Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica; Novo mesto.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega I izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.	1

VENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka In dneva po prazniku.
Uredništvo in opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. r Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. Teleion 4001—4005.
Abbonamenti: Mcse 12 Lire; Estero, me-se 20 Lire, Edizione domcnica, anno 34 Lire, Estero 50 Lire. C. C. P.: Lubiana 10.650 per gli abbonamenti: 10.319 per Ie inserzioni. Filiale:
_	Novo mesto.
| Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana 1	ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano.
Vojno poročilo štev. 384
Drzni in uspešni napadi v Vzhod. Afriki
Angleška letala so brezobzirno bombardirala bolnišnico Rdečega križa v Sirakuzah
.	24- .J t» n i j». lp. Uradno vojno poročilo
italijanskega glavnega stana vojnih sil se glasi:
Severna Afrika: Italijanska in nemška letala so včeraj bombardirala utrdbe in zbiranje oklepnih sredstev v utrdbi Tobruk. Po očiščenju bojišča pri Sollumu se med zaplenjenim angleškim orožjem nahaja v rokah čet Osi tudi 249 tankov, od katerih jih ie 12 v odličnem stanju.
Vzhodna Afri ka: Dne 22. junija so čete posadke Uolšefitu pod poveljstvom polkovnika Gonelle z drznim napadom vdrle globoko v sovražne črte in prizadejale sovražniku velike izgube in zajele mnogo ujetnikov ter zaplenile topove, orožje in strelivo. Oddelki iz Amhare in s planote so se posebno odlikovali.
Tri angleška letala so včeraj izvedla nižinski polet na Sirakuzo. Bombe so zadele bolnišnico Rdečega križa in en ženska je ubita.
Prisrčno slovo italijanskim četam
Zagreb, 24. junija, lp. Ko so italijanske čete zapuščale mesto Konjic v Hercegovini, jim je prebivalstvo priredilo prisrčno slovo. Listi pišejo, da so bile te manifestacije prebivalstva prisrčne in iskrene, kar je nov dokaz, da so se Mussolinijevi vojaki vzgledno obnašali. »Hrvatski narode piše, da je takorekoč celotno meščanstvo kar najbolj svečano spremljalo zastopnike prijateljske vojske do postaje, kjer so italijanskim vojakom delili šopke rož in jim ob slovesu prisrčno vzklikali.
Začetnika svete vo:ne
Atene, 24. junija. Ip. Atenski listi objavljajo Ducejeve in Hitlerjeve slike z naslovom: »Začetnika svete vojne«. Listi pišejo, da je boj proti Sovjetski zvezi logična posledica moskovske politike .Sovjetska zveza je na nedovoljen-način zasedla države, prav tako pa tudi velik del Finske in Romunije. Sovjetska zveza se je trudilo, da bi dosegla, da bi se vojna čim bolj podaljšala, sedaj bo pa plačala zagrešene zločine. Vojna Osi je v službi zmage pravičnosti.
Berlin, 24. junija, lp. Zastopnikom inozemskega tiska so včeraj dostavili nove zanimive dokaze o delovanju angleškega veleposlanika Crippsa v Moskvi. Te listine dokazujejo, kakor piše »Nacht-ausgabe«, da je bilo dogovorjeno med Londonom, Washingtonom in Moskvo, da bo Sovjetija napadla Nemčijo v avgustu 1941. Toda bliskovito Hitlerjevo dejanje je zopet razbilo načrte nemških sovražnikov. Tako se je razbilo tudi zadnje upanje Anglije in Amerike.
»Borsen Zeitung« piše, da je Churchill v nasprotju s samim seboj ker je v svojem govoru izjavil, da je bil vedno sovražnik komunizma, ob koncu istega govora pa je povedal, da bi bil poraz boljševizma tudi poraz Anglije in Amerike. Tako je sam ugotovial popolno istovetnost med boljševizmom ter Anglijo in Ameriko. Sedaj se je razkrinkala edina prava fronta proti narodnemu socializmu in ta je London—\Vashington — Moskva. Križarska vojna proti boljševizmu bo iztrgala plutokraciji in kapitalizmu zadnje orožje na kontinentu iz rok.
Kopenhagen, 24. junija, lp. Ugotovili so še en dokaz sovjetskega izdajstva na škodo držav osi. Meseca avgusta 1940 so v Kopenhagenu aretirali voditelja komunističnih saboterjev v Franciji, na Nizozemskem, v Belgiji in na Danskem, in sicer znanega komunista Humberta Schaapa. Danska policija ga je aretirala, ko je na Danskem pripravljal sabotažna dejanja na nemških ladjah. Danska policija je aretirala še več članov danske komunistične stranke, med temi tudi urednika Tomher-sena, sodelavca komunističnega dnevnika »Arbei-ter Bladet«, ki je včeraj ustavil svoje izhajanje.
licrlin, 24. junija, lp. Berlinska »Politična in diplomatska korespondenca* piše, da ima Churchill popolnoma prav, če meni, da bo nemška zmaga nad boljševizmom samo uvod za gotovo zmago osi nad Anglijo. Rdečo karto so namreč zbili Angliji iz rok fr preden je lahko izigrala ameriško karto. Evropski narodi pa bodo vedeli, da ni nobene razlike Jned borbo proti plutokratskim državam zahodnega kapitalizma in proti boljševiški anarhiji na vzhodu. Oba razkrojevalna topova v Evropi bodo lahko evropski narodi uničili samo s svojimi trajnimi vrednotami in tako bo bodočnost evropskih narodov zavarovana.
Madžarska prekinila diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo
Budimpešta, 24. junija, lp. Madžarska vlada je zaradi vojnega stanja med Nemčijo in Sovjetijo sklenila prekiniti diplomatske zveze med Madžarsko in Sovjetijo.
Sovjetski poslanik odšel iz Bukarešte
Bukarešta. 24. junija, lp. Sovjetski poslanik v »»»..•ncM prnafnJj^iVI jo hit v npdplin nnvnhljpn,
da naj v eni uri zapusti poslopje sovjetskega po-
Ameriški državljani ne smejo zapustiti ozemlja pod italijansko oblastjo
V zvezi z odredbami, ki jih jc izdala ameriška vlada in k.i prepovedujejo italijanskim
Kakor je bilo določeno, hodo dne 1. julija
vpoklicani pod orožje mladi dijaki, ki so sposobni za brezpogojno službo.
Omenjeni vpoklic ho izveden postopno zaradi zahtev, ki se nanašajo na vežbanje.
Vendar pa so bodo svojim okrožjem dne 1. julija predstavili:
a) vsi, ki so diplomirali, kateregakoli letnika, razen tistih, ki ko bili na medicinski, kirurški, farmacevtski in živiuozdravniški fakulteti;
Berlin, 24. junija, lp. Na zelo številnih točkah je nemška pehota prebila sovjetske utrjene postojanke. Po boju, ki je trajal dve uri, je četa pehote z naskokom zavzela pet utrdb na zelo važnih strateških točkah. Ob zori je ista četa napadla nove sovražne postojanke, sovražnik pa se je skušal izogniti boju na odprtem polju. Sovražnik se je namreč skrival v hišo, od koder so ga podili nemški pehotni oddelki. V neki vasi se je razvil zelo hud boj na epstah med nemško pehoto in velikim številom boljševiških vojakov. Boljševiški vojaki so bili popolnoma desetkovani. Odločen nemški na-
slaništva in da naj se poda na vlak, ki je hil zanj pripravljen. Sovjetski poslanik je ubogal šele tedaj, ko je bila ta zahteva ponovljena v obliki ultimatuma. Sedaj so palačo poslaništva zasedli člani romunske varnostne policije. Vlak s člani sovjetskega poslaništva je že zapustil Bukarešto, vlak pa bo ostal na romunskem ozemlju, dokler romunski zastopniki iz Moskve ne bodo prišli zdravi na mejo.
Bolgarija zastopa nemške koristi v Sovjetiji
Sofija, 24, junija, lp. Nemški poslanik je v imenu svoje vlade prosil bolgarsko vlado, da naj prevzame zaščito nemških koristi v Sovjetiji. Zunanji minister je odgovoril, da bo Bolgarija prevzela to nalogo in je že poslal potrebna navodila bolgarskemu poslaniku v Moskvo.
Aretacije komunistov v Belgradu
Belgrad, 24. junija, lp. Policija je aretirala večje število komunističnih voditeljev, ki so po navodilih iz Moskve hujskali srbsko prebivalstvo proti nemškim oblastem. Mnogo oseb, ki so znane zaradi svojega podtalnega delovanja, je tudi bilo aretiranih.
državljanom zapustiti ozemlje Združenih držav brez posebnega dovoljenja zveznih oblasti, je italijanska vlada izdala enako odredbo /.a tiste ameriške državljane, ki prebivajo v kraljevini in na ozemlju pod italijansko suverenostjo ali pa na ozemlju, ki je zasedeno od uuših čet.
b) v poklica n ci z letnikom HM 7 in starejši, razen listih, ki s« na medicini in kirurgiji v petem »li šestem letu, tistih, ki so na farmaciji v četrtem letu in tistih, ki so na živinozdravaiških šolskih zavodih v tretjem ali četrtem letniku.
Za tiste, ki hodo ostali, ho vpoklic postopno odrejen in sicer po določbah, ki hodo čim prej objavljene in razglašene.
Te določbe se ne nanašajo na Ljubljansko pokrajino, kjer po Ducejevem statutu vojaška služba ni obvezna.
pad je v tem odseku popolnoma razbil vse sovražne postojanke. Mnogo boljševiških vojakov se je moralo predati, nekaterim pa se je posrečilo zbežati v gozdove.
Berlin, 24. junija, lp. Nemške in romunske čele so že na ozemlju Besarabije in sedaj prodirajo v smeri proti romunski in sovjetski meji, kakor je bila pred priključitvijo Besarabije k Sovjetiji.
Napadi na sovjetska pristanišča
Berlin, 24. junija, lp. Oddelki nemškega letalstva so dne 22. junija vkljub hudemu odporu sovražnega protiletalskega topništva bombardirali vojaška pristanišča in oporišča rdečega brodovja. Letala so zlasti močno bombardirala oporišče podmornic na Črnem morju. Letalci so ugo-tovili škodo ob pomolih in na pristaniških napravah, prav tako pa je nastala tudi velika škoda na skladišču goriva v pristanišču. Vsa letala so se lahko vrnila na svoja oporišča, dasi so nekatera mod njimi prinesla nazaj vidne znake sovražnega protiletalskega odpora.
Nemške čete zavzele Lomžo in Brest Litovsk
Berlin, 24. junija. Ip. Nemške čete so na vsej vzhodni fronti v ofenzivi in so že dosegle znatni: uspehe. Po hudih bojih so nemške čete zavzele Brest Litovsk, Lomžo in še nekatere druge manjše kraje. Hude borbe se razvijajo v odsekih Orodno, Kovno, Vladimir Volinjski in Rava Ruska. Sovražnik se zastonj trudi, da bi zadržal prodiranje nemških oklepnih edinic. Letalstvo na obeh straneh posega v boj in uspešno podpira operacije čet.
Sovjetska podmornica potopljena
Berlin, 24. junija, lp. Nemška podmornica je dne 2,'5. junija po kratkem boju potopila v pomorskem odseku pri Windau sovjetsko podmornico.
Sovjetski rušilec zavozil na mino
Berlin, 24. junija, lp. V vzhodnem delu Baltika je sovjetski rušilec zavozil nu nemško mino in se je potopil.
Prodor skozi sovjetsko utrjeno črto
Berlin, 24. junija, lp. Nemške sile so predi le skozi važno sovjetsko utrjeno črlo, in sicer nu sredini vzhodne fronte po budili bojih.
Napadi na sovjetsko zaledje
Berlin, 24. junija. Ip. Nemške letalske sile so ponovno napadle zaledje in zbiranje boljševiške vojske. Dne 23. junija so bombe z nemških letal uničile in razdejale železniške proge, postaje in ceste, mostove in kolone, ki so bile na pohodu. Na nekem mestu sla se zrušila dva važna mostova, ki sta omogočala sovjetskim četam dostop do postojank. Nemško letalstvo je ludi prisililo k molku sovražne protiletalske baterije.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 24. junija, lp. Nemško vrhovno povelj-slvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
Na vzhodu se lioji nemške armade zelo uspešno ix) načrtu nadaljujejo.
Na morjih okoli Anglijo so bojna letala potopila angleško stražarsko ladjo in poškodovala hudo dve sovražni trgovski ladji.
Pri poskusu angleških letal, da bi podnevi preletela na zasedeno ozemlje, je bilo sestreljenih 22 sovražnih letal. Pri teh letalskih bojih smo izgubili štiri letala.
Daljnostrelna topniška baterija je obstreljevala sovražne ladje v rokavskem prelivu.
Ponoči jo letalstvo bombardiralo pristaniške naprave ob izlivu Temze in v vzhodni Angliji. Nastali so veliki |>ožari. Angleška bojna letala so IKinoči metala na zahodno in severnozahodno Nemčijo manjše število rušilnih in zažigalnih bomb, ki so ubile ali ranile nekaj civilnih oseb. Več stanovanjskih hiš je bilo zadetih. Nočni lovci so sestrelili osem, mornariško topništvo pa dve bojni letali. Skupina nočnih lovcev je dosegla svojo 200. nočno zmago, skupina lovskih letal pod poveljstvom pod polkovnika MSlderja pa je dno 22. junija dosegla svojo 7o0. letalsko zmago.
Barbarski napadi
rdečega letalstva na Romunijo
Bukarešta, 24. junija. Ip. Sovjetsko letalstvo je bolelo še enkrat pokazati svoje barbarske sposobnosti, ki jih je dokazalo v boju proti Finski. Bdeči bombniki so dvakrat prileteli nad Konstanco in so metali bombe na zasebne hiše, kar je povzročilo veliko število žrtev med civilnim prebivalstvom. Med obema poletoma ni bil zadet noben vojaški cilj in nobena važna naprava v pristanišču.
. Danes pa je sovjetsko letalstvo izvedlo nov napad na Galac in zopet ni nobena bomba padla na vojaške cilje. Z druge strani Donave pa so Galac obstreljevali še s topovi. Med civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrlev.
Včeraj so v Bukarešti dali dvakrat znak za letalsko nevarnost, toda sovjetska letala niso mogla prileteli nad romunsko prestolnico, ker so jih zavrnila nemška lovska letala. Fn rdeči bombnik je bil sestreljen v bližini preslolnicc.
Ta način vojskovanja rdečega letalstva je izzval splošno obsojanje in še enkrat se je potrdila potreba, da mora Evropa izločili rdeče barbarstvo.
Izgube sovjetskega letalstva
Berlin, 24. junija, lp. Sovjetsko letalstvo je moralo izredno drago plačati svoje polete nad nemško vzhodno ozemlje in nad ozemlje poljskega generalnega guvernementa. V letalski bitki, ki je bila dne 22. junija, je bilo od 3") sovjetskih bombnikov sestreljenih 112 sovjetskih letal. Sestrelila so jih nemška lovska letala, ko so sovjetski bombniki skušali bombardirati majhno mesto v poljskem predelu. Del sovjetskih letalcev, ki je pristajal s padali, je bil vjet.
Obsedno stanje v Sovjetiji
Stockholm, 24. junija, lp. Na vsem sovjetskem ozemlju je bilo proglašeno obsedno stanje. Vso oblast so prevzele vojaške oblasti. Mesta morajo biti ponoči zatemnjena. Država, ki mora po prvem dnevu vojne že izdati take odredbe, se ne moro zanašati na lojalnost svojega prebivalstva. Takšno je vsaj mnenje na švedskem, kjer zelo strastno zasledujejo vsa poročila z vzhodnega bojišča.
Litva se je osvobodila
Helsinki, 24. junija, lp. Finski listi so v posebnih izdajali objavili poročilo radijske postaje v Kovnu. ki je oznanila, da se je Litva osvobodila. Radijska postaja v Kovnu je dodala, da so v vsej Litvi izobesili narodno litav-sko zastavo in da je lilavsko prebivalstvo napolnilo ulice in Irge, kjer prireja navdušene manifestacije pridobljeni svobodi.
Rim, 24. junija. Ip. Rimski listi objavljajo pod velikimi naslovi poročila, da se je litavski narod uprl in da je stresel s svojih ramen boljševiški jarem in spodil sovjetske nasilnike.
Tajna seja švedskega parlamenta
Stockholm, 24. junija, lp. Švedski parlament je sklican za danes na tajno sejo.
Stockholm, 24. junija, lp. Švedska vlada se je sešla na izredno sejo. ki je trajala zelo dolgo. Nato pa je predsednik vlade prekinil sejo in jo zatrdil, da jp treba počakati še posebnih poročil. Parlamentarni odbor 7,a zunanje zadeve se je ludi sešel na izredno sejo, katere se je udeležil tudi vladar.
Potopljene norveške ladje
Oslo, 24. junija, lp. Uradni list trgovske mornarice pravi, da je bilo v maju potopljenih deset norveških parnikov s skupno 40.000 tonami, ki so bili v angleški služb:. Ladjo so potopile nemške vojne sile.
Duce na obisku pri ranjenih vojakih v neki rimski bolnišnici.
Vpoklic dijakov pod orožje
Določbe za vpoklic, ki se nanašajo na dijake v Kraljevini Italiji
Uspehi nemške pehote na vzhodu
Novi dokazi sovjetskega izdajstva
Sovjeti so hoteli Nemčijo napasti meseca avgusta
Seja japonske vlade
... Tokio, 24. juniju, lp. Danes dopoldne je bila sej h japonske vlade, ki ji je predsedoval princ K on oje. Na sejo so prišli vsi ministri, vojni minister in minister za zunanje zadeve sta govorila o vojaških ln diplomatskih vprašanjih v zvezi z novim položajem v Evropi. — Trgovinski minister je razložil, kakšne bodo posledice vojne za Japonsko in njeno trgovino zaradi razvoja dogodkov v vzhodni Evropi.
Po seji ni bilo objavljeno nobeno uradno poročilo. Japonski tisk vidi v tem dejstvu dokaz, da hoče japonska vlada vsa! v urvem trenutku zavzeti stališče čakanja.
Tokio, junija, lp. jnponski veleposlanik v Moskvi je sklenil poslati na Japonsko žene in otroke vseh japonskih državljanov, ki bivajo v sovjetski prestolnici.
