258. štev.
V Ljubljani, sreda 27. oktobra 1920. fcgl!li"3 8°!ovinl HI. leto.
Za Ameriko
8 dolar K dolar]« 2 dolarja
celoletno
polletno
četrtletno
telo leto pol leta letu leta
ta mesec
Novi naročniki na) pošiljaj* narotnino no nakaznici.
 =
juaio do ru in sicer
'jQbljuaa f
takrai 2 £ —ooijnst.
Za inozemstvo:
reio leto . K 400’ pol eta.	200'
/etn leta ..... 100 ta mesec	„ 85
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgO' vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se tranktraio. — i'.- -................. Rokopisi	se	ne	vračajo.	„	,... —--------------
Izhaja vsak dan zjutraj
Fostmezna številka velja 1 krono
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Maripnem trgu .... štev. 8. Telefon štev. 44.	.........—.7772
Italija načenja vprašanje Jesenic.
Dunal, 26. okt. (Izvirno poročilo.) Iz Rima poročalo, da )o morala Jugoslavija Izprazniti Koroško na pritisk Kalile, ker |e vprašanje Jesenic odvisno od vprašanja evakuacije Koroške po Jugoslovanih. Po mnenju Italijanskih političnih krogov ne
sme Jeseniško ozemlje sedaj po plebiscit« ostati več v posesti Jugoslavije. (Objavljamo pričujoče poročilo kakor smo ga prejeli od svojega dopisnika In ga smatramo samo za željo, nikakor pa za zahtevo italijanske predrznosti. Op. ur.)
Sforza se zanaša na našo spravljivost!
LDU Berlin. 26. okt. »Vossische Zeitunv« iavlia iz Milana z dne 25. oktobra: Danes zjutrai se le v Rimo nod predsedstvom mlnistrskeca predsednika Giolittite vršila seia mi-nistrskena sveta, na kateri se ie
trrof Sforza nri Doročaniu o oredsto-iečih italijansko - iuvoslovanskih 00-oaianlih izrazil v zelo optimističnem zmisln ter navlašal svoie zanoanle v seravllive nantene beosrralske vlade.
Naša vlada ne razpravlja o Črni gori.
I DU Milan. 26. okt. »PodoIo d’ ftalia« doznava iz verodostotneva vira. da le luooslo venska vlada naznanila italijanski vladi da nrl nocra-ianiilt ne namerava raznravltoti o emonskem vorašanl«. ker smatra to voračaide zn rešeno a nr!k?onftv!-lo Črne pore h krdlevlnl Srhov. Hrvatov iti Slovencev. Tudi v albanskem vorašanl« zahteva heom-afckn vlada različne pridržke. Prošnja tiranske vlade, da bi se smela udele-
žiti nova'ani ali da bi H vsal nazna-niall ootek noeaiani o Albanlli. ie bila odbita.
LDU Zavreb. 26. okt. »Narodno Dielo« iavlia Iz Beoerada: Po nai-noveiših vesteh ie Dričakovati. da or 3e sredi novembra do nofiateni z ItalHo Trdilo, da se udeleže potrateni na eni strani Bononi in prof Sforza na druvi na dr. Trnmbič in dr. Vesnič. Povatenia se bodo vršila v erradu na Isoli Belli.
VLOGA MALE ANTANTE.
LDU Pariz, 26. okt. V govoru, ki (a Je
Tako Jonescu Imel v navzočnosti bivšega predsednika Polncareja In drugih veljavnih oseb ter rektorja Sorbonne, Je Izjavil Take Jonescu med dr. tndi nastopno: Mala antanta, vzhodna predstraža velike antante, bo vsebovala v svoji zvezi pet držav od Baltiškega do Sredozemskega morja. Naperjena je proti premagancem, dela pa za njihove koristi. Mala antanta stremi po tem, da združi pet zmagovitih narodov v končnovellavnl zvezi, da skupno lažje premagujejo težkoče In da bi sovražniki ne dosegli proti njej s pomočjo Intrig tega, česar niso mogli doseči z orožjem. Konfederacija ali carinska mdte 1« P11 tem popolnoma Izključena. Gre za nekaj bol) skromnega, gre za zvezo narodov v veliki zvezi narodov.
Pred pogajanji.
Vesti o vojaški zaroti v Italiji.
I.DU Milan. 25. okt. Glede na novice o vnlaški zarot! v Italiii niše »Epoen«. da ni res. da se Drinravlia duč v sooniin bitke nri Vittorio Ve-retn marveč namerava se načakati na nooatenia iriede tedrartskeea vnra*ten>a io na izhrnh narodne ne-ievolle zaradi nrlčakovanetra Dopuščan'« Italiie. D’ Annunzio bi zasedel Solit, eenera! Cavivlia Lombardiio in Beneško in drue general bi dne 3. novembra v Rimu prevzel poveljstvo nad ondotnimi četami D’ An-nun/io bi z letalom dosnel v Rim. — K temu se iavlia: Giolitti ie zau-
kazal zoper D’ Annunzia »porabiti obrambne tonrtve.
(Namen te vesti le lasen: italiian-ska vlada naroča in onisnle zarote, da bi nri nouaianiih lahko zastokala nenonustliivo imperialistično stališče.)
