Stev. 248 Posamezna Številka 20 stotink ir Trnit v cttfttK 2. odmora »20 Posamezna številka 20 stotink limjK xiv tehaja — tzvsemSi ponedeljek — vsak dan »JutraJ. — Uredništva: ullct . PranClfki Skega ftev. 20, L nadstropje. — Dopld na) s« po?". nlitvu. — Nefrankfrana plima se ne sprejemaj* odriva __ Izdajatelj !n odgovorni urednik Šiafan Qodt' — Lastn'k __— Edinosti. — T?sk tiskarna Edinost. -tna zmia na mesec L 6 —, pP Seta L 32.— in celo leto L 60. — Telefoa uredništva in uprave 1!-*^ EDINOST Poiamesne Revilke v Trstu in okolici po 20 itotlnk, — Oglasi m rsCunaj« v »Irokost! ene kolone (72 mm). — Ogtasl trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot., osmrtnic«; zahvale, poslanice in vabila po L I.«—, oglasi denarnih tavodov mm po L 2. — Mali oglas! po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica av Frančiška Asiškega štev. 20» I. nadstropje. — Telefon uredništva fn uprave I1-.TT Naša krivda (Glas z dežele) Zadnje Čase se mnogo razpravlja o tem, kdo da je zakrivil, da je Jugosla* vija z rapallsko pogodbo odstopila Ita* liji nad pol milijona Slovanov. Čitamo razne članke, dopise in prepise, ki bi morali vsakega poštenega Slovenca uve* riti, da so vse stranke v Jugoslaviji, vsi tamošnji politiki, vsi narodni voditelji, ves narod: sami izdajalci. Kdo je kriv? Kri Ni so Slovenci, krivi Hrvatfe, krivi Srbi. Kriv je Trumbič, kriv Korošec, kriva jugoslovenska delegacija in mini* strstvo. Dobili so se tudi taki, ki tudi »•Edinost« prištevajo med krivce. Mino-lega petka je postala kriva ljubljanska vlada, in stranka, ki ima večino v nji. Člankar nam obljublja, da bo še nadaljeval v tem tonu. Vse prav! Ako mi* slite, da boste s tem kaj koristili naši narodni stvari — pa nadaljujte! Predno pa to napravite, pojdite med ljudstvo, in prepričajte se, komu na korist so ta* ke razprave in govorice! Pa na to se se povrnemo. Oglejmo si krivdo malo natančneje| Prvič nastaja vprašanje: iz česa obstoji krivda, in kje se začenja krivica? Olan* kar petkove »Edinosti« je mnenja, dr se krivica začenja v Št. Petru na Krasu; drugi smo zopet uverjeni, da se zače? nja ob Soči, oziroma (čisto natančno) ob narodni meji. Naše stališče je torej, da se je neopravičeno odstopil Italiji go= tov del pokrajin, obljudenih od stovan* skega življa. Par kilometrov več ali manj. Je za nas, ki živimo na teir iozemlju, postranskega pomena. Po em strani je v našem interesu nas, ki živi* mo na zapadu, da je število Italiji od* stopljenih Slovanov tako, da lahko na= stopimo kot primerno močna enota. Tu* di se bodo naši bratje onstran meje v tem slučaju bolj zanimali za nas. Po drugi strani pa je škoda za vsakega Slovana, ki jc bil odtrgan od svoje pra* ve domovine. Neopravičeno je bilo torej to, da jc Italija prenesla svojo državno mejo na ozemlje, obljudeno od Slovanov, ko ima* mo jasno začrtane narodne meje, ki bi morale tvoriti državno mejo med Italijo in Jugoslavijo! Ko smo na jasnem v tem. nastaja še le vprašanje: kdo je za; krivil, da se ie to celotno ozemlje od* stopilo Italiji? Ali je možno dati da* nes odgovor na to vprašanje? Kar vemo do sedaj, je to. da se je naša usoda zaključila z londonskim paktom takoj ob vstopu Italije v voj* no, t. j. 1. 1915., ko ni bilo še ljubljan* ske vlade, ne ministra Korošca. Sloven* ct in Hrvatje niso zakrivili tega pakta, Srbi ga niso podpirali, Trumbiča naj* brže tudi niso vprašali za svet, katera ozemlia naj se s tem paktom z ago tove Italiji?! Na konferenco v Pariz ie po* slala Jugoslavija naiboliše može. Slovan vani in posebno Slovenci iz zasedene* ga ozemlia smo imeli tam celo vrsto poštenih mož, ki so se borili za naše pravice. V Ljubljani so se zbirali po* datki za konferenco in takorekoč v za* boiih posili ali v Pariz. V svrho propa* gande se ie izdalo neštevilno brošur v raznih iezikih. Visoke politične kroge se je informiralo o vseh naših stvareh, pravicah in žel i ah. Ves ta materijal, vse to delo ni moglo razbiti londonskega pakta: naČ pa »i je ob njem razbil gla* vo — \Vilson in njegovi »punkti«. Ako premislimo vse to, Ke moremo biti tako malenkostni, da bi Rapallski mir predbacivali onim, ki ga niso mogli ne zakriviti, ne preprečiti. Kdo bo kriv? Povrnimo se k vprašanju, ki sem je gori omenil: kako vplivajo taki očitki na naše ljudstvo? Slovensko ljudstvo v zasedenem ozemlju je do danes vero* valo v svoje odrešenje. Rapallski mir mu je zadal silen udarec, ter mu zatrl vsako upanje Med ljudstvo prihajajo socijalisti * komunisti ter mu pravijo: vjugosloveni so vas izdali! Tu imate svoje narodnjake! Za skledo leče so vas prodali. Vsi nacijonalisti so enaki, bodi italijanski aH slovanski. To so boržuazi, ki se z narodi samo igrajo. Njim gre za žep. želodec in nadvlado; narodnost jim služi samo kot orodje v dosego svojih imperij ali stičnih namenov. Mi smo dru* fcačni, mi smo internacionalni. mi ne priznamo nikakih mej. Ko zmagamo mi, odpadejo državne meje in boste zo* pet združeni s svojimi brati.