se udeleže velike olimpijske kolesarske dirke, ki bo v Florenci v nedeljo 27. t. m. Dirkači so sledeči: Ncrvi, Scri-vanti, Recalcati, Colnagi, Bassanini, Secondi, Ghio A., Gianni O., Morandi R„ Moraiuii A., Marini C., Zanotti E., Bandiera, Ragusa, Ga-lassi, Averone, Gugliclmetti, Conte, Bassi, Fu-rini, Rosi. Couti, Scolini in Polidori. Vsi drugi dirkači, ki bi se razen teh hoteli udejstvovati pri tej tekmi, morajo narediti predhodno prošnjo na 1'Cl (italijanska kolesarska zveza). Državni teniški turnir v Riccione. Po mednarodnem teniškem turnirju, ki bo v Livornu od 5. da tO. avgusta, bo državni teniški turnir za naslov italijanskega prvaka 2. in 3. kategorije od 12. do 17. avgusta, najbrž v Roccionu. Italijansko-madžarske boksaške borbe. Srečanje med italijanskimi in madžarskimi bok-saei, ki ie bilo določeno za '17. avgust v Bariju, je bilo odpovedano. Madžarska boksaška zveza je sporočila italijanski boksaški zvezi, da l>o |n srečanje šele po borbi evropskih prvakov, ki bo od 10. do 14. septembra v Budimpešti. cJuMk POŠTNI Pl LOT »V redu,« je odvrnil Mišek. »A to se zgodi, ko jaz sam nič ne vem za to.« Cez nekaj časa nato je Mišek šel pogledat, kaj Suhec onegavi nekaj okoli njegovega letala. »Ej, prijatelj, kaj pa daješ noter v moje letalo?« »Oborožujom ga s strojnico.« Tisto noč je Mišek ves čas prebiral knjige o strojnicah in je bil zjutraj nared, da opravi vožnjo s strojnico in s streljanjem. »Tole je plošča, kamor boš moral zadevati,« mu je rekel inštruktor. »Vzemi si jo za cilj in streljaj vanjo.« Mišek je začel ko nor streljati vanjo in je ploščo kmalu vso preluknjal. Suhec je prišel pogledat, ali je sploh kaj zadel. >Lej ga zlomka!« je vzkliknil ves osupel. »Saj sem zmeraj dejal, da bo ta funt postal najboljši poštni pilot!« te stosace Koledar Petek. 25. julija: Jakob, apostol; Krištof, mu-cener; Valentina, devica; Pavel, mučenec. Sobota, 26. julija: Mati usmiljenja; Ana, Marijina mati. Novi grobovi ■f Antonija Albrecht. Umrla je v Hotedršici gospa Antonija Albrerht. Blago mater, za katero joka njena družina, bodo pokopali v petek ob 10 dopoldne v Hotedršici. Naj počiva v inirul • — Pisma v inozemstvo. Po odredbi generalne direkcije pošte in brzo.iava v Rimu smejo sprejemati pošte odslej za Ameriko, Iran, Afganistan in Daljnji Vzhod samo pisma in dopisnice, navadne in priporočene. Priporočene pošiljke se sprejemajo na odgovornost pošiljatelja. — Pred novimi gospodarskimi ukrepi na Gorenjskem. Za Gorenjsko bo v kratkem izdana gospodarska uredba o pospeševanju svinjereje. Pospeševali jo bodo s tem, da bodo kmetje lahko pod ugodnimi pogoji dobili plemenske merjasce in svinje. Po novih odredbah se bo na Gorenjskem v bodoče smela gojiti tudi samo noriška pasma konj, vse druge pasme bodo morale izginiti. Ta mesec pregledujejo na Gorenjskem plemenske kobile. V prvih dneh mereča septembra bo prvo ocenjevanje plemenskih bikov, nakar jih bodo lahko kmetje nabavljali pod istimi pogoji, kakor na Koroškem. V ta namen bodo v Kranju odprli posebne sejme za bike — Izšel jc nov Žepni italijansko slovenski slovar. Sestavil dr. Janko Tavzes, obsega 2o0 strani, 15.000 besed. Cena 16 lir. — Pri trganju planik na Stnržiču je strmoglavil v prepad Friderik Virnsberger. Hudo poško. dovanega so prepeljali v beljaško bolnišnico. — Hrvatska ima okoli 7 milijonov prebivalcev. Tako sodijo na Hrvatskem na podlagi števila izdanih legitimarii za nabavo raznih živil. — »Jugoslavija — delo niasonerije«. Pod tem naslovom je objavil v nedeljski številki ?Hrvatske-ga Naroda« šef Hrvatske poročevalske službe (His) Ivo Bogdan dal iši članek, v katerem pojasnjuje in dokazuje delovanje bivše jugoslovanske masonerije in zastopstvo masonov in njihov vpliv na sestavo in delovanje poediuih bivših jugoslovanskih vlad — Prejšnji teden so vpostavili zračni promet me,I Zagrebom in Sarajevom. — V bližini postaje Vrapče je prejšnji teden uničil požar okoli 30 vagonov sena. — Hrvatska država je prevzela veliko posestvo »Brezje« v oblini Sv. Nedelja pri ^a-moboru za potrebe »Plive«, zavoda za izdelovanje zdravil. — Na zadnjem ustanovnem občnem zboru Hrvatskega novinarskega društva je bil za častnega predsednika Hrv. nov. društva izvoljen doglavnik, prosvetni minister dr. Budak, za častne člane pa nestor hrvatskih časnikarjev Martin Lovrenčevič in Zvonimir Vukelič. eden od ustanoviteljev sta. rega Hrv, novin. društva. Po izvolitvi ravnatelja in glavnega urednika »Hrvatskega Naroda« za predsednika nove stanovske organizacije hrvatskih Časnikarjev Matije Kovaniča, je bil izvoljen tudi poseben odbor 7.n sestavo adrese, ki jo bodo hrvatski časnikarji izročili poglavniku v skupni avdienci. — Pogajanja hrvatske delegacije za ureditev blagovnega prometa s sosednimi in drugimi državami. V Zeniunu so v teku pogajanja hrvatske in srbske delegacije za ureditev blagovnega in plačilnega prometa med Hrvatsko in Srbijo. Slična pogajanja za ureditev teh vprašanj s civilnim komisarjem za Spodnje Štajersko, Gorenjsko in Koroško so v Zagrebu že končana. Prihodnje dni pa potuje hrvatska delegacija v Bratislavo na pogajanja s slovaško vlado — Hrvatski časnikarji, ki so bili na obisku v Slovaški, so se vrnili domov. Med drugim so bili sprejeti v Bratislavi pri predsedniku vlade dr. Tuki in pri vseh ostalih sedanjih vodilnih slovaških političnih in drugih činiteliih. Obiskali so tudi sedanje vzhodno bojišče, kjer ah je sprejel vrhovni poveljnik slovaške vojske, vojni minister general Čatloš. Vence so pa položili na grob pokojnega voditelja slovaškega naroda Hlinke in slovaškega generala Štefanika. —Vse osebje pravosodne stroke na Hrvatskem stavljeno na razpoloženje. Objavljena je zakonska odredba za čas do 1. novembra t. T. Do tega časa je mogoče osebje pravosodne stroke imenovati, premeščati, nanredovati. prestavljati v druge stroke in službe, postavljati na nižje položaje ali skupine, upokojevati v istem ali pa nižjem položaju ali v isti kakor tudi v ni/ji skupini, odpuščati ali pa vračati upokojence v službo in to ne oziraje se na vse dosedanje zakonske predpise 1 Za baletni večer Irene in Maksa Kirhosa, ki bo v soboto, 26. t m. v Opernem gledališču, vlada med občinstvom splošno zanimanje. Zanimiv klasičen, karakteren in plastičen spored, je jasen dokaz,^ da bo večer na visokem umetniškem nivoju. Prosli nastop mladih umetnikov je docela napolnil gledališče, zato opozarjamo občinstvo, da si pravočasno preskrbi vstopnice, ki so v predprodaji pri gledališčni blagajni v Operi. Ves večer bo spremljal na klavirju dirigent ljubljanske opere g. dr. Danilo Švara. 1 Dva promenadna koncerta priredi Delavsko glasbeno društvo »Zarja«, in sicer prvega že v četrtek oh 19 uri pred Gasilskim domom v Sp. Šiški pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna z naslednjim programom: 1. Triumfalna koračnica iz Verdijeve Aide; 2. E. Trojan: Jubilami zvoki, predigra; 3. dr. čerin: Valček Vera; 4 Verdi: Oherto conte die S. Bonifazio, predigra; 5. V. Giorgi: Zlate sanje; 6. Condiani: Granada, koračnica. Isti spored bo pa ta godba izvajala v soboto, 26. t. m. ob 19. uri v Zvezdi. I Občni zbor pevskega društva Ljubljanski Zvon bo v ponedel jek 23. t. m. ob 20 v pevski sobi v soli na Vrtači. Vabi odbor. 1 Palača Visokega Komisariata bo dobila lično zunanjost. Palača Visokega Komisariata Te dobila ob vsem traktu v Erjavčevi ulici zidarske odre, ki segajo do strehe. Prav tako so začeli postavljati oder tudi ob glavnem traktu na križi-ču Erjavčeve in Bleiweisove ceste. Medtem, ko so na traktu ob Erjavčevi ulici delavci očistili zid. odbili razpokam omet in ga začeli popravljati, so na vogal ob Bleiweisovi cesti preizkusili nekaj barv, s katerimi naj bi _______1 v:.!-... .. , - , ■ , ima (famia pooarvana. ^iuuvj pnjtue bodo dobili okusno svetlosivo barvo, okenski okviri in napušči pa bodo belkastorumenL Barva se bo prav lično prilegala živahni zunanjosti reprezentativne stavbe. 