Tokio, 24. junija, lp. Zunanji minister Macuoka je v svoji izjavi časnikarjem dejal, da ga izbruh sovražnosti med Nemčijo in Sovjetijo ni presenetil. Ni pa hotel podati nohene izjnve o vojni santi. Nemški veleposlanik Ott je bil sprejet pri Maruoki, s katerim je imel dolg razgovor. Nato se jo zunanji minister eno uro pogovarjal z admiralom Suetugom.
Z dopolavorom po Italiji
Večkrat slišimo besedo »Dopolavoro«. Kaj je Dopolavoro? Duce je rekel, da je Dopolavoro ustanova miru, ki zasleduje vzvišene namene bratstva, ljubezni m izobrazbe. Dopolavoro je množična organizacija, ki združuje delovne stanove širne Italije. Moralni in politični razlog, ki je gibalo tako obširni množični organizaciji, je v temeljnem programu, ki ga je dal zopet Duce fašizmu in ki se glasi: Približevati se narodu.
Dopolavoro je ustanova fašistične stranke. Fašizem je odpravil razredno borbo, izločil prej obstoječe nasprotje med delojemalcem in delodajalcem, ki le slabi proizvajalno moč vsakega naroda, namesto nje pa postavil načelo sodelovanja vseh pridobitnih stanov, lo nalogo v veliki meri opravlja Dopolavoro. Osnova temu delu so obratni, tovarniški Dopolavori, ki omogočajo v svojih predvsem športu in razvedrilu namenjenih in bogato opremljenih prostorih v prostih urah nefiosredne, bratske in prijateljske stike med vsemi, ki so v istem obratu na različne načine zaj>osleni. Tako pridejo po končanem delu v medsebojne stike lastniki, glavni vodje obratov, ravnatelji in obrato-vodje s svojimi delavci. Delavci priznavajo v lastniku in ravnatelju vodjo podjetja, izpoljujejo njegova naročila in ga ubogajo, ker vedo, da bo podjetje le tako uspevalo v splošno korist, na drugi strani pa ne gledajo v njem bitja, ki bi ga bilo treba sovražiti kot krutega, nedostopnega kapitalista, marveč gledajo v njem človeka, ki združuje resnost dela z zavestno družabnostjo in gleda ludi v njih pravega človeka. Ta duhovna povezanost med voditelji podjetja in delavci, odpravlja nesporazume in nasprotstva med razredom i,n razredom, vse udeležence pri istem podjetju pa vzgaja k pravilnemu pojmovanju medsebojnih pravic in dolžnosti.
Leta 1938-XVI je bila na velikem polju v Cir-cus Maximus razstava Dopolavora, združena s svetovnim kongresom društev, katera se pečajo z organiziranjem prostega časa. Tu si lahko dobil najlepši pregled o pomenu in delovanju Dopolavora.
Najprej šf>ort in igra. Vodstvo italijanske države in fašistične stranke pripisuje največjo važnost telesni vzgoji mladine. Tu naj dobi mladina telesno moč. veselje do življenja in dela. Vse, kar nosi znak stranke, mora pomeniti gibanje, dinamiko, telesno moč. Dopolavoro je množična organizacija, ki mora biti vsakemu dostopna in mora nuditi vsakemu to, kar mu najbolj odgovarja. Vsak mora najti v športu in pri igranju tisto priložnost, ki najbolj odgovarja njegovemu telesu, gospodar-
ski zmogljivosti in razpoložljivemu času. Zato so na vrsti vse igre in vsi športi od starih rimskih časov pa do danes. Tako pride v Dojjolavoro na vrsto keglanje, tamburiii. rugby, žoga, ve&lanje itd. V vsakem obratnem Dopolavoru goje vse te panoge. V zvezi z Narodnim Olimpijskim odborom pa goje v Dopolavoru tudi lahko in težko atletiko, kakor veslanje, rokoborbo, boks, tenis, streljanje, orodno telovadbo itd.
Športno udejstvovanje naj pritegne široke množice. Vse, staro in mlado, bogato in revno se mora brez razlike spoprijazniti z dolžnostjo, da mora krepiti svoje zdravje in svoje telo za naloge, ki
jih zahteva .od njih moderno življenje in narodna obramba. Dopolavoro je tako na področju telesne vzgoje postal končni cilj novega italijanskega človeka. Namesto prejšnje odmaknjenosti in omrtvi-čenosti je stopila dinamika, ki je potegnila za 6abo vse, kar je prej stalo ob etrani. Nič manjši pa ni duhovni vpliv Dopolavora na ljudske množice. Razstave, ogledi, predavanja in mnoge druge iniciative stalno dvigajo pa btide duha. V ta namen služi tudi na tisoče knjižnic.
Tudi ljudska umetnost in petje sta dosegla nov višek v Dopolavoru. Organizacije Dopolavora imajo pevske /bore, orkestre na pihala in godala, gledališke družine, ki jih je nad 2000 in so na veliki umetniški višini. Za razširjanje narodne kulture služijo tudi umetniški, poučni in propagandni filmi. Vsaka organizacija Dopolavora ima svoj radijski aparat.
Velik del Italijanov ni poznal svoje domovine. Večina delavcev prej navadno ni nikdar zapustila svoje province, večkrat tudi svojega ožjega kraja ne. Manjkalo jim je sredstev, zanimanje in prava volja za izlete. Sedaj izleti po državi za delavce niso več nobena romantika. Moderni svet je mehaniziran in motoriziran, Dopolavoro pa je preoblikoval mišljenje delavskih množic, ki se sedaj zanimajo za svojo širno domovino, radi potujejo po njej in si jo ogledujejo. S tem tudi mnogo pridobe na splošni izobrazbi. Dopolavoro organizira vsako leto potovanja in taborjenja po Italiji, pa tudi po inozemstvu.
Namesto da bi delavstvo zapravljajo prosti čas in bi ne imelo nobene koristi od njega, je dobilo v Ducejevi ustanovi Dopolavora organizacijo, ki je prijetno in koristno organizirala prosti čas, odpravila nezdravo razredno sovraštvo in pognala korenine globoko v srce najširših ljudskih množic.
Judovsko vprašanje na Madžarskem
Madžarska gospodarske in
je že od nekdaj zaradi svoje socialne strukltire veljala za varno pribežališče bogatega judovstva. Njegov kapital ie bil dobro naložen v številnih industrijskih podjetjih, veletrgovini in kasneje tudi v veleposestvih. Do današnje moči in vodilnega mesta je prišlo judovslvo na Madžarskem v zadnjih sedemdesetih, osemdesetih letih. Ze tedaj so se našli ljudje, ki so opozarjali na nevarnost, ki preti Madžarski od tega elementa. Toda njihova opozorila, kakor grofa Štefanu Szechenija, niso našla pravega razumevanja med tedanjim madžarskim plemstvom, kar je judovstvo seveda v polni meri izkoristilo ter je še hitreje prevzemalo v svoje roke razne važne položaje. Emancipacija judov na Madžarskem je bila izvršena leta 1867. Leta 1938 je pa bila madžarska vlada že prisiljena izdati zakon za emancipacijo madžarske družbe pred judovsko liadoblast jo. Judovstvo se je tudi na Madžarskem najprej vrglo na denarni trg ter se ga ie zaradi neodpornosti tedanje vodilne Madžarske plasti kmalu polastilo. Največje banke in denarne ustanove so prišle popolnoma v judovske roke. Z njimi pa tudi številna industrijska podjetja. Tako spada med drugim 300 podjetij v interesno področje deseterih največjih madžarskih denarnih zavodov, od tega imajo An-glo-madžarska banka. Madžarska splošna kreditna banka. Madžarska eskomplna in menjalna banka in Peštanska madžarska komercialna banka, to sn štirje največji denarni zavodi. 222 podjetij in industrij v svojih rokah, med njimi vso madžarsko težko industrijo. V uprav-
Gospodarske možnosti Sirije in Iraka
Državi, ki sta radi sedanjih vojnih dogodkov še vedno v osredju pozornosti svetovne javnosti, nista važni za njunega gospodarja samo kot prehodne točke, temveč tudi iz gospodarskega stališča. Čeprav sta obe državi trenutno najbolj zanimivi radi bogastva na petrolejskih vrelcih, je v ozadju še vse polno interesov, ki bi se dali v gotovem razdobju uresničiti. Kake možnosti bi se dale razviti v Siriji, predvsem pa še v Iraku, najbolj potrjuje dejstvo, da sta obe državi večji kakor pa stara Nemčija in Avstrija skupaj, imata pa komaj 5,5 milijonov prebivalcev. Irak sam ima s svojimi 2.8 milijona manj prebivalcev kakor pa Švica. Del države je res puščavski, toda upoštevati je treba okolnosl, da ima ta pokrajina dve veliki^ reki, Evfrat in Tigri«, s katerimi bi bilo mogoče to zemljo spremeniti v prave vrtove. Dokaz za to je Egipt, ki ima tako malo padavin, da zgori povsod, kjer zemlje ne morejo namakati, prav vse in ne more uspevati nobena rastlina. S pametnim izkoriščanjem Nila, je pa postala vsa dolina rodovitna, pravi vrt. ki redi 15 milijonov ljudi. Sirija in Irak sta od Egipta mnogo večja ter imata dve reki, ki imata skupno vsaj toliko vode, kakor pa Nil. Že sama po sebi rodovitna zemlja bi pri pravilnem namakanju postala še rodovitnejša in prava žitnica za gospodarja. V teh krajih bi lahko sijajno uspeval bombaž, oljke, datelni in še cela vrsta drugih kulturnih rastlin. Surovo olje ostane seveda še vedno izredno važen artikel. Da ti načrti in nasveti niso utopistifni, imamo dokaz že v starem veku, ko sta bili Sirija in Irak najbolj gosto naseljeni pokrajini z najbolje obdelano zemljo. Še danes občudujejo potniki številne razvaline posameznih mest. ki štrle iz puščave in zidine ostalih človeških naselij. Med obema rekama in ob njih se vidijo še danes številni prekopi, ki so v starih časih služili za odvajanje vode in namakanje zemljo v najoddalje-nejšili pokrajinah. Danes so skoro vsi suhi in vedno bolj razpadajo. Kjer pa reki prekoračita korito, smrde močvirja in ustvarjajo bogate zalege malaričnih komarjev. Kakor v ostalih sred-njemorskih krajih, so tudi ob izvirih teh rek posekali preveč gozdov, kar je izsušitev dežele samo še povečalo.
Dobro premišljeni načrti bi v letih lahko poravnali vso škodo in obe deželi gospodarsko neverjetno dvignili. Zato bi bila seveda potrebna daljša doba miru. Večino prebivalstva obeh dežela tvorijo Arabci, ki kot mirni pastirji žive še vedno tako primitivno, kakor v časih starega zakona. Redijo ovce, koze, drobno živino, osle, kamele, predvsem pa konje. Stanujejo, posebno v Siriji, v blatnih kolibah, od katerih ima največja komaj 2 m v premeru. Narod je zelo gostoljuben in svojega gosta ne pusti zlepa dalje. Kakor vsi ostali orientalci. smatrajo tudi Arabci, da prihaja naglica od hudiča.
Vsi ti kraji imajo za sabo bogato in pestro zgodovino. O njej poroča že sveto pismo. Kar po vrsti so se na tem področju razvijala razna svetovna gospodstva. Po več stoletij so gospodovali v teh krajih Aramejei, Asirci, Babilonci. Perzijci. Grki in Rimljani. O bogastvu, razkošju in visoki kulturi tedanjih dni, so najzgovornejše priče razvaline tedaniih nrestolnih mest Babilona in Ni-nive. Znano je, da so v Ninivah izkopali najsta-
rejšo knjižnico na svetu. Zgodovina tedanjih časov je popisana s klinopisom na kamenitih plo-čah. V Srednjem veku so deželi zasedli Mohame-danci. Pod vladavino kalifov se je v nanovo zgrajeni prestolnici, v Bagdadu, razcvetela kultura tako, da je močno zasenčila evropski srednji vek; Pod velikopoteznim vladarjem Harunom Al Raši-dom, ki je živel za časa Karla Velikega, je posebno cvetela znanost in kultura, ki so jo pospeševali z vseini s redstvi. Iz tedan jega časa so tudi pravljice iz tisoč in ene noči. Za časa križarskih vojn, udeleženci teh vojaških pohodov prenesli mnogo kulturnih dobrin v Evropo. V številnih križarskih romanih in povestih srečujemo pogosto znano osebnost sultana Saladina. Pod Turki, ki so pozneje zasedli ti državi, sta pa bili Sirija in Irak važni prehodišči za prevoz blaga iz Evrope na Daljni Vzhod. Od srednjemorskih pristanišč Beirut in Tripoli so se pomikale dolge karavane kamel in orenašale blago vse do Perzijskega zaliva, (k)
nih odborih omenjenih bank imajo judje večino in odločilno besedo. V glavnem pripadajo ti člani 200 do 300 judovskim družinam, ki vodijo madžarsko denarništvo in industrijo. Prav tako imajo judi večino v predsedstvu blagovne borze, v združenju madžarskih bančnikov. v trgovski in obrtni zbornici in Zvezi madžarskih tovarnarjev.
Od industrij je predvsem v judovskih rokah tekstilna industrija, tovarne za predelavo kož in usnja in gumija. Knkor povsod drugod, so se judi tudi na Madžarskem vrgli na trgovino, ki je sedaj v glavnem v njihovih rokah. Madžari so manjši trgovci, veletrgovine so pa judovske. Zanimiva je tudi statistika hišnih posestnikov v sami Budimpešti. Po podatkih iz lela 1930 je v Budimpešti 21.138 hiš v privatni posesti, od tega ima 23.2% judov po eno hišo, dve do tri hiše 34.47° judov, štiri do pet hiš 37.2% judov, od šest do deset hiš 40.5% judov, od deset do dvajset hiš pa 50% judov. Judovstvo se je sčasoma pričelo širiti tudi na deželo ter je kupovalo razna veleposestva. V poštev prihajajo seveda samo veleposestva. Prav tako je zanimiva tudi razdelitev madžarskega nacionalnega premoženja. Po podatkih iz leta 1937 je bil v veljavi naslednji ključ: Nad 1 milijon pengo je imelo 126 oseb, od tega 105 judov, nad 100.000 pengo 121 oseb, od tega 102 iuda. Judovstvo ja razen lega močno zastopano tudi v nekaterih privatnih poklicih, kakor med zdravniki, odvetniki, privatniki, inženirji in drugimi. Posebno se je pa judovstvo vrglo na tisk, publicistiko in literaturo ter ga je skoraj vsega obvladalo.
Prvi protijudovski zakon ie na Madžarskem izdal Daranv leta 19,38. Zakon ni bil popoln ter je zajel samo nekaj problemov. Zakon tudi ni točno definiral pojma »jud«. Po tem zakonu n. pr. niso smatrali za jude vse tiste jude, ki so se dali pokrstiti pred 1. 1919, medlem ko so za jude veljali iz mešanega zakona rojeni otroci. Drugi protijudovski zakon je pripravil Iniredv. Z njim je hotel omejili vpliv judovstva v javnem in gospodarskem življenju. Judovstvo ie proti izdelanemu zakonskemu osnutku zagnalo tak krik, da je moral Imredv zaradi nasprotovanja članov gosposke zbornice oditi ter prepustili njegovo izvedbo svojemu nasledniku pok. Telekiiu. Tudi ta zakon je še vedno pomanjkljiv, ker ga spreten jud vedno lahko obide. Tudi ne predvideva popolne zaščite rase, kakor tudi ne odstranitve ali vsaj zadostne omejitve judovstva v privatnih poklicih. Prav tako je ostalo še nerešeno vprašanje judovskega kapitala, vojaške obveznosti za jude in cela vrsta še drugih vprašanj, kar vse dokazuje, da ie judovstvo na Madžarskem še zelo močno ter krepko brani svoje dosedanje položaje. Zalo so pa tudi še vedno glavna gesla raznih nacionalistihnič pokrelov gonja in borba proti judom.
Boji v Siriji
Beirut, 24. junija, lp. Včerajšnje francosko vojno poročilo o bojih v Siriji poudarja, da francoske čete sodelujejo tesno z letalstvom in so v Libanonu ter na sirski obali nudile hud odpor sovražniku. Včeraj dopoldne so Angleži v Libanu ponovili napad na Merdzojung. Delovanje topov na obrežju je bilo močno in sicer na obeh straneh. V odseku pri Damasku so francoske čete zavzele nove postojanke, ostale pa so v stiku s sovražnikom. Kakor je znano, so mesto zasedli Angleži in oddelki de Gaullea. Angleški motorizirani oddelki, ki prodirajo iz Iraka, so vkljub hudim izgubam, ki 60 jim jih prizadejala francoska letala- mogli priti do Palmire, kjer se Francozi trdovratno upirajo. Včeraj zjutraj je sovražnik bombardiral pristanišče v Beirutu, škoda pa ni velika. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj žrtev.
Ameriško oklevanje
Newyork, 24. junija, lp. Listi, ki izražajo mnenje pristojnih krogov, pišejo, da ameriška vlada še ni sklenila raztegniti pomoč na sovjetsko zvezo, dasi so prva radijska poročila vedela povedati, da je ameriška vlada sklenila podpirati Sovjetsko zvezo po določbah zakona >o pomoči, najemanju in posojanju«. Na časnikarskem posvetu je VVelles opozoril časnikarje, da naj bodo previdni in je odkrito izjavil, da Roosevelt še ne more zavzeti jasnega stališča o tem, če sme Sovjetska zveza dobiti materialno pomoč iz Amerike.
Španski parnik ustavljen
Madrid, 24. junija, lp. Na poti iz Tetuana v Kadiz so angleške nadzorstvene oblasti ustavile španski parnik »Ciudad Seviglia« in ga odvedle v Gibraltar na pregled. Ista usoda je zadela tudi španski parnik »Ciudad Madrid«, ki ie vozil v Tanger.
je po-
I Nagrajeni francoski ujetniki
Berlin, 24. junija, lp. Že nekaj časa teklo od tega, kar so angleška letala metala rušilne in zažigalne bombe na neko vas v zahodni Nemčiji. Na stanovanjskih hišah so nastali požari. Da bi požare pogasili čim prej in čim bolj uspešno so na nemški strani med drugim za gašenje požara uporabili tudi francoske ujetnike. Na izreden način se je odlikovalo devet francoskih ujetnikov, ki so izredno pogumno reševali žrtve požara. Ko je Hitler izvedel za dejanje teh ujetnikov, je odredil, da naj te ujetnike takoj izpuste na svobodo.