« Marsikako uho je dovzetno za tako Tepodonečo muziko. In mi naj še zraven tolčemo na bobnu takt? Ko čitam slovenske liste iz zasedene* ga ozemlja, pogrešam marsikaj, kar bi bilo na mestu v tem času. Med tem, ko očitamo našim bratom onstran meje strankarski boj. bolehamo sami še ve* dno na tet bolezni. Le prevečkrat zasledujemo, kako se v raznih dopisih eno* stransko obsoja, četudi se ta enostranost skriva med vrstami. Čas bi bil, da opu* siiino to. Precejšen del našega naroda ise je že odtujil in prisega na rdečo inter-nacijonahio zastavo. Veliko so temu krive razmere, v katerih živimo; ali, tudi sami nismo brez krivde. Pustimo nase brate na Kranjskem in Hrvaškem, naj se koljejo med seboj, saj oni so na Po volitvah v Jugoslaviji Dem * >lci v relativni večini BELGRAD, 1, Še vedno mankajo po* polni izidi volitev iz vseh volilnih okro-žij, toda kar še pride, ne bo izpremenilo ličesar na dejstvu, ki so ga pokazale vo* litve, in sicer, da je večina jugosloven* skega naroda za obstoj svoje nove dr* žave, Čemur so doslej tako vztrajno opo* rekali jugoslovenski sovražniki. Franko* va stranka, na katero sc »e toliko raču* nalo v inozemstvu, je seduj likvidirana. Radičeva stranka je dobila 51 manda* tov, toda to ni več stara Radičeva stran* ka; komunisti imajo tudi 50 mandatov, kar se ima pripisati dejstvu, da so vsi ne* zadovoljneži — četudi ne po prepričanju komunisti — glasovali za komuniste, in bo na drugi strani dobro, če bo v usta* vodajni skupščini nekoliko opozicije. Ustavodajna skupščina bo sestavljena od 419 posl., ki bodo porazdeljeni ta* ko le na posamezne dežele: Srbija z Ma= kedoniio in Staro Srbijo bo imela 15S mandatov, Hrvatska in Bosna in Hercegovina 63, Vojvodina 44, Slovenija 40, Dalmacija 11, Ornagora 10 Iz Makedonije mankajo še definitivni izidi; doslej je znano, da je bilo izvolje* nih 7 demokratov, 9 komunistov, 2 republikanca in 1 musliman. Ker ima Make* donija 39 mandatov, mankajo še volilni izidi člede 18 mandatov. V Dalmaciji so bili izvoljeni po dosc* danjih vesteh: 4 kandidati Ljudske stranke, 3 kandidati demokratskih agrar* cev (težačka stranka)> en komunist, en radikalec, en demokrat, en zajedničar Dr. Trumbič je bil izvoljen v Dalmaciji kot demokrat, demokratični agrarec in kandidat Ljudske stranke. V Bosni so bili izvoljeni: 25 muklima* nov, 12 radikalcev, 12 demokratskih agrarcev, 5 zajedničar je v, 4 komunisti, 3 kandidata Ljudske stranke, 2 demokrata. Na Hrvatskem je bilo po vesteh iz demokratskega vira izvoljenih: 44 Radi* ćevcev, 17 demokratov, 9 radikalcev, 5 komunistov, 3 Frankovci, 2 kandidata Ljudske stranke. V^Črnigori so bili izvolienl: 4 demo« krati. 4 komunisti, 1 radikalec, 1 repu« blikanec. Sestava nove vlade je odvisna od raz* vrsiitve strank. Če se ne sestavi blok med radikalci in demokrati, relativno naj* močnejšima strankama, kar se vsekakor predvideva, bi moglo priti do sporazuma med radikalci, muslimani in Ljudsko stranko. Na vsak način bo to vprašanje rešeno do 12. t. m., ko se skliče ustavo* daj na skupščina. Do tedaj ostane na vla* di sedanji kabinet. Lahko se Še omeni, da smatralo nekateri, da bo novi mini* strski predsednik Pašie, toda vsa ugiba* nja so še prezgodnja. S posebni odlokom ie vlada razpustila začasno Narodno Predstavništvo. Skupščino bivše Srbije, hrvatski Zemaljski sabor in vse deželne zbore. Ministrski svet se med*«m bavi z zad* njimi deli na ustavi. Razpravlja se tudi o vprašanju ustanovitve senata, ki nI še zaključena, ker se ne strinjajo vsi mini* stri z dvojnim parlamentarnim sistemom. Danes je po vsej državi državni p raz* nik v spomin ujedinjenja jugosloven-skega naroda. Vse mesto je v zastavah. Ob 9 je bila v stolni cerkvi svečanosfoa služba božja, katere so se udeležili vsi vladni člani in diplomatski zbor. Po dokončani službi božji se je vršil mimo* hod pred armadnlm poveljništvom. reike obali varnem. Oni se ne potujčijo, pa naj žel iz Jugoslavije v določene dežele. Vsled pripadajo katerikoli stranki. Kakor je tega je znižana tarifa na 22 za v Bolga-strank v drugih državah, bodo tudi vlrijo in na 25 stotink za v Romunijo. Jugoslaviji. Vsaka kaplja črnila je v tem oziru brezuspešno porabljena. Skupni |fg||jit||jbH nlg«Ci| Qf|f0fM(l hlOKfldO in složni pa moramo biti tu, ker nam*111"1«111«™ ¥IUUtt murni«* preti nevarnost, da se velik del našega naroda potopi v internacij on alizmu! Skušaj mo ljudstvu dati tega, česar po* trebuje. Razmišljajmo, kako postavimo naš narod na trdne noge v gospodarskem in socijalnem oziru, kako ga kul-turno dvignemo! Pa ne samo misliti, tu* di delati treba. Treba je sestaviti natan* cen program, da bo naše delovanje na tem polju enotno. Nepristranske raz* prave v tem oziru bi bile danes na me* stu. Prav kmalu bi se morali zbrati zastopniki .ljudstva — in sicer v obšir* nem zmislu — na pardnevno zboro* vanje. Tu naj bi se postavil temelj vse* mu bodočemu delu. Dve leti smo bili nrisiljeni stati v ozadju, in molče gle* dati trpljenje našega naroda. Danes bi že lahko stopili na plan z delom v ko rist našega ljudstva. Ako tega ne stori* mo in bodemo svoje sile posvečali eno-stranskim podtikanjem brez vsake pod* 'age, se bomo čez par let pehali o vpra* sanj u komu naj pripišemo krivdo, da se nam je izneveril velik del naroda. A. V—k. Pripomba uredništva. Na ta zaključna izvajanja bi mogli nekoliko reagirati v -»omirjenje pisca. Ali, danes ni še pri* meren trenotek za to. RIM, 1. (Štefani.) General Caviglia je po prijateljskem posredovanju, ki ni imelo nobenega uspeha, pozval službeno reško regenta t vo, naj umakne svoje čete onstran meja reške države, določenih po rapallski pogodbi. Ker ni imel tudi ta poziv nobenega uspeha in ker je regent« stvo poslalo še nekoliko legij on arjev z vojnim materijalom na otok Krk, ki ni