1 Stanovanjski blok Pokojninskegn zavoda bo kmalu dograjen. Obrtniška dela na stanovanjskem bloku Pokojninskega zavoda ob Nunski in Muzejski ulici lepo napredujejo. Na zunaj tega ni opaziti, ker stavbo še zakrivajo leseni «dri. Blok namreč ometavajo in bodo to delo v kratkem končali. Na dvoriščni strani je zunanjost bloka že ometana, še bolj pa so napredovala obrtniška dela v notranjosti. Okna in vrata so že vsa urejena in prepleskana, prav tako prav sedaj pleskar ji slika jo stene, pečarji pa postavljajo štedilnike. Stopnišča, ki so iz umetnega kamna, brusijo in kmalu bodo vsa ta dela zaključena. Ko ho urejena še Muzejska ulica, v kateri prav sedaj kopljejo jarek za kannlizacijo in ko bodo padli oriri okrog bloka, bo kur nenadoma vsa stavba dobila mnogo prijetnejšo zunanjost ter sama dokazovala, da ji manjka do končne ureditve prav malo. Ves blok bo dokončan do jeseni, nakar bo mogel sprejeti veliko število stanovalcev. Zanimanje /n stanovanja v novem bloku je izredno veliko in so že skoraj vsa stanovanja bila že v naprej oddana. I Brv čoz Gruberjev prekop asfaltirajo. Te dni so začeli na novi brvi, ki je bila zgrajena rez Gruberjev prekop v podaljšku Streliške ulice, urejati hodnik. Betonsko podlogo hodnika so začeli oblaruti z asfaltom in bo to delo danes opravljeno. Istočasno so začeli s pripravami za zgraditev priključka brvi na llradec-kega cesto. Delavci sedaj že zakoliču.jejo smer pota, ki bo vezal brv s cesto. Se največ dela bo dala smiselna ureditev prehoda če/ železniški tir dolenjske proge, do katere vodijo od brvi lične betonske stopnice. Kakor hitro bo brv asfaltirana, bodo začeli postavljati tudi ograjo. Med tem časom bo urejena tudi pot do Ilradec-kejra ceste, nakar bo lahko most izročen prometu. Popolnoma so že odstranili zadnje lesene stebre, ki so bili zabiti v dno Ljubljanice in nosili leseni opaž, na katerem so zgradili železo-betonski lok brvi. 1 Napoleonov trg posipajo. Dela za utrditev Vegove ulice, te prave aleje spomenikov kulturnim možem, gredo sedaj h koncu. Včeraj so posipali r. gramozom zadnji del Vegove ulice, katranizirali in posuli s peskom ter vse skupaj potlačili s parnim valjarjem. Cesta bo sedaj v celoti izgledala kakor asfaltirana. Pričeli pa so že dela za tlakovanje Napoleonovega trsra okoli Ilirskega spomenika, ki ga bodo prav tako utrdili kakor pozneje tudi trg pred Kri-žansko cerkvijo. Ljubljančani se sedaj prav radi zbirajo v tej okolici ter z zanimanjem motre način, kako delavci razpršu,jejo katranov prah po gramozu. To dela poseben delavec z napravo, podobno nekaki škropilki. Črni oblački se takoj vlegajo na cestšiee in ne povzročajo mimoidočim nikakršnih neprijetnosti. Seveda je možno tako delo samo ob mirnem, brez-vetrovnem in sončnem vremenu, kakršno je bilo včeraj. 1 Regulacija Ceste na Rožnik brez zadržkov napreduje ter imajo pri teh delih ves čas zaslužek nezaposleni. Največja prometna ovira bo pa odstranjena šele sedaj in cesta razširjena na 12 ni, kakor ves drugi regulirani del te ceste, ker je mestni občini sedaj vendar uspelo kupiti za razširjenje ceste potrebni svet vzdolž Breznikovega posestva. Tu bo dosedanjo živo mejo zamenjala lična betonska ograja, ki bo za 2 m odmaknjena od sedanje. Tudi sedanji klanec bo sedaj lahko precej znižan. S tem v zvezi bo preurejena tudi gozdna pot nad Breznikovini posestvom. Kar se tiče nove poti nad mestno drevesnico, bo v najkrajšem času že odprta, ko bodo pobočja obložena z rušo. 1 Nastop pasjih dni. Lani so bili dnevi od sv. Jakoba do sv. Jerneja primerno topli in tudi nekoliko mokri. Kakšno bo vreme letos v dobi pasjih dni, je. prav težko napovedovati, tudi ko bi bil vremenarski učenjak oborožen z vsemi instrumenti in najvišjo matematično učenostjo. Nastop le dobe nam naznačuje, da bodo še prav lepi in topli dnevi. V četrtek se je že jutranja toplota dvignila za nekaj stopinj napram prejšnji jutranji, zelo nizki toploti. V četrtek zjutraj je bila najnižja jutranja toplota + 15.3° C, ko smo pred dnevi javili, da je bila dosežena zelo nizka + 11° C. V sredo je bila zaznamovana najvišja dnevna toplota + 26° C. Stanje barometra je neizpremenje-no. Barometrska krivulja ne kaže nikakih hujših padcev in dvigov zračnega pritiska. V četrtek zjutraj je nad barjanskimi travniki valovila lepa in prozorna meglica in to prav nizko. Podnevi je bilo toplo. Visoko so se dvigali sivi oblaki. Ti dnevi so zelo ugodni z a žetev pšenice, ki je letos na Barju in sploh v ljubljanski okolici dobro ab-rodila. 1 Razprave zaradi prestopkov po uredbi o cenah. V dvorani št. 79 okrožnega sodišča je v četrtek, 2-1. t. m. sodil kazenski sodnik —' poedi-nec — mnoge obtožence, ki jih je državno tožilstvo obložilo prestopka po členu 7. uredbe o cenah z dne 15. maja 1941. Obtoženi so bili, da so razne živilske potrebščine prodajali po pretiranih cenah in prekoračili cene. določene od oblasti. Nekatere razprave so bile preložene, v drugih primerih pa je sodnik izrekel ali oprostilno sodbo ali pa je določil primerno kazen. Vsi obtoženci so bistveno priznavali krivdo in navajali prav za sedanji čas značilne razbremenilne okolnosti. Obtoženci, ki so bili obsojeni na zaporne in denarne kazni, so bili ali pogojno ali pa nepogojno obsojeni. Neka trgovka A. H. je 27. ma.ia letos prodajala v svoji trgovini čajno maslo po 70 din kg, ko je bila oblastveno določena cena 60 din za kg. Izgovarjala se je, da takrat, ko je prišel v trgovino kontrolni organ, sploh ni imela čajnega masla na prodaj. Izjavila je organu le, da ne bo mogla masla prodajati po 60 din kg, ko ga mora suma kupili po tej ceni Bila je po izvedenem dokaznem postopanju obsojena na 7 dni zapora in 45.RO Lit denarne kazni, nepogojno. Nepogojno na 8 dni zapora in 68.40 Lit denarne kazni je bil dalje oh. soien mesar P. M. Ta je 24 maja prodal y, kg telečjega mo=a za 12 din. ko je hila telečjemu mesu takrat določena najvišja cenn 22 din kg. Nelta mlada lastnica mlekarne L. Z. je prodajala po višjih conah maslo in sir. Maslo po 80 din kg. sir po 60 din kg. Izgovarjala se ie. da je po tej ceni kupila sir in maslo od dobavitel ja in da je hotela ustreči svojim strankam. Sodba: 7 dni zapora in 60 Lit denarne kazni ali 1 dan zapora, toda pogojno za 1 leto. Na 7 dni zapora in 120 din denarne kazni, toda pogojno za 2 leti. je bila dalje obsojena zaradi prestopka po crori navedenem členu uredb° o cenah Kristina K. Ta je v Času od 26. do 31. maja t 1. prodajala v svoji trgovini I krušni zdrob po 6 din kg, ko je bila cena od oblasti maksimirana na 5.50 din. Sodil je s. o. s. g. Zorko, državni tožilec je bil g. Branko Goslar. Gledališče Opera. Začetek ob 20. Sobota, 26. julija: Baletni večer Irene in Maksa Kirbosa. Izven. Radio Uubliana Petek, 25 julija: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 operetna glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa iz Rima — 8.15 poročila — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45 slovenska glasba — 13 napoved časa, poročila — 13 15 uradno vojno poročilo — 13.17 orkester pod vodstvom mojstra Angelinija — 14 poročila — 14.15 radijski orkester pod vodstvom Draga M. Šijanca: lahka glasba — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 koncert pianista Žita Cucrhielli Lana — 17.40 koncert tenorista Walter-ja Pacifica Brunellija — 19 tečaj italijanščine pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna — 19,30 poročila v slovenščini — 19.45 simfonična glasba — 20 napoved časa, poročila — 20.30 pogovor v slovenščini — 20,30 intermezzi italijanskih skladateljev 18. stoletja, orkester pod vodstvom mojstra Simonetta — 22.55 slovenski vokalni kvintet in kmečki trio — 21.25 filmska glasba — 21.50 koncert violinista Karla Rupla — 22.20 pisana glasba — 22,45 poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinc ded., Rimska cesta 31. Poizvedovanja Učenci mestnega zavetišča v Zg. Šiški so našli nalivno pero v Mestnem gozdiču ob Večni poti (Werishofen)" z imenom Slavko Trolia. Imenovani naj se zglasi v zgoraj navedenem zavetišču. Preslica na Ljubljanskem barju Prav letos, ko imamo tako rekoč že do skrajne možnosti izsušeno Ljubljansko barje, vidimo šele, kako ograža to ravnino, ki bi bila sicer tako plodna, rastlina preslica. Daleč naokoli ni okoliša, kjer bi bilo toliko preslice, kakor jo je na Barju. Ta brezcvetna rastlina je zajedalka ter se najraje vgnezdi tam, kjer odmirajo stare rastline, ker sama