Wasliington, 24. junija, lp. Ameriška vlada je odklonila italijanskim državljanom dovoljenje, da bi smeli zapustiti Združene države. Obmejne oblasti so dobile ukaz, da ne smejo pustiti nobenega italijanskega državljana čez mejo.
Eksc. Pivolini pri Rlbbentropu
Berlin, 24. junija, lp. Včeraj popoldne je imel minister za ljudsko kulturo Aleksander Pavolini v spremstvu veleposlanika Alfiera drugi razgovor z zunanjim ministrom von Ribbentropom.
Gospodarstvo Cene in mezde v
Italiji
Ze nedavno smo poročali, da je dal Duce smernice za prilagoditev cen in mezd današnjemu položaju. Te smernice dokazujejo čvrsto voljo režama vistosmeriti v višjem nacionalne m interesu življenjske potrebe delavstva z ne manj imperativnimi interesi obdržati relativno stalnost kupile moči lire. Od prvih mesecev teta 1935. dalje je bilo gibanje cen na italijanskem notranjem trgu označeno z na-gibnostjo navzgor. Delno je bilo ta pojav pripisovati podobnemu obdobju svetovne konjunkture, delno pa je to zvišanje prišlo iz notranjega trga, kjer si številni producenti niso bili na jasnem, da zvišanje cen, ki je veljalo do gotove točke v gospodarstvu liberalnega značaja, ne more imeti niti najmanjšega razloga in opravičila v gospodarstvu, ki je popolnoma urejeno in vodeno.
V Italiji je vse urejeno na korporativni podlagi s polnim ozirom na potrebe posameznih proizvajalnih panog: od razdelitve surovin pa do razdelitve končnih proizvodov, sploh ves mehanizem na notranjem trgu in mednarodnem prometu. Iz poskusov uiti ven iz tega kroga so dobile hrano špekulacije s cennmi, proti katerim nastopa fašistična stranka že od leta 1935. najbolj energično. Kontrola cen je sedaj popolnoma prešla na gospodarska ministrstva. Računati je s tem, da bo kot posledica zadnjih še bolj strogih odredb vržen v verige tudi še zadnji ostanek profitarske miselnosti, katero vsi soglasno obsojajo.
Z zadnjimi ureditvami plač in mezd je bila izražena volja pomagati delavstvu, zlasti glede njihovih družin, pri tem pa ni bilo namena dati cenam novega dviga Kajti povečanje družinskih doklad se ne bo moglo izraziti v višjih cenah zaradi višjih stroškov podjetij, ker jih pač podjetja plačujejo v dosedanji višini. Zvišanje posebnih premij in drugih dodatkov delavstvu pa zopet ne predstavlja nobenih obremenitev podjetij, saj jim bo vzelo le majhen del dobičkov, ki so itak nastali zaradi na-gibnosti k višjim cenam.
Opomba. V nedeljski številki objavljeni podatki o višini družinskih doklad so izraženi v lirah, ne v dinarjih, kar naj čitatelji blagohotno vzamejo na znanje.
Zapora ameriških dobroimetij v Italiji je hud
udarec za Ameriko. Tako poroča Agencija za Italijo in imperij. Kajti italijanske naložbe kapitala v Zedinjenih državah znašajo samo 52 milijonov dolarjev, k čemur je dodati vrednost 10 milij. dolarjev za zaplenjeno italijansko blago in italijanske ladje v Ameriki. Nasprotno pa znašajo severnoameriške investicije kapitala v Italiji 145 milijonov dolarjev.
Gospodarski uradi pri fašijih. Federalni tajnik stranke v Trstu je odredil, da se pri bojevniški fašijih in pri okrožnih fašističnih skupinah ustanovi »gospodarski uradt. Ta urad bo podrejen enemu članu direktorija ali svetniku, ki mu bodo v pomoč pri delu tovariši in tovarišice, ki so najbolj sposobni za sodelovanje konzumenti. Ta urad bo imel prvenstveno nalogo paziti na disciplino in red v gospodarstvo, da bi lahko interveniral s takojšnjo naznanitvijo. Urad bo sodeloval z živilsko skupino kr. kvesture, kateri bo takoj naznanil primere kršitve. Urad bo moral dnevno poročati federalnemu tajniku o svoji delavnosti.
Cene mleka v Trstu. V Trstu so določene, po-čenši z dnem 21. junija, naslednje cene mleka: pri prodaji producenta grosistu 122 lir za sto litrov franko cesta, pri prodaji grosista detajlistu 148 lir in pri prodaji detajlista na drobno 1.70 lir za liter. Te cene se nanašajo ua mleko, ki ima najmanj 3% maščobe.
Podmorske telefonske zveze z Dalmacijo in Črno goro. Da se olajša telefonski promet med Italijo in Dalmacijo ter Črno goro, bodo položeni podmorski kabli med zahodno obalo Jadranskega morja ter Šibenikom, Splitom in Kotorjem ter Barom.
Italija bo izvažala sladkor v Romunijo. V
Rimu so pravkar pogajanja med italijansko gospodarsko delegacijo in romunskimi oblastmi za dobavo večjih količin sladkorja iz Italije v Romunijo. Romuniji je namreč zmanjkalo do novega pridelka sladkorja in zato namerava uvoziti sladkor, in sicer skupno 250.000 met. stotov, od tega 200.000 iz Italije in 50.000 iz češkomoravskega protektorata. Sladkor bo plačan v kliringu.
Nova zadruga. V zadružni register je bila vpisana Zadruga za gradnje stanovanjskih hišic na obroke z om. jamstvom v Ljubljani. Predsednik zadruge je Kremžar Ivan, strojevodja v p.
Kateri predmeti na Hrvatskem niso raeioni-rani. Izjemoma od kuponov ali nakaznic se morejo na Hrvatskem prodajati in kupovati naslednji predmeti: tkanine za prevleko pohištva, kretoiii za zastore in pohištvo, gradi za zavese, sončnike in za prevleko ležalnih stolov, bombažni muselin za tapetniška dela, knjigoveško platno, brokat za steznike in mrežasti material za prsnike, moški ovratniki, trdi in poltrdi, volnene nogavice (brez pete) za šport, planinske nogavice (pump), bele liške planinske nogavice, kratke planinske volnen ali bombažaste nogavice, kratki planinski suknjiči, kratki, na skladiščih se nahajajoči planinski suknjiči, kopalni plašči iz frotirja, k so v skladiščih, ženske bluze iz charmesa, domače copate, sandale, tudi z usnjenim podplatom, gumasto opanke, otroški čevlji, dežni plašči iz umetne ba-lonke svile, konzerve, vendar ne več kot dve na. enkrat, v zalogi se nahajajoče kopalne obleke, ženske hlače za plažo, umetne svile, hlačke za otroke do 8 let starosti, v kolikor so v zalogi. Podloga za blago se lahko prodaja največ do treh metrov eni stranki.
Moja dobra žena, gospa
Marija Zupančič roj. Seme
lena pilarskega mojstra in hišnega posestnika
je danes, dne 24. junija, ob 12 mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v čelrtek. dne 26. junija 1941, ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Marije, na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana, Polica, Celje, dne 24. junija 1941. Žalujoči soprog, otroci in ostalo sorodstvo.
Večer italijanske in slovenske lirike
Ljubljana, 24. junija 1941. ... Narodno gledališče je priredilo večer italijanske iu slovenske lirike, in sicer italijanske v slovenskih prevodih, slovenske pa v italijanskem. 1 nreditev, ki je bila namenjena globljemu poznavanju pesniških ustvaritev oholi narodov se je vršila v Operi v ponedeljek, 23. junija ob obilni udeležbi ljubljanskega literarnega občinstva ter italijanskih oblastnikov in častnikov, ki so v lepem številu obiskali to kulturno prireditev. Večer jo počastil s svojo navzočnostjo armadni general hksc. Kobotti, Visokega Komisarja Eksc. Grazio-;'!a .f ?,n.s1lo,l)al vodja tiskovnega oddelka Kom. iigoll. Videli smo tudi mnogo častnikov italijanske vojske. Od slovenskega občinstva pa smo videli predvsem književnike, tako upravitelja gledališča Otona Zupančiča, predsednika slov! književnikov prof. dr. Koblarja, prevajalca pesnika dr. Gradnika, pensike Silvina Sardenka. Igo Grudna, Antona Vodnika, Pavla Goljo itd.
Pred recitacijami je imel prof. Uniberto Urbani uvodni govor v italijanščini, ki se glasi v celoti:
Zdaj so na nebu prižigajo zvezde in v poletni noči polotavajo iz gajev kresnice. V poletni noči mrmrajo spokojni studenci in kakor v snu valujejo praproti. To je čarna ura cvetja, semen, vej, ki v poletni noči odpirajo ofi, da bi videle sv. Janeza, ki se mimogrede ustavlja. Nocoj bo sv. Janez hodil in prižigal ognje vso noč do zore ...
Tako popisuje pesnik Murn-Aleksandrov čarno kresno noč, ki nas — srečno naključje! — združuje v operi, da bomo iz ust ljubeznivih recitatork in izbranih recitatorjcv slišali glas pesnikov, ki s svojimi navdihnjenimi spevi neprenehoma ponavljajo čar kresne noči tistim, ki jih ponižno poslušajo.
Ne bom govoril ničesar o italijanskih pesnikih, od Danteja do Ade Ncgri, ki so na sporedu nocojšnjega večera. Ves svet jih pozna nič manj kakor mi. Zlasti jih poznajo Slovenci, katerih sodobno kulturno življenje, ki jih jo usmerilo proti Italiji, se je začelo proti koncu osemnajstega stoletja pn prosvetljencu baronu Žigu Zoisu, sinu italijanskega očeta in slovenske matere. Duhovni sin italijanske omiko je bil največji pesnik France Prešeren, ki jc s sonetom in s tercino ponesel slovensko pesništvo na vrhunec umetniške popolnosti. Najsijajncjša zvezda slovenskega Parnasa po Prešernu, Oton Župančič, je poznavalec italijanske književnosti in prevajalec prvega dela petega speva »Divine com-medie«. Sin slovenskega očeta in italijanske matere je Alojzij Gradnik, največji slovenski prevajalec italijanskih pesnikov, čigar »Italijansko li-riko« jo moj dragi prijatelj dr. Luigl Salvini označil za »najpomembnejšo slovensko kulturno stvaritev v zadnjem desetletju« in ki jo po pravici lahko smatramo za najbogatejši in najbolj posrečen izbor italijanske poezije, prevedeno v drug jezik.
Manj lahek je bil izbor slovenskih pesnikov, katere smo nocoj hoteli predstaviti občinstvu, zakaj mi Italijani nimamo popolnega izbora slovenske lirike. Luigi Salvini jc v svoji knjižici »Slovenska moderna lirika« zbral 24 pesnikov, od katerih je najstarejši, Dragotin Kette, umrl 1. 1895)., komaj triindvajsctleten, najmlajši, Bogomil Fatur. pa se jc rodil komaj 1014. Gospa Fani Šinkovec-Majer, ki je že desetletja vzorna zastopnica italijanske omike ter italijanskega jezika v Ljubljani, je objavila samo prevod »Dume« Otona Župančiča, Ta, ki vam govori, jc v svojih kritičnih razpravah o slovenskih pisateljih priobčil le malo prevodov stihov. Slovenske pesmi, prevedene po drugili, so razmetane po listih in revijah.
Pa vseeno boste že to pot dobili majhen pregled o pesnikih, ki vladajo na slovenskem Parna-su v preteklosti, kakor France Prešeren, Anton Aškerc, Simon Gregorčič in največjih sodobnih pesnikov, kakor Oton Župančič in Alojzij Gradnik, ob katerih mi je prijetno spomniti se pesnika Silvina Sardenka. čigar zbirka z naslovom »Roma«, izišla lflOG, bo v kratkem ponatisnjena in obogatena z novimi cikli, ki niso izšli v prvi izdaji.
Častna navzočnost zastopnika Eksc. Vis. Komisarja, kom. Tigolija, Eksc. poveljnika arniadnega zbora gen. Robottija, Eksc. škofa ljubljanskega, rektorja vseučilišča, prvega meščana Ljubljane dr. Adlešiča in zastopnikov umstveiiega ter kulturnega življenja v Ljubljani daje temu prvemu večeru italijanskega in slovenskega pesništva še večjo slovesnost. S tem večerom se začenja vrsta drugih manifestacij, ki bodo na kulturnem področju v vedno tesnejšem sodelovanju zbliževale Italijane in Slovence za slavo in za veličino Du-cejcve Italije.
Govor., ki ga je v slovenščini bral za avtorjem režiser Ciril Debevec, je žel veliko odobravanja in toplo navdušenje.
Takoj za govorom pa so se začele recitacije izbora italijanske in slovenske lirike, in sicer italijanske lirike v slovenskem prevodu dr. Gradnika, slovenske lirike pa po prevodih dr. Salvinija, prof. U. Urbanija, Marije Satnerjeve in ftinkovec-Majerjeve. Kakor je videti, je večina prevodov še iz predvojnega časa, kar je dokaz, da ima sloven-sko-italijansko kulturno sodelovanje že svojo lepo tradicijo. Za to priliko je bilo prevedenih samo nekaj slovenskih pesmi.
Prvi del recitaci je je obsegal italijansko liriko v slovenskih prevodih. Recitirali so lepe Gradni-kove prevode člani Narodnega gledališča Ciril Debevec, Slavko Jan, Ivan Levar, Mira Danilova in Mila Šaričeva. Predvsem recitacija Mile Šaričeve Leopardijeve pesmi Poslednji Safin spev je žela veliko odobravanje kakor tudi Mire Danilove re-citacija Negrinih pesmi. Italijanska opisnost in slikovitost pri Leopardiju, Cardurciju, Fornisu in D'Anunnziju je prišla do polne veljave pri reci-latorjih, kakor- tudi topla čustvenost »sladkega stila« renesanse Danteja, Petrarce, Michelangela. V izboru najlepših pesmi je bil tako podan prerez italijanske lirike od preporoda do najnovejših pesnikov.
Drugi del je vseboval slovenske pesmi v italijanskih prevodih prej omenjenih prevajalcev. Recitirali so italijanske prevode člani Narodnega gledališča Milena Boltar-Ukmarjeva, Emil Kralj in Ivan Levar. Recitirali so Prešerna, Aškerca, Gregorčiča, Ketteja, Murna, Zupančiča, Sardenka, Gradnika, Goljo, Grudna, Vodnika A. in Taufer-
jevo. Tudi tu je bil podan dober prerez razvoja slovenske lirike. Značilnost teli prevodov jo, da niso prevedeni v rimah, temveč samo v dobesedni ritmični prozi, ter tako pride do veljave bolj misel in smisel pesmi, kakor pa njena prava pesniška lepota. Zato sta prijeli predvsem Aškerčev Mejnik, Gregorčičeva Človeka nikar, Goljeva Pogrebni marš ter Župančičeva Duma, dočim je ena najlepših pesmi Župančičeva Melanholija ostala skoraj lieopažena. Toda kljub temu, upamo, so udeleženci dobili dober pojem o razvoju slovenske pesmi ter globokosti slovenske misli, še bolj pa slovenskega občutja. Ce ni bilo v slovenskih pesmih toliko verbalnih lepot kakor v italijanski, so bila pa zgoščena občutja, ki so tudi v prevodih prišla do veljave, dasi so izgubila ono značilno lepotno patino, ki jo daje rima in kiličnost (n. pr. pri Gregorčiču).
Ves večer je bila lepa kulturna prireditev ter dokaz, da gojita oba naroda resno spoštovanje pred kulturnimi vrednotami, pred ustvaritvami pesnikov, ki so glasniki njihovih src in misli, ter je tudi potrdilo prave poti skupnega sožitja, ki vodi samo skozi razumevanje in spoštovanje najintimnejšega, kar je v človeškem srcu in je izraženo v materini besedi. Tako smo bili priče živemu utripanju najvišjih italijanskih duhov, ter živemu srčnemu utripu slovenskih pesnikov, ki ^so 7. Zupančičem peli v italijanski besedi: »Kje domovina si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank? Tu? Preko morja? In ni li meja?... Srca poeta od nje je bolno...«	td
Ljubljanski župan na obisku v Trstu
Trst, 24. junija, s. V posvetovalni dvorani mestne hiše je bila včeraj lepa slovesnost, pri kateri so bili navzoči zastopniki vseh oblasti s pre-fektom in federalnim tajnikom na čelu. Ljubljanski župan dr. Adlešič je v družbi podžupana dr. Ravniharja, muzejskega konservatorja v Ljubljani dr. Mesesnela in ravnatelja Narodne galerije slovesno izročil tržaškemu županu Ruzzieru Tiepo-love slike, ki so 25 let ležale v ljubljanskem muzeju, kamor so jih med svetovno vojno dale prepeljati avstrijske oblasti. V svojem govoru je ljubljanski župan dr. Adlešič poudarli, da je Ljubljana vedno smatrala ta dragocena umetniška dela za last tržaške občine in jih je tudi skrbno varovala, tako da se 6edaj lahko vračajo na svoje pravo mesto zaradi velikega zanimanja, ki ga je za to pokazal Eksc. Visoki Komisar Grazioli. Končno je izrazil svojo željo, da bi ta prvi obisk v Trstu
ojačil globoke kulturne zveze, ki so vse čase obstajale med obema mestoma. Zupan Ruzzier je nato izrazil veselje, da more v mestni hiši sprejeti zastopstvo Ljubljane, na katero je naslovil goreč pozdrav, želeč, da bi po priključitvi te lepe pokrajine Italiji, srečni odnošaji med Trstom in Ljubljano" rodili svoje plodne posledice na duhovnem, kulturnem in gospodarskem polju v korist obeh sosednih pokrajin, da bosta obe postali pravi italijanski sestri. Nato je tržaški župan izročil ljubljanskemu županu tribarvni pas, ki je znak županske oblasti, zraven pa mu je podaril tudi posnetek zvona sv. Justa, ki je znak latinstva in krščanstva mesta Trsta. Nato je prefekt Tamburini v svojem govoru poveličeval ustvarjalno silo Duceja, ki je trdno jamstvo za neomajnost naše civilizacije. Svečanost je bila zaključena 6 f>ozdravom Kralju in Cesarju in Duceju.