I.DU Bern. 25. okt. »Neue Zflr-cher Zeitunsr« noroča Iz Milana: Kakor nlšefo meščanski Usti. so novicam o vojaškem ončii n« nrinlsu-le noben nomen Očitno ore v« 00-Izkns nacionalistov, da bi nred 00-ealanlim z Juuoslavllo nritlsnlli na vlado.
SESTANEK JONESCU-SAPIEHA V PRAGI.
Praga, 26. oktobra. (Izvirno poročilo.) Take Jonescu romunski zunanji minister dospe Jutri v Prago. Pričakuje se tudi prihod poljskega zunanjega ministra Saplehe. Oba državnika se bosta posvetovala * če-hoslov. zun. min. Benešem, zlasti glede od-nošajev napram sovjetski Rusiji. Tako Jonescu ostane od 2-3 dni v Pragi, potem P« odide v Varšavo akupno s Saplebo.
PRED VLADNO KRIZO V ITALIII?
I DU Beovrad. 25. okt. »Pro-srres« iavlia: Pocaiania z Italiio se ooslednle dni nten pomaknila nanrei. Italiianska vlada še ni obvestila naših deleča tov. kdai nal odideio in kam nal nrideio k novaianiem. Zdi se. da ie v Rimu pričakovati vladne krize, vsled česar se italiianska vlada tudi ne bavi z ladranskim vnraša-niem. Nemiri v Italiii še niso zadušeni ter oreti še vedno nevarnost novih imorov. Zdi se. da hočeio ia-dransko vnrašanie za sedal odstaviti z dnevnega reda.
ITALIJANSKI NACIIONALISTI SE GIBI. IE 10.
I tiPano. 26. oktobra. (Izvirno poročilo.) Jtalitenski listi poročalo da le postal noiranli noinžal v Italiii zelo resen. Admiral Milio le prisegel, da ne zapusti nod nobenim poeoicm Dalmaciie. Prav nobena skrivnost ni da nameravalo naciionabsti vreči Ote’1" ’ievo vlado. Naciionabsti zah-t med drutrim stmsr naston proti boliševiškj nrona^ndi nadalie zahtevalo 10 tirni delovnik, absolutno prepoved s»avke itd.
SEIA MINISTRSKEGA SVETA.
Beovrad 26. okt. (Izvirno poročilo.) Danes zintral ob 10. url se le
vršila sela minjstrskeva sveta Vlada ie na niei raznravliate o tekočih poslih ter o snorn ministrov Stotano-viča in Korošca radi državneea proračuna.
SE EN SESTANEK PARLAMETA.
LDU Zaereb. 26. okt. »Rileč« frvlia iz Beosrrada: V političnih krofi 1 menilo, da se bo parlament ored ' olitvami votovo še enkrat sestal Zdi se. da se sestane parlament 10. novembra.
VOLITEV NOVEGA GRŠKEGA
regenta.
1 DU Atene. 26. okt. Vsled smrti
ral te Konstantina se bo razpuščeni r-nrlament v svrho volitve novega rceenta nemudoma zonet sklical. f.di se da ie zaotetovliena Izvolitev generala Konduriotisa. Volitve v narodno skupščino se odpodiio za en tedeu.
AMERIŠKE LADJE V JADRANU.
1 DU Sn!:t. 25. okt. Semkai ie do-šla vpst iz Beocrada. da bodo vse ameriške voine Iadie ostale v Jadranskem moriu do rešitve iadran-skesra suora.
ŽIVAHNO VOLILNO GIBANJE V SRBI1I.
Beograd. 26. okt. (Izvirno ooročl-V ) Volilni odbori vseh strank v Srbih so živahno na delu. V nedello. 24. se le vršilo nad 100 shodov in sestankov. Prevladuie mnenie. da bo Imela knnstituanta res novo lice ker ie v Srbiii nostavlienih okolu 70 odstotkov novih kandidatov za poslance.
NAČRT ustave za konsti-TUANTO.
LDU Za/reb. 26. okt. »Narodna
Politika« iavlia iz Beoerada: Ministrski svet le naročil ministru za konstituanto nai izdela načrt ustave. ki bo nredJož.cn konstituanti. Meniio. da bo minister prihodnii teden votov s svoio nalnvo.
izmenjava ratifikacitskiii LISTIN MED RUSIJO IN POLISKO
LDU Varšava. 24. okt. Pollska mirovna delevaciia bo v sredo odpotovala v 1 ihavo. kier se bo sestala z rusko deleffaciio. da se izme-nialo ratifikacijske listine.
ANGLEŠKO - RUSKI TRGOVSKI ODNOSA II.
LDU London. 25. okt. Odcovar-tetoč na InternelacHo le izlavila vlada. da tudi nadalie ne bo dovolila uveza za ruske pošiliatve In da ne bo imela s sovietsko vlado nobenih trgovinskih zve/ dokler ne bodo osvoboieni volni uietniki v Baku.
MADŽARSKA MORA RATIFICIRATI MIROVNO POGODBO DO 18. NOVEMBRA.
LDU London 26. okt. Poslaniška konferenca le zadnrkrat pozvala Madžarsko, nal ratificira mirovno pogodbo do 13. novembra.
ŽELIGOVSKI DOBIVA OIAČENJA
I DU. Kovno. .26. okt. Verodostojna poročila tevliaio da dob:va general Zelicowski vedno več ojačeni Ima že sedem divizii z oklop-nimi vlaki in brzostrelnimi topovi.