namreč ni dovolj krepka, da bi črpala potrebno življenjsko snov iz zemlje, temveč le iz gnijočih ostankov. Zalo se najraje naseli tam, kjer so bila nekdaj močvirja, zlasti ji ugaja šotna podlaga. Dokler je bilo Barje še pod vodo ali vsaj delno zamočvirjeno, so krepkejše vodne rastline ovirale v razvoju preslico. Sedaj, ko odmirajo močvirske rastline, nove, vajene suhe zemlje, pa še niso krepko zaraščene, ima preslica prosto pot v razvoju. Najhujše je, da prav za prav proti preslici do sedaj še ni uspešnega sredstva. Od lela do lela je preslice na Ljubljanskem barju več ler čimdalje bolj ograža plodnost zemlje. Kakovost sena pada prav zaradi preslice. prav tako se ne more ugodno razvijali žito, ne druge poljedelske kulture. Letos je mnogo več Barja obdelanega, kakor prejšnja leta, toda med tem, ko so pridne plevice oplele vse zasade krompirja in fižola vsakršnega nadležnega plevela, nikakor ne morejo uničiti preslice, ki neprestano poganja in sicer največ med razori ler lam jemlje moč zemlji za bolj koristne plodove. Edini preizkušeni način boja proti preslici, ki pomaga vsaj omejiti ta nadležni plevel, je globoko oranje ter večkratno brananje, tako njiv, kakor travnikov. Globoko oranje in brananje na Barju ne bi bilo potrebno za še večjo raz-rahlanje zemlje, ker je zemlja tam dovoli voljna, temveč, da se potrgajo in presečejo dolge in žilave korenine preslice, ki se največ širi z njimi. Drugi način, ki se ga bolj napredni barjanski kmetje tudi poslužujejo pa je, da zemljo potresajo-z apnom ali s cestnim prahom. Barjanski zemlji ne manjka toliko prvine kalija, sicer tako koristnega za vse rastline, temveč mnogo bolj kalcija, to je apna. Ta prvina pa nikakor ni po volji preslici, še manj pa drugi škodljivki barjanskih travnikov: kiselici. Na jesen, ko se prične na Barju zopet oranje, bodo pametni gospodarji morali računati s tem, kako odstraniti z Barja ti dve škodljivki. Iz Gorenjske Učni tečaj za otroške vrtnarice na Bledu. Pred kratkim so na Bledu odprli tečaj za otroške vrtnarice za novo priključeno pokrajino. Tečaj bo trajal štiri mesece, nakar bodo otroške vrtnarice delovale na Koroškem pod vodstvom preizkušene strokovnjakinje. V tečaj so sprejeli 35 deklet, katerim se bo pridružilo še 10 Nemk iz zasedenega ozemlja. Učni načrt obsega nacionalnosocialistivno svetovno naziranje, poklicno znanstvo, mladinsko pomoč in oskrbo, zdravstvo, nemški jezik, nemške navade, domoznanstvo, ročna dela, telesne vaje, petje, vrtnarstvo in cvetličarstvo. Po končanem izpitu bodo gojenke dobile izpričevala, da so usposobljene za izvrševanje svojega poklica na Južnem Koroškem. Če bodo absolventke tega tečaja pozneje še končale enoletni tečaj, bodo lahko polagale državni izpit. Prihod nemškega učitcljstva na Gorenjsko. Dne 13. t. m. je prispelo na Jesenice preko Trbiža s posebnim vlakom 415 koroških in solnograških učiteljev in učiteljic, ki vodijo sedaj nemške učne tečaje na Gorenjskem. Na jeseniškem kolodvoru jih je pozdravil šolski načelnik Dlaska. šolski pooblaščenec Planteu je nato govoril o zgodovinskem razvoju nemštva ni Spodnjem Štajerskem, pooblaščenca \Viistner in Plasch pa sta dala podrobna navodila za uspešno delovanje ter sta novo-prispele učitelje opozorila na učne knjige, ki so jih izdali tovariši Miklitsch, Lukas, Prasrh, Ock-stodt in Wiistner. Načelnik civilne uprave Kutsche-ra je izrekel vzgojiteljem svojo zahvalo, da so se rada volje odločili žrtvovati velik del počitnic v svrho izvrševanja svoje dolžnosti. »Fiihrer mi je naročil« — je nadalje izvajal civ. komisar — »naj iz tega ozemlja naredim zopet nemško deželo, ki je bila nekoč nemška in so jo oropali nemškega jezika duhmniki. šola in slovenska narodna društva. V Mežičanih in Gorenjcih, ki so nemške krvi. moramo vzbuditi ponos pa »o svoje nemško pokolenje. Vodilna misel vsega našega delovanja mora biti Nemčija. Vse. kar tej misli nasprotuje in se ji zoperstavlja. bomo z železno doslednostjo štrli. Iz prihoda učiteljstva naj prebivalstvo razvidi. da jc zdaj konec lepih saiij o slovanski avtonomiji v koroškem prostoru. Tu se bo uveljavila moč krvi v tem smislu, da bo dežela zopet ifemška.« V popoldanskih urah so se učitelji in učiteljice odpeljali v odkazane jim kraje in sicer jih ie odšlo v kranjsko okrožje 88, v Škofjo Loko 87, v Radovljico 76. v Kamnik oziroma Litijo pa 130. Tečaji trajajo tri tedne. Prihodnii mesec. 3. avgusta, pride druga sknpina učiteljev na vrsto in bo ravno tako poučevala skozi tri tedne. S prvim avgustom pridejo v promet poštne znamke s Filhrerjevo sliko. Dosedanje nemške znamke so nosilp sliko prejšnjega državnega poglavarja, maršala Hindenbur«- Iz Spodnje Štajerske Nemški prometni minister v Mariboru. Pri vrnitvi s potovanja po Južni Koroški se je v torek ustavil v Mariboru nemški prometni minister dr. Dorpmtlller. Na postaji ga je sprejel in pozdravil šef civilne uprave dr. Uberreither, s katerim je imel nato minister daljši posvet o vseh prometnih vprašanjih, ki se tičejo spodnje Štajerske. V njegovem spremstvu si je ogledal tudi velike železniške delavnice v Studencih. Vojaška izobrazba. Članstvo mariborskega mestnega okrožja Štaj. dom. zveze je imelo prejšnjo nedeljo prve vojaške vaje. Celjska posadka nemške vojske je priredila v dvorani »Nemškega doma« prvi družabni večer, na katerega je bilo povabljeno tudi civilno prebivalstvo. Med sporedom je govoril tudi major Dein-hardt o velikem pomenu takih večerov zaradi vpostavitve tesnejše povezanosti civilnega prebivalstva z vojsko. Dekleta prostovoljne službe za spravljanje letošnje žetve so dopotovala tudi v Slovenske gorice. Mladinska obvezna delovna služba tudi v Vzhodni Marki. Z odredbo z dne 18. junija so zakonodajo, ki se nanaša na Hitlerjevo mladino, raztegnili tudi na vse pokrajine Vzhodne Marke. Za vso mladino od 10. do 18. leta, ki je včlanjena v Hitlerjevi mladini, velja od sedaj tudi mladinska obvezna delovna služba. Iz Belgrada Življenje v zmanjšani Srbiji. Belgrajska »Do-nauzeitung« objavlja pod naslovom »Nova pot Srbije« razgovor svojega urednika s komisarjem za notranje zadeve Ačimovičem, ki je, kakor znano, obenem tudi predsednik sveta komisarjev. V razgovoru z njim, se je urednik »Donauzeitung« zanimal predvsem za vsa važna upravna vprašanja, v kolikor seveda spadajo v pristojnost sveta komisarjev. Komisar Ačimovič je v svojem odgovoru na razna postavljena vprašanja izhajal iz znanega položaja, v katerem živi sedanja Srbija. Med drugim je tudi dejal, da sedanja Srbija zavzema približno eno četrtino bivše Jugoslavije in se zato mora vse v nje; prilagoditi zmanjšanemu obsegu zemlje in posledicam izgubljene vojne. Srbija mora po izjavi Ači-movičevi stopiti na čisto novo pot, če se hoče rešiti. Javno in gospodarsko življenje 6e mora namesto dosedanje samovolje voditi s strogimi ukrepi in po velikem skupnem načrtu. V Srbiji je dvakrat toliko uradništva, kakor ga potrebuje. Zato so odpuščeni iz državne službe vsi uradniki, ki »o stari ze nad 60 let in izpod 30 let. Materialni odnosi uradništva se sedaj urejajo na temelju minimuma, ki je potreben za življenje. Zaslužek na več mestih je izključen. Prav tako so ustavljene pokojnine vsem ministrom, ki imajo privatno premoženje in dohodke. Kot najvažnejše vprašanje je pa Ačimovič navajal vseljevanie, t. j. vprašanje beguncev. Po njegovi izjavi se bo več stotisoč Srbov iz dru-gih krajev vrnilo domov. Nad 90.000 tisoč jih je že prekoračilo mejo in to vseh slojev. Med njimi največ kmetov, ki jih pošiljajo na vasi, da tam delajo in se preživljajo. Toda vsem ni mogoče takoj urediti in zavarovati bodočnosti. Na razpolago m ne hiš, ne sredstev. Zato je komisarska vlada tudi zaprosila Narodno banko za posojilo ene milijarde dinarjev, s katerimi misli začeti z večjimi javnimi deli in tako zaposliti priseljence. Razen tega se organizira delovna služba, ki bo trajala devet me-sccev za mladeniče od 20. do 22. leta. Ta služba se organizira po nemškem vzorcu. Zopet v drugem članku pa »Donauzeitung« piše o balkanskem prostoru in pravi, da je ta prostor za vedno prenehal biti poprišče borb In spletk velesil, ki 60 tuje temu prostoru. Balkan je sedaj v rokah dveh