Spori šport na Slovaškem
Pri nas še ne poznamo slovaškega športnega življenja, ki pa je zelo agilno ter se udejstvuje v vseh športnih panogah. Najbolj znan nam je bil doslej še slovaški nogomet, predvsem zaradi lepih uspehov slovaškega reprezentanta SK Bratislave, ki je eno najboljših srednjeevropskih moštev. Bratislava velikokrat naslopa s prvorazrednimi dunajskimi klubi, kar vsekakor vpliva na rutino moštva. Izmed ostalih športnih panog se jako goji lahka atletika, na višini je tudi telovadba, lepo se razvija tenis, tudi plavalni šport ima lepe pogoje. Znani so slovaški smučarji, ki imajo na Visokih Tatrah idealne terene. Naše čitatelje bomo seznanili predvsem z dvema glavnima športnima panogama — nogometom in lahko atletiko.
Najboljši slovaški nogometni klubi igrajo v državni ligi, ostali pa v pokrajinskih zvezah. Tekmovanje v državni ligi se bliža zaključku ter so sedaj na vrsti finalne tekme. Doslej je bilo odigranih že 22 kol. V ligi vodi SK Bratislava s 30' točkami, sledi ji kot zelo nevaren konkurent FC Vrulky z 29 točkami, nato Pov. Bistrica, SK Ružomberok, Slavia Prešov, TSS Trnava, TTS Trenčin, SK Zilina, ZTK Zvolen, Vas Bratislava, AC Sp. Nova Ves, DSK Bratislava. Senzacija v liginem tekmovanju je bila visoka zmaga Zvolena nad državnim prvakom Bratislavo 5:2. V pokrajinskem tekmovanju se pa vršijo borbe za vstop v državno ligo. V tem tekmovanju vodi doslej Svit Batizovce.
Slovaški lahkoatleti so imeli pretečeno soboto in nedeljo 111. atletsko prvenstvo Slovaške republike, na katerem je bilo postavljenih nekaj novih državnih rekordov. Posebej je zapažen rezultat na 100 m; Valenta je pretekel progo v 10.9, kar spada-
med letošnje najboljše evropske čase. Rezultati državnega prvenstva so bili sledeči: krogla Nemeček (VSB) 13.19, kladivo Struhar (SKB) 36.79, skok o višino dr. Gašanda (VSU), tek 1U0 m Valenta (SKB) 11.9 — nov slovaSki rekord, tek 5000 m H!avaty (SKB) 16:15, skok v daljavo Klepsatel (VSB) 6.43, tek 200 m Valenta (SKB) 23,5, prepono 110 m Szabo (PTE) 18,2, tek 400 m Mašura (SKB) 53,4, tek 1500 metrov Hlavaty (SKB) 4:23.4, disk Struhar (SKB) 37.84, skok ob palici Magura (SKB) 320 — nov slovaški rekord, kopje dr. Mala (VSB) 59.23, tro-skok dr. Galanda (VSB) 12.48, tek 10.000 m Galffv TPTE) 35.12 - nov slovaški rekord, 4 X 100 m SK
Bratislava 45.7 — nov rekord.
*
Rimski in ne »donavski« pokal. Od 27. do 2fl. junija bodo na Dunaju teniške tekme Hrvatska-Nemčija. Za Hrvate bodo nastopili.Punčec, Mitič, Pallada in Branovič, nemško moštvo sestavljajo: Henkel, Koch, Gies, Buchholz in Gulcz. Borba pa se ne bo vršila za »donavski«, temveč za »rimski« pokal.
Japonski teniški reprezentanti ne morejo v Evropo zaradi izbruha vojne med Rusijo in Nemčijo ter ne bodo nastopali na tekmah v Berlinu in Rimu. Japonci so pretekli četrtek odpotovali iz To-kija, toda vojna jih je zajela na poti ler se bodo vrnili.	.
Švica proti profesionalizmu. Na letošnjem občnem zboru švicarske nogometne in atletske zveze (obe panogi imata skupno organizacijo) bo najvažnejše vprašanje ukinitev profesionalizma.
Rapid (Dunaj) — nemški nogometni prvak. Pred 90.000 gledalci se je vršila v Berlinu v olimpijskem stadionu zaključna tekma za nemško nogometno prvenstvo, v kateri sta se srečala dosedanji prvak Schalke 04 ter dunajski Rapid. Okrog 50.000 interesentov za to tekmo je ostalo brez vstopnic. Schalke je vodil do polčara z 2:0, toda v drugem
Življenje ali smrt?
Kakšnega pomena je nazadnje rojstvo v življenju družine in v življenju narodov? Na to imamo dva, nasprotujoča si odgovora. En odgovor pravi, da je nazadovanje rojstev najpomembnejši znak propadanja. Drug odgovor pa trdi, da je to napredek. Drugi odgovor izhaja zlasti iz Amerike in je v zvezi s propagando za preprečevanje rojstev, in v Ncwyorku je cclo posebna liga za nadzorstvo nad rojstvi otrok. Vsi pa, ki
so v skrbeli za usodo Evrope, skušajo na vse načine doseči čim več rojstev in izdajajo razne naredbe zoper umetni splav in podobno. (Glej tudi
določa smrtno kazen za take zločine!) Velikopotezno politiko za prospeh prebivalstva je našel v Evropi predvsem Mussolini. in vse velike kulturne države so začele pobijati nazadovanje rojstev in njih posledice. To s« storilo tudi že države v starem veku. Že v davnem Babilonu so izdali posebne ukrepe zoper nazadovanje rojstev. Zakon je bil po zakoniku Hamurabija iz tretje dinastije Ur le pravilen, če so se rodili otroci. Ce pa ni bilo otrok, si je smel mož vzeti drugo, postransko ženo. Prav tako kot v Babilonu, so izdajali tudi v Egiptu in v Indiji in Kitajski posebne naredbe za prospeh večjega števila rojstev otrok. V Rimu je Cezar določil posebne nagrade za zakone z več otroki. V svojem zakonu »Ive* agraria de Campano dividendo« je določil, da naj bo zemlja dodeljena le družinam s tremi in več otroki. Posebno pa se je za to zavzel cesar Avgust, ki je v posebni jrostavi ukazal, da so se ljudje morali poročati. Samski ljudje, na primer, niso smeli ničesar podedovali. Zakonci brez otrok so smeli podedovati le polovico tega, kar bi morali dobiti, in zapustiti drug drugemu le desetino svojega premoženja. Kdor je imel veliko otrok, je užival posebne prednosti v javnem življenju. Pod cesarji Tiberijem. Neronom in Trajanom so pobijali nazadovanje rojstev zlasti še z velikanskimi preživninskimi ustauovami (alimentacije), in celo za otroke visokih stanov. Cesar Hadrijan pa je šel tako daleč, da je zločincem, ki so bili očetje, spregledal višino kazni; kdor je imel več otrok, je bil manj kaznovan. Nova Ducejeva Italija pa še prav posebno pospešuje družine z več otroki in ima mnogo tozadevnih naredb in ustanov iu denarnih podpor.
Toda že ccsarji po Hadrijanu so spoznali, da so vse naredbe zoper nazadovanje rojstev skoraj brezuspešne. Zakaj ni bilo uspehov? Odgovor bo pač tale pravilen: Da je kdo brez otrok, ni zadeva telesa, ampak je stvar duše. Tu ne [M>inaga nobeno nasilje, nobene gospodarske blagodati ali siromaščine. Saj vidimo vprav bogate sloje, kjer nazadovanje rojstev najbolj cvete. Kaj zaležejo vsi zunanji ukrepi, če pa človek noče imeti več otrok? In vprav na to pomanjkanje hotenja za otroke se je treba ozirati. Treba je spet zbuditi voljo, hotenje človeka, da bi imel otroke in potomstvo! Tega pa ni moči doseči z zunanjimi sredstvi in s paragrafi, ampak le z vplivanjem na dušo! Več ko državniki, gosjx>darski politiki, več kot učenjaki in modrijani ima tu besedo Cerkev. Ta mora skušati doseči duševni preobrat človeka. V duševnosti se mora začeti pobijanje nazadovanja rojstev! Vse drugo je skoraj postranskega pomena. Seveda so tudi te postranske stvari važne, zlasti glede na pomanjkanje dela in stanovanj. Družina se ne more zbrati krog svojega ognjišča, če ognjišča sploh ni. Mimo vse socialne bede pa ne smemo pozabiti, da je nazadovanje rojstev splošen pojav in da se ni začelo ua dvoriščih in v kletnih stanovanjih, am-pač v odličnih hišah in v palačah. Nikar ne pozabimo, da se skriva za nazadovanjem rojstev in za velikim številom samomorov neka brezmejna utrujenost. Ta utrujenost se skriva prav tako za ameriško propagando za nadzorstvo nad rojstvi, kakor za velikimi puhlicami o novem času in kakor za umikom iz življenja. Ta utrujenost je bila tudi že v stoicizmu Rima, v fatalizmu Arabske in budizmu Kitajske. Javlja se tudi dandanes med nami vsemi. In vprav to utrujenost je treba v prvi vrsti pobijati! Upajmo, da je naš narod še dovolj živ, da vidi pred seboj rajši bodočnost življenja kakor pa smrti
polčasu se je Rapid znašel ter z izredno energijo in borbenostjo zmagal s 4:3. Pri Rapidu so se odlikovali stari igrači, predvsem pa Binder.
Waterpolo Nemčija : Madžarska bo 19. in 20. julija v Monakovem, \vaterpolo troboj Nemčija : Italija : Madžarska pa 24. avgusta v San Reinu.
Nov svetovni rekord v štaleti 4 X 410 jardov je postavilo na atletskem tekmovanju v Los Ange-lesu mošlvo vseučilišča Južne Kalifornije s časom 3:09,4. Rekord je branilo isto vseučilišče s 3:11,5 iz leta 1930. Na isti tekmi je skočil Les Steers že tretjič v tem letu 2.10,8 v višino.
Otroški podlistek
26
Pravljice Bozene Nemcove
Zlati gradovi
(Konec.)
»Dam ti dober svet, dragi sin. Sedaj stanuje v gradu hudobec, ki ti ga je ukradel. Pojdi naravnost naprej in hodi tako dolgo, da prideš do rdečega morja. Tam boš zagledal majhno kolibo, v kateri stanuje starka. Stopi k njej in povej ji, kam si namenjen. Ta ti bo vse povedala, kakor je prav.«
Sobjeslav se je zahvalil očetu Soncu in šel z gore. Še malo je Sonce pogledalo za njim, potem pa je zašlo za goro.
Sobjeslav je hodil dolgo, dolgo čez kraje in dežele, da je prišel končno do rdečega morja. Tam je zapazil majhno kolibo, v kateri je stanovala neka starka. Sobjeslav stopi k njej in starka ga je sprejela z veseljem ter ga takoj vprašala, kaj želi od nje. Ko ji je vse povedal od začetka do konca, mu je dejala: »Resnica je, da visi nad morjem diamantni grad, priklenjen z zlato vrvjo na oblak. Tvoja peklenska žena ga je dala obesiti tja ter zdaj stanuje v njem sam vrag. Človek ne more priti vanj. Samo enkrat na dan spusti vrag po vrvi vedro za vodo. Ker pa oče Sonce hoče, da ti pomagam, ti moram dati dober svet. Tu imaš mačko, pojdi na breg in pazi, Udaj se spusti vedro v vodo. Kakor hitro ga spaziš, spusti mačko in čakaj tako dolgo, da ti prinese nazaj jabolko.«
Sobjeslav je vzel od starke mačko, se ji zahvalil in šel na breg.
Šele zvečer je videl, kako se je spustilo zlato vedro v vodo. Gradu pa ni bilo videti, fakoj je spustil iz rok mačko, toda namesto mačke je zletel črni ptič čez morje naravnost k vedru. Ko so odprli zgoraj v oblakih okno, da bi potegnili vedro navzgor k sebi, je skočil tudi črni ptič skozi odprtino v sobo. Ne da bi ga hudobec opazil, je popadel diamantno jabolko z mize, sfrčal skozi odprtino zopet ven in se vrnil k Sobjeslavu. Že mu je hotel Sobjeslav vzeti jabolko1 iz kljunčka, ko se ptič nagloma spremeni v mačko. Ta pa se je neprestano motala okrog njega in se mu prilizovala, ni pa mu hotela izročiti jabolka. Ker je Sobjeslav vedel, da to ni navadna mačka ter da mu nekaj hoče povedati, je zaklical: »Pridi, mačica moja, pridi! Dam ti, kar si boš poželela, samo da mi vrneš jabolko!« Mački so se bleščale oči, z repom je migala, jabolka pa mu ni dala. Ko pa se je kraljeviču zdelo le že predolgo, se je razjezil, potegnil meč, skočil za drago mačico in jo preklal na dvoje. Tedaj pa se je krog njega zabliskalo, ptički so zapeli vsi hkrati, in namesto črne mačke je stal pred Sobjeslavom krasen mladenič in mu ponujal diamantno jabolko. Sobjeslav se je tako prestrašil, da ni mogel dati besede od sebe in se ni model snomniti: kaj nai reče. ko ga je mladenič opozoril, naj shrani grad? Nekaj Časa je držal
jabolko v roki, potem pa se je spomnil in rekel: »Hop, grad, smukni v jabolko!« Prav tedaj je pogledal hudobec skozi okno, ker pa se je grad z vso naglico stisnil, mu je prerezalo glavo in je padla v morje. Telo pa je pritisk zmečkal.
Nato je Sobjeslava vzel mladenič pod roko in ga popeljal h kolibici. Na pragu je sedela žalostna starka in čakala prihajajoča. Tedaj pa skoči mladenič, pade starki okrog vratu in jo vroče poljubi. V tem trenutku se je starka spremenila v prelepo gospo z dragocenim knežjim oblačilom. Oba sta prijela Sobjeslava pod roko in se mu goreče zahvaljevala za rešitev.
»Kako dolgo se že mučiva tu, pa nihče ni prišel od nikoder!« je rekel mladi mož. »Čarodej je naju začaral, mene v mačko, ženo pa v starko, zato ker nisem maral njegove hčere za ženo. Usojeno nama je bilo tako dolgo čakati na rešitev, dokler bi nekomu, ki je zaradi ljubezni prišel v nesrečo, ne pomogli k sreči. Nikdar bi tega ne dočakala, ko bi te dobrotljivo Sonce ne pripeljalo k nama, kajti daleč, daleč naokrog ni videti človeka. Kaj hočeš, da bi ti za uslugo naredila?«
»Kar bi si želel, sta mi že vidva pomagala dobiti. Sedaj imam samo eno koprnenje še: da bi čim prej prišel k svoji dragi ženi.«
Ker ni hotel ostati čez noč kot gost, mu je knežja dvojica priredila v gradu samo slavnostni obed. Po obedu pa je knez naročil služabnikom — z rešitvijo moža in gospe je oživel ves grad z vsem, kar je bilo nekoč v njem —, naj pripravijo najhitrejšega konja in ga pripeljejo pred grad. Nato se je Sobjeslav poslovil od knežje dvojice, ki sta ga spremljala do grajskih vrat in mu poklonila lepega konja.
Bil je tega zelo vesel, kajti vse prej je lahko prišel domov. Ko je zagledal pred sabo zlati grad svojega brata, so z zidov gradu odmevali topiči, iz svetlih soban pa se je glasila godba in ples. Kraljevič je vprašal, kaj pomeni to veselje in vriskanje, pa je v svojo veliko radost slišal, da sta bratova in njegova žena porodili sinova. Pognal je konja, da je bil v hipu v gradu. Po stopnicah je stekel v sobo in vroče poljubil svojo ženo in sina.
Lucifer, poglavar pekla, in njegova hčerka, mlada Tuciferka, pa nista imela do njih nobene moči več. In tako sta oba para z otroci vred živela še dolgo srečna in zadovoljna ter v iskrenem prijateljstvu do pozne starosti.
Gostovanfe Rimske opere v L ublfani
_ Dne 8. julija zvečer prispe v Ljubljano Kr. rimska Opera, ki bo izvajala v ljubljanski Operi dne 9. in 10. julija »Traviato« in »Aladame But-terflyc. Rimska Opera je poleg milanske Skale najpomembnejše italijansko operno gledališče, katerega člani so najpronunentnejši italijanski umetniki. V ansamblu, ki bo gostoval v Ljubljani, je r °»s.eb' so,is,ov> članov orkeslra, zbora in baleta. Med drugimi odličnimi pevci bo tudi Benja-mino Gigli. Scena za to gostovanje je bila v Rimu posebej napravljena in prilagojena našim odrskim dimenzijam.
Koledar
Sreda, 25. junija: Henrik Zdik, škof; Viljem, opat in ustan. reda; Febronija, dev. in muč.
Četrtek, 2t». junija: [3nez in Pavel niučenca; Vigilij, škol; Perseveranda, devica.
Novi grobovi
■?■ V Novem mestu je umrl gospod Viktor Du-rini, sodnik okrožnega sodišča. Pogreb je bil v torek popoldne. Naj v miru počival Žalujočim naše globoko sožaljel
+ V Ljubljani je umrl gospod Ivan Umek, zidarski mojster in posestnik na Glincah. Pokopali so ga v torek popoldne na župnijskem pokopališču na Viču. Naj mu sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožaljel
+ V Ljubljani j« umrli gospa Marij« Zupančič roj. Seme. Pogreb bo v četrtek, 26. junija ob treh popoldne z Žal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu. — Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Sa rudarskem oddelku tehnične fakultete ljubljanski- univerze je hil diplomiran za inženirja g. Albin Koželj iz Mokronoga. Iskreno čestitamo!
Zobozdravnik
dr. Josip Tavčar
ord nira čez poletje
samo v torkih, sredah. Četrtkih fn petkih
od 8. do 12 ure in od 3. do 6. ure
—	Slovenci, zatekajte se k Marijll Prebredli ste težke čase, priznati morate, da mnogi prav srečno. Čutili ste varstvo nebeške Matere. Spodobi se, da jo zato zahvalite. Drugi ste morali okusiti veliko bridkosti Potrebni ste tolažbe. — Radi bi pohiteli k Njej, ki tolaži, kakor nihče na svetu. In Marija vas vabi na milostni kraj — na Zaplaz v župniji Čatež. Tam so sedaj stalno trije spovedniki, vsak dan ob pol 8 je sv. maša in bo od prihodnje nedelje, četrte pobinkoštne, ki pade leto« na praznik sv. Petra in Pavla, do preklica vsako nedeljo ob 11 služba božja. — Župni urad Čatež pod Zaplazom.