dodeljen reški državi, je general Caviglia pozval regentstvo, naj ne ovira prostega izhoda vojnih ladij, ki se nahajajo v reški luki, in je odredil, da se začne blokada obali reške države, otokov Ra* ba in Krka in bližnjih krajev. Vrangelovi ranjenci na Grškem ATENE, 29. (S.) Vojni minister izjavlja, da bodo v najkrajšem času prepeljali v Atene 800 ranjencev iz Vran-gelove vojske. Grški delegat Panas pri Zvezi Narodov odpotuje danes v Že* nevo. Vlada dobiva iz vseh strani Tra* cije in Makedonije brzojavke, ki izražajo častitke in izraze udanosti za kralja Konštantina. Iz Hi j a se javlja, da prebivalci zahtevajo, naj se jim izidi volitev naznanijo, ker so venizelisti pri volitvah pritiskavali. Medzaveznlskl sestanek v Londonu LONDON, 30. Med angleškimi, francoskimi in italijanskimi zastopniki so se vršili samo privatni razgovori. Angleški minister vnanjih stvari je nato sprejel Paula Cambona. Berthelot je imel s svoje strani pogovor z italijanskim mini* strom vnanjih stvari. Gospoda Vansi-liart, Kammer In Galli so se sestali v ministrstvu vnanjih stvari v svrho razprave o vprašanju palestinske meje. Kar se tiče bodočih pogovorov, piše »Pal Mali Gazette«: Upati je in skoraj Zelo hvalevreden nastop italijanske vlade, ki pa je na drugi strani zelo čuden in tak, da mora povzročiti najrazličnejše sume. Kaj pomeni blokada Reke s strani l**}})*' lf .^omur znano že izza prej; i gotovcT je, da bo prisotnost iTalijanTkega šnjih »blokadnih« časov in se je vsled | ministra vnaniih stvari Sf™-** v tega tudi DAnnunzio prav gotovo ne bo ustrašil. Ugotavljamo pa tudi, da je zelo čudno, da Italijanska vlada poziva D'Annunzija potom svojih generalov, naj umakne svoje čete onstran meja reške neodvisne drŽave, v kateri pravzaprav nimajo D'AnnunziJeve, to je italijanske čete prav nič opraviti, ker je bila Reka vendar proglašena za neod visno državo, torej ne ža italijansko ko* 'onijo Pričakovati bi bilo torej, da bo italijanska vlada sedaj, po sklenjeni in nodpisanl rapallski pogodbi, pozvala D'Annunzijevot to je italijansko voj* sko, naj se umakne ne onstran temveč tostran meja neodvisne reške države, to v Italijo, kjef se itak ne dela nobena -azlika med »D'Annunzijevimi« in itali* ;anskimi vojaki. Sicer pa bo zanimivo videti, ali bo tudi ta blokada takšna, kakor so bile prejšnje in ali bo imela iste uspehe, kakor so jih imele prejšnje. IZ ČEHOSLAVUE Državni kongres čehoslovenskih socijal* nih dem. v Pragi proti boljševizmu PRAGA, 1. Na socijalno demokrat* skem kongresu je bila sprejeta enoglas* no rezolucija, v kateri se naglasa želja stranke, naj se v praksi nadaljuje po dc^ mokratskih metodah, kar bi odgovarjalo dejanskim državnim interesom in omo* Slavonija 93, j počilo sodelovanje vseh narodnosti Če* Brzojavna zveza z Bolgarijo In Romun« sko čre* Jugoslavijo RIM. 1. Minister za pošto in brzojav javlja: Vsled vzpostavitve izravnega brzojavnega občevanja z Jugoslavijo, se bodo od 1. decembra dalje pošiljale brzojavke za na Bolgarsko in Romunsko po tej poti in oddajale naprej izravno hoslavije. Kongres je odločno zavrgel opozicijonelno politiko, ki bi državo vpropastila, in ie odobril politiko pozi* tivnega dela. Soudeležba stranke pri vladni skupini se je odklonila, ker tega sedanje okoliščine ne dopuščajo, pač pa se je odobril načrt organizacije stalnega delavskega kongresa, kateri bi priprav* Hal sodelovanje socialističnih strank različnih narodnosti. Tudi je kongres zavrgel politiko sile in boljševiške dikta* torske metode, katere stremijo za zma* šo svetovne reakcije, in Je sklenil, da se pridruži reformirani 2. internacijonali. Nova pogodba med Cehoslavijo .In Poljsko PRAGA, 1, Včeraj se je bila podpi* sala v Pragi pogodba med Čehosloven* sko in poljsko vlado glede ureditve vprašanj pristojnosti in zaščite narodnih manjšin, dalje glede Šolskih vprašanj in vprašanja amnestije v ozemljih, kjer se je bil vršil plebiscit, t. j. v tesinskem. spiškem in oravškem ozemlju. Vprašanja v teh pokrajinah bo morala urediti mešana komisija. Rušila In zavezniki Bo nar Law o Armeniji, boljševikih in ksmaUstih LONDON, 30. Bonar La\v je izjavil v odgovoru na dve vprašanji, ki ste mu bili stavljeni v doljnji zbornici: Politika angleške vlade nasproti Armeniji je odvisna v širokem obsegu od razprav, ki se vršijo V Ženevi. Dobili smo vesti o 9po* razumu in sodelovanju med bolj še viki in kemalisti. Ti poslednji so dobili orožje in strelivo od prvih. Foreign Office ni dobil nobene vesti, ki bi dokazovala, da mislijo boljševiki zopet napasti Poljsko. Angleška vlada ve za vesti, glasom ka* terih dela nemški prestolonaslednik spletke s pristaši monarhije v svrho vzpostavitve cesarstva, toda tem glaso vom se ne pripisuje velika važnost. An gleška vlada ne dvomi, da se nizozemska vlada trdno zaveda svoje odgo* vornosti ___ ___ Ofenziva proti BalaitoviČu LONDON, 30. Neka zrakojavka iz Moskve vsebuje sledeče poročilo: Naše čete so prisilile moči generala Balaho-viča po vztrajnem preganjanju, da so se morale Umekniti proti močvirju, ki leži severo - zahodno od Mozyra. Med operacijo smo ujeli 4000 mož in 120 častnikov ter smo zaplenili 4 tope in 40 strojnic. Poljska razorožila Balahovičeve oddelke VARŠAVA. 