sil, ki nikdar nista zahtevali od balkanskih narodov, da bi zanje prelivali kri. Nemčija in Italija nista velesili, ki bi bili tuji balkanskemu prostoru. Edino preko teh dveh sil se lahko Balkan priključi novi Evropi, ki se ne bo smela \eč delili na siromašne in bogate narode, na mlade in stare narode, na zmagovalce in premagance, temveč Evropi, ki hoče samo edinstvo in mir. Nove postavitve. Za profesorje v Srbiji so postavljeni: Modrijan Danilo v Cupriji, Vučinov v Veliki Kikindi, ravnatelj Marinček in prol. Fink pa na trgovski šoli. V kabinetu komisarijata za prehrano je nastavljen časnikar Rado Pečnik. V Cupriji je moralo 24 slovenskih dijakov polagati razredni izpit. Na izpitu je padlo 15 dijakov, ki bodo morali v jeseni delali popravne izpite. Padli so večinoma iz narodne zgodovine in srbščine. Novih 16 komunistov ustreljenih v Belgradu. »Novo Vreme« z dne 18. t. m. objavlja na prvi strani naslednje uradno poročilo: »Kljub opominu, ki je bil izdan šele pred dvema dnevoma in dosedanjim strogim protiukrepom, so ponoči neodgovorni protikomunistično-židovski protinarodni elementi skušali izvršiti sabotažna dejanja na javnih napravah na področju mesta Belgrada. Zato je bilo danes ustreljenih 16 uglednih komunistov in Židov. V slučaju ponovitve takih dejanj, se -hodo izvajali isti protiukrepi.« Le telefonate di Churchill II eegretario: »C'6 Stalin di Mosca, che chiede aiuti.. .< Churchill: »Un momento: sto parlando con Roosevelt per chiedergli aiuti per me.< Churchillov! telefonski pogovori Tajnik: »Stalin iz Moskve govori in prosi za pomoč...« Churchill: »Trenotek! Pravkar govorim z Roo-eeveltom in ga prosim, da meni pomaga.« KULTURNI OBZORNIK Italijanska antologija ukrajinskih pisateljev Znana italijanska založba »BiblioteHa Vallee-chi« je izdala okusno zbirko ukrajinskih pripovednikov. Knjiga ima priročno obliko in obsega 350 strani. Antologijo je priredil in ji napisal uvod znani italijanski slavist Luigi Salvini, ki je znan tudi Slovencem Luigi Salvini zna mimo drugih slovanskih jezikov tudi ukrajinsko in pozna ukrajinsko književnost, kar najbolje priča pričujoča zbirka. Naslov originala se zove: Le quatro sciabolec s podnaslovom: »Antologia di narratori Ukraini«. Naslov »Le quatro sciabolec je vzet iz istoimenskega romana Jurija Janovskoga in pomeni: Štiri sablje. Odlomke tega romana je prevedel sam Luigi Salvini in so odtisnjeni na prvem mestu poleg uvoda. Antologija vsebuje dela najboljših modernih in sodobnih ukrajinskih pisateljev; 12 jih je v knjigi. O vsakem pisatelju so navedeni tudi življenjski podatki, njegova glavna dela in pa še značilnosti o dotičnem pisatelju. Zanimivo je, da mnogo od teh ukrajinskih pisateljev živi in deluje v Ukrajini, ki je pod sovjetsko Rusijo, vendar so njihova dela prežeta z narodnostnim duhom in prikritim hrepenenjem po ukrajinski državni samostojnosti. Na prvem mestu je Jurij Janovskvi, ki je bil rojen 1902 in je študiral v Kijevu. Znan je tudi kot pesnik. Sodeloval je pri več sovjetskih časopisih. V tej zbirki so ponatisnjeni odlomki iz romana »Štiri sablje«, ki jih je prevedel Luigi Sa-vini in »Dvovrstni krog« v prevodu Nicolina Fa-rine. Dalje je v tej zbirki Olga Kobjljanska, rojena 1865 v Bukovini. Najprej je začeia pisati v nemškem jeziku, nato pa v ukrajinskem. Njeno prvo delo je roman »Človek«, a napisala je veliko romanov in novel. Od nje je v knjigi povest »Va-siljka« v prevodu Luigija Salvinija. Vasil Štefanyk je bil rojen v zahodni Ukrajini leta 1871 kot sin kmečkih staršev. Študiral je medicino, pa se je vrnil k zemlji svojih očetov, kjer je živel do svoje smrti 1. 1936. Pisal je romane in novele iz kmečkega življenja. V zbirki je novela »Ona — zemlja« in pa »Sinovi«. Obe v prevodu Luigija Salvinija. Marko Ceremišyna (pravo ime Ivan Sema-njuk) je bil prav tako kot sin kmečkih staršev rojen v zahodni Ukrajini leta 1875. Študiral je na Dunaju, umrl je lta 1937. Pisati je začel 1914. V zbirki je njegova novela »Nostalgia« v prevodu Luigija Salvinija. Peter Panč, ki mu je pravo ime Pančenko, je bil rojen v Valkiju pri Harkovu 1891. V Pol-tavi je študiral geometrijo, bil je sotrudnik različnih listov in je spisal mnogo povesti in romanov. Od njega je v zbirki novela »Hitri dnevi kot veter« v prevodu Salvinija. Mykola Chvyljovyj je prav tako rojen v okraju Harkova 1853 kot sin delavske družine. V bivši svetovni vojni se je boril na različnih bojiščih. On je samouk, v njegovih delih so opisane borbe med Ukrajinci in Rusi v komunistični stranki. Bil je tudi sovjetski guverner in ustanovitelj nekaterih književnih društev. Iz političnih vzrokov je bil ubit leta 1933. Ta pisatelj je pesnik, novelist, polemik in izvrsten stilist. Salvini je prevedel njegovo novelo »Ivan Ivanovyč«; Evgen Onatskyj pa je prevedel novelo »Jaz«. Gregoryj Kosvnka je bil kot sin kmetskih staršev rojen 1899 pri Kijevu. Študiral je na univerzi. ki je pa zaradi pomanjkanja sredstev ni dovršil. Tudi on je bil leta 1934 zaradi politike ustreljen. Salvini je prevedel njegovo novelo »Deset«; Marija Grinenko pa je prevedla novelo »Temna noč«. Valerijan Pidmohj-ljnvj je bil rojen pri Jeka-terinoslavu 1901. in je napisal mnogo novel, od katerih je Salvini prevedel povest »Ivan Bosyj«. flleksij Kundzič, rojen 1904, je študiral pedagoško tehniko v Harkovu in je dober povestničar in sodeluje pri mnogih revijah. Salvini je prevedel njegovo novelo »Romantični beg«. Najbolj zanimiv je pisatelj Dmytro Borzjak, ker se prav ničesar ne more zvedeti o njegovem življenju. Salvini je prevedel njegovo novelo »Vstopnica«. Ufas Samčuk je bil rojen v Volinju 1905 in je v zbirki njegova novela »Žito« v Salvinijevem prevodu. Poslednji avtor v tej antologiji je Jurij Lvpa, ki je sin zdravnika in znanega pisatelja Ivana Lype. Jurij se je posvetil medicini. Deluje v inozemstvu, kjer piše razna pesniška, dramatična in kritična dela. Salvini je prevedel njegovo novelo »Trak«. Vseh teh dvanajst pisateljev prikazuje v svojih delih različno in pestro življenje svojega ukrajinskega naroda. Ta antologija pa nam hkrati pove, kako je bogato književno delovanje ukrajinskega naroda in kako je povsod živo hrepenenje po samostojnosti. Igralski uspeh g. Jana. V včerajšnjem poročilu o uspehih naše Drame v pretekli sezoni je pomotoma izpadlo ime g. Jana, enega najvidnejših članov Narodnega gledališča v Ljubljani. Gospod Slavko Jan je letos razen v »Krogu s kredo«, kjer je igral princa Pao, nastopil v več novih vlogah, izmed katerih zasluži priznanje zlasti njegov Romeo, dalje Ferdinand v »Kovarstvu in ljubezni«, Andrej v »Lepi Vidi« ter dr. Blažič v Detelovem f-Učenjaku«. — Fr. V. »Popolo di Sicilia«. italijanski list v Katanlji, ima redno prilogo v nemškem jeziku, ki je namenjena nemškim vojakom, živečim v Italiji. Ralmondi, občinski tajnik v Padovi, je več let zbiral imena tistih ljudi, ki so imeli psevdonime. Ta imena je iskal po arhivih iz vseh časov in držav in je imel več sotrudnikov po vsem svetu. Sestavil je katalog psevdonimov, ki vsebuje 60.000 imen. Zdaj išče založnika za to svoje delo. Samostan — muzej. Kakor poročajo listi, je bil derviški samostan v Mevlevi v Gaiati (Carigrad) spremenjen v muzej. Mevlevški derviši 60 imeli v bivšem turškem cesarstvu važno vlogo, a Kemal Ataturk ga je bil razpustil, kot sploh vse derviške samostane. Nagrado za flamsko kulturo je prejel flamski pesnik Emanuel de Bom, ravnatelj flamske Akademije za jezikoslovje in književnost v Anversu. Tako zvano »veliko rimsko nagrado« za slikarstvo za leto 1940 pa je dobil Marzio Bolle iz Vihvoor-deja. Karolinški zavod v Stnrkholmu je izvolil za rednega člana doktorja Ivana Stranskega, ki je profesor fizikalne kemije na univerzi v Sofiji. Italijanski književnik Franresco Chiesa, je prejel za leto 1940 nagrado »Angelo Silvio No. varo«. Elin-Pelin, znani bolgarski književnik, ki ga poznamo tudi v slovenščini, je bil izvoljen za Člana bolgarske Akademije znanosti in umetnosti. Dve novi slovaški kniini. Te dni je izšel tretji zvezek >Slovaške poliliket v Zilini. novi slovaški roman z imenom »Rratic Grnovci« (272 str., cena 15 Ks), ki ga je napisal Jožef Italijanske vojaške oblasti v