NOV ANTANTNI POVELJNIK V CARIGRADU.
LDU. Pariz 26. okt. General Charcv le bil imenovan za povelini-ka zasdbenetra zbora v Carigradu.
ŽALOVANIF PO corkskem županu
LDU. London. 26. okt. Po vesteh iz Irske so povzročila poročila o smrti corkškeva žunana no vsei deželi velikansko razburienie. Več kot 10.0C0 corkških meščanov nosi žalne trakove. V Belfastu ie došlo do nemirov.
I.DU. VVashinuton. 26. okt. Smrt cnrškeea lordmaioria ie med new-io-škirni Irci povzročila veliko razburienie in ocorčenie Irska društva nrireiaio sktmščine. na katerih se sestavljalo protestne rcsnlucite.
Poga)an)a z Kalilo na« zatekajo — če so vesti topot resnične — sredi volilnega boja v državi.
Pe dveh letih čabanja se zgrinjajo vsa vprašanja naenkrat nad natta!. Koroški plebiscit, končna razmejitev na Štajerskem, albanski problem, volitve v konstituanto in najvažnejša zadeva — ureditev meja med Italijo In Jugoslavijo.
Zares, prav dovolj dobrot za hitro prebavo-
Možje, ki so držali doslej državno krmilo v svojih rokah, so storili prav malo za konsolidacijo razmer, ki bi bHa danes tako nujno potrebna.
Kako bodo sedli aaii delegatje za Isto mizo z grofom Slorzo in vojnim ministrom (!) Bonomljem? Mar bo moglo veljati za narod vse, kar bodo oni podpisali? Oni, ki nimajo odobritve naroda?
Na konferenci z Italijo se bo sekalo globoko v naše narodno teto. Ne maramo govoriti o podrobnostih, sa) se morajo člo-veku Ježiti lasje, če člta samo tako na splošno o laških terltorljalnlh zahtevah.
Z Izidom plebiscita na Koroškem Je Rim lahko zadovoljen. Na starih slovenskih korotansklh tleb Je začela Italija črtati svoje stra-teglčne meje proti Jugoslaviji Kako mleli nadaljevati to delo na nekdanjem kranjskem In primorskem ozemlju, se da precej lahko sklepati. Julijske Alpe so laška parola — Venezla Gtuila In Alpl Gluhe ter Dantejev »Ouarnaro«! Tako na) bi bil sesekan In vkleajan v glavnem slovenski rod.
če M obveljalo to rimsko stališče, bi pomenilo to začasno najhujši poraz slovenstva tekom njega zgodovine.
Začasno, pravimo. Kaitl ni ga našega človeka, ki bi priznal veljavnost take pogodbe, pa naj Jo podpiše kdorkoli
Ml smo naglašall vedno svoj program Integralne osvoboditve In združitve Jugoslovanskih dežela. Dalmacija nam le pri srcu enako kot naša Slovenija. Priča-buiemo, da se bodo postavili na isto stališče tudi naši Južni bratje. Brez medsebojne pomoči in medsebojnega umevanja nas bo skupno tsl sovrag.
Res Je, da se bo morda z uradne strani opozarjalo na pritisk velesil, na potrebo zmernih (samo za nas na) velja seveda stališče zmernosti) zahtev itd. Toda vse, kar bi se sklenilo proti Integrativhi Ideji naroda, bo prazna pena.
2e danes smemo izjaviti v prepričanju, da Imamo za sabo ljudstvo, da Koroškega plebiscita ne priznamo. Ne bomo pa priznali niti pogodbe, ki bi nosila podpise naših In laških državnikov, če nam bo trgala živo telo!
Zdi se nam potrebno, da naše državnike prav skromno In zmerno opozorimo, da Je narod mnenja, da baš Jugoslovanska diplomacija vse preveč vklanja tilnik pod antantnim stopalom. Ravnokar nam Je dospela vest, da poljska vlada ne mara podpisati gdanske konvencije, a vrhovni svat Je to vzel na znanje in poskuša najti sedal drugačen Izhod Iz teh teikoč.
Beograd na) sl zapomni ta vzgledi
Sami pokloni na vse strani ne aal* žejo nič — najmanj pa v Rima.
Ker stojimo tik pred volitvami In pil, čakujenio končno vendarle vlade, ki s) Ja bo postavil narod sam, moramo svoja Izvajanja toliko bol) naglašatl hi reči: vlada, ki bi pristala na objavljene laške teritort-Jalne zahteve, bi delala proti narodu. Najbolj bi se pa pregrešila v tem slučaja ta vlada, ki Je «1 Izbiral narod sam.
Končno revizijo bo moralo Izvesti ljudstvo po svojem voljenem sa-| stopstvul
REGENT V SREMU.
Bftosrrad. 26. okt. (Izvirno poročilo.) Rcsrciit Aleksander le odpotoval v Srem. _________
IUŽNA ŽELEZNICA.
LDU. Zaereb. 26. »Narodna Politika« Iavlia iz Beoerada: Semkai le činelo odnrslansfvo francoskih finančnikov delničarlev iužne železnice. Načeloroa so nristali na nrodaio iužne železnice. Nadalina novaiania v tem oziru se vrše meseca novembra v Parizu. _______
POSLEDICE ZAKONA O REDU IN DELU.