—	Gostilne v sredo več ne sprejemajo dinarjev. Ker se s četrtkom, t. j. 26. t. m., konča za-menjavanje dinarske valute v lire, zato se občinstvo opozarja, da bodo gostinski podjetniki v Ljubljani od srede dalje sprejemali v plačilo izključno lire in centesime Prosimo, da p. n. občinstvo blagohotno upošteva ta sklep gostinskih podjetnikov. S tem je tudi olajšano poslovanje gostinskih nameščencev, ker so že vse cene označene izključno v lirah. — Uprava Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani.
—	Rdeči križ v Črnomlju se zahvaljuje gospodu komandantu 23. polka »Como«, polkovniku C a r p i t e 11 u in prebivalstvu mesta Črnomelj za pomoč, ki so jo nudili vračajočim se vojnim ujetnikom na kolodvoru v Črnomlju dne 23. t. m.
—	Duhovne vaje za duhovnike.. Letos bo gospodom na razpolago več tečajev v Domu duhovnih vaj v Ljubljani. Predvideni so za sedaj naslednji tečaji: od 7. do 11 julija; 21. do 25. julija; 4 do 8. avgusta; 18. do 22. avgusta; 1. do 5. septembra; 22. do 26. septembra. Posebno priporočamo udeležbo pri prvih tečajih, da ne bo preveč navala proti koncu. Oskrbnina se lahko poravna tudi v naravi ali nadomesti z intencijami, ki bodo na razpohgo v Domu. Za vsak tečaj prosimo dovolj zgodnega obvestila, da moremo še odgovoriti, če je prostor na razpolago. Upoštevati je treba, da pošta včasih zastane in da večkrat ni mogoče ugoditi priglasitvam v zadnjih dneh. — Vodstvo Doma duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9.
—	Dne 6. julija bo v Operi druga pevska tekma, na kateri bodo nastopili pred razsodiščem pevskih strokovnjakov in občinstvom vsi tisti mla-
* UUBL3ANSKI ! KINEMATOGRAFI
Predstavo ob 16., 19. io 21. url
Najbolj pril<ubl.'ena ioralk« Denimo Durbin v »volem najnovejšem filmu
Prvi poljub
Kot dodutefc predvalsmo: Življenje in konee Sv. Jurija.
Kino Matica. * o « «> < o n 22-41
1000 km na minuto
Fantastična filin o nen*ae. po'etu na vsemirje. Nino Be«0'.zl. Antouln Oandndo, Vivt O oi. Premiera danes! Kino Sloga. t e I a t o n 27-30
Pevski, velefilm PESEM HREPENENJA
(TORNA. f;AHO IDE*I. . .> - V tri. vi. Laura Adail. Germana Panlierl. Ciaudlo G >ra . . . Film Je opremi en » 4:0 napisi!
Kino Union. » • I • i o n 22-21
di pevci in pevke, ki razpolagajo z lepim glasovnim materialom in se nameravajo posvetiti pevskemu poklicu. Uprava Narodnega gledališča, ki bo to tekmo priredila, opozarja vse interesente, naj se pravočasno prijavijo, zadnji rok za prijave je do vštevši 1. julija. Vsak pevec naj v prijavi navede: ime in priimek, starost, poklic, naslov, lego glasu in dve i>esmi, ki jih bo pel. Podrobnejši razpis je izšel 19. t. m. v vseh časopisih. Tekma se bo vršila samo v primeru, da se bo prijavilo zadostilo število tekmovalcev.
-	Jajca se ne amejo uporabljat) za izdelavo sladoleda. Minister za kmetijstvo in gozdove je za vso državo prepovedal uporabljanje jajc za iz-del avo sladoleda. Jajca so prvovrstno hr*nivo, ki je potrebno drugod, ne pa v luksuznih sladkarijah in zato je minister na predlog oblasti tudi odredil, da se po 25. juniju ne smejo |ajca več uporabljati za izdelovanje sladoleda in tudi ne za druge sladkarije.
—	Trije otroci utonili. Blizu Torina so se v reki Pad kopali otroci, med njimi tudi sedemletni Umberto Boggione, učenec ljudske šole Sergio Ta-vano in 11-letni Silvio Spagnolo. Med kopanjem so zašli v pregloboko vodo in se izgubili v valovih. Ostali kopalci so vse tri potegnili iz vode in jih skušali z umetnim dihanjem rešiti, pa je bilo vse zaman. Vsi trije ubogi dečki so bili že mrtvi.
Kaznovani obrtniki
Oddelki Kr. Kvesture za nadzorstvo nad cenami so pri svojem delu, da se zagotovi izpolnjevanje določil, ki urejajo cene na mestnem trgu. ugotovili nove prekrške. Razen drugih primerov, ki so bili naznanjeni sodnim oblastem, so bili ugotovljeni tudi naslednji primeri, v katerih je ukrenil Visoki Komisar naslednje:
Obrat se zapre za 5 do 10 dni zaradi prekoračenja najvišjih dovoljenih cen sledečim:
Seničarju Francu, prodajalnici kruha na Celovški cesti 144.
Anžiču Alojziju, mesarju. Pot na Fužine 4.
Staniču Alojziju, mesarju na Vodnikovi c. 237.
Maroltu Francu, mesarju na Vodnikovi c. 101.
Ivane Mariji, lastnici mlekarne v Florijanski ulici 10.
Drolc Ivanki, lastnici mlekarne na Staničevi cesti 6.
Za 4 do 8 dni bodo zaprte naslednje trgovine, ker niso imele blaga označenega s cenami:
feamaluk Marko, delikatesna trgovina v Kolodvorski 28.
Pretnar Katarina, mlekarna na Tržaški c. 28. Za 6 dni bo imel zaprt obrat, ker je prodajat mesa ob prepovedanih dne, Dular Franc, mesar na Cerkveni cesti 19.
ItallJanSilna brez ufltella
40
Ljubljana
1 Pod pokroviteljstvom Visokega Komisar!-jata bo v ponedeljek, dne 30. junija prvi koncert italijanskih umetnikov v veliki Filharmo-nični dvorani. Na prvem koncertu bodo nastopili največji italijanski umetniki, ki uživajo svetoven sloves tako kot posamezniki, kakor tudi v komornem združenju, katerega tvorijo pod imenom »Trio italiano«. Ti umetniki so: pianist Alfred Casella, violinist Albert Poltro-nieri in čelist Artur Bonucci. Izmed imenovane trojice je v Ljubljani dobro poznan violinist Poltronieri, ki je koncertiral tu že dvakrat s svojim kvartetom in imel odličen uspeh. SpoT red priobčimo. Vstopnice so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
1 Za mesec (unij določeno količino riža in testenin bo prebivalstvo dobilo pri svojih trgovcih od 28. junija f. 1. dalje. Cena riža v prodaji na drobno je 15.20 din, za testenine pa 17.50 din za kilogram
1 Z rižem in testeninami bo mestni preskrbovalni urad akontiral vse trgovce na drobno. Zato naj se trgovci zglase v mestnem preskrbovalnem uradu, in sicer oni z začtnimi rkami svojega imena od A—M 27. junija 1941 od 8 do 12, 27. junija od 8 do 12 pa od N—Ž. Trgovci bodo dobili nakaznice na grosiste, kjer bodo blago plačali in pa prevzeli. Obenem opozarjamo tudi, da naj dne 25. t, m vsi 'rgovci brezpogojno vrnejo prejete sezname potrošnikov zaradi poprave in naknadnih vpisov. Trgovci naj vrnejo mestnemu preskrbovalnemu uradu tudi vse ostale karte z navedbo,, zakaj niso bile oddane.
1 Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja vse p. n. gledališke obiskovalce, da je začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi od 25. t. m., t. j. od danes, srede dalje ob 20 .
I Izbor orgelskih skladb bomo slišali na sklepni produkciji Glasbene akademije in Srednje glasbene šole dne 25. junija ob 19 v Huba-Hovi dvorani Glasbene Matice. Gojenci ter slušatelji Hevbal, Ogrinova, Zapletal, Rupnik, Adamič, Mele in Capude riz šol profesorjev Premrla ter Rančigaja bodo izvajali vrsto zanimivih skladb skladatelja Bacha, Chiese, Plu-ma. Frescobaldi.ja, Dentelle, Regerja, Bossija, Rheinbergerja, Mengazollijn, Premrla, Kimov-ca in Tomca. Vstopnina za občinstvo 10 din, za dijake 3 din, za vojake 5 din. Sporedi so v predprodaji v Matični knjigarni. Na zanimivo produkcijo opozarjamo.
1 Javne produkcije glasbene šole »Sloga« bodo zaključene danes v sredo dne 25. t. m. z zadnjo
Produkcijo, ki bo ob 17 v šolski glasbeni dvorani, ražakova ul. 19. Nastopijo gojenci raznih oddelkov. Vstopnine ni.
1 Počitniški tečaji v glasbeni šoli »Sloga«. V juliju in avgustu bo v glasbeni šoli »Sloga« več počitniških tečajev, in sicer: tečaji za igranje na razna glasbila (praktično tolmačenje skladb in navodila za njih izvajanje, oblika), solopetje, operna šola, osnovna teorija, pripravljalni tečaj za harmonijo (nadaljevanje letošnjega tečaja in obnovi-
Slovenci prihajajo iz nemškega vojnega ujetništva
Iz Kosovske Mitrovice je prispel transport 300 ujetnikov
Ljubljana, 24. junija.
Obljuba Visokega Komisarja Eksc. Orazio-lija, da se bo zavzel za vojne ujetnike-Slovence, ki so doma v Ljubljanski pokraiini in se nahaiaio ujeti pri Nemcih, je izpolnjena ili posredovanje Italije že kaže uspehe. Ujetniki, ki so se nahajali v nemškem vojnem ujetništvu, že prihajajo v Ljubljano. Včeraj je prispel prvi večji transport, v kaiereni je bilo 300 vojakov. Prišli so iz Kosovske Mitrovice v Južni Srbiji. Med njimi ie več častnikov, podčastnikov, večina pa navadnih vojakov vseh rodov orožja. Ujeti so bili v raznih krajih v Južni Srbiji od nemške voiske ter razdeljeni na razna labcrišča. Nemške vojaške oblasti pa so sedaj zač°le Slovence v teh taboriščih zbirati ter so jih pošiljale v Kosovsko Mitrovico, kjer se
je prvi transport formiral, sledilo pa jih bo ie več. Do mejne črte so spremljali transport nemški vojaški organi, v Zalogu pa so ga prevzeli italijanski ter ga spravili v Ljubljano. Ujetnike, ki so izstopali vsi veseli in zadovoljni, da so lo-liko nevarnosti in napora srečno prestali, so P'-?d kolodvorom spravili v vrsto ter jih odvedli v zgradbo, kjer se je nahajala svoječasno orožni-ška šola. Tam jih bodo popisali ter nato enega za drugim spustili na domove. Na ulici jih ie takoj obkrožila v I i U a množica ljudi, mnogi so povpraševali po svojcih, ki jih še pogrešajo ter so nekateri cd teh zvedeli tudi vesele novice, da so njihovi sorodniki še živi in zdravi iu da bodo prišli v kratkem domov.
Če vprašamo po času, rečemo po italijansko: Che ora 47 ali: Che 6re sono? (Koliko je ura?) V odgovoru rabimo glavne števnike: Sono le sčtte (precise)! (Točno) sedem je ura! Sono quAsi le 6tto! (bkoraj osem ieI) Sono le nove passAtel (Devet je mimo!) Sono le nove e dičci! (Ura je devet in deset minut, ali: deset minut čez deveto uro je!) Italijanska posebnost je, da se postavila del ene ure vedno z a število cele ure, torej ne rečemo v italijanščini: pol enajstih je ura, ampak: ura je deset in pol: Sono le dieci e mer. z a (ali: mčzzo, izg. mčddza, -o; ali: trčnta). Tri četrti na dvanajst je — Sono le undici e tre quArti. Pet minut manjka do desetih — Mancano cinque minuti Alle dižci, Proti eni uri — včrso l'una (ali: verso il t6cco).
Dopoldan je il mattino, popoldan pa il pome-rlggio. Deseta ura dopoldne — le dičci del mattino.
Četrta ura popoldne — le quAttro del pomeriggio
Poldan — il mezzogiorno. Polnoč —.....
(le ventiquAttro). Točno ob sedmih ...www ,„..„„ rečemo tudi v slovenščini: točno oh ena in dvaj-
la mčzzanotte zvečer lahko
setih — Alle ventuna in punto,
Malokdo lahko brez ure pove, koliko je ura. V italijanščini pomeni ura kot časovna mera — lora f., kot priprava za merjenje časa pa je — 1'orologio m. — Ločimo: stolpno uro — 1 orologio del campanile, stensko uro (z bitjem) — 1'orologio a ripetizi6ne, oziroma z nihalom — la pčn-dola, budilko — la svžglia, žepno uro — l'orologio da tasca, zapestno uro — 1'orologio da polso. Uro je treba naviti (caricAre), budilko pa nastaviti (ri-mčttere) za zaželeno uro. Na uri ločimo steklo (il vetro), kolesje (l'ingrannagio) s sidrom (1'Ancoraj in vzmetjo (la molla), kazalo (il quadrante ali: la mostra) in kazalce (la sfera). Če ura več ne gre (non camminare piu), če prehiteva (andare avanti) ali zaostaja (ritardare), če gre neredno (camminare irregolarmčnte) ali se nenadoma ustavi (fermarsi di colpo), jo odnesemo k urarju (1'orologiAio). Tiktakanje se imenuje il ticchetlo,
Gl avne števnike rabimo tudi takrat, ko vprašamo po starosti (1'eta). Koliko let ima — quanti Anni ha?, koliko let bi mu prisodili — quAnti hanni gli darčste? Trideset let ima — ha trent^anni. Kakih trideset let ima — avrA trcnt'anni. (Vidimo dvoje: trenta se pred soglas-
nikom apostrofira v trent', domnevo pa smo izrazili s prihodnjim časom: namesto ha — avrA!). Dopolnil bo šest let — compira sei Anni. Rojstni dan (il compleAnno) je v Italiji — kakor v Slovencih — manj v časteh kakor god (l'onomastico, la festa). — Če kdo dobro nosi svoja leta, rečemo tudi po italijansko: P6rta bčne i suoi Anni (ali: non dimo-stra davvero i su6i Anni). Zelo se je postaral — e molto invecchiAto. — Posamezne starostne dobe: otroška doba (1'infAnzia f.), mladeniška doba (l'adolesc6nza f.), moška (zrela) doba (la maturita), starost (la vecchičzza). Človek je dojenček (il lat-tAnte), predšolski otrok (un bambino, un fancitillo, una bamblna, una fanciulla), šolski otrok (un ragaz-zlno, un ragazzčtto — una /agazzina, una ragaz-zčtta), deček — dcklica (un ragAzzo — una ragAz-za), mladenič (il giovinetto, il giovanotto, il gio-vane), mož (un uomo fAtto), starec (un vecchio).
Nekaj stavkov.
AbbiAmo comprAto due chili di ciližge. In ti-vola erano cinque pomi; dove sono? Ho portato al sArto tre metri e dieci centimetri di stoffa, dodiei bottoni (ali- una dozzina di bottčni) e dtie mžtri di sčta. Sono arrivAto in qučsta cittA nellanno 1920. Mia sorella non ha anečra diciasette Anni. Sono restAto qulndici gidrni a Trižste. II mio amfco ha perduto al giuoco due mila Ure. Ho aspettAto il tram sei minuti La carne si pAga a 12 lire.
Dal sem ubogemu beraču 50 centesimov. Imam 25 let. Na (= v) našem vrtu imamo 26 breskev in trinajst hrušk. Moj boter je prodal svojo vilo za (= per) 1,300.000 lir. Hotel bi (=vorrei) kupiti to ifiko, toda stane 1500 lir. Mama je kupila klobuček za 95 lir.
il chflo — kilo il p6mo — jabolko la dozzina— tucat la sčta — svila il mendicante — berač il pisco — breskev (drevo) il pčro — hruška (drevo)
la vlila —
il giuoco -il quadro costAre —
aspettAre il tram — cAro, -a — pagAre —
vila 7
-	igra
—	slika ' stati,
veljatv
—	čakati tramvaj
-	drag plačati
tev novega), harmonija (nadaljevanje), komorna glasba, mladinsko zborno petje, orkestralna igra in po potrebi tudi drugi tečaji. Pouk bo tudi za razna glasbila v načelu skupinski in praktičen. Počitniški tečaji se bodo pričeli z meseccm julijem, le tečaj solopetja in operne šole se bo pričel z avgustom. Pristop k tečajem je treba prijaviti v šolski pisarni, Pražakova ulica 19, do vštetega 28. junija. Pričetek posameznih tečajev bo objavljen na šolski deski dne 30. junija.
1 Zadnjič v sezoni bodo igrali Shnkespeareovo tragedijo »Romeo in Julija« v 6redo izven abonmaja po znižanih cenah od 14 din navzdol. Igra v odličnem prevodu Otona Zupančiča, režiji dr. Krefta in interpretaciji domala vsega dramskega ansambla, je dosegla rekordno število repriz v letošnji sezoni. Tragedija mlade, zveste ljubezni, ki jo uniči sovraštvo dveh rodbin, je pesem ljubezfll.
1 Mariborski slovenski igralci bodo uprizorili v petek, 27. t. m. ob 19.30 premiero veseloigre >Okence«, ki jo je napisala Olga Scheinpilugova. Zabavna zgodba o docentu etike, ki postane zaradi »okenca« v spominu žrtev izkoriščevalcev, nudi igralcem učinkovite vloge, pri katerih bo našlo občinstvo mnogo prilike za smeh.
1 Zanimivosti i trga. Pred mesecem je bila na trgu precejšnja stiska za čebulo. Domače ni bilo. Prišla je kmalu nato goriška, ki je bila prvotno po 16 din kg. Sedaj se je čebula pocenila. Rdečo čebulo, ki je prišla iz Italije, prodajajo po 12 din ali 4.60 lir kg. Na trgu so se pojavile tudi prve breskve, ki so bile po 48 din ali 18.25 lir kg. — Marelice so sedaj že cenejše. Ne trgu so je pojavile tddi prve kumare, ki so po 30 din ali 11.40 lir kilogram.