30. Oddelki generala Ba« lahoviča, ki so prekoračili poljsko mejo, so bul razoroieni od poljskih čet. ministra vnanjih stvari grofa Sforze v Londonu privedla do popolnega sporazuma v vprašanjih, ki se tičejo odnoša-iev med Italijo, Francijo in Anglijo. Grof Sforza je izjavil enemu urednikov »Pal Mali Gazettea, da imajo Anglija, Francija in Italiia v resnici skupne težnje, skupne koristi, ki jih mora i o ščititi jn skupne nevarnosti, pred katerimi se morajo braniti. »Lahko obstoje različna mnenja o načinu dosega sporazuma — lja iz Berlina: Berlinsko policijsko rav< nateljstvo naznanja, da se je našel poi tom nekoliko preiskav dokaz, da obstoji še vedno delovanje prostovoljskih reflii mentov vkljub njihovi izpremembi, In sicer pod obliko tajnih organizacij raznih društev, ki se sestavljajo iz rejinjen* tov za narodno obrambo. Irska grozote Strah pred Fenijancl v Liverpoolu LIVERPOOL, 30. V Liverpoolu so blU ukrenjeni veliki koraki previdnosti it% vsa javna poslopja so zastražena, Sinfajnovci v Londonu LONDON, 30. Neka vest agencijo Reuter pravi: Zaznamuje se prisotnost v Angliji gotovega števila fenijancev, kf so prišli pred kratkim na ladjah, ki niao navadne potniške ladje. Blizu london* skega pristanišča so se ukrenili izredni koraki previdnosti, kjer je preteklo noč eksplodirala ena bomba. Prostovoljna londonska policija je dobila nalog, naj bo pripravljena za slučaj, ako bi slnfaj« novski napadi zahtevali njeno posre* dovanje. _ Angleška dovolila zopet izvoz premoga LONDON, 30. Z odlokom so bili od* pravljeni vsi ukrepi glede izvoza pre' moga, v kolikor gre za pridelovanje !n pogoje za prodajo. Ostajajo pa v velja* vi omejitve In določbe, ki se nanašajo na kakovost premoga za izvos v druge države in za preskrbo inozemskih IsdiJ^ Motike Eud — oproUea! PARIZ, 30. A veni Rusten, morHec itsad pale, Je bti pred pariškim porot* tilm ftčdiččem oproščen. žtlezttltttski stnkc h lirvttkett KRISTIJANU A, 1. Nocoj opolnoči so se po vsej deželi ukrenile potrebne mere v svrho mirnega razdeljevanja žu vil. Poštni promet se bo večinoma žago* ovil potom tovornih avtomobilov, ker •še smatra, da stavka ne bo irajala dol* 40.. ker železničarji niso složni Zvišanje brzojavnih pristojbin RfM, 1. Ministrstvo za pošto in brzo* lav je določilo, da se pristojibnska do* klad«, ki se Jeml je na ime dokle de za menjavo (importo del eambio) pole£ brzojavnih in zrakojavnih pristojbin za ♦nozemfctvo in ki se plačuje v papirna* fem denarju. zviSa za 250%. Ta ukrep »topi v veljavo z dnem 3. decembra im Domafe vesti Nsva terevne*. Civilni komisarja t ta. triaško m okolico i« priznal guspici dr. Nedi SI«*I-iori, U-afočf r Koloaji {Moote Fiaecone it. 126). pravico de srobodsetfa &vr8e*.asfa zdiavnigae prakse v Trstu. Ko poaiiufao t«) Zgodbo se ]o nekjit tu* zasedenem oaemlfu po »ki«prti rapaUske pogocbe. Mo-ioieo, U Čuti v tebi oblati avlokrute, je diktiral iekako Uko-Ie: Vsstk da ste vi navduieni in za-a tem In vi ee morate redova u z. aairJ. Pridite na nabavo, ki fo priredim I — Id ker fe iz be^ed preže} fa£&o rvenela tudi grožnja, «<> so veljaki — sicer »afri odJc^Jnl sinovi *voje. — Ali je b3o prav tako, ill so prav storili, inr aii fe bilo tudi potrebno? Ve. Ce fe komu povenena k«k* javna funkcija. se seveda ne more izogibati stikov, ki jih In kolikor ueiac-itbno zahteva njegova a)u£ba in dolžnost. V stvareh srojefa esebnej* autru^a arofega u-^erfeaja. noje** čustvovanja ae ae mucko uklanjati ni k o is ar. ue sase poznati oi kakih konca ni aH OjlroTj ncdijtalflvo in e glaro pokonci m oremo Stati tudi nasproti kakemu mogotcu io nfagorim frožmimi*. odkritim ali prikritim! Teko zahtevale 2e eeroda* peso* io nerodno dvstofenstro! Trd hodi — raoi jekleni — teko ne? }e »Čil »ta? Josip JurćiČ, Ostanki avstri}ek*Bt»tv*. Acorti ;e 'are. iu se ga cJeherni, po*teni Jugoeloven z Rmtsom in srdom v iuJi spominja izza časa provlulega sveicizda*ni-sketfa« procesa, v Zagrebu, 9 katerim je hotelo eemltvo in madiarstvo uničit: celo tj-eto poštenih judi fn fetotoliko drttiin tpraviti v ce*&!itreo aesrečo. Le peklenska ikrb? Habsburžanov fe t!og!a. — sasledujofi le svoje iločinske namene — iprLzoriti tak Jkandal. ki j« osramotil pred vsem svetom tjustlco« v Hrvatska Aeurtl pa fe bil njihov pomagad, eastopajoČ kot drlavnJ pravrioik ob-foibo v onem procesa. Ves svet s« fe zgražal, ko je fcital v poročilih, kako bresve>-.t»©. cšnično-bru-tatno, netiamiljeao m na sramoto kazenskega sodstva je ta človek divjal pnoti obtožencem« tem nesrečnim žrtvam avetrifakanfeke hutlobije. Sedaj pa prihaja iz Zagreba vest, da j« od oblasti izdan na-'og. saj tega čednega državnega pravdni ka — aretiraj ker fe ufotovlje&o, da je v tvezah « flabsburiaai dii n^adlerskim krroločutkom Horthy- ter e namen*, naperi enimi proti fugoslovenski drl a vi Enak nalog da fe izdan tudi glede njegove, gotovo nič manj čedne soproge. In Bog vedi, koliko takih Acurttjev fe Se. ncle v Hrvatski, ampak tudi pc Sloveniji J Ce fanamo to pred očmi bomo razumeli marsikaj, kar se fe dogajalo od zloma Avstrije dalje. To so pJatemci, aafmmMd, pro^a-•^aadjejti, iti rovari;o proti držati Jugoelovenev, J čuvajo nei-edno ljudstvo in je zavajajo k zločinskim činom, bi raebiii mlado državo, da bi tako svojim gosptKiarjem omogočili porrziclz in pct-iaruli orvobojssi narod »npei v ht bcb-uriko-macL. ariko robst\o. To poslednje dejstvo naj «1 dobro zapo-Tinijo tisti italijaiiiliš Surcalisti, ki so Ce nedavno tako radi nastavljali cvo'a uaeea baiks.n raznih Frankov m Sacbeov o ojibovtra