Atenah razdeljujejo živila in druge potrebščine revnim otrokom. Zmagovalna pot vitaminov v Nemčiji Po zadnji svetovni vojni so bile posledice štiriletne morije, ki so se pokazale na civilnem prebivalstvu, tudi v Nemčiji strahotne. Zaradi nezadostne prehrane ljudi, predvsem dojenčkov, šolske in ostale doraščajoče mladine, so se pričele javljati vsemogoče bolezni v obliki nepravilnega razvijanja posameznih udov človeškega telesa, slabih zob in zaostalega telesnega in duševnega razvoja. Skratka, rahitis, ali kakor to težko bolezen ljudje tudi imenujejo an- | gleška bolezen, je imela bogato žetev med nemško mladino. Tako pri dojenčkih in starejših otrokih, kakor tudi pri dozorevajoči ženski in moški mladini, pri kateri se je ta bolezen prav tako javljala v obliki zastalega nadaljnjega razvoja, pomanjkanja vsake odločne volje in v stalni utrujenosti. Zato je čisto razumljivo, da so v Nemčiji ob izbruhu sedanje vojne upoštevali vse pomanjkljivosti prejšnje uprave, ki je zaradi nezadostne prehrane prebivalstva med vojno povzročila silno škodo na nemškem narodnem organizmu ter so ob izbruhu sedanje vojne izdelali do vseh podrobnosti natančen načrt za prehrano civilnega prebivalstva. Organizacija prehrane je strogo izvedena z vso nemško preciznostjo in sposobnostjo. Vsa živila so strogo racionirana in se razdeljujejo tako, da dobi z njimi vsakdo zadostno kalorij, ki jih potrebuje človeško telo za nemoten nadaljnji razvoj. Dosedanje količine, čeprav so precej omejene, posebno kar tiče mesa in maščobe, so bile še vedno zadostne in o gladu ne more biti niti govora. Merodajni nemški krogi pri razdeljevanju živil niso imeli samo pred očmi ohranitve ljudi, temveč še v večji meri ohranitev ljudskega zdravja. Vsa skrb je osredotočena na tiste, ki so pomoči in zaščite najbolj potrebni, na dojenčke in male otroke. Ker pa dojenček že lahko v materinem telesu občuti pomanjkanje, ki škodljivo vpliva na njegov razvoj, je nemška uprava močno zaščitila že bodoče matere, ki prejemajo od sedmega meseca dalje neposneto mleko, sadje, povečane količine ostalih živil in v primeru slabotnosti in oslabelosti tudi več maščob. Neposneto mleko in sadje dobivajo v zadostnih množinah tudi otroci do 14. odnosno 16. leta. Razen tega so pa tudi številne zdravniške posvetovalnice s tozadevnimi organizacijami stranke začele akcijo, da se v polni meri izkoristijo tudi vse najnovejše iznajdbe na polju ljudske prehrane in ohranitve ljudskega zdravja, t, j. predvsem uporaba raznih vitaminov, ki jih ja zdravje človeško telo neobhodno potrebuje. Tako so v Nemčiji pričeli vitamini svojo zmagoslavno pot. V ta namen so ustanovili posebne socialne urade za dojenčke, ki dajejo brezplačno materam za negovanje in prehrano dojenčkov vse potrebne nasvete in sredstva, predvsem razne vitamine. V takem uradu dobi n. pr. vsaka noseča žena od sedmega meseca dalje dnevno vitamin C v obliki cibinovega sladkorja. Prav tako dobe ta vitamin tudi matere dojenčkov, kakor tudi otroci, ki jih matere nimajo več pri prsih. Vitamin C dobe v obliki tablet. Socialni urad seveda najbolj skrbi za novorojenčke, samo da ne bi postali rahitični. Ta bolezen je. kakor znano, med otroci zelo razširjena ter je že v mirnem času v zimskih mesecih na njej obolelo do 75% otrok, poleti pa do 50%, kar je pripisati pomanjkanju vitaminov D. Pomanjkanje vitamina C zmanjšuje odpornost človeškega telesa in tudi sploh neugodno vpliva na ves razvoj in razpoloženje človeka. Ker pa dobi dojenček rahitično bolezen šele od tretjega meseca dalje — do tedaj namreč še traja njegova zaloga, ki si jo je nabral v materinem telesu, dobiva ofrok od tretjega meseca do dvanajstega meseca preparat Vigantol, v katerem je vitamin D raztopljen v olju. Preskrba otrok z vigantolom se izvaja z vso natančnostjo in vsaka mati mora prinesti svojega otroka na večkratni redni zdravniški pregled v urad za negovanje dojenčkov. Tega ji ni treba storiti samo tedaj, če omenjenemu uradu predloži zdravniško izpričevalo, iz katerega je razvidno, da je njen otrok popolnoma zdrav in pravilno razvit. K obolelim materam, ali na k materam, ki so močno zaposlene ali pa se dosti ne brigajo za nego otrok, pride zdravnik pregledat otroka na dom in posebne zdravniške pomočnice kontrolirajo, če dotične matere dajejo svojim otrokom vigantol ali ne. Videti je, da bo uporaba vigantola postala kmalu nepotrebna. V Frankfurtu so namreč pred kratkim delali po metodi prof. dr. K. Seheera poskuse z obsevanjem mleka z ultra-violetnimi žarki. In so pri tem dosegli velike uspehe. Pri obsevanju z omenjenimi žarki dobi mleko vse protirahitične lastnosti in pri tem ne zadobi nobenega neprijetnega okusa ter se prav nič ne spremeni. Uspehi so bili naravnost sijajni. Otroci, ki so pili tako mleko, niso postali rahitični. Tako obsevano mleko je pa pri otrocih v nekaj tednih ozdravilo tudi še druge otroške bolezni. Po teh uspehih so v pokrajini Hessen-Nassau že uvedli namesto vigantola uporabo tako obsevanega mleka, ki ga otroci prav radi pijejo. Kmalu bodo uporabo takega mleka uvedli tudi v ostalih nemških pokrajinah. Kakor smo že omenili, stopi dozorevajoča mladina v pubertetni dobi v drugo razdobje kritične nevarnosti. Zato mora dobivati vitamin C tudi mladina od 10. do 14. leta. Ker mladina teh let začne ravno spomladi čutiti veliko utrujenost in kaže veliko naklonjenost za vse mogoče prehlade in bolezni, prejema vitamin C v zadnjih zimskih mesecih. Vitamin dobiva v obliki bonbona ter so učitelji pri šoloobvezni mladini po znvžitju teh bonlionov opazili, da je mnogo bolj zbrana pri pouku, kakor je pa bila prej. Leta 1940 so v Nemčiji razdelili med 1.6 milijona otrok 60 milijonov vitamin C bonbonov. Brezplačno so jih dobile gotove vrste starosti v velemestih, industrijskih področjih in prejšnjih zasilnih prebivališčih. Pri materah in šolskih otrocih pa oblast podpira preskrbo vitaminov s pošiljanjem otrok v okrevališča in na deželo. V Nemčiji je tudi veliko pomanjkanje delavcev ter morajo poleg 1.5 milijonov vojnih ujetnikov, ki so zaposleni v industriji in pri delih na polju in v gozdovih, dobiti še ravno toliko število delavcev iz inozemstva. Da bi ohranili čim večjo delazmožnost teh delavskih armad in preprečili med njimi razne bolezni, dobivajo v Nemčiji tudi rudarji vitamin C. Prav tako pa tudi armada. STANE LE 9 LIR • OBSE-GAL BO CEZ 220 STRANI • OBLIKA POLOVICA STRANI „SLOVENCA"! • NAROČITE GA T A KO JI Kako hitro plavajo ribe Hitrost, s katero letajo ptice, je že precej znana. Ni pa še toliko znana hitrost plavanja posameznih rib, kar je do gotove meje tudi razumljivo, ker je hitrost letanja ptic lažje opazovati, kakor pa hitrost, s katero plavajo posamezne vrste rib. Marsikdo, ki je opazoval v reki počasno plavanje navadnih rib, bo gotovo presenečen, ko bo zvedel, da hitrost plavanja nekaterih rib prav nič ne zaostaja za hitrostjo leta ptic. Z ugotovitvijo hitrosti plavanja rib so se zopet bavili Amerikanci. Nek opazovalec v Ameriki je ugotovil, da plavajo n. pr. postrvi s hitrostjo 45 km na uro. Do te ugotovitve je prišel po številnih opazovanjih plavanja teh rib v popolnoma čisti vodi. Ko so se postrvi zbrale v skupino, je omenjeni opazovalec zagnal med nje kamen, nakar so se preplašene ribe razpršile na vse strani. Takih poskusov je napravil brez števila ter je končno prišel do omenjene ugotovitve. Postrv pa gotovo tako hitro ne plava, kakor vretenica. Splošno je zmagalo mnenje, da riba plava tem hitrejše, čim večja je. Tako n. pr. deset funtov težek losos lahko z bliskovito naglico švigne človeku izpred oči ter dostikrat še tedaj, ko je že zadet bd trnka in mora vleči za sabo še debelo vrv, plava izredno hitro. Tarpon, ki spada v vrsto slanikov in doseže dolžino do 2 m, po pripovedovanju ribičev pri plavanju doseže s svojim vitkim telesom in močnimi mišicami hitrost 120 km na uro. Pri potovanju iz Charlestona v Jacksonville v Floridi so potniki opazovali skupino rib, ki je plavala proti ladji v obliki klina. Nenadoma so se ribe ločile v dva oddelka, ki sta plavala mimo ladje. Ribe so se takoj nato zopet zvrstile v obliko klina in so nato plavale pred ladjo, ki je plula s hitrostjo 