LDU Osiiek. 26. okt. VČeral le tukal izbruhnila sološna sta*’ka delavskih orpanizadi v zmk protesta orotl uoellavi naredhe o »Redu In rada« Delo le ustavlieno v vseh tvornlcah In obratih. Vse kavarne, trostllne In prodaiainice so zaprte.
VILJEMOVA ZADEVA REŠENA.
London. 26. oktobra. (Izvirno poročilo.) Ronar Law le Iziavll v snndnll zbornici da se vlada ne bo več bavila z zadevo b:všefia nem-Škeca cesarla Viliema Vprašani© Viliema le za Aneliio rešeno.
ALBERT THOMAS V PRAGL
Praga, 26. okt. (Izvirno poročilo.) Danes Je dospel v Prago bivši francoski mu-nlcijskl minister Albert Thomas. V Pragi se namerava vzdrževati dalje časa.
BOIEZFN VOJVODE MIŠICA SE SLABŠA.
LDU Beocrad. 26. okt. Bolezen volvodc Mišiča se ie znatno poslabšala. Nastopilo »e vnetie Pliuč. .Vojvoda ie zelo slab
BLOKADA RUSIJE PRENEHALA.
LDU. Moskva 22. okt. V Baltiškem moriu nahalaioče se ancleške ladie so bile pozvane v Aneliio. kler ie do podr-isu oredmiru v Rigl ore-j nehala blokada zoper Rnsiio.
ZBOROVANJE RADIKALCEV V NOVEM SADU.
Beocrad 26. okt. V nedelio le bilo v Novem Sadu veliko zborovanle radikalne stranke na katereva ie prišel tudi Nikola Pašič. kateremu so na kolodvoru priredili nriiazen snre-iem Razširieni mestni svet le imel selo na kateri so v. Pašiča imenovali za častnega, meščana Na zborovanlu ie fiovoiil v. Pašič o delu radikalne stranke v preteklosti o nienem delovanju za narodno uiedinienie in o bodočnosti.
BIVŠI HRVATSKI PODBAN ODSTOPA OD NADSTRANKARSKE KANDIDATURE LDU. Zaereb. 26. okt. Bivši Dod-lan dr. Franio Potočniak priobčuje v zagrebških listih iziavo v kateri navaia. da odstona od kandidature nadstrankarske skimine v Primor‘u zato ker kandidira nnletr nieva še druva nadstrankarska sknnina ki io podpira bivši Jueoslovanski odbor. Dr. Potočniak ie mnenia da ie ta drufia kandidatura, naneriena nroti ntepovi osebi, na zaradi tefia odstopa i. od kandidature.
NEMIRI IN STAVKE V INDIJI
LDU London, 26. okt. iz Indije prihajajo vesti o krvavih nemirih In stavkali.
BORZNA IN TRŽNA PORO&LA.
(26. oktobra)
Valute in devize.
Zagreb:	Devize: Berlin (vezano)
182 188. Italija (vezano) 510-812, New York (vezano) 132—133, Pariz (vezano) 830-835, Praga 16150-162, Švica (vezano) 2000—2010, Dunaj (vezano) 3150— 32.25. Valute: dolarji 128—129. avstr kro. ne 35-36, češkosl. krone 165, iranc, Irank! 860—870, napoleondorl	442—450,	marko
190—194. lire 505—510.	S
Beograd:	luntl 108—110, dolarji
3250—32.75, lire 129—131, marke 49— 49.50, češkoslov. krone 43—44, avst kron« 9.90—10, napolcndorl 114—115.
Curih: Berlin 9.15, New York 634, London 21.97, Pariz 40.65, Milan 23.82 Praga 7.60, Dunaj 2.10, Budimpešta I.6& avstrijske krone 1.65.
Dunaj:	Zagreb	301—321,	Budim-
pešta 93—104, Praga	494—518, Varšava
118—140, češkoslovaške krone 492—516,
dinarji 1225—1275.
Praga:	dinarji	246,	nemške	mark«
11955 Ure 307, švicarski Iranki 130450, francoski Iranki 529 50, luntl 284, dolarji 81, avstrijske krone 19.62»/», poljske mar. ke 25.
Efekti.
Zagreb: Banka za Primorje Eskomptna 1500—1600, Jadranska 2W>— 2300, Jugoslovanska 665—670, ljubil, kreditna 1050—1075, Fraštedioušca G750-Rijvtka ptička 412.
Italijanske zahteve.
Beovrad. 25, oktobra.