pretveze em navdušencu za — republiko! Bog liani je priča, da se nam ve*ko politično preguo*jau>je gabi \ dno du£e — &mo pcizkuftiii na lastni koil, kako to diai m boli. Aii proti takim elementom brez ve »ti in prez politične morale, preti alvorcm, ki bi it last-ftrh sebičnih namenov hoteli upropastiti narod in državo, naj bi le oblasti postopal* s skrajno alro-tjostjo! To ie krvaveča rana. ki se ne da drugače :ičistiti, nego da — reŽeS! Ziišonetka. Angeli Ži^ante v Sovinjaku (oJu-hJ puzeta ie naročnik naS»ga Lista. Ekspedicija mu roSilje ^c.cda LUrt redno, pobta v Sovinjaku pa nam ga v zadnjih časih vrača s pripombo na »ia->Iovu: Sconosciuto — Nepoznan! Čudno naključje: giganta ni v Sovkijaltu, vcndai- pa i>l» Žigaule. i«i ga ni. \ plačuje pismene, zakaj da mu ne po-iiJjamo lista. Bogovi pri poštni upravi naj nam iar-icštjo lo zapleteno zagonetko! Pretep atd Slovenci ia laiisti sc je gLa^ii na-r-iov niše veeti. Id smo i o priobčili o dogedku \ gostilni Mcridionale«, ul. Udine, v naši številki cd preteklega torka. Z ozirom na vest o domnevnem pretepu, ki je bila priobčena po reporter-fevih podatkih, je prijel v naie urednist\ o očividec, Ui na^u je pripovedoval dogodek talco-lc: V nedeljo zvečer prišlo v gcsliJnico «.Meridaonal«* kakih 30 ljudi, ki so eačeli po gv^tiini t^koj razbijati. Razbili io 28 Sip, 8 »tolic in prccej kozarcev. To se fe zgodilo okoli 10. Izzivanja ni bilo nobenega, in še manj more biti bc&eda o kakem pretepu v gostilni al* pred njo. Kot gosti so se nahajali v gostilni, preden je prihrumela omenjena gruča in začela razbijati, le Štirje delavci po i- m«« V&tor Krmvmm, Jo^ef Marnih, -Aibfti Mr. moifa fe Jošet Tmmmm. Drufi dan, t f. v ponedeljek zvečer ob £ je priffo v gostilno kakih mladeeiCev, a takof mm. njimi «e kakih tO, mmi. katerimi sm jm nahajal to£ ea oiidr. Imel fe sicer savihan ovTalnik, toda po kapi co fe lahko vUofe — pravi ofivklec — da fe bil stotnik!? Oficir fe ostal v dvorani z drugimi. doČhn ie ilo pet mladičev v kuhinjo. Poklicali »o gospodinjo ven na dvorišče in ji zapretilt, da ne sme rabiti v gostilni slovenskega jezika, Tret da je itahjanaki ic da se mera govoriti samo italijanski. — Kdo ve, sli vedo kaj o tem pretepu« tudi na kvestnri? ... čchoslovensko-italijanska trgovinska konlcrenca je bila včeraj zaključena. Dosegel so je spora I- tum, na podlagi katerega se prepušča Čehoalaviti v izključno porabo hangar st. 55 ter se fe dovo-ljnjefo nekatere olajšave za razkladanje in sklada-i nfe blajja v tem oddelku pristanišča. Pogodba je bila podpisan« za dv« leti. Ako se c s odpove mesecev pred iztekom, se bo smatrala njena veljavnost \sak krat za podaljšano za drugi dve leti Odborov« sefa TriEaike kmetijske dntšbe bo v seboto, dne 4. t. ta. ob 4 pop., v uradnih prostorih soboto, dne 4. t. m, ob 4 pop , v uradnih prostorih. Gg. odborniki 1» zaupniki so napro'enf, da se je točno, i'deleže. Ura Pramsmbe ▼ živežnih csaak. Civilni komisaiijat za Trti Li okolico odreda: t izvzeta tla ia ccv.ka do novega uk/*pa sJr veake v>»te in prt- kaieno meso. 2 NafviSja dovoljeaa cena sa prvo. vrstno nnortalolo se zviša ed 15 L na IS I. za kg. ona za drugo? rs ta.* morladelo ed L 12 50 na 15 L za kg. 3. Najviija dovo jena cent ea kuhano Ia turovo gnjar se zviša od 24 L, odnosno 25 L na 30 L za kg. 4. Najvišja dovoljena cena za maslo se dcloČa. kakor sledi: a.) mešano maslo, sestav Ijeno iz 25fž živinsidb in 75% rastlinskih snovi — na 14 L za kg; b.) mešano maslo, sestavljeno ia 50% f.ivfeu»ktb in 50% rastlinskih snovi — na 17 L za kg; c.) mešano maslo-, sestav^eno iz 75£ šivin skih in 25% rastlinskih snovi — na 20 L za kg. Civilni kocaisarijat bo kemičnim preizku*eval-nam poiont kontroliral pravilnost cen označenih treh vrst masla. 5. Za domačo slanino (špeh) je določena najvišja ceaa 16 L za 6. Najvišja cena svefi s parafina* se zviša od 7 L tu L 8'30 za kg. ona sveč . kompozicija« od 8 L na L 8*70 za kg. Prestopki proti temu odloku ae kaznujefo. kakor določa odlok governatorata od 7. julija 1919. Državni in mestni nadzorstveni organi morajo izvršiti pričujoč odlok. Tist, t. dec. 1920. — Civ. kom. J-'icjit. Konzularni eneqaatur. Ceneralal civilni komisa-rljat naznanfa. da fe sporazumno z vnanjrm minl-ttrrtvcm začasno pripoznal g. dr. Friderika voa Prittvvitz vad Gaffron kot dc-jaMkega predstojnika novega nemškega konzulata v Tr«tu. Prošnje z« podporo iz ustanove »Msk*bniliana« se morajo vlorlt4 do 10, t. m. v j^isarni VH1. od-dvlka tukajšnjega magistrata. — Utotako je treba vložiti prošire za podporo ia ustanove »Ivane Marije Saclier« do 4. t. m> v pisarni MIT oddelU« tukajSnfega magistrata. — Mestni magistrat tržaški. Iz triaSkega ilvtjtnla Velika tatriaa ▼ siici MaaaiaJ. Preteklo not so neznani tatovi vlomili v pisarniške prostore tvrdke Semacb & drug v ulici Mazzinl it 3. Pisarniški prostori te tvrdke se naha|ajo v prvem nadstropju hiše. \loanilci so se skoro gotovo morali 2« pred deveto uro zvečer skriti v veti ali pa m pod-etrešju ia tu čakati poznih nočnih ur, da so prebivalci hiie im epali ter oo mogli mirno vrCiti »roj posel. V vratih od pisarne oo napravtii o svedrom luknjo, nato pa z majhno fagico odlagali kos vrat, v katerem fe bila pritrjena ključavnica. Ko so prišli v p&aralike prostore, so ce takoj opravili na blagajne. Mučili so ee dolgo, toda imeli eo preslabo orodje, da bi debele železne