15 vozlov na uro. Ker se je pojav ponovil, so vsi potniki trdili, da so morale ribe plavati najmanj trikrat tako hitro, kakor ladja, t. j s hitrostjo 80 km. Približno tako hitro plavajo tudi morski volkovi, čeprav začno plavati zelo počasi. Tarjiona prekaša v hitrosti samo mečarica, ki je najhitrejša in najmočnejša morska riba. Hitrosti kita. ki ni nobena riba, temveč sesalec, s hitrostjo navedenih rib ni mogoče primerjati. Indijanci vedno bolj izumirajo Po zadnjih statističnih podatkih živi v Ameriki samo še 275.000 Indijancev, ki so čistokrvni potomci plemen Šejenov, Siouxov in Ko-manhov. Žive v posebnem delu Zahodne Amerike, na katerega oblast skrbno pazi, da ne bi še preostala indijanska plemena izumrla. Ker si je namazala ustnice, je izgubila bogato dediščino Bogat Turek je imel veliko tovarno za izdelovanje raznih kozmetičnih sredstev; olj, dišav in rdečila za mazanje ustnic. Ker ni imel svojih otrok, je v oporoki vse svoje bogastvo zapustil siromašni nečakinji, ki je pa bila prav tako dekle, kakor vsa ostala. Hotelo je hiti še lepše, kakor ga je pa sam Bog dal in si je nekega dne nan-jazalo ustnice z rdečilom. Ko jo je tako namazano opazil bogati stric, ga je to tako razjezilo, da jo je takoj razdedinil, pa čeprav je bilo rdečilo izdelek njegove lastne tovarne. Opazovalci na daljavo Vsak dan čitamo v raznih vojnih poročilih polno pohval o uspešnih akcijah lovskih aparatov in težkih bombnikov. Malokdo pa pri tem pomisli, da so vsa mesta, ki jih pozneje bombardirajo bombniki in nad katerimi se pojavljajo lovci, že prej preletela lahka izvid-niška letala in fotografirala vse važne naprave v dotičnem mestu. Na podlagi napravljenih fotografskih posnetkov šele glavno poveljstvo odreja polete rojev bombnikov na dotična mesta. Letalci v izvidniškem letalu so vedno prepuščeni samim sebi ter letajo v brezkrajnib razdaljah zračnega prostorja, se prebijajo skozi ogenj protiletalskega topništva in se prav tako spuščajo v borbe z neprijaleljskimi lovskimi aparati. V mali kabini sede štiri možje, od katerih eden pilolira, drugi je zaposlen pri fotografskih aparatih, tretji sedi za radioaparnloni, četrti je pa vsem na razpolago. Letalska posadka prav dobro ve, na katerem mestu čakajo nanje protiletalske topovske cevi in kje se bodo Zavarski (Zaboj). V založništvu »Scaraheusac na je i»*la pemiika zbirka Pavla Runlaka (60 str., cena 18 Ks), ki jo slovaška kritika jako hvali. dvignili neprijateljski lovci in jim prileteli nasproti. Cilj poleta ie treba fotografirati. Zato se mora izvidniško letalo spustiti pod oblake in se prikazati sovražniku. Aparat mora biti zalo lahek, hiter in sposoben za daljše polete Brnenje motorja opozarja sovražnika na prihod izvidnikov, ki samo pripravljajo prihod bombnikov. In že se vsujejo nanje streli iz številnih protiletalskih topov, krogle številnih strojnic pa sika jo mimo izvidniškega letala. Dvignili so se tudi že neprijateljski lovci, ki prav tako streljajo na izvidniško letalo s strojnicami. Točno nad ciljem mora fotograf slikati, vsi ostali aparati pa zabeležujejo ostale vtise. Radiolelegrafist metra zapustiti svoj aparat in sa zamenjati s strojno puško ter mora na ta način braniti izvidniško letalo. Po uspešnem letu izvidniško letalo priča-ku je na zasilnem letališču motociklist, ki lakoj prevzame fotografske kasete ter jih z vso naglico prepelje v vojaške laboralorije, kjer filme razvijejo in napravijo slike. Fotografske posnetke zatem takoj pošljejo v vrhovno poveljstvo, kjer jih strokovnjaki pregledajo. Na podlagi njihovih porocii nalo vrhovno poveljstvo odreja kraje, ki jih je treba še bombardirati z letali ali pa s kakih drugim orožjem. Andora, najmanjša država na svetu Republika Andora leži 3000 m visoko v Pirenejih ter obsega 453 km3, prebivalcev ima pa samo 5200. Za svojo svobodo in neodvisnost se mora Eredvsem zahvaliti odrezanosti od ostalega sveta, amostojna država je postala leta 1748. z republikansko parlamentarno vladavino. Nad njo imata pokroviteljstvo grof Foix in urgelski škof. Od tega časa pa do dane6 se v upravnem sistemu Andore ni prav nič spremenilo. Njen državni poglavar je Se-nor Loiz Caira, ki kot privatnik prodaja premog. Vlada obstoji iz ministrstva za zunanje in notranje zadeve in za finance ter iz predsednika vlade, ki je obenem pravosodni minister. Poslopje parlamenta stoji skoraj izven mesta ter je staro ikoraj 400 let. V tem času ga tudi nikdar niso popravljali. Posebnost te male države 60 velike cigare, dolge 60 do 70 cm ter mora imeti človek že precej dolge roke, da si jo lahko prižge, Andorci jih imajo najrajši ter kade samo te cigare. Sokrat Nekega dne se je sprehajal v družbi svojih prijateljev slavni grški modroslovec. Med sprehodom je naletel na nekega nevljudnega človeka, ki je nalašč sunil modrijana. Sokratovi prijatelji so ga pričeli nagovarjati, da naj ne-otesanea toži. On jim je pa mirno odgovoril: »ln če bi me namesto tega človeka »unil vol ali pa osel, ali bi mi tudi tedaj svetovali, da ju naj tožim? In koliko je boljši omenjeni človek od vola ali pa osla?« Umrla nam je naša dobra mama Antonija Albreht Pogreb bo v petek, dne 25. julija t. 1., ob desetih dopoldne. Hotedršica, dne 23. julija 1941. Za vse žalujoče sorodstvo Ivan Albreht. Matija Malešig V zelenem polju roža netu Izvirna povest Pa ni menda zopet kdo očrnil Metko pri Ti-i? Zakaj je noče odogovoriti na tožbe o orož. nikovi vsiljivosti? Anki ni bilo težko poizvedovati pri Lokačevih za Tinetov naslov. Ljudje že vsako nedeljo napenjajo v cerkvi ušesa, da ne preslišijo njenega imena, kadar župnik oklicuje mlade pare. Črn, črn je bil tisti predpust za Metko. Ko da so se doma zarotili zoper njo, so kmalu po Treh kraljih začeli točiti lasten vinski pridelek. Oče je bil v stiskah za denar, pozneje so vsako leto točili drugi sosedje. Metka je bila huda, prepričana je bila, da ji hočejo nalašč nagajati. Sedaj bo seveda orožnik lahko presedel ves svoj prosti čas pri njih, sedaj ga niti iz hiše no l>o mogla več izganjati. Pa misel na beg k teti v Ljubljano je splavala z vinotočem po vodi. Kdo pa naj streže doma pivcem? Da ni orožnik pregovoril očeta, naj kar sedaj nastavi sode z vinom? Kdaj je le v službi, ko toliko presedi pri njih? Pa kako je domač! Namesto matere sam prinese gostom pijače. Namesto očeta, misli, mora on zabavati pivce. Če nočejo, morajo ljudje gledati v njem bodočega hišnega zeta. Preseda Metki ta domačnost. In ko začne s pripovedovanjem in bahanjem o tisti zadavljeni starki, o kateri je čula že gotovo desetkrat, vzkipi y njej. »Povem jaz!< In pripoveduje. Orožnik osupne. Nato zaploska z rokami in se udari z rokami po kolenih. »Nobena druga, ko ti, Metka, si rojena zame!« Tudi to torej ne pomaga! Metka stisne zobe. Ve, kaj napravi, če jo nameravajo šiloma vleči pred župnika in oltar. Anka ne miruje. Pride pismo z Vipavskega. Na Metko je naslovljeno, pisava je Metki neznana. Neprijazno pismo, ne Metkin račun letijo take, da se ji megli pred očmi. Tisti, ki piše, je Ivu obljubil zvestobo do smrti. Kako se drzne Metka posegati v njene pravice? Da bi bilo to čigavo drugo maslo ne Ankino?! In Metka pokaže pismo orožniku, ki pobledi, stisne pesti in udari po mizi: Nevoščljivost in obrekovanje! Metka pokaže pismo materi, ki zmigne z ramo: Da ni fant od tare, bi se ne trgale zanj! Pride drugo pismo iz kraja, od koder je prišel orožnik semkaj v službo. Da ima tam Ivo nezakonskega otroka! Metka vrže pismo materi, ki ga razgrne pred orožnika. Ivo vzkipi in grozi, da bo tožil. Mater prekriža, Metka je pa tako sita teh vznemirjanj, da napiše pismo teti. Pisma ne more oddati na pošto, ker ji ga mati raztrga, Anka ne miruje. Prihajajo na četrtinko ženice, ki so videle, kake je počenjal Ivo, ko je zahajal k Anki. Obračale so glave, da niso bile priče pohujšanja. Kaj je Metki vsega tega treba? Tine, Tine, zakaj tako trdovratno molčiš? Pride France. Fante pripelje s seboj. Kar tri litre naroči. Ko da Metke ne vidi, mrko zre na orožnika pri drugi mizi. Ivo razlaga materi, kako je pri njih doma. Da seveda pohiti takoj po poroki s svojo ženo domov na Vipavsko. Pobaha se doma pred materjo in domačimi. Če mu dovolijo daljši dopust, skoči z ženko tudi v Kanal ob Soči. Tam je služil pri vojakih, pri lovcih ... Beseda zbode Franceta. Metka mu je na obrazu brala, da jo prišel delat zdražbo in je le čakal na besedo, ki bi mu dala povod, da nahruli orožnika. »Tone,« sune France fante iz svoje družbe pod rebra, »ti si tudi služil pri lovcih v'Kanalu?! Lovci ste drugačni ko drugi vojaki, ne? V čem je razlika?