Po tieki'brzoiavki. poslani iz Rima v Pariz, bi se imeli italiianski ministri sestat? pred dvema dnevoma, da b* odobrili nrovram vlede noea-iani med Itaiiio in Juvoslavita. Kakor ooro^a list »Giomale dMtalia« bi bil program italiianske vlade nastonni: Meia bi Sla od Juiiiskih A!n ter bi ob-i«1a Voloskn tako da bi bila zaco-tovFena teritoriialna zveza z Reko Reka bi bila svobodna država suverena v nobenem oziru odvisna od zveze narodov raznnlavatača popolnoma z luko. pristaniščem in železnico 7adar c pristojnim zalediem na' bi postal svobodno mesto ki bi nai srt diplomatsko zastopala ftaliia Kvarnerski otoki in Korčula na? bi se razdelili. Šibenik in Kotor ter obmeini otoki nai bi se demilitariziran Italijanskim manišinatn v luvnslavili bi se morala dati politična verska in nrosyetna svoboda. Akoravno ueo-tavfk* da ?e ta rrovram bolii kakor Nittiiev. se .Giomale dMtalia’ vendar ne 7ndovolluie ž niim češ da se žrt-vule Dalmaciia. Po brezžičnih vesteh ia Aten so davne poteze sporazuma md Italita in Juvoslaviio že ueotov-liene lutroslaviia bi dobila za terito-lUaln* odstonitve kot 'Komnenzaciio posnodarskc prednosti ter bi se med obema državama vzoostavil nravi treovski sporazum.	LDU-
Vprašanje Reke.
Pod naslovom »Peško voraša-ttie« prinaša »Mornine Post« članek v katerem nravi, da se ie v Italiii oovosto trdilo kako so zavezniki, predvsem Rušila vsilili 5. člen londonske Dovodhe Iz 1. 1915. no katerem nai bi se Reka odstopila Hrvat-skl. Medtem Da »e dobro znano, da ni Sonninn v času oosrainni nikdar zahteval Reke Gornla itabianska trditev ie definitivno ovržena z obiav-Heniem brzoiavke barona Sonnina od 21. marca 1915. poslane »albanskima poslanikoma v Londonu fn Pefrovradn Ta bržolaVka le bila odposlana omenienim« poslanikoma že mesec dni pred podpisom londonske novodbe Posebno značilen le nastonni odstavek v tet brzotavkl: •Hrvatska dobi nai Dotem ostane ttledlnlena z Avstro-Ovrsko ali na nat se od nie odfrva obalo od Volo-skeva do Dalmaciie skitnno z nal-bbžiimi otoki fKrk Rab in Bav). z glavnim pristaniščem na Reki ooiev ostalih pristanišč v Morlaškem prelivu.« Ta brzojavka ie bila nalnrei obiavllena v listu »II Resto del Car-llno« dne 9 septembra ter ni bila demantirana. List »Corrlere della Sera« le raznravllal o trt brzolavki ter le pripomnil: »londonska no-eodba izrečno priznava Reko Hr-vatskl 5n ne D’ Annunziu ali nleeo-vim lepiionariem Po obiavl Sonnl-ttove brzoiavke od 21 marca 1915 ni moaoča nobena drttva intemreta-ci»a. Senator Sonnino more ako to želi. poiasniti parlamentu, zakat ni zahteval Reke za Itablo zavezniki sam? na ne moreio biti boli rojalistični kakor krali sam.
Vladno pojasnilo o Koroški.
Na vorašanie poslanca Giuro Džamonie o izidu plebiscita na Koroškem ie predsednik ministrskega sveta dal nastonni odvovor: 1. Plebiscit v coni A ie bil izvršen 10. oktobra na podla?! člena 50. st eermain-ske mirovne novodbe. Po vlasova-niu izvedena nroklamaciia Plebiscitne komisHe ie bila nastopna: Za nas 15.278 vlasov. za Avstriio 22.025.
2.	Sedeč co eotnvih iziavah ob koncu vlasovania ie pretila nevarnost našim roiakom. vsled česar ie naš delecat izdal naredho četam, nai vkorakalo v cono A. 3. Za tem ie plebiscitna 'Komisiia sklenila in zahtevala nai izročimo unravo na nodlavi st. vermainske novodbe. kar ie kra-|leyska vlada odredila. To ie bilo nekoliko dni nred korakom ki so va storil? ori naši vladi zastopniki An-elile. Franciie in Italiie v zmislu zahtev komisiie. 4. Naš delevat le vložil protest nrnti zlorabam storienih I v con: A. s katerimi se tudi obiasnuie tak izid plebiscita. 5. Naša voiska Ima evakuirati cono. ker ie konferenca poslanikov dala zagotovilo. da bo mir in red v coni A vzdrževala Blebiscitna komisiia kakor tudi. da le v stanu, unravllatl 1o. 6 Priznanie plebiscita, izvršeneva na nodlavi člena 50. st. vermainske mirovne po-rodbe ie naša dolžnost, ker to za -btev« čast nodoisa. ki ie bil izvršen rtu tel pogodbi.
Koroške strahote.
Nemška nasHstva na Koroškem se od dne do dne množilo. Kliub temu. da ie Plebiscitna komisiia izdala razvla,s v katerem se oovdaria da se ne sme delati krivica onim. ki so glasovali za Juvoslaviio. so sovražnosti na Koroškem še vedno v plamenu. Korošci, večinoma fantie. ki so prostovoljno onravliali orožniško službo, se pritožuieio. da so iim foiksverovcl in druva nemška drhal m etili da lih takpi po plebiscitu umore.
Tudi sicer teror narašča. V Reberci (velikovški okra?!, kier ie tovarna celuloze, so zavrozili nemčur-ski soc. dem. delavci našim delavcem. da iim oomečeio vse premičnine na cesto, ako se do netka (22. t. m.) ne izsele. 15 let stareva fanta ie udaril Ivan Kuster. predsednik soc. dem. v železni Kapli z voriačo po vlavi. da ie fant nadel 6 metrov globoko. 18 let staro dekle so postavili suroveži na vlavo. zasramovali so va In SO va hoteli vreči v stroi. In takih slnčal?v ie še več.