1 Stanovanjske odpovedi in deložacije. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo letos do 24. t. m. podanih 588 stanovinjskih odpovedi od strani hišnih gospodarjev, 2 od strani najemnikov, V juniju je bilo doslej 70 odpovedi, ki zahtevajo izpraznitev stanovanj do 1. julija, avgusta, septembra in neka odpoved šele 1. januarja 1942. — Mnogo stanovanjskih odpovedi je bilo zavrnjenih, ker hišni gospodarji ali njih pooblaščenci niso navedli pravilnih, v uredbi o zaščiti stanovanjskih najemnikov navedenih razlogov. Odpoved se mora tudi glasiti na pravilen odpovedni rok, ne pa da bi si gospodar lastil pravico, samovoljno izbirati in določevati najemniku rok za izpraznitev stanovanja. Pri enomesečnih odpovedih mora biti odpoved tako podana, da je najemnik pravočasno obveščen o odpovedi za 1 koledarski mesec. Pre-kasno vložene odpovedi sodišče kratkomalo zavrne. Z Ducejevim razglasom od 26. aprila t. 1. so po čl. 3 prenehali teči do nadaljnje odredbe vsi strogi roki, ki jih določa sodni postopnik in stanovanjski zakon Odpovedi, ki so bile n, pr. najemnikom pravočasno vročene, nioo mogle po tej uredbi postati pravomočne. Po 10. juniju so znova začeli vel|ati tekoči roki. Sodišče ie pred 10. junijem zavrnilo do 27 predlogov, s katerimi so hišni lastniki zahtevali dol"žacijo najemnikov iz stanovanjskih prostorov. Gospodarji sedaj te predloge lahko ponove.
Gledališče
Drama. Začetek ob 20. uri: Sreda, 25, junija: »Romeo in Julia«. Izven. Cene od 14 din navzdol.
—	Četrtek, 26. junija: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. Cene od 14 din navzdol.
Opera. Začetek ob 20. uri: Sreda, 25. junija: »Don Kihot«. Red Sreda. — Četrtek, 26. junija: »Seviljski brivec«. Red Četrtek. Gostov. Anatola Manoševskega.
Radio Ljubljana
Sreda, 25. (unija: 7.30 Poročila v slovenščini — 7.45 Petje in melodije — 8.15 Poročila v italijanščini — 12,30 Poročila v slovenščini — 12.45 Slovenska glasba — — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Vojno poročilo v slovenščini
—	13.17 Operna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.15 Orkester Angelini — 14.45 Poročila v slovenščini — 17 15 Orkester — 17.35 Operetna glasba — 19 Tečaj italijanščine, vodi g. prof. dr Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pestra glasba — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Pogovor v slovenščini — 20.30 Slovenska glasba — 21.15 Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Wil!y Ferrera. Med odmorom: pripombe v slovenščini — 22.45 Poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bikarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičev« cesta 20. in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Novo mesto
Zaključena izkopavanja na štadionu. V petek so na novomeškem štadionu zaključili arheološka izkopavanja, ki so se vršila 14 dni in ki so dala bogat rezullat. Zadnji dan so izkopali na vrtu g. Vandota en lonec, dve skodeli in zapestnico. Najdeni predmeti bodo restavrirani v Ljubljani v muzeju, nakar bo odločeno, v katerem muzeju bodo predmeti razstavljeni.
Iz Spodnje štajerske
Občini Štrigova in Razkrižje sta bili pretekli teden od Nemcev izpraznjeni in sta prišli pod madžarsko upravo.
Življenje v Rogaški Slatini. V tem času je bila prejšnja leta sezona v Rogaški Slatini že na višku, gostov je kar mrgolelo, vsi prostori so bili zasedeni, eleganca vse Evrope se je tu zbirala. Letos je življenje v zdravilišču sicer prav tako zelo živahno, vendar povsem drugače kakor nekdaj. Rogaška Slatina s svojimi ogromnimi hoteli je eden največjih sedežev upravnih in stranskih oblastev na Štajerskem.
Gasilstvo na Spod. Štajerskem je zaradi svoje številčnosti in dobre organizacije dobilo priznanje novih oblastev. obenem pa je izšla odredba, da se mora reorganizirati. V Nemčiji je gasilstvo pomožna policija, ki je oborožena ter se uporablja v pomoč policijski službi. Posebno se še naglaša v odredbi, da je naloga gasilstva zavarovanje žetve, in gozdov pred požarno nevarnostjo. i
Svinjska kuga se letos na Štajerskem zelo širi. Okuženi so celi okraji ter je veliko živali poginilo. Kuga je takozvana »ohromelost svinj«. Izšle so odredbe o brezplačnih živinozdravniških pregledih ter zdravljenju svinj.
Dodatne živilske nakaznice bodo dobili delavci, ki so zaposleni pri težkih delih. Dosedanje količine živil, ki jih dobe na karte, so namreč premajhne za ljudi, ki težko delajo. Za delavce težkih del pa se smatrajo samo tisti, ki so stalno zaposleni pri takem delu. Normalno obrtno delo se ne smatra kot težko delo. K težkemu delu se šteje tudi zaposlitev pri napravah, ki razvijajo veliko vročino, prah in zdravju škodljive snovi.
Iz Hrvatske
Iz sodne službe. Za predsednika stola sed-morice v Zagrebu je bil imenovan Nikola Vu-kelič, svelnik stola sedmorice na razpoloženju. Za svetnike stola sedmorice so bil imenovani: Ivan Preinužič, dr. Pavel Marčec, Djordje Sa-ria, Ljuba Milanovič, dr. Franjo Zilič, Kazimir Pasini, Ivo Ivela. Venčeslav Mudrovčič, vsi v 11/1, za svetnike v II/2 so imenovani: Anion Kuliiš, Marijan Torič, dr. Miroslav Šanlek, dr. Marko Gipčič, dr Zvonimir Šintič, Lavoslav I.utilski. dr. Andrija Jurišič, Ivan Jasprica, Ivan "Filipovič, dr. Josip Brilvec. Ivan Jadanič, Vilko Herites, Lacko Zirovčič. Ivo Lesič in dr. Milan Devčič. — Za predsednika banskega stola ie imenovan dr. Josip Junnševič, namestnik višjega drž. pravdnika v Zagrebu, za podpredsednika pa Mato Malinar, predsednik sodnega stola v Zagrebu Za člana upravnega sodišča v Zagrebu sla imenovana dr. Ljudevit Cork, odvetnik v Jastrebarskem, in Nikola Suknaič, tajnik banskega stola v Zagrebu. Upokojeni so med drugimi: dr. Milan Kugler, predsednik slnla sedmorice. Peter Matasič, dr. Josip Hren, Adam Mataič, dr. Cedomir Zalac. Svetozar To-mič, dr Miroslav Muha. svetniki stoln sedmorice v Zagrebu; dr. Olokar Kondral, predsednik banskega stola v Zagrebu; dr. Vilko Ko-sina. Zdenko Novak. dr. Jakob Dolinar, dr. Josip Kavčič, svetniki banskega stola v Zagrebu v III/I.
Kokosov les
Kokosov les daje Indijancem les, vodo, vino, žganje, kis, mleko, olje, med in sladkor. Veje, listje in vlakna kokosovega drevesa jim dajejo šivanke, sukanec, obleko, posodo, jadra, vrvi, les za čolne itd. itd. /
Jedilni vozovi na podzemeljski železnici
Newyorška občina je dala izdelati načrte za jedilne vagone na podzemeljski železnici. V njih bodo lahko dobili potniki hladna jedila in pijače. Newyorška občina misli že na bodočnost ter računa z letalskimi napadi na Newyork, pri katerih bodo takšni vagoni zelo prav prišli prebivaIstvii, ki bi iskalo zaščite v rovu podzemeljske železnice!
KULTURNI OBZORNIK
Nonijeva in Manoševskl v »Traviati«
Operno gledališče je v četrtek ponovilo Verdijevo »Traviato« z gdč. Aldo Nonijevo v vlogi V olette ter s tenoristom Manoševskim v vlogi Alfreda; ostala zasedba je bila običajna. Predstave se je udeležil tudi Ekscel. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino g. Emilio Grazioli z
se°dMoS°Pr080' Gledališie 1« bilo popolnoma za-*
Gdč. Alda Nonijeva gotovo nt bila glasovno razpolozena. kakor smo je vajeni; v prvem dejanju se nt mogla popolnoma sprostiti in nuditi toliko kakor v drugem dejanju, kjer je bila znatno boljša, skrajni višinski toni v prvem dejanju se niso popolni v smislu sproščenosti glasu in polnozvočnega tona, dočim jih je v naslednjem, zlasti v zadnjem dejanju razvila zelo dobro in tehnično dovršeno. Z zboljšanim dihanjem bo gotovo v nadaljnjem udejstvovanju tudi ta edini nedostatek odpravila in zvišala do tehnične popolnosti svoj drugače lepo kultiviran in barvno izenačen glasovni obseg. Estetsko dovršenim tonom je velika opora dobra vokalizacija, s čimer je dana tudi možnost razumljivosti besedila. Odlikuje je muzikalno oblikovanje, pri čemer zna z močno muzikalno tenkočutnostjo izrabiti vse glasbene finese za karakterizacijo in nastrojenje, ki ga je hotel doseči avtor dela; to pa na tak način, ki ne dovoljuje teatralne šablone. Igra je bila najmočnejša v tretjem in zadnjem dejanju, dočim je v prvem bil lik Violette nekoliko prešibko nakazan v svojih psiholoških osnovah. Dra-matska dejavnost sem pa tja nekoliko izstopa v mimiki, zaradi česar dobro zasnovani dramatski lik nekoliko obledi. Kljub temu, da oblikovalka ni dosegla v igri n. pr. ge. Gjungjenčeve niti ge. Leventove, je vendarle njena kreacija na dostojni in sprejemljivi stopnji, ki je mladi umetnici v čast. — G. Manoševski je v prvem dejanju razočaral, dočim ga je dvignila arija v drugem. Od gostovanja v »Plesu v maskah« je vendarle za spoznanje zboljšal višine; pridobiti pa si bo moral pravo orientacijo v tehničnem smislu, v usmeritvi tona, vokalizacije, predvsem pa dihanja in zastavitve visokih tonov. Oblikovalno ni v prvem dejanju zadovoljil. Ohlapna, muzikalno ne-nujna teatralnost je tudi že našemu gledališču tuja. Verdijeva melodija je sama na sebi dovolj izrazna v svoji izpeljavi; ima možnost čustvenega izraza sama v sebi; v svoji muzikalno zaključeni danosti, ki jo je treba pooblikovati brez vseh osebnostnih poudarkov dramatiziranja v čistem petju. Njegova igra je bila v momentih dobra, le motijo nekatere izstopajoče sunkovitosti pretiranega značaja. — G. Janko kot oče je nudil topot pevski višek v tej vlogi in mu je čestitati. — Orkester pod digirentom g. Štritofom je bil na par mestih ohlapen. — Zbor dober, istotako ostali. — Občinstvo pa naj zaseda svoja mesta pravočasno in naj ne moti s šumom in ropotom začetka posameznih dejanj. — sil.
»Naša zvezda«, it. 16
Ta lepi list dijaških Marijinih družb, ki izhaja že nekaj let pod odgovornim uredništvom kanonika dr. Tomaža Klinarja ter uredništvom prof. dr. V. Fajdiga, je izšel ter s tem zaključil svoje deseto lc'o. Uredništvo gleda lahko na svoje desetletno delo z velikim zadovoljstvom, kajti v listu samem je bilo povedanega mnogo lepega, mnogo tehtnega in veljavnega, ki bo imelo ceno še mnoga leta. Sodelovali so pri listu naši znani kulturni delavci, da imenujem samo Finžgarja, Cajnkarja, šolarja, Jesenovca itd. Tudi v današnji številki je na prvem mestu izšla molitev h Kristusu, ki jo je spisal Giovanni Papini. Prof. Anton Moder je zapel 148. psalm na razodetje, ki ga občuti naravoslovec ob pogledu v svet drobnogleda! F. S. Finigar je napisal času primerno besedo v stiski časov, katero daje dijakom na pot na počitnice z mislijo: Ne obupajte! Janez Oražem piše premišljevanje o najdenem sinu: In šel je vase. Jakob Šolar v članku Pri korenini govori o novi pomladi v svetu in novi rasti v nas, ki naj rastemo iz korenin. P. Vrtovec S. J. priporoča junijsko pobožnost k Srcu Jezusovemu. M. M. piše odlomke iz popotnih impresij pod naslovom: Kjer počivajo sanje davnih stoletij (Sikstinska kapela). Pavel Slapar daje navodila kongreganistu, kako naj se vede v počitnicah. Vilko Fajdiga govori o zlati dobi Katoliške akcije, članek, napisan za Binkošti in o pomenu sv. Duha. Prof. Jesenovec zaključuje svoje sestavke: Ali so bili naši kulturni delavci verni z razmišljanjem o ideji v umetnosti. Stanko Cajnkar daje nekaj navodil dijaku na pot domov. Dekletom pa je namenjen članek — prevod iz Bellonarta: Dekle, ki se boriš... Pesem pa je prispeval Pavel Oblak. — Ocenjena je pesniška zbirka Antona Vodnika: Skozi vrtove. — Tako je ta Naša zvezda lep napotek vernim dijakom na počitnice, ki jim jih od srca privoščimo, da bodo sveži in z novimi močmi, čisti in močni v veri mogli nadaljevati svoje šolanje v korist svojo in svojega naroda.
•
Italijanska kritika o razstavi moderne slovenske umetnosti. Kakor smo že poročali, se je te dni mudil v Ljubljani Silvio Benco, eden najbolj znanih italijanskih umetnostnih kritikov. Obiskal je tudi razstavo moderne slovenske umetnosti v Jakopičevem paviljonu, o kateri je sedaj napisal v tržaškem »Picoolu« daljšo strokovno oceno (dne 24. junija). G. Silvio Benco najprej ugotavlja, da je Ljubljana kmalu po priključitvi pod dobrohotna krila Italije priredila svojo prvo večjo razstavo. Zlasti poudarja, da je kulturno delovanje majhnih narodov znatno, čeprav bi si kaj takega ne bi bilo misliti zaradi majhnega območja, na katerem bivajo. Kultura in umetnost sta pri narodih zelo resni stvari, dejavni, posrednici med svojim in tujim svetom. V Ljubljani sami hvali zanimanje za revije, nadalje narodno galerijo, pa tudi gradbeni stil mesta. O sami slovenski umetnosti pravi, da se pozna vpliv mnogih drugih veldikih narodov, italijanskega, nemškega in francoskega. Nato pa predvaja posamezne umetnike, predvsem kiparje. Kakor pri naslednjih slikarjih pri vsakem umetniku našteva tudi njegove razstave v Italiji in omenja njegovo povezanost z italijansko kulturo. Svoj prikaz razstave 14 umetnikov zaključuje Silvio Benco s tem, da pravi italijanski javnosti, da obstaja v Ljubljani skupina dobrih umetnikov, ki bo jutri stopila v plemenito tekmovanje na italijanskih manjših in večjih razstavah. Je skupina, ki glede sodobnosti umetniške zavesti nima ničesar več naučiti se, kar pa se tiče korakanja v eni vrsti z ostalimi italijanskimi umetniki, pa Silvio Benco ne dvomi, da bo to tudi storila.
»Stric, meni •• je pa sanjalo, da »i mi dal »Kar obdrži ga in pasi, da ga ne aafrčkaš!«
Poglavnik dr. Pavelič podpisuje v Benetkah pristop Hrvatske k Osi.
Demanti so romali v Ameriko
S Pelikanove ceste na Masavsko cesto
Prav tik velikanskega glavnega kolodvora, v osrčju mesta Antwerpna, je cesta, majhna, kratka cesta, kjer je ob eni strani nasip železniške proge. Ta cesta je po vsem svetu sloveča Pelikanova cesta, po nizozemsko Pelikanstraat, in v ondotnih temnih in le?nih hišah je prebivala še do nedavnih tednov ena najbolj dragocenih in iinh industrij, in sicer brušenje demantov.
Vsa Pelikanova cesta in še pol Antwerpna se je preživljala z obdelovanjem demantov in s kuj> čijo z demanti. Danes je ondi mrtvaška tišina. Odkar je prihrumela vojna vihra nad Antwerpen, se je porazgubila trgovina z demanti v druge, bolj tihe kraje. Vse je zbežalo, bilo evakuirano, internirano... Komaj da gre še kak človek, a prav gotovo noben brusilec demantov, po tej cesti, mi spomenik Lodevvigha Van Verghena, ki je bil nekoč demantno industrijo uvedef v Antvverpnu, strmi nemo in mrzlo na ta izumrli de! mesta.
Demantna obrt je navzlic industrijskemu pomenu demanta kot najtršega telesa in najboljšega rezača, navzlic svojemu pomenu tudi za vojno in vojno opremo, vendarle v bistvu luksuzna obrt in se kot taka pač ne more sporazumeti z ozračjem vojne in z bombardiranjem in z ljudmi, ki bežijo. Prav tako kot Pelikanova cesta v Antvverpnu, sta obubožani tudi obe podružnici evropske demantne industrije, in sicer »borza kamnov« v Amsterdamu in male kavarne v Ulici Lafayette v Parizu... Brušenje demantov, demantna borza in trgovina z demanti so se preselile v New York.
V Evropi je ostala edina in samcata »Diamond Trading Company« v Londonu, ki je največje razdelitveno središče sveta za dragulje, ki prihajajo iz Južne Afrike. Navzlic bombardiranju, ki uradnike te družbe večkrat prisili, da svoje delo nadaljujejo v podzemskih zatočiščih, se zmeraj še zbirajo resni gospodje v sivem suknjiču v salonih te družbe in si ogledujejo »partije« demantov, ki jih ie poslala »De Beers«, največja demantna družbe Južne Afrike, v Londonu in jih ondi ponuja v nakup. Kupec, ki se zanima za enega teh kamnov, mora kupiti zmeraj vso tozadevno »partijo«.