« »V obleki!« >Že! V čem še?« Vsi molče. Tudi Ivo prisluhne razgovoru pri sosednji mizi. ItalUanStfna brez uiitelja 72 0 PTICAH POSEBEJ Pri ptici (l'uccello) ločimo kljun (il bdcco), perut (l'4la f.), perje (il piumaggio; pero — la penna, la piuma), noga — la zampa, krempelj — 1'artiglio. Samec — il maschio, samica — la fčmmina, mladič — il figlioliuo. Gnezdo — il n-Ido, gnezditi — nidificare. Gnezdo mladičev — una nid(i)ata. Jajca leči — lar le uova, valiti — uovare. Jajce — l'uovo (lupina il guscio, beljak — la chiara, rumenjak — il torlo, il rosso). Izvaliti se — uscir dal'uovo. Le-tati — volare, odletcti — volar via, involarsi, spustiti se, sesti — stare, posarsi su... Jata — la volata. Peti — cantare, petje — il canto. Žvrgoleti — gorgheggiare, cinguettare, žvrgolenje — il gor-gheggio, il cinguettio. — Ptice roparice — uccelli di rapina, ptice pevke — uccelli cantatori, ptice selivke — uccelli di passo. Začnimo z domačo perutnino: petelin — il gal-lo, kokoš — la gallina, pišče — il pulcino, piščanec — il pollo, il pollastro, kopun — il cappone. Puran — il tacchino, pura — la tacchina. Golob — il piccione, golobica — la colomba, golobček — il piccioncino (grlica — la tčrtora). Raca — l'ani-tra. Gos — l'oca f. Pav — il pavone (samica — la pavončssa). Fazan — il fagiano. Labod — il cigno. Kanarček — il canarino. Papiga — il pappagallo. Zdaj pa nekaj drugih ptic: Divji petelin — 1'urogallo. Jerebica — la pernice. Prepelica — la quaglia. Štorklja — la cic6gna. 2erjav — la grue. Vrana — la cornacchia. Krokar — il c6rvo. Sraka — la gazza. Sova — il giifo. Čuk — la civžtta. Ujede (uccelli di rapina) orel: — l'aquila, jastreb — 1'avvoltoio, sokol — il falco, il falcone, skobec — lo sparviero (ali: lo sparviere), mišar — il boz-zagno. — Ptice pevke (uccelli cantatčri): slavec — l'usignolo, čižek — il lucherino, kalin — il mo-nachino, škrjanec — la lodola, lastovica — la r6n-dine, drozg — il t6rdo, kos — il merlo, škorec — lo storno, ščinkavec — il fringuello, sinica — la cinciallegra, taščica — il pettirčsso, kraljiček — lo scricciolo, lišček — il cardellino, pastirica — la batticoda. — Za koncc pa še: vrabec — il passero, žolna — il picchio, smrdokavra — 1'upupa, kukavica — il cuculo. Berilo 1 monelli fiorentini Al prlmo piano di lina časa in Via Valfčnda a Firenze, c'era un magnifico pappagallo che se ne stava1 pettoruto sul davanzale della finestra, fa-cendo5 pompa- di una discrčta parlantina. I monelli fiorentini, veri maestri dei frizzi pun-genti, non-1 facčvano3 a mčno3 di attacare discoreo col loquace pappagallo. — Come tu stai, Masino? — Come včglio, come voglio, — Dov'e il tuo padrone? — A letto, a letto. — E la serva, che fa? — £ a rigovernare*. — Dagli un bel bacione stilla b£zza5. tJna mattina pero il padrčne penso di giuo-care un brutto tiro ai monelli, che per mezzo del pappagallo si permettčvano di mandare alla ser-vetta dei saluti un po' troppo arditi: si nascosse" dietro alla finestra e pensd di rispondere come si doveva agli arditi monelli. I monelli s'accorsero7 subito della sostituzione, continuarono pero la conversazione. — Masino, dov'e il padrone? — A letto, a letto! — Quando si leva, gli dirai una cosina in un oržcchio? — Che cosa? — Digli che faccia6 mžno il gnillo'... Pripombe. i starsone, me ne sto — stati. — » far pftmpa = koSatiti, bahati se. — » non fare a meno = ne opustiti — storiti kaj. — 4 e a rigovernare = pospravlja (= je pri pospravljanju). — s gobček. — « pass. rem. glagola nasoonderfsi). — ' pasu. rern. glagola accor-gorsi. — 8 far il grullo = delati se bedaka. Ključ k vajam v 71. nadaljevanju Želim, da ste marljivejši. Hočete, da vam povem (ali: pove) resnico? Dvomim, da (on) to stori. Hoče, da mu preberem Antonovo pismo. Domnevam, da to ve. Hočejo, naj mu dam svoj dežnik. General odredi, naj bodo vsi vojaki pripravljeni na bitko. Kje je moj svinčnik? Mislim, da ga je vzel Anton, Ali dovolite, da pošljem vašega hlapca na pošto? Prosi Boga, naj te varujel Kaj dela tvoj stric? Mislim, da je bolan. Ne upaj, da ti bom vsak dan popravljal naloge! Bojim se, da se je izgubil v gozdu. Misliš, da morem prenesti takšno žalitev? Pustite, da govorim! »Lovci imajo le bataljone, lovske bataljone, vsi drugi vojaki služijo v regimentih: Pehotni polki, konjeniški, topniški polki...« To razloži oče, ki menda tudi sluti, da hoče napraviti France zdražbo, pa jo hoče preprečiti. »Tudi res, dasi le deloma. Pehotni polki imajo tudi bataljone. Štefan vina plačam tistemu, ki mi pove glavno razliko med lovci in drugimi vojaki.« Tišina v sobi. Nekateri napeto premišljujejo, drugi zrejo radovedno v Franceta. Saj vedo, da nihče ne ugane. »Noče nihče zaslužiti dveh litrov vina?« France radovedno in izzivalno gleda po sobi. »Če nihče, povem sam. Lovci zato, ker ne znajo drugi tako laziti za dekleti kot oni.« Nihče ni bil v sobi zadovoljen s Francetovo razlago. Pričakovali so bogve kaj, vsaj kako oso-ljeno šalo in masten dovtip. France sam uvidi, da jih ni zadovoljil, pa mirno nadaljuje: »Koga le naj bi lovili, če ne deklet?« Duhovit nisi, France! Ivo.še zmerom ne razume. Metka razume, pa hoče spraviti pogovor v kako drugo smer: »Le poslušajte ga! Ne uvidite, da mu je žal, ker ga niso potrdili k lovcem? Pri domobrancih je služil! Kako pravite drugače domobrancem vi, ki niste služili pri njih?« »Krompirjevci!« »Ker straži,jo krompir!« »Zdaj si slišal, France!« Metka misli, da je odvrnila prepir. Pa je Franceta le razkačila. Ne odneha: »Res mi je žal, da me niso vzeli k lovcem. Bi vsaj vedel, kako bi mešal dekletom glave. Postavim, da bi tudi jaz šel po vojaški službi k orožnikom. Kamor koli bi prišel, povsod nova skrb: Lov za dekleti! Tatove naj zasledujejo oškodovani kmetje sami...« Ivo spremeni barvo v obrazu. Ko da še zmi-rom ne verjame, da se je tako na lepem upal France napasti njega, orožnika, čuvarja javnega miru in reda. Vprašaje mu zabega pogled od Franceta na očeta, na mater, na Metko. Malioglasi V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1___ pri vseh ostalih malili oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pti naročilu. 1 Sžiižfecl Ktejc: Kuharica čista, varčna, z daljšimi spričevali, vajena vseh del, išče službo gospodinje kjerkoli. Interesente prosim, da pustijo svoj naslov v upravi »Slov.« št. 9882, pri vratarju. a Dobe: Oskrbnika neoženjenega, nad 25 let starega, kateri je vešč v poljedelstvu in vinogradništvu, iščemo za takojšnji nastop. Graščinsko oskrbništvo Bajnof, pošta Novo mesto. b IPgMelfeig Laneno seme ln vsa ostala oljnata semena kupuje tovarna olja Hrovat & Komp., Ljubljana, Tyrševa c. 1 a/III., telefon 23-03 ln 29-01. (k ■■ ,i:ibuo*EL '<';' ,Iiker TON ICO DIGESTIVO : J1KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Prodamo Nekaj sukanca predvojni material, takoj prodam. Okoren, Celovška c. 32, dvorišče. 1 Pisalni stroj s kovčegom, še popolnoma nov, takoj ugodno proda Kovačlč, Ciga-letova ulica 11. 1 Avtoprevoze selitve, kolodvorske va-gonske pošiljke — vam takoj opravi prevoznik »JAKOMIN«, TyrSeva c. St. 29-111 {Gospodarska zveza). KncittP * Premog suha drva nudi I. Pogainlk Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 PostreZba brezhibna Naročajte in širite »Slovenca« l Oče razume in odločno stopi k Francetu: »Če si prišel delat zdražlio, se nisi nameril na pravo hišo!« »Kako zdražbo? Le resnico hočem povedati, ker se je ne upa drugi nihče: Domači fantje smo šleve! Vsak pritepenec, ki nosi uniformo...« Ko ris plane orožnik s svojega sedeža: »Fant, gobezdalo...