Grof Thurn ie tako! po plebiscitu odnustfl vse liudi ki so glasovali za 1uvos!avi?o.
Ker se slučali surovosti in nasil-stva dosledno onnavllaio ooozaria-mo vlado, nai takoi nastonl in nai se zavzame ra zaščito naševa živila ki te nadel rod Avstriio. Avstrila mora Korošcem naše narodnosti dati iam-stva za popolnoma varno žlvllcnie Dokler se m ne zvodi dokler ne bodo slovenski Korošci enakopravni z Nemci, dokler ne dobilo povsod svo-?ily šol nai pokaže naša vlada Nemški Avstrili zobe in Če le treba nai seže no renresalitah trvovskeva značaja. kar bo Avstriio še nalnrei iz-nametnvalo. Mi zahtevamo za naš ž'vef? na Koroškem nooolno zaščito. Dolžnost naše vlade ie da to zahtevo izvede ker »e ta izvedba pooolno-ma movoča.
Donavsko vprašanje.
Beovrad. 24. oktobra.
Posebni ministrski odbor le sklepal o ukrenih mednarodne podonavske konference, ki ie bila te dni v Parizu. Seli ministriodseka so prisostvovali med dnivijnl tudi dr Vesnič dr. Trumbič. dr Korošec veneral Prlca fn predsednik brodarskega sindikata. Milivoi Pavlovič. Ministrski odsek ?e vlavnem nristal na one odloke podonavske konference k? se nanašalo na način olačeva-nia carine in na rečno pnticilo Kar se tiče oredlova konference vlede razdelitve monitoriev bivše Avstri* vlada na n?n ne bo pristala ker ie neoravična Naša država Ima trikrat dališo nhnln Donave kakor druve države Nlrt sp potrebni vs? tl monitor-H da more Izvrševati rečno nolicii-sko službo. Vlada bo naznanila zaveznikom da le nepotrebno noslari v Benvrad ko„m?s?ta ki bi imel? Prevzeti monltnrln V kratkem bo mednarodna podonavska konferenca izdala od1o’t o razdelitvi trvovskih rečnih ladii. _____________ LDU.
K obisku Stambo-li skega v Pragi.
Prava. 25. oktobra.
»Oazette de Pravue«. Piše k pri-hodniemu obisku bolvarskeva mini-strkeva predsednika Stamholiiskeva v Pravi: Casoojsle na Balkanu soglasno iziavlia. da so nriiateliski od-nošaii med Bolvariio in sosednimi državami mogoče 1e tedal ako se Bolvarila loialno podvrže mirovnim določbam. Samo ako bo Bolvariia izpolnila obveznosti mirovne novodbe se more govoriti o nienem vstonu v malo eitento. Češkoslovaška na dogodkih na Balkanu ni neposredno in-mresirana. Zaradi teva tudi ne bo odločila v vstonu Bolvariie v malo en-tento. To vprašanle se bo odločilo samo v Beovradu. Bukarešti in v Atenah. Češkoslovaška se podvrže stališču beovraiske in druvih zavezniških vlad. Ako le v Beogradu še kai nezadovoljnosti nroti Bolgarki in akp kakor imamo predsednik Stam-boliiski odkrito želi sporazuma z Juvoslaviio. bo nievova naloga, da preveri beovraisko vlado o loialnosti svojih namenov. Ne Prava, temveč Beovrad bo izrekel odločilno besedo.
Volilno gibanje v Hrvatski.
24. t. m. doooldne le bila v kinu »Helios« skupščina demokratske stranke. Minister za notranie stvari Draškovič le imel na skupščini velik
politični vovor. v katerem se le bavll 7. vnrašaniem suverenosti konstitu-ante. z vprašaniem centralizacije, odnosne decentralizaciie držav, z vora-šanlem delnkrova Dokraiinskih oblasti in z vprašanem hevemoniie v državi. Iziavil le. da le orvi novo! za konstituanto. da dela svobodno fn v svobodi.
Včerai 24. dopoldne ie bila v jahalnici na Saimištu skupščina se-liačke stranke kateri le predsedoval podpredsednik stranke Jnsin Preda-vec. On >e razvil program stranke in očrtal ntaro razmeri? napram državi. Zahteval ie hrvatsko državo v melah Juvoslaviie.
Hrvatska nučka ssliačka stranka ie žc postavila svoje kandidate Kan-didiraio vsi nieni znameniteiši člani. Radič kandidira v Zagrebu in v Sremu.
V Osiiek ie dosnel prometni minister dr. Korošec, da se udeleži zborovania liudske stranke.
Romanos o Grški.