blagajne prevrtali. Ko so konečno {sprevideli, da slo opravijo nič, eo se v pravili na pisalne stroje. Pokradli eo fitiri pisalne »troje in 36 »ovih klobukov. Skoda, ki so jo zlikovci napravili znaša 12.000 Ur. O tatvini fe bio takoj obveščena k ves turu, toda do sedaj ni o tatovih cobenega sledu. Tatvina klobukov )e zavarovana, a pisalni stroji pa ne. Kolo — ekradeao. Včeraj popoldne fe iinel mesar Renato Sponsa nujen opravek v ulici Sv, Marka. Da bi prišel prrj na mesto, kamor so ga klicali nudi neke kupČAfkke zadeve, je vzel kolo is se hitro odpeljat. V ulici Sv. Marka je Bel v hišo št. 2, kolo je pustil na ulici. Ki preteklo pet minut, ko se je Spoofa vrnil, toda kolo je Že izginilo. Mesar je tatvino tako? naznanil policiji. Kolo fe vredno 400 lir In je bilo črno pobarvano. Uiarl t kavami. Včeraj predpoldne fe bli službujoči zdravnik rešilne postaje telefonično poklican v kavarno ^Stclla polare*. Ker je bil zdravnik isti čas pri nekem drugem bolniku, ae ni mogel takoj odzvati pokfccu. Par minut kasneje %o zopet iz kavarne prosili reiilno postajo, naj pride zdravnik takoj, ker da neki rforpod v kavami umira. Ko je zdravnik prišel na lice mesta, je bilo ie pretočno. Neznancc je umrl e časopisom v roki za kavarniško mizo, zadet od arčac kapi. Po liatinah. ki eo jih našli pri njem, so dognali, da je mrtvec Giusto Purugia, 62 let star, zasebni uradnik, u-»lužbcn pri Agenzia Adriatica. Truplo so prepeljali na njegovo stanovanje. Velikanska tatvina na železnici. Pieteklo noč so neznani tatovi siluo marljivo opravljali »voj po£el na razkladišču v Skednju. Ponoči je stal tu neki tovorni vlak. Vlomilci so odprli tri ftelczmSke valjčne in pokradli ratne d«2e avtomobilov, ki so bili vredni čez 100.000 lir. Poleg tega vagona fe bil drugi železniški vagon, xr. katerega so odnesli tna-nufakturuega blag* za 600 lir. Obe tatvim trpi uprava državnih železnic. — Kot «e vidi, so imeli tatovi jako veliko časa. Spravili so sg še na tretji železniški voz. Odtrgali so pečate in odprli von. Iz nicga so pokradli tkanine za 6000 lir. &kcdo te tatvine trpi »Pijemontska družba £a prevažanje blaga.« i :s fe M JotrfDl Si « io ravao popravil im pogledal de fo dobra, se jo «ko-gemu vajencu jgidlla ffsIHrn nsarača. Svetilka mo ft v roki ofcflpiedireJa te kosi železa tsr vrel karbid fe priletel Di Oregorfu v obraz. Revež je dobil grezne opektfne po g!svi fe po levem laktu. V bolnici fe zdravnik dognal, da (e deček oslepel tudi na levo oko. Sede j leM Di Gregorio v mestni bolnišnici v IV. oddelku. Tatvino v tramvaja. Včeraj popoldne se je peljala Laura M&strodnque v električni železnici. Bila je v živahnem pogovoru s evojo prijateljico. Ko je prišel na trgu Venezia sprevodnik do Ma-stroclnque in zahteval od nje, aaf plača vozni listek, je Laura skočHa pokoacu in začela kričati »Moj Bog, kje je moja torbica? Kje je moj denar?« Med vožnjo, ko }e silno klepetala s prijateljico, ji je nekdo ukradel torbico. V njej je imela 72 lir in več drugih družfaskih Kst!n. O tatvini je bila obveščena pristojna oblast. Poštena trofica. Včeraj popoldne so v prosti luki na molu št, 2 aretirali varnostni organi tri težake. Pred par urami, predno so bili aretirani ti težaki, Id oo Angelo Zamboo. Vkfili* VianeUo in Filip Cheiler, je došla možem -postave vest, da je bilo na psrniku »Vioietta« ukradeno maaufak-tnrnega blaga v vrednosti 3500 lir. Omenjena trojica tatov jo aa molu Št. 2, prodajala blago, ki «o ga malo preje fz ladjo trmakaifL Stražniki so blago zaplenili, a tatovo pa dali {»d ključ. Na| b«® sreda« Dopisi feomnalU*, .asaM duha, >vdkui ti ka| vam kako I« m« oa-moji »gospodje prijatelj!«, ostanem v em pe#ed«s nepremakljiv, kakor sem Vedno biL V tem duhu tudi vedno vagejem evoje otrobe. Tm Mm ia tu oetanere vklfab prscnUtanju držav« šah mer Kar se pa tiče občine samo, ostajam pri Izjavi meseca aprila 1920., podani v Dolini ne le v mojem imenu, ampak tudi po mišljenju socijalistične stranke, da pripoenamo samo tisto občinsko u-pravo. ki bo jaeen izraa volje ljudstva, volje občanov torej, k> bo iavoifena od upravičenih občinskih volilcev. Slepomišljenja ps ne priznavam nikoli, nikdar! Zahtevamo redne občlneke volitve? Ste-li razamol», gospodje?! (N&mreč gospodje: fe-redni komisar de Graviai, Pangerc, Zobec in družba). Anton Pavel Sancln, vpokojeni občinski tajnik. U PeetoiM. Sabo sa| «e arodi Ml« trgovina mM nastalage aovega peložafaT To vprašanje je velike važnosti in gospodarskega pomena za naš jugeclovcneki aarod v Jutitrkl Benečiji. Kako bomo pnsprečall priseljevanje drugerodaih trgovcev v naše kraje, da ne bodo izkoriščali naših ljudi, kakor kake »kolone«, ia da ae upropastio našega narodnega domafiega trgovat vaj da ne bodo po-kugljali nalili trgovskih podjetij, kar bi pomenjalo smrt za naše ljudstvo, ker bi obubožalo! To moramo preprečiti. A moremo le z dobro gospodarsko ia trgovsko organizacijo. Nujno potrebno fe. da takoj listaaoivfcno tu »Trgovsko zadrugo,« registre-vaaio t. o. a., ki naj ji bodo člani vsi narodni trgovci; 4pa tudi trgovski so trude tki aaj bi se u delež. s \ ed ali maaje deležev, ia naj bi ae jim dovo-Wc ugodnosti pri vplačevanju deležev. Ta za* druga bi bila aacifcmalao trgovsko podjetje « sedežem v Postojni, ker ta leti aa skrajni meji kot prva postaja, tootraa državne mefe Ia (e torej aaj-ugodufejši krai aa prevzemasje blaga. Zadruga bi