Ti kupci so zdaj, izvzemši nekaj Angležev, le še Američani s severa in z juga. Države Osi ali
Razstava demantov v Newyorku
V Newyorku so pred kratkim odprli razstavo dragih kamnov. V razstavni dvorani lahko številni obiskovalci občudujejo lepoto dragega kamenja od najmanjših diamantov, ki krase ženske zapestnice in orglice pa do največjih diamantov Mazarin, Hope in Golcanda. Mazarin na sedanji newyorški razstavi je največji od osemnajstih mazarinov na svetu, ki so svoječasno spadali k francoskemu kronskemu zakladu in od katerih se jih je ohranilo samo še pet. Leta 1792. so jih vzeli iz dvorca Versailles ter jih deloma pometali v Seino, deloma pa skrili v podzemeljskih skrivališčih. Demant Hope, ki slovi posebno zaradi svoje svetle modre barve, je imel Ludvik XIV., za francoske revolucije je prišel v angleške roke, kjer so ga razbili na dva dela. Večji del je prišel v Ameriko ter ga ima sedaj milijonarka Ewelyn Walsch McLean. Golcoda ie znan kot najtrši dragi kamen na svetu. Na razstavi je tudi več dragocenih uhanov, ki jih je nosila Maria Antoinette, ki so pa pozneje prišli v posest neke bogate moskovske družine. Sovjetska vlada jih je kasneje zaplenila ter prodala nekemu juvelirju v Ameriki. Poleg pravih diamantov so na razstavi tudi reprodukcije ostalih najlepših diamantov na svetu. (K)
Lastnik največjega števila igralnih hart umrl
Zadnje tedne je umrl v Ameriki Melbert Ciry, znana osebnost med ameriškimi tiskarnarji. Med njegovo zapuščino so našli najbogatejšo zbirko igralnih kart na svetu. Nič več kakor štiri tisoč so jih našteli. Med njimi so tudi zelo redki eksemplarji ter nekateri segajo v petnajsto stoletje nazaj. Kot posebno redkost smatrajo nekatere perzijske, egiptovske in ruske igralne karte. (K)
Otok blaženih
Na morski poti med Avstralijo in Novo Gvinejo je majhen otoček po imenu Badu. Otok Badu bi ne bil nič posebnega in bi se ne pisalo o njem, če ne bi bilo tam nekih posebnih navad. Vrhovno oblast nad otokom Badu imajo Zedinjene države, prebivalcem pa puste njihovo lastno upravo na otoku. Poglavar otoka je neka bela žena, ki izdaja upravne odločbe po zaslišanju treh svetovalcev iz vrst domačinov. Trije drugi domačini, oboroženi s palicami, predstavljajo policijsko oblast na otoku. Izkušnja je pokazala, da jih je ravno dovolj za
države, ki jih fe nadzorujejo, niso nič več zastopane v »Diamond Trading Company«. In tako se zgodi, da večina demantov, ki so napravili dolgo pot iz jeklenih omaric sira Ernsta Oppenhei-merza (vladarja družbe »De Beer«) iz Kimber-leya, tja gor v London, odromajo od tod v New York, kjer se je v »Diamond Club and Trade House«, na Nasavski cesti 95, odprla nova, mlada, vsak dan krepkejša demantna borza, ki nadomešča Antwerpen in Amsterdam.
Nasavska cesta 95 in trotoar »Camolstreeta«, kjer je nekakšna krošnjarija z demanti, kjer prodajajo pokvarjene, izmaličene ali ukradene demante na stojnicah na javni cesti, to 6ta dandanašnji obe središči demantne trgovine. In ob teh cestah in okolici so se naselili tudi demantni brusači, ki so prišli iz Evrope in ki so, čim so stopili z ladij, dobili fakoj delo. Zakaj demantna industrija more uspevati le tedaj, če je dovolj izšolanih delavskih moči in vprav radi tega se dolgo ni moglo razširiti industrija z demanti. Priti je morala šele vojska na Nizozemsko in v Belgijo kot huda ura, da se je moglo zadostno število izurjenih, šolanili družin demantnih brusačev v zadostnem številu naseliti v Ameriki. Ta obrt je v rokah prednih družin, tako da oče zapusti sinu svojo umetnost in zmožnosti in tako dalje.
»Diamond Workers Protective Associalion«, zadruga demantnih brusačev, je fevdalni klub, ki ima Fe 500 članov v vseh Združenih ameriških državah. Ta elita ameriškega delavstva prejema po 6—10 dolarjev mezde na uro; tisti; ki niso organizirani, zaslužijo tretjino manj. Med temi 500 demantnih brusačev so slavni umetniki, kot sinovi onega Jožefa Ascherja, ki je leta 1908. največji demant sveta z imenom »Sullivan«, razpolovil z enim samim udarcem s kladivom, ki se ga je vadil leto dni. Ali pa tisti Adrian Grasse!y, ki je izvrši! isto delo, razdelitev velikega dragulja, na več manjših, lažje prodajnih kosov pravkar v New Yorku, pri čemer so ga f ilmali in je bilo pri njegovem delu pričujočih 32 novinarjev.
To je zares poseben svet, ta svet demantov in demantnih brusačev. In fa svet ima pravkar veliko begunstvo za seboj, in je zamenjal Pelikanovo cesto z Nasavsko cesto. Kulise so se spremenile, a igralci so ostali isti.	(H. L. Vega.)
vzdrževanje reda med prebivalstvom, ki živi v lepi slogi in zadovoljstvu.
Ker vodi upravo žena, bi morda kdo mislil, da moški na Badu nimajo takih pravic, kakor ženske. V resnici je ravno narobe. Modra bela ženska je verjetno spoznala napake in slabosti svojega dela in zato lahko imenujejo otok Badu pravi raj za poročene moške. Na tem otoku ni mnogo pisanih postav, tiste, ki so, pa strogo skrbe za pravice moških, da jih prepirljive in klepetave žene ne bi mučile in jim grenile življenja. Žena, ki bi s svojim jezikom omalovaževala ali opravljala moža, pride pred javno sodišče, ki posluje v določenih dneh. Za kazen jo privežejo na sramotilni oder, kjer je izpostavljena javnemu posmehu. ista kazen čaka tudi tiste ženske, ki rade spletkarijo. Spletkarjenje velja na tem otoku za največji pregrešek. Posledice take modre ženske vlade na otoku Badu so kaj uspešne. Povsod vidiš mile, znosne ženske in zakoni so naravnost vzorni. Otok Badu pn je s tem dobil ime »otok blaženih« ali raj srečnih zakonov.
Ljudsko štetje v Romuniji
Po predhodnih rezultatih ljudskega štetja v Romuniji z dne 6, aprila šteje Romunija po odstopitvi ozemelj še 13,497.000 prebivalcev. — Pred 10 leti je bilo na istem ozemlju 11,896.000 prebivalcev, tako da znaša prirastek prebivalstva v 10 letih 13.4 odstotkov. Bukarešta šteje skoraj milijon prebivalcev, dočim je pred 10 leti imela le 693.000 prebivalcev, povečanje prebivalstva znaša 56.4 odstotkov. Največja mesta v Romuniji so še: Jasy, Temišvar, Ploesti, Ga-lae in Arad. V Romuniji se nahaja sedaj 302.000 judov in 21.400 beguncev. 77 odstotkov prebivalstva živi na deželi.
Veter povzročil smrt bikoborca
Zadnje čase je v raznih španskih arenah zopet nastopal znani bikoborec Pascual Marques ter žel veliko priznanje zaradi zmag na razjarjenimi biki. Pri eni takih borb ga je pa doletela nesreča, da ga je pobesnela žival naskočila, nabodla na rogove in tako težko poškodovala, da je bila vsaka zdravniška pomoč brezuspešna. Nesrečo je povzročil veter, ki je toreadorjevo rdečo ruto dvignil visoko v zrak, to priliko je izkoristil razdraženi bik, ga naskočil in nabodel. (K)
Koliko ptic je na svetu
Na svetu jc okoli 28.000 različnih vrst ptic. Rib je že mnogo manj. Skupno število ribjih
vrst cenijo na 20.000. Najmanjše je število sesalcev, teh je okoli 13.000 vrst.
Ureditev pravnega položaja nemške manjšine na Hrvatskem
Zagreb, 24. junija. Poglavnik dr. Pavelič je na slavnosten način podpisal zakonsko odredbo o začasni ureditvi pravnega položaja nemško manjšine na Hrvatskem. Podpisu ko prisostvovali med drugimi nemški poslanik Kasche, vodja nemško narodno manjšine na Hrvatskem dr. Altgayer ter hrvatska ministra za zunanja dela dr. Lorkovič in za notranja dela dr. Artukovič. Tekst zakonske odredbe, ki je sestavljena samo v hrvaščini, st' glasi:
1.	Nemška narodna skupina na Hrvatskem ob. sega Nemce, ki žive na Hrvatskem, niso državljan ter so pod vodstvom voditelja nemške narodni skupine.
Nemška narodna skupina jo poseben sestavni del Neodvisne Hrvatske države. V svojem delu v okviru splošnih zakonskih predpisov uživa neomejeno praviro delavnosti na političnem, kulturnem, gospodarskem in upravno društvenem področju.
Končni položaj nemške narodne skupine v Neodvisni Hrvatski državi se bo uredil s posebnimi" predpisi.
2.	Nemški narodni skupini se priznava v Neodvisni Hrvatski državi položaj javnopravne juri-dične osebe pod imenom »Nemška narodna skupina v Neodvisni Hrvatski državi«.
3.	Nemška narodna skupina priznava svojo pripadnost Neodvisni Hrvatski državi kot svoji domovini.
4.	Dokler se ne bo končno uredil položaj nemške narodne skupine v Neodvisni Hrvatski državi, bodo zastopali njene interese poverjeniki voditelji narodne skupine, ki se bodo postavili v posameznih občinah, okrajih in velikih županijah. Ti poverjeniki bodo pooblaščeni za vodstvo vseh potrebnih razprav, za vzdrževanje sodelovanja in za zastopanje želj pred hrvatskimi državnimi in samoupravnimi oblastmi.
5.	Pripadniki nemške narodne skupine v Neodvisni Hrvatski državi imajo v vsakem oziru iste pravice, kakor pripadniki hrvatskega naroda, posebno še v pogledu pridobivanja javnih služb, udejstvovanja v upravi, izvrševanja poklicev in gospodarske delavnosti ter pridobivanja premoženja in nepremičnin.
6.	Pripadnikom nemške narodne skupine je zajamčeno neomejeno priznavanje nemške narodnosti in nemoteno izpoved narodno-socialističnega življenjskega nazora ter nemoten razvoj samoniklega nemškega narodnega življenja ter svobodno snovanje in vzdrževanje narodnih in kulturnih odnošajev z nemško narodno matico. Nemška narodna skupina more zaradi svobodnega in nemotenega dela na političnem, kulturnem, gospodarskem in socialnem področju snovati potrebne organizacije, edinice in ustanove.
7.	Vsi predpisi, ki nasprotujejo tej zakonski odredbi, se razveljavljajo.
8.	Zakonska naredba stopa v veljavo s proglasom v Narodnih Novinah.
Podpisali so naredbo poglavnik dr. Ante Pavelič ter vsi drugi ministri.
Ta naredba naj bi še bolj spojila prijateljske vezi med Hrvatsko državo in Nemčijo. Med Hrvati in Nemci, ki žive na Hrvatskem, je vladala doslej lepa slogn. Nemci niso nikjer na Hrvatskem z izjemo nekaterih krajev v Sremu strnjeno naseljeni. Zanimiva je statistika nemške narodne manjšine na Hrvatskem. Na področju bivše Savske banovine živi 80.501, Primorski binovini 739, v Vrbaski banovini 7592, v Dravski banovini (?) 7453 skupaj 96.285 Nemcev. K temu je treba šn prišteti 8 okrajev od bivše Dunavske banovino: v okraju Šid je 3075 Nemcev, Ilok 3136, Sremska Mitrovica 3509, Ruma 15.945, Irig 779, Sremski Karlovci 183, Stara Pazova 10.129. Zemtin 8354, skupaj 45.110, nadalje v okraju Foča 10, Neve-sinje 3. (lacko 3, Rileče 32. Trebinje 42. Dubrovnik 546, skupaj 642. Vseh Nemcev skupaj je v Hrvatski državi 142.038.
Vtisi časnikarja z obiska v Belgradu
Urednik dnevnika »Neue Ziircher Zeitung« je pred kratkim obiska! Belgrad ter sedaj izpisuje svoje vtise iz bivše jugoslovanske prestolnice.
V Belgrad je donotoval z velikim nemškim jratniškim letalom, ki vzdržuje sedaj promet meri Nemčijo pa vse rio Krete v Grčiji. Letalo je pristalo na zemunskem letališču. Po prašnih in živahnih zemunskih ulicah je prispel po asfaltirani cesti do obeh pontonskih mostov čez Savo. V svojem poročilu pravi, da v Zemunu ni opazil prav ničesar, kar bi spominjalo na vojno. Vse drugačna slika se mu je pa nudila v Belgradu, kjer je obiskal vse tiste dele mesta, ki so jih bombardirala nemška letala. Podrobno popisuje kraje, ki so bili najbolj prizadeti ter pravi, da je bila pri bombardiranju Belgrada na vsakih deset hiš po ena ali porušena ali pa sežgana. Nato pa slika sedanje življenje v bivši jugoslovanski prestolnici, vrvenje po ulicah, promet po trgovinah in trgih, ki so še dobro zalo/eni. po gostilnah in restavracijah, korakanje nemških čet po ulicah, prenapolnjene vozove cestne električne železnice, kalemeg-dansko restavracijo in drugo. Povsod je videl ttirli mnogo nemških napisov, za katere pa pravi, »da izdajajo bolj dobro voljo, kakor pa znanje nemškega jezika«.
Svoja objektivna izvajanja zaključuje z naslednjo ugotovitvijo: Srbsko prebivalstvo, tako vsaj izgleda, če je tako sodbo sploh mogoče izreči jx> tako kratkem obisku, se je hitro vživelo v svojo usodo. Ljudje z zagren jenostjo in bolj počasi doznavajo zn podrobnosti iz krize in vojne o popolni brezglavosti SimoviČeve vlade ter o pomanjkanju vsakršne vojaške priprave. Zadržanje in postopanje nemških čet in nemške vojaške uprave je močno presenetilo ter pridobilo zaupanje že mnogih ljudi. Kakšen bo državnoprnvni položaj Srbije, kakšne njene meje in oblika njene organizacije, še nihče ne ve. Tudi nihče ne smatra, da bi bil odgovor na ta vprašanja nujen. Zn vse je pa nujno vprašanje o usodi srbskega prebivalstva v krajih, ki so postali hrvatski in v pokrajini, ki so jo zasedli Madžari. Hrvatska sega «evcr-no od Save skoro do Belgrada. Celo Zemun zahteva zase nova hrvaNka država. Tudi Madžarska se je z zasedbo Bačke. trikota med Do-anvo tn Tiso, močno jiomnknila na tttg. V Belgradu pač mislijo, da so jim bo z nemško jvi-mocjo posrečilo obnoviti svoje gospodarstvo. Dežela to obnovo potrebuje kljub kratkotrajnosti vojne, če je to akcijo sploh vojno imenovati mogoče, temveč raje hitro zasedbo dežele po nemških četah, ki niso nikjer zadevale na kak resnejši odpor. Obnova dežele je potrebna tudi zato, ker bo morala zagotoviti Srbiji življenje v novih mejah in pod čisto spremenjenimi ^razmerami (k)
Matija MalesiČ	2
V zelenem polju poža
Izvirna povest
In kako je razširil oči v začudenju in občudovanju, ko jo je videl v gorenjski narodni noši. Ko da ga je presunil pogled na njo...
»Kozolec raznese jo,< je prihitel Lokač na oder. »Zakaj ne začnete?«
»Nisem še gotov.« se je branil Tine.
»Ali ura je že zdavnaj trii Ne čuješ, kako nestrpni so ljudje.«
»Pozvoni!«
Ali ko so ljudje opazili, da jih z zvonjenjem le tolažijo, so še huje zahrumeli.
Zopet je prihitel oče in povedal, da ie tudi župniku, učitelju, poštarju, dacarju in orožnikom čakanja dosti.
»Pa med odmorom spremeniš obraze tistim, ki ne nastopijo v prvem dejanju,« je menil Janko.
Tine se je moral vdati. Skočil je na oder, pregledal kulise, pregledal po vrsti igralce, ki nastopijo v prvem dejanju, poinignil bratu, ki je imel nalogo dvigniti zagrinjalo. Ali prej ko je brat zavihtel zvonec in zadnjič pozvonil, je mahoma potihnil šum poti kozolcem. Igralci niso vedeli, kaj naj pomeni ta hipna tišina. Tine je po-m i gnil bratu, ki je pustil zvonec in zagrinjalo ter skočil pogledat. Ves rdoč se je vrnil. »Iz mesta so prišli! Glavar, komisar, sodnik, geometer, pa gospe.. .<
Igralci so se spogledali. Tesno jim je bilo že sedaj pri srcih. Sedaj pa še ta gospoda!
»Le nič skrbi! Vsak naj misli na svojo vlogo in se naj ne briga za gledalce, mora iti!« jc bodril Tine in razpostavijal skupine po odru. Bil pa je očividno sam vznemirjen.
Mali oglasi
» mallb orluth velja vsaka beseda I din; tenltovanlskl •rimi I din. Debela Uakane naslovno besede te računalo dvojno. Najmanjši snnaek la mali orlaa U din. - Mali •Klaal m plačujejo takoj pri naročilo. • Prt oglatih reklamnem enačaja ae računa onokolonaka. I mm vlaoka poutna vrati ea po I din. - Za plimeno odgovora rled« malih oglasov treba prilolttt tnainka.
1 Službi BHPoizvedbe!
Brivski pomočnik
dobi stalno službo v Smartnem ob Savi št. G 4, Moste.	b
1 Schc B
Oddajo:
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 9107. e
Buteljke
kupuje po najvišji ceni. Medarna, Ljubljana, Židovska ul. 6.
za živali
Prosim vsakogar,
kdor kaj ve za konja fuksa. starega 7 let, z malo bulo na prsih, žig št. 285. Oddan jo bil planinski diviziji v Stražlšče pri Kranju. Sporočila proti nagradi na: Ravnikar Marijo, Ljubljana, Tyrševa c. 47 b.
Papigice
krasne, mladiče ln odrasle, po 15 L, odprodam. Krakovska ul. 21.	J
»Čisto tu pred nosom so nam gospoda! Na oder lahko naslonijo komolce,« je šepnilo dekle, ki je zopet za hipec odgrnilo rob zagrinjala in pogledalo po gospodi.