Pariški erški poslanik v. Atos Romanos ie imel v Beogradu s sotrudnikom »Politike« razvovor Iz mestoma zelo interesantnega razgovora posnemamo:
Bolezen mladeva a idealnega er-škeva kralia le sila opasna. tod’ upanje ie. da rešiio zdravniki kralia. Za shiča? na da vsa zdravniška skrb nima peneha tedai bo krali nievov tnlaiš' brat Pavel, ki Živi nri svolem očetu v Luzernu. — Venizelos ostane tudi v tem slučaiu na vladi. Opozicija ie sicer silna, ali prognoze o nieni zmavi so silno Pretirane. Pri bodočih volitvah dobi Venizelos med 372 poslanci sivurnn večino. Opoziciia bo imela 60 poslancev, v nobenem slučaiu oa ne preko 100. Na otokih, ki volilo 62 poslancev, dalie v Eoiru opozicija snioh ne nostavi kandidatov. V Atenah in Atiki. ki imaio 22 poslancev zma^a vladna lista enako slvurno celotno Zmaga vlade ie to-rei sigurna in upam. da ostane Venizelos v splošno korist še dalie na svoiem mestu.
Bolgarski zakon obveznega dela.
Ker le zakon obvezneva dela. kakor oa ie snrriela Bolgarska, velike načelne važnosti prinašamo mevove n3svažtiei.še točke.
I. Vsi podaniki moški no 20. ženske po 16. letu so podvrženi obveznemu delu
2 Obvezno delo name-la a) onra-nlzacilo in unorabo snciialnih sil b! povzdivo kulture vseh državlianov.
3. Obvezno delo se unorahi pri vseh nanovah narodnpva gospodarstva. tak«) za iavna dela. ceste, železnice nositšitpv močviril. vradnii tovaren bolnišnice itd
4. Obvezno delo ie osebno in le nadnme«rovanie nedopustno. Oproščen? so le tl k! so nezmožni za duševno in telesno delo. Enako poročene ženske. in orožniki ter voiaki. K 1or le vsled bolezni oproščen nlača davek
5. Noben Bolgar ne dobi dniveva državlianstva. če ni zadostil svoii dolžnost? obvezneva dela
6 Delovna doba traia za tnoške 12. za ženske 6 mesecev
7. Polovična delovna doba se do-vnlliiie onim ki so edini steber rodbine »n revnim katerih letni dohodek ne preseva 1500 levov Diiakom In bolnim se dovnliuie odložitev do 24 leta.
8 Zaprtim se enako delavna doba odloži.
9. V slučaiu elementarnih nezgod ali pa narodnih nemirov se dovobu-ieio snlošen prisilen vpoklic do štirih tednov
10. Izieme so dovohene za bolne, rodbinske razmere in nuino potrebne uradnike
II. V svrho razdelitve dela se skličeio moški koncem 19.. ženske koncem 15. leta k skupnim sestankom.
12. Prisilno delo vella za moške za okoliš okra in za ženske Da za vsakokratno prebivališče
Cle'ni 13. do 21. obravnavata or-vanizaciio oblivatoričneva dela. Ustvari se delavna direkcija s tremi oddelki uprava, tehnika, gospodarstvo Načrt omenia tudi pripravljalne poučne tečaie.
Členi 22. do 29. določuieio kazni, kf so denarne in zaporne. In sicer do dveh let.
Poslednja določba Da daie ministrskemu predsedniku pravico, da vpokliče na en dan in na gotov kral tudi vse deloobvezanco,
Kriza v ljubljanski drami.
Ze v nedelio smo kratko poročali. da oreti liublianskemu dramskemu gledališču stavka, ker se domače igralske moči preveč zanostavliaio O stvari smo lueieti še nekai poias-nil ki ifh nriobčuiemo:
Ko le bilo Hubliansko gledališče podržavlieno. ni vede! nihče Izmed igralcev, kakšne pravice ima O kaM državni povodbi o uredbi itd. se ni culo nič. Teksti noeodb med igralci in unravo na so faJUi da ima uprava zelo lahko stališče kadar ie treba kova odpustiti.
Polec teva le uprava angažirala 13 ruskih igralcev ki igrata zelo malo in so razmejnma bnliše plačani od domačinov. Za ruske igralce skrbi unrava v vsakem oziru no materinsko. domačim ivralcem na le mačeha. Domačin? igrata mnnvo več kot Rusi Posiednli se tudi Še dosedai niso naučil? slovenščme. vlede katere so s? obvezal? da se ie Privadita v dveh mescc?h Ruski icralc? — eni-sodisti imaio po 3000 kron na mesec, naš? prvi Igralci oa komai 2800— 3000 kron. Domačini so dosedai na-
TrumMfeva »dpored kandidature.
LDU Split, 25. okt. Dr. Trumbič se !e odpovedal mandatu, ki so mu ga ponudile demokratska, ljudska in težačka stranica.
Dalmatinske nar. stranke ne nastopilo sporazumno.
LDUSplit, 25 okt. Vsled sktepa volit nega odbora demokratske stranke le odpadla kombinacija, o sporazumnem nastopu vseh narodnih strank prt volitvah v ustavntvorno skupSčino.
Občinske volitve v NISo In Skopila.
LDU. Beograd, 25. oktobra Pri zopetnih občinskih volitvah v NiSu in Skoplju so dobili večino komunisti.
Obč. volitve v ArangjelovciL
LDU Beograd, 25 okt. »Politika« poroča: Včerai so se vršile ponovne volitve občinskeita odbora v Arangielovcu. Radikalci so dobili 202 glasova, demokrati 87. komunisti 58 glasov. Pri prvih volitvah so Imeli radikalci samo 21 glasov več kakor demokrati.
Razcep med srbskimi komunisti.