ee pečala c' $uva£evaajem vseh žfcvijenakth po-trebš&s.: kita, moke, masti, masla, {sjeo, euhomes-aatega blaga, kakor: gafaii, aalams, klobas, vach dfcželauu pridelkov, ta bi K vsem tem zalagala vse zadružnike. Zadruga utora biti uztaaovljena na p&v-sem demokratki podlagi ter bo morala Imeti v kraju nadzoi^frenš eosvet, ali kontrolne organe, Lo na ta način co b&o&o megli osamosvojita od tiranskih podjetij (a ce cavzrevati pred raznarodovanjem naše trgovine. Opravičena je nads, da bo podjetje korist on osno sposobno za konkurenco ter računamo s gotovostjo, da nam Jugosloveni pojdejo aa roko pri izvažanju ia uvažanju. Tako bi bila postavljena« ne le trgovska, ampak tudi narodna trdnjava. Kajti, dohodki, ki bi aicsr dajali tujcem, se bodo mogli deloma žrtvovati narodu, ki bo odslej potreboval tem več gmotnih sredstev ca delovanje na kulturnem is prosvetnem pdfti, V nad?, da «sfrti»n v nUrenskem krogu odmeva in vpadtvvaaja, |Wmhi> sne interesente, naj nemudoma povedo svoje mnenje ter na) svoje morebitne possdsleke, Zelje in nasvete naslovijo nar »Snujoćo se trgovsko zadrugo« v Postojni, požtno ležeče. b Botjnncn. Na dopis g, Pangerca U Doline v »Edinosti« ed 30. novembra it 239 blagovolite sprejeti sledeče pojasnilo. Ne razumem, kako se more razumen in izkušen mo0, kakršen fo g, Pan-g«rc, vedno le izgubljati v ossbnoetl, bodi v de-psaih, bods v razgovorih. Io vedno smatra mena nn pešca randh dopisov v »Edinosti« in »Deiu«, daea nisem pisni nobenega toaadfvnih dopisov io tudi ne dopis* v »Edfaeeti« M. 227. Kam cika njegova trditev »za grehe tretjih o-teb« In »po krivd drugih«. Ve danes ne ve živ krst, razna njega Samega, da-«i fo bfl vprašan aa to t slik o ■ strani ru&ut občinkdi svetovalcev ta edbomikes, knUkor • strani dni, rsčuaskega revizorja. Kaj misli s stavkata j »Ce {e bti kdo penaijonirao, me ae briga«« ne vsm, vem pa, da eadevlje mene. Naj goepod Pangere vzame enkrat za vselej v znanje, da sem bil upokojen mm lastno prošnjo radi belehnosCi in ne na noben namig od egoraf. Občinska elieba je bila zelo nehvaležna t ravno radi vestnega izpolnjevanja službe v korist občine in občanov ter našega naroda sem bil neprenehoma denunciran po avstri^kih orožnikih tn njih zaplcč-nikih ter potisnjen v vojaško službo. Iz katere ni bilo več izhoda zmdJ svišjih ozirov« avstrijske vlade, Co š atovkeju •> prerekanju po časopisih in sejanju razdora misli mene, se jako moti. — Jaz sem ponovno izjavil v Zasoplih %tt tudi izrednemu •kemisai ju, g. de Gravisi, da se ne brigam in se nočeai brigati ea faaopžano polemike. A, kadar »e me izziva, se čutna dolžnega odgovoriti, da-si sem molčal, ko me je napadel dopisnik iz Boršta, da .sem bivši jurodnfak, bivša klerikalec, a danađ boljševik, a dopisnik in Doline me je nazval tiz-vestcu komueist ia BoHunca«, V pogovorih pa »nemirni duhe, će um naeiopil ekupeo s drti^mi proti izvo-lit vi g. Zobca preoiednikom občinskega upravnega odbora, Ssai se le pridružil nazorc-m somialie-nikov. ker asm izposnal njih nazore za pravilne ia vredne uvalevaaja. Na vprašanje: t Kan je izginilo slovensko uredovanje. pribor jene s trudom, upam, da odgovori g. VeaturinH Za tiskovni sklad „Edinosti" V počastitev spcinins prvaka Astona Trobca darujejo: Društvo »Narodni doma 100 L, Anton Ger-mek 10 L, H. Schmidt 20 L, Dr. Kerner 5 L, Ko. Isrič Josip 5 L, Josip KariS 5 L. Dekleva 10 L, Dr. Sedmak S L, Sedmakeva S L, Dr. Vadnar 9 L, Stančić Štetan 2 L, Kovačič J. 9 L, Lovrenčič Alojzij 2 L. Negcde Anton 9 L, Jaklič Jož d 10 L, Suban Franjo 25 L, Klan Andrej 10 L, Suban Justina 10 L, Miroslav Čekada 3 L, Kovačič Kari 11 L, Prosen Anton 9 L, Klun Danilo 3 L, Fer-folja 10 L. Strgar 9 L. Klun Ivan 5 L. Gradišar Metko 16 L, Ponikvar 10 Lf skupa) 309 L, Skedenjakl dramatični krožek nabral med zavednimi ftkedeajcs 49 L. (Darovali so: Ivanka Godina 10 L, Ivan Sede j 9 L, Ivan Flego, polovičar 9 L, ker nas v kratkem poeetš sveti Miklavž 9 L. Pf- rekli in pomtea vsi trije. Tu je bila res sl&ra in ce\elrka cerkvica, \sa šrna, z mahovino in travo po zidovih, obkoljena od velikih brestov, ki eo fo čuvali pred vetrovi ia aolncem. Pred vrati cerkve j« nizek obok, a višjo nad njim m al avonik, v ke-terema sto ae mikala £e po-zelenda zvona in ječala preplašeno, ker so jn prebudili v tem zaspanem popoidnevnero času. PovBodi okoli cerkve pod bregom in po tihem grobju pod gostim vejevjem js bilo skoro temno, a v tišini so se izgubljali zadnji tužni zvoki starih prestrašenih zvonov. Vai trije so stali za tr eno tek kakor v ganotjo aa tej neveseli Lepoti in fiškali a očmi Medo v tem somraku. Ona pa jo stala pod obokom zvonika, držeč z eno roko ke tresočo ee vrv In pcislužkajoč zadnjim zvokom starega broaa. Ko je zamrl še zadnji žarek njunega trudnega glau, Je izstopila na prstih po Šumečem listju, začela gledati preko ogrele grobje, smehljajoč ss nečemu daljnemu, £n z dlanjo nad očesi, ker fe zahajajoče soince S svojimi zadnjim« žarki poljubljalo nje zardeli obra* . Pavla, Beatrica ia Stanko se ee pogledali začudeno in bi ji bili zaklicali, da se jim js zdela tako ljubka in mladostna pred mračno cerkvico in v po-lutemi dupline za nio. Vte visoki in %ttki stas. pak mladi obrazek in s amešknan sta {im zadržala glas in zanemila jim grlo, kakor da se nadejajo videti fe kaj- — Kako eo eanimrve deklice, kader mislijo, da i& aikdo n« vidij 9» fe celo. Cm