In zopet so ee spogledali igralci in igralke. Tesno, tesno jim je biio pri srcih, malodušnost je lezla v glavo. Dvomili so celo nad Tinetom, ki ni mogel skriti vznemirjenja.
»Pogum! Se lepše moramo igrati zaradi gospode!« Tinetov pogled je potilioma preletel vse tri skupine, ki jih je razpostavil po odru. Obrisal si je pot s čela in pomignil bratu, ki je zopet (»zvonil. »Ne napravite mi sramote,« je še šepnil Tine, dvignil roko in pričel peti velikonočno pesem. Pomešal se je med skupino lantov — in bil Janez, sin kočarice Mariše.
S tesnobo v grlih in srcih so priložili fantje in dekleta. Tiho, tesno, vseeno ubrano je zadonela velikonočna pesem. Zastor se je dvigal.
Grobna tišina je zavladala pod kozolcem. Pa le za hip. Ko je odzvenel zadnji zvok velikonočne pesmi in ko so pogledi gledalcev v naglici preleteli skupino igralcev, so se nehote iztrgali iz grl vzkliki presenečenja in veselja.
»Glejte našega Janeza k
»Kakšen pa si, Polde?«
»Joj, kako se je Metka našopirila!«
Otroci so zagnali vrišč, ko so spoznali sovrstnike, ki so sekali pomaranče.
»I'st, pst, pst!... Ljudje, bodite pametni!... Saj se nič ne razume!«
Le s težavo so župnik, gospoda in starejši, razumnejši vaščani pomirili vročekrvneže, ki niso mogli zadržati svojih glasnih vzklikov.
Prvo besede igralcev so se razgubile med vzkliki in glasnim čudenjem gledalcev.
To pa je bila sreča. Zakaj ko so se utrgali iz grl vzkliki in so udarili igralcem na ušesa glasovi domačih in so videli tik ob odru mestno gospodo, jim je zastala beseda v grlih. Vroče jih jo
Ht.lil'1'l.lilM
Jttelo:
Dve dijakinji
iz dobre družine, iščeta v LJubljani r 1. julijem t. 1. stanovanje s hrano pri skrbni družini. Ponudbo takoj na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Dobra oskrba št. 9141«.
Pohištvo
Pohištvo
In drugo v Sloveniji aa-menjamo za Isto v Srbiji. Natančne Informacije pove Kristina Tešlč, Gradac, Bela Krajina, š
Samsko spalnico
rabljeno, proda Kržo, pohištvo v Ljubljani •— Prečna ulica 6.	s
Pelliccerle Ingrosso
ditta
Ifrznorsfvo no debelo
tvrdka
Ottorino Sopelli
ogni tipo di pelli per	vse vrste kož za na
pelliccerie nazionali	rodna in inozemska
ed estere.	krznarstva.
Ingrosso.	Na debelo.
raiiano
Vla Durlnl 14 - Telefono 77 277
ZAHVALA. Ob bridki izgubi najdražjega nam bitja, ko nas je za vedno zapustila naša srčno ljubljena, nenadomestljiva žena, zlata mama, sestra, teta in svakinja, gospa
ASA SUNARA roj. ŠKARICA
posestnica in g o s t i Iničark a
se tem potom za vse dokaze iskrenega sočustvovanja najprisrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, g. dr. Kotniku za poslednjo tolažbo; gg. zdravnikoma dr. Volavšku in dr. Čadežu za trud in požrtvovalnost, da bi nam ohranila pokojnico; čč. sestram v Leonišču za skrbno nego; pevcem »Krakovo-Trnovo« ter godbi Zarja« za v srce segajoče žalostinke; vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so nepozabno nam pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. - Vsem in vsakemu ponovno iskrena hvala! — Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, 28. t. m. ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Nikolaja.
Ljubljana, Sibenik, dne 24. junija 1941.
Neutolažljivi: Ivo, mož; Tonka, hčerka - in ostalo sorodstvo.
»preletelo po hrbtih, rdečica je planila na lica, p6t je stopil na čelo, besed ni bilo iz grl in jih ni bilo. Ko da jim jih je kdo zadrgnil.
Vroče, vroče, vroče je bilo Tinetu. Stopil je iz skupine fantov k dekletom, in šepnil Anki: »Začni, začni vendar! Reci: Katera je dobila?«
»Katera je dobila?« je zašepetala Anka, da je niti Janez — Tine, ki je stal tik ob njej, ni razumel. Vsa rdeča je bila v obraz, glavo je sklanjala, ko da hoče skriti svoj obraz pred gledalci.
Tine se je prijel za čelo. Curkoma mu je li! pdt po licih. »Tak reci: Mina je prva!« se je obrnil k Rozi.
»Mina je prva!« je neslišno šepnila Roza. Menda ni niti šepnila, le ustnici je premaknila.
»Merimo!« je namesto Anke vzkliknil Tine.
Anka se je sklonila in merila, merila, merila s predpasnikom. Merjenje je dobro zadela, le besede ni mogla spraviti iz sebe.
»Majda je prva!« je šepnil Tine.
Anka ni ponovila besed.
»Ah, tale Majda!« se je negotovo in tiho, tiho izvilo iz ust nekaterim dekletom. Druge so pozabile na naučene besede.
Na Tinetu se je videlo, v kaki stiski in zadregi je. Pogledal je proti bratu, ko da mu hoče pomigniti, naj spusti zastor. Ko v vročici je z očmi prosil fante, naj pristopijo. Ko s prošnjo za pomoč je zabegal njegov pogled po mestni gospodi.
Fantje so pristopili, niso bili tako zmedeni in leseni ko dekleta. Tinetov obraz je prešinil žarek upanja. Pristopil je k Majdi in jo poprosil za pirhe.
Metki je glas nekoliko drhtel. Čutila je na sebi stotero pogledov, gospoda tik ob odru jo je poživila z očmi. Premagala je strah, že zaradi Ti-neta je skušala govoriti pogumno in naravno.
Tine ji je napeto in proseče zrl v oči. Videlo se mu je, koliko pričakuje od nje in kako mu ob njenih besedah raste pogum.
Šele ko je odhitela Majda v hišo in je nastopil Gašper, se je posrečilo pomiriti vzklike in
čudenje med gledalci. Z odra ni bilo do tedaj čuti zaradi vzklikov in zaradi glasnega mirenja skoraj nobene besedice, vsaj razumeti je ni bilo mogoče. Ankine in Rozine zadrege, niti Tinete-vega vznemirjenja med gledalci ni nihče opazil.
Tinetu je odleglo, skrb je zginila z obraza.
Gašper je oblastno nastopil, rožljal je z denarjem v hlačnih žepih, stal sredi odra, prezirljivo gledal funte in dekleta, obrnil vso pozornost gledalcev nase in čakal, čakal, da nastopi popolna tišina med gledalci. »No, dekleta, pirhov, pirhov!«
Tisti hip je vzkliknil nekdo med gledalci: »Začnite od kraja! Nismo vsega slišali!«
In vsi, ki so se zavedli, da so začetek preslišali, so pritrdili.
ln zopet so morali miriti razsodnejši in gospoda.
Na odru se je opazilo, kako vznemirja igralce zahteva po ponovnem začetku. Le Gašperja niso zmedli klici. Bahato je rožljal z denarjem, oblastno in široko razkoračen je gledal igro deklet in čakal, čakal, da se gledalci pomirijo. »Kaj se igrate kot otroci?« je zbadal.
Anka mu je plaho, ali glasno odgovorila, Janez ji je hitro segel v besedo.
Plahost in vznemirjenje sta bila premagana. Igra je tekla, tekla gladko in nemoteno. Ob samozavestnem Gašperjevem nastopu, ob premišljenih Janezovih besedah, ob pojavi Tončka so se oju-načila dekleta, lantje ob študentih niso čutili zadrege.
Na stežaj odprte oči so strmele izpod kozolca na oder; ljudje so odprtih ust lovili besedo in pazili, da katere ne preslišijo. Tončkove besede so spremljali z burnim smehom in glasnim odobravanjem. Včasih je moral sredi stavka nehati, sicer bi ljudje znova zahtevali, da ponovi, kar so preslišali med smehom. V presledkih je kremžil obraz, kar je izzivalo še burnejši smeh ko njegove besede.
Couche - Zofe fotelje otomane
solidno in poceni
DANILO PUC
tapetnlk
Ljubljana, Slomškova 9.
Telefon Stev. 35-71

»REALITETA«
posestna posredovalnica
v Ljubljani Je samo v PREŠERNOVI UL. 84, nasproti elavne poŠte. Telefon 44-20.
Prodajam - kupujem
hiše, vile, parcele, posestva, njive ln travnike « mestu ln na deželi. Zajec Andrej, realltetna pisarna, LJubljana, l'avčarje-va ulica 10.	p
Monograme za robce
in perilo, gumbe, gumb-niče, entel, ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila.
Matek & Mikeš
Ljubljana. Fraaflikanska ulica
nasproti hotela Union
Skladišče
več Je, v mestu, kl je prostorno In hladno ter svetlo, iščem. - Ponudbe upravi'' »Slov.« pod »Pijače v steklenicah« 9130.
Cerca s i per Provincia di Lubiana
rappresentante introdotto ramo ine-dicinali con organizzazione propaganda medica per specialita medicinali. Ne-cessitano referenze dettagliate
lile in o zastopnika za Ljubljansko
pokrajino, vpeljanega v medecinski stroki za organiziranje zdravniške propagande za zdravilsko specialiteto. Potrebne so podrobne relerence.
Casselta 239 M.Unione Pnbblicita Italiana - Milano
Zdravilna zelišča
raznih vrst prevzemam v večjih količinah za izvoz. Ponudite z vzorci in ceno. Grom Joža. Ljubljana
Dospejo na naslov ob istem času kakor ekspresna pisma, oddana na pošti istega dne in ob isti uri. Sprejemajo jih v vseh krajih in za vse kraje Kraljevine Italije in kolonij. Potujejo z direktnimi in pospešenimi brzovlaki. Na dom so dostavljeni najhitreje, takoj ko dospejo na namenjeno postajo
Inserirajte v »Slovencu" i
ČETRTI GOST
Roman.
»Saj res, dežnik.« je dejal, ko da bi bi! pričakoval, da je padlo nekaj povsem drugega. »Ne, ni moj. Mislim, da je od koga tam zgoraj.«
Naglo se je ozrl na zaprta vrata, kjer je bilo stanovanje gospoda Feliksa IIeya. Nato si je preložil brisalko čez drugo roko in spregovoril z jasnim, a ne preveč prijaznim glasom:
»Stikalo za elektriko na stopnicah je tamle. Prosim, da luč ugasnete, ko odidete. Hvala!«
Ko je že hotel oditi, pa ga je Murcia vprašala:
»Ali je gospod IIey doma?«
»Seveda je.«
»Mogoče veste, ali jc kdo pri njem?«
»Mislim, da je.« je odgovoril ta moški in nadaljeval: »Ta večer je bilo tam zgoraj vse tiho. Že več ko uro dolgo nisem slišal nobenega glasu. Spočetka ni bilo tako. Prej so se ondi zmeraj smejali in ropotali kakor divjaki. Topotali so po tleh, kakor bi plesali kak indijanski ples. To je bil pravi pravcati peklenski hrup... Ne morem si misliti, kako da so zdaj ti ljudje...«
A kakor da bi bil že preveč povedal, je mahoma utihnil in zaprl vrata za seboj.
Sanders je pogledal dekleta. Nato je šel do zadnjega nadstropja in je pritisnil na zvonec pri vratih Feliksa lleya. Zvonec je tako glasno zabrncl. kakor da bi moral zbuditi vse ljudi v hiši. Pa se ni nihče odzval na zvo-njenje. Ko je Sanders nekoliko počakal, je prijel za kljuko. Potem je zaklical Murciji, ki jc bila ostala v drugem nadstropju:
»Gospodična, sicer ne vem, kaj bi se bilo zgodilo, a dozdeva se mi, da tukaj nemara nt vse, kot bi moralo biti. Vrata so odprta. Jaz bom šel noter, vi pa, prosim, ostanite spodaj, dokler vas ne pokličem. Samo to mi še povejte, česa se bojite in kdo mislite, da je notri?«
»Moj oče!« je odgovorila ona.
Sanders je vstopil v stanovanje. V predsobi, ki je bila pokrita z debelo, temno preprogo, so gorele vse luči. Stene so bile obložene s krasnim opažem. Ko so bili spodnji dve nadstropji spremenili v pisarne, pač lastnik te stavbe ni imel srca, da bi bil uničil ta opaž v mansardi. Sanders je stal neknj hipov sredi tega nepričakovanega razkošja in je prisluškoval enakomernemu padanju deževnih kapelj. Potem se je obrnil, da bi si ogledal sobe.
Pred njim so bila trojna vrata. Na drugi strani je bila majhna kuhinja z odprtimi vrati, kjer ni bilo žive duše. Sanders je dvakrat zavpil: »Halo!« pa se ni nihče odzval. Odprl je prva vrata in jo vstopil v veliko sobo z okni na cesto. Koj je sprevidel, zakaj se mu ni nihče oglasil. V razkošno opremljeni in z bogatimi slikami okrašeni sobi je okrog mize sedela četvorica oseb, ki so bile v čudili nepremični drži. Na spodnjem koncu mize je sedela lepa. mlada dama v večerni. praznični obleki. Glava se ji je bila povesila na ramo. Ob drugi strani mize je sedel star gospod belih las. Nasproti njega je sedel gospod srednjih let. Na glavnem sedežu pa je bil velikanski, debel človek z izrazom sladostrastnika na obrazu, ki so mu glavo obkrožali bujni, rdeči lasje. Videti jc bil kot človek, ki mu je v prvi vrsti mar uživanja; bil je za gluvo večji od ostalih.
Spodaj na ulici se je ustavila kočija. Brez dvorna jo je bila naročila ta družba za mizo.
Aii so bili vsi mrtvi?
Kazalo je, da ne. Že na pragu je bil Sanders zaslišal čudno sopihajoče dihanje. Brž je pristopil k ženski, ki je imela eno, s prstani okrašeno roko iztegnjeno, da bi prijela šilce koktejla. Prijel jo je za roko in žila ji je burno utripala, in sicer po sto dvajsetkrat v minuti. Po koži so se ji bile pokazale črnkaste maroge. Bila je zastrupljena. Sanders ji je kanil kapljico v oko in je kot videl, kaj je vse to pomenilo. Zenica je bila tako velika, da je zavzemala ves prostor v očesu. Sanders je brž pregledal še ostale osebe in vse so bile videti zastrupljene z nekim narkotičnim sredstvom, z mamilom hujše vrste. Največja nevarnost je pretila staremu gospodu sivih, razmršenih las. Njegova glava učenjaškega izraza je visela nad mizo in dihal je tako sunkovito, da se je pršil pepel na pepelniku. Tudi gospod srednjih let je bil omamljen, vendar je kazalo, da še ni v nevarnosti. Celo v tej čudni drži je bil videti dostojanstven. Sandersa so zlasti osupnile njegove lepe, bele roke, na katerih je bil mezinec skoraj tako dolg kakor prsta-nec. Pred starim gospodom je stalo šilce koktejla, pred mlajšim pa šilce, kjer je bil \vhisky.
Ko je Sanders zdravniško pregledal te tri osebe, se je obrnil k četrti, k debelemu, orjaškemu človeku z rdečimi lasmi. Ta je bil mrtev! Sanders je kmalu spoznal, kaj je povzročilo njegovo smrt.
Smrt je bila nastopila nekako pred uro in sleherna zdravniška pomoč je bila zaman. V tem hipu je bilo važno le to. da bi brž dobil telefon, da bi obvestil policijo in dobil rešilni voz, da bi one tri osebe prepeljali v bolnišnico. Sanders se je ozrl okoli in je opazil v nekom kotu telefonski aparat. Brž je vzel slušalko in dobil številko, a koj je spoznal, da je bila vez pretrgana.
»Doktor Sanders,« je zaslišal glas Murcije in kako so stare podnice zaškripale pod' debelo preprogo. Da Murcia ne bi videla tega čudnega prizora za mizo, je Sanders odhitel v predsobo in je zaprl vrata za seboj.
Murcia je bila vsa prepadena.
»Nisem mogla več strpeti tam spodaj,« je dejala, »ali je moj oče...?«
»Pomirite se! Kakšen pa je bil vaš oče? Ali je velik in debel? Ali ima rdeče lase?«
»Ne, ne! To je gospod Hey! A kje je moj oče? Ln kaj se je tu zgodilo?«
»Če je vaš oče tam notri, potem se vam ni treba razburjati. Tam v sobi je več oseb, ki so vse omamljene z nekim hudim mamilom, vendar ni nihče v nevarnosti. Kakšen je vaš oče?«
»Moj oče? Kako bi ga vam opisala? Lep je. Hitro bi ga spoznali po tem, ker sta mu mezinca prav tako dolga kot prstanca. Lepo vas prosim, pustite me v solvo!«
Sanders je stal pred vrati, da bi ji za-branil vstop.
»Gospodična Blystone, vaš oče je res tam notri in ponavljam vam, da so vsi le omamljeni. rekel bi — zastrupljeni — nemara z beladono ali atropinom. A samo eden od njih je mrtev, in siccr... Hey. Btž jih je treba prepeljati v bolnišnico. Ne vem, kako bi prišel do telefona? Dovolim vam v sobo, a le tako, da ne boste delali hrupa. Ali ne boste?« »Ne bom, niti črhnila ne bom,« je odvr-i čez čas Murcia. »Mi gospod lley zastrupljen?«
Sanders je bil že ziinu,,. ________ _____
dežnik. V svoji zmedenosti je pozabil Murciji
,« jc
nila čez čas Murcia. »Mirna boin. Torej je l>od lley zastrupljen?« Sanders je bil že zunaj. Spotoma ie vzel nik. V svoji zmedenosti je pozabil Murciji povedati, da I lev ni bil zastrupljen, ampak je bil usmrčen z nodljajem v ledja, in po rani sodeč je kaznlo. da je bil bodljaj izvršen t nekim ostrim predmetom.
Za Ljudsko tiskarno v Ljubi jani; Jože Kramarii
izdajatelj; inž. Jože Sonja
urednik: Viktor Cenčič