« Težko je v 6obi razločiti, kaj se godi. Oče plane v klopčič, razdružiti hoče orožnika in Franceta. Fantje navalijo, Metka ne more razbrati, ali hočejo pomagati Francetu, ali očetu pri pomir-jevanju. Mati zajoče in hiti iz sobe, tudi Metka ne ve boljšega, ko da ji sledi. Med vrati, skoraj že v veži ji nekdo stisne v roko orožnikovo sabljo: »Skrij^ jo, sicer bo tekla kril« In Metka odbeži z orožnikovo sabljo v svojo sobo. O, Bog, ali je mogla slutiti, da bo prav zaradi te sablje toliko zmed, sitnosti in nesreč? Cula je od pivcev, kake sitnosti je imel orožnik zaradi tega. Da bi je sploh ne smel odpasati, na vsak način pa da bi se moral braniti z njo, ko so bili navalili nanj, so trdili tisti, ki so bili pri vojakih in so poznali predpise. Orožnik tepen! Ob službo bol Metko je stisnilo pri srcu. Ob službo naj bo Ivo? In tedaj bi Metka rada, da bi prišel orožnik in bi ga potolažila. Ali ni ga bilo od nikoder. Pravili so, da je preiskava stroga in da mu huda prede, tudi fantje so bili sedaj bolj ponižni in pohlevni, baharija, kako so posvetili osovraženemu orožniku, je kopnela, ko so romali drug za drugim na sodišče. Največ je dobil France: Štirinajst dni. Oh, ko bi vsaj Metka ne skrila tiste nesrečne sablje, polovico manj bi jo bolelo. Naj Ivo zares izgubi službo?! Oče je robantil, da prvič in zadnjič toči doma svoje vino. Če ga ne kupi noben krvmar, izpuli pipe iz sodov, naj ga rajši popije suha zemlja kot taki zadrezljivci. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI _Predstave ob 16., 19. in 21. ari Benptke v doui silnja, slave in bogaslva. Ron.antične pustolovščine, tiubavne srdetke, intrige Benežke spletke - II fornaretto di Venezia Roherto V lla. Elsa de Giorgi, Enrico Glori, dara Calamai itd. Ves film ie opremljen s tekočimi slovenskimi nnpisi. Kino tf n » o n, telefon 2221 Roman.tična epizoda iz zgodovine ameriškega divjega zapada Prostovoljno v nevarnost Tom Tyller', Marion Schiiling Kino Sloga. ♦ e 1 e f o n 27-30 Film. ki pomeni največji uspeh evropske 1'imske proizvodnje in ki je milijonom gledalcev ostal v neizbrisnem spominu Poštarjev* HEINRIUH GEORGE, HILDE KRAHL Kino Matic a, teleion 22-4» ALI STE ŽE PLAČALI NAROČNINO? Acquisto legna da ardere, car-bone di legaa-fossili, lignite. — Scrivere Kupujem drva, lesno oglje, lignit Pisati na: ANT0NI0 TRIGAM • Via Balangero 8 - TORINO LUBIANA preferibilmente centrale rileverei bottigliera vini, liquori oppure droghe ria con vini, liquori Scrivere a: V LJUBLJANI najrajši v centru, prevzamem delikatesno trgovino ali drogerijo za prodajo vin in likerjev Pisati na: Cassetta 5 D. Unione Pubblicita Italiana - Ferrara Kubanske amaconhe Kuba, otok v zahodni Indiji, spada med tiste redke dežele, ki ima Š€ vedno tudi žensko armado. Kubanci so nanjo zelo ponosni in jo mislijo obdržati še za naprej. Ženska divizija šteje 5000 žena in deklet, ki so oblečene v čedne in zelo pestre uniforme. Kubanci so prepričani, da slikovita nošnja njene ženske armade, privabi marsikaterega dekleta v službo v vojaški stan. Ženski oddelki kubanske vojske imajo tudi za oficirje žene. Sploh je njihovo življenje urejeno prav tako po vseh vojaških predpisih, kakor za moško armado. Razlika je samo ta, da kubanska ženska armada nastopa šele tedaj, če zapreti domovini resna nevarnost, Za ta slučaj kubanski generalštab določi svoji ženski armadi posebne naloge. ČETRTI GOST 28 Roman. Nekaj trenutkov je bila popolna tišina. Sin-clairova je sklonjene glave opazovala svoje majhne, drhteče roke. Obraz ji je bil ko iz voska, a nemara je bilo to zaradi odseva svetilke. »To, kar vi trdite, gos|*xl nadzornik, se da kaj težko dokazati,« je rekla in je uprla oči vanj. »Če bi glede na nedovršene slike mogli govoriti o kaki slepariji, je potrebno, da veste, ali je bila tista slika prodana kot original, ki ga je slikar sam dokončal. Kar pa se tiče drugih stvari, pa je treba zanje posebnega, strokovnega znanja. Ali nima človek pravice, da za to znanje zahteva plačilo?« »To že, vendar.. :* »Še nekaj, prosim, gospod nadzornik! Kolikor je meni znano me morete zasledovati sodnijsko in policijsko. Gospod nadzornik — med nama povedano — ali vi verjamete, da se kaj takega sploh dogaja? Ali ne menite tudi vi, da bi ravnateljstvo vsakega muzeja rajši zamolčalo takšno zadevo, kakor pa da bi jo dalo v javnost in se tako osramotilo? Sicer pa se jaz prav lahko ,operem' v tej zadevi tudi brez odvetnikove pomoči, saj mi ne morete prav nič očitati. A saj ste vi sami dejali, da prodajam samo .originale'! In le laskavo priznanje ste mi dali s tem, ko menite, da sem toliko pametna, da si znam na tako prebrisan način služiti kruh.« »Saj tudi v resnici mislim, da ste jako brihtni in spretni,« je brž odvrnil Masters, »vendar nisem dejal, da mislim, kakor bi se vi sami vsega tega spomnili, gospa. Nič me ne bi presenetilo, če bi zvedel, da vam je tozadevno pomagal še nekdo — recimo vaš mož — Peter Fer^usson ...« Zdaj pa brez dvoma ni bila kriva le svetloba svetilke, da je gospa Sinclairova nenadoma jx>ble-dela ko smrt. . . »Mogoče vas zanima, če zveste, kaj mi je znanega o Petru Fergussonu,« je mirno nadaljeval Masters. »Zvečer sem bil dobil pismo od gospoda Šu-mana, njegovega bivšega gospodarja. Razen tega sem prejel obširno poročilo o njem od francoske policije. Torej: Njegovo pravo ime je res Peter rergusson. Ima štirideset let, je sin nekega škotskega pastorja in se je šolal na univerzi v Edin-burghu. Je nenavadno sposoben za vsakršni šport, a predvsem je izvrsten telovadec in teniški igralec. Bavil se je z najrazličnejšimi opravki, bil je tudi gledališki igralec in je kot pet in dvajsetletni igralec nastopal v vlogah starcev. Potem je služil kot uradnik v Šumanovem podjetju v Kairu. Njegova posebnost je, da je ponarejal stare egiptovslsebne stroke, zlasti pa za tenis in telovadbo. Brž sem dognala, da ni tako bogat, kakor mi je bil pripovedoval, ampak da je prav za prav nameraval doseči to, da bi ga jaz vzdrževala.« Gospa Sinclairova je utihnila. Cez čas je povzela : »Toda odkrila sem še hujše stvari, odkrila sem, da je... zločinec! Med nama se je vse naglo razdrlo. Niti ga ni6em mogla seznaniti s svojimi prijatelji. ker je imel to grdo navado, da se je brez vsakršnega vzroka začel pričkati in napadati.« Masters je postal nestrpen. »Gospa, dovolite mi, da stvar imenujem s pravim imenom! Mislili ste, da ste se fioročili z bogatim človekom in ste sprevideli, da ste se varali. Pod temi okoliščinami 6te si izbrali najbolj pri- meren izhod iz tega stanja: pomagali ste mu, da je ,umrl', zato, da ste mogli dvigniti zavarovalnino.« Sinclairova je dvignila obe roke, ko da bi se rada ubranila take obdolžitve. »Ne, to ni res, gospiod nadzornik! Jaz sem zares mislila, da je bil umrl in — priznati moram — razveselila *ein se tega. Takrat sploh ni«em bila z njim skupaj. Potovala sem z znanci po Italiji. Ko so me bili pozvali v Biarritz, je bilo že vse mimo. Vso to komedijo si je s svojim starim slugo sam izmislil.« Masters jo je začel pioslušati z večjim zanimanjem. »Poslušajte, gospa, na ta način se ne bova premaknila z mesta. Ali mi ne bi rajši povedali, da je Fergusson samo za šalo ,umrl« in se dal pokopati? Ali pa bi me nemara radi prepričali, da je potem sam od sebe odšel in plačal zavarovalnino?« »Tisto ne, toda .. »V redu. No — in kako bi sicer imel kako korist od svoje ,6mrti'?« »Pa pustite mi vendar, gospod nadzornik, da povem do konca! Zavarovalnine jaz sploh nisem dobila!« »Že prav, toda dokazano je, da je bil Peter Sinclair ali Peter Fergusson zavarovan v korist svoje žene — in sicer za čedno V6otico petnajst tisoč funtov!« je mirno odvrnil Masters. Sinclairova se je z roko utrujeno pogladila po čelu in dejala: »Tako je, to je povsem točno, gospod nadzornik Povedala vam bom, kako se je vse v resnici dogodilo. In upam, da me boste ]>otem pustili oditi. Moj mož je govoril meni in vsem mojim znancem, kako da se je zavaroval meni v dobro in kako da je vse premije plačal že vnaprej za vse leto. Toda jaz mu nisem niti besedice verjela. Mislila sem, da se le hvalisa, kar je storil večkrat. Po njegovi ,smrti' nisem našla nikjer med njegovimi listinami nobene police in tudi ne nobenega drugega spisa, kar bi bilo v zvezi z zavarovanjem. S tem ie bila stvar zame odpravljena.« Za Liudsko tiskarno 9 Lkiblianl: Jože Kraniarli Izdalalelj: inž. Jože Sodia Urednik: Viktor Ceniil