so tako krasne kakor je Mada — ć jo miriši Stanko jako šeleč, da bi jih ona Se no oparila. Ali, zamahnila js veselo n roko ter te obrnila, fc. ko tih fe Tsglsdnls tako osupnjsae in nepremične. ee jo začele glasao smejati aa bežati k njim: ~ Ah. da ste videli, kako sem jo prestrašila... Da ste ju samo videli, kako sta «s prestrašila in pobegnila? — Ne, drsga ml ssstrs, ti si v resnici prava aaumnicaJ Kaj počen^S ven tu? Zvonila si? Kdo se je tu prestrašil ia pt>begnll7 — Da bi bili videB.,. Ivanko Mitič in Marto... Um pri tistih bezgib aie se sestala... in šepetala.,, objemala, se... tac ri skialilai tu ni nikogar,.. Da ste videli eamo!.. — Molči eta te htflc —- kaj 4> veš! _ Saj sem videla! Priplazila sem se de zvona ,.. Kako mesto Sta si tefcreift... Priplazila sem se do zvona, pak; din, don db>, dop din, don... Morda ste čuli. .u MALI OGLASI ENA aH dve prazni robi 3 uporabo kuhfefe, {§čela zakonska. Naslov pove uprava. 640 URADNICA, zmožna sloveaekcge, nemSkeja in za silo tudt malo italijanskega jeelka iSče primerne shiibe. Ponudbe pod »Uradnica« os upravo. 641 IŠČE SE učenka - Šivilja, za moško krojačnico. Baucer. Corso Vitt. Em. 29, II. 642 STANOVANJE, obstoječe iz kuhinje, dveh aii treh sob, prazno ali mebUrano ae iSČe. Ponudbe pod »Stanovanje« na upravo. 643 KOVAŠKI meh. banke in drugo prodan* Delavnica, OL Gattcri 32. «<4 SPREJMEM učenca v trgovino c mešanim blagom iz poštene biio ter e primerno šoJako izobrazbo. Pavel Kunstek, Sturje pri Ajdovščini. 649 LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V 61-IANL Ribje e«ie prve vrste, kemično preizkušeno. _ Srnp IL za iibke Ia melokrrne otroke. _ Kroglico aa malokrvs« Ženske. — Ivedake _ Mazilo in gnvfe. (specijaliteta.) — Praika aast. — Tinktnrn In obliž za kurja očese. — Fluid za i Ivino. — Sestavljen mlačnoldaU Kreoeotev sirnp, pripravljen po posebnem receptu, preizkušeno zdravilo as pljučne bolezni ia katar dihala. — Vsakovrstna rdravila in specijaliteta za ljudi in žrvfno vedno v zslogi. — Poitns poiflfntve. «92 KROJAČN1CA Avgust Itular, ul. S. Franc eseo D'Assisl Bt. 34. IH. nnd. f edfca dobro znana krojačoica v Tratu. 399 MSNANJAM slavnsBu eboaste*. da ssm pJt^ delavnice edpzk t odi salon sa iegetovifena €u? eke obleke In letne plašče ter vanaevrstne Pripore Oam se za ebflan obisk. A, Vm* feke. ssolja Rfegsr, ollca m ZLATO in srebrne krone plažsm več bet drugI kupci. Albert Povh, ursr, Masafn! 46 (v bližiaj drvfensga trga). KUPIM parni stroj od O IIP dalje (po »oge£ nos« preaesljlv). Anton MedvedtČ, Klana, (414 TRGČVSKI pomočnik, izurjen v aanifaktuil *re» ceriji in železninl ilče niužbe. Sprejme tudi kav ko temu enako alužbo. Ponudbe pod :Trgovski pomočniki na upravo. t>14 LESIČJI KOŽUHI IZDELANI, črai, sivi ln u rujavi ter sealskia ea štole, sc prodajaj« po oizt.1 esnf. Ustrojenje, izdelovanje ia barvanje feeaw bovia se lavršuje a janssivoa. TRGOVINA KC ■ ŽUHOVIN V VIA GATTER1 32, TRST. »M KONJSKE žeblje, stole za gostilno, tehtnice sa »c* govce, prečne žatfe in pile za tage, ima v vabU zalogi B. Dabič, Trst, Via Tontan«, \hod v ul. Fabio Severo. hiSa Mankoč«. 6if PRODA SE tekom dneva Stngerjev šivalni a troj. Kupujem bele in barvane cunje t«r jih plaća;* do 4, volno vsake vrste po visokih cenah. Soli tario 1. 635 LISIČJI kožuhi 90 L. krasa! kolu hi Alaeka od 350 L naprej. Salon kožuhovin, Goldoni U, L Pozor živinorejci! Prodam 30 ovac za plama., (ena po dogovori«. —- JoZat! Srabot, Navartok* pri it.> Patru na Kraiu» <26 u D!. HRACEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Corso Vlttorio Emaiiuele 111. 24, L tprejema sd 9-12 is sg 19.11 Brez bo iestno izdiranje zob, zlats krone, zlati mo brez neba. — Vse po moderni tehnik! stovi amer!Ski in ilvicsrski sistem : ZASTOPSTIJrO JUŽHEŽE LgZHICE Prodaja voznih lisikov iz Lo^atcin za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji ln Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", SocieU Trlestina di Navigazione vla Milano 10, pritličje. POZOR i (777) Kdor želi nabaviti dobrozaa nega vina i« kopenskega okraji!> naj se obrne do Kmetijsko-vrtnarske in gospodarske zadruge, podružnica Koper (tik postaje - talefon 39). — —; pfate vtino par csal. vsif ns(o V9sk drugi — kupse, edi«ole — Alofall Povh, trgovina Pisna Ga-ribaldi št. d, tel. 3-29 (prej trg Bsrrlera) (25 P. Mondello Nestler Trst — Vla Roma 2*, II. — Trst : MILA in SVEŽE : najb«IJSIh fovaran vsdns v zalog«. Prodaja aa vagone In niale partije Postrežba to^na Cene ugodne Me krone po L 2.15 — plat* — <25&) Francesco Boda, Tnt. Via Scalinata 1 JADRANSKA BANKA Del. glsv.: K 33,000.000. Rciervs K 10,0« K) - >00 Belgrsd, Celje, Dubrovnik, Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljane, Maribor, Metkevtf, Opatija, Sarajeva, Split, Slbeoik, TRST, Zadar. Zagreb Obavlja vse v bintr.o itrofto spadajoč« posle. BI tirinilne Knjtžics ter jih obrestuje oo V/sV,, ■ v bsncoglro prometu po 4*/#. Vloge, ki se Imajo dvignili samo proti pred* hodni odpoved!, sprejema po posebno agodnlb pogojih, U se pogodijo od slučaje de slutajs Dsje v najem varnostne predale (ssfes). BsnCni prostor! v Trstu se nahajajo : uL Csisa di Mspsrmls, uk S. Nksls Telefon: Stev. 1493, 1793, 2«7 8 Blagajna posluje od O do 11 JAKOB PERHAUC — Trst aH«a dalla Acqua Btav. O. — TaloVon 9—86. zaloga vina, žganja in likerjev (282) posebnost Sumeča vina in jajčni konjak