Beograd, 25. oktobra (Izvirno poročilo.) Včeraj ie opoziciia v komunistični stranki objavila man it ust kier iziavija. da le proti diktaturi, ki io ie uvedla tretia Internacionala. Na manifestu so med drugi mi podpisani DrasiSa Lapčevič, dr. Živko Topalovlč in dr. Diurlč. S tem le komunistična stranka razcepllena na dva dela.
Razpast udrtiženjs srbskih učiteljev.
LDU. Beograd, 23. okt.»hra Prosvetno ministrstvo ie odobrilo članom učitcilske-
OrSki krali umrl.
LDU Beograd. 25. okt. Poročajo tz Aten, da je danes ob 6. zjutraj umri grški kral).
Vprašanje državne oblike Grške.
LDU. Pariz, 24. oktobra."Venizeloz |e Izjavil zastopniku lista »Temps«, da zase de grški prestol kraljev brat Pavel, aks bi sedanji krali Aleksander umrl. Hoče pa imeti garancij, da se bivši kralj Konstantin odreka svojim pravicam do prestola.
Demobilizacija v Poljski.
Varšava. 25. oktobra. (Izvirno poroči lo.) Vojni minister ie odredil popolno de-mobilizacllo letnikov 1894 In 1895.
Razdelitev poljskega parlamenta.
LDU Varšava, 23. okt. Z večino šestih glasov (195 proti 189) je poljski državni zbor v drugem branja sprejel člen ustave, po katerem se narodno predstavništvo deli v poslansko zbornico in senat Podrobnosti organizacije se bodo razpravljale tn sprejele kasneje.
Sovjeti se bodo bojevali dalje proti VVranglu.
LDU. Dunaj, 25. oktobra. Ukrajinski tiskovni urad poroča Iz Kamenca Podolskega: Moskovska »Pravda« z dne 16. t. m. javlja, da je veliki moskovski svet s */» večine sklenil, da se nadaljujejo operacije rdeče armade proti ukrajinski armadi In četam generala Wrangla.
Belgijska vlada odstopi
LDU Bruselj, 25. okt. Pri seji ministrskega sveta je belgilski ministrski predsednik Delacroix objavil prošnjo za skupno ostavko, katero predloži kralju, ko se ta povrne.
Lloyd George in rudarji.
Berlin, 25. okt (Izvirno poročilo.) Iz Rotterdama javljajo:	Lloyd George Je
imel razgovore z Bonar Lawom, nekaterimi ministri ter voditelji rudarjev, da bi
stopili 26 krat. Rusi oa samo 6 krat. Domačinom nc daie uprava niti var-derobe. Rusi pa uživata vse privile-* vile. Domačini so brez stanovanj. Neka ivralka mora kliub 7-Ietnemu delovanin na Hublianskem odru sta« novati v kleti. Unrava ie tudi odklonila nrnšnta domačinov, nai se iim da toliko vaj in nastopov kakor Rusom. Ko se le zahtevalo da nai se vsa? naše nrve moč? nlača tako kot ruske eoizodiste iim 5? unrava odgovorila. da teva niso vredni
Vsled teh razmer namerava več domačinov zanustiti Hubliansko dra« mo Ce ie to oostonanie pravilno, nai presodi iavnost sama m? na mislimo d« n?. Upravi le dolžna '..cizo odstraniti.
Beležke.
Clianksf?
le bil — kakor poroča »Riieč« — v fižolu, ki va ie nrodal min Jankovič nekemu zagrebškemu trgovcu.
Prav 5knda da zavrehški trvovec ni priredi! ra likof hnnket beograjskim ministrom ter linj serviral fižolove salate.
ga združenja sedemdnevni dopust, da sc morejo udeležiti učiteljske skupščine dne 8 novembra v Beogradu. Na tej skupščini se bo likvidiralo srbsko združenje, kei Je srbsko učiteljsko združenje pristopilo V združenje lugosiovenskega učiteljstva.
Konzumne zadrug« za uradnlko.
LDU Beograd, 24. okt. Komisiia, ki Jo Je sestavil finančni minister v svrho, da Izdela naredbo o uradniških konsumnih zadrugah, ie končala svoje delo. V prvi vrsti se ustanove lokalne konsumne zadruge z delnicami, ki ne smejo biti manjše od 100 dinarjev. Vsaka zadruga mora imeti svoj rezervni zaklad, v katerega pride vsako leto 20% prebitka, Kar ostane, se razdeli med humanitarne ustanove ter se uporabi kot nagrada za člane uprave, za pokojninski zaklad zadruge Itd. Kar še ostane, se vrne zadrugi. Take zadruge se lahko ustanovijo takrat, kadar se glede tega sporazume najmanj 10 oseb.
trtv« protlboteantfc« vstaj«.
LDU Beograd, 25. okt. Enketna komisija Je predložila parlamentu naknadno poročilo o žrtvah za ljudske vstaje proti Bolgarom v l. 1917. Poročilo navaja večje število ubitih Srbov in onih, ki so umrli v Inteinaetil, razen tega število požganih hiš In drugih zgradb v času ljudske vstale V vraniskem, niškem in topliškem okrožju ie bilo pobitih In po taboriščih pomrlih 8767 oseb, hiš Je bilo požganih 8855, drugih poslopij pa 34.584. Naiveč le bilo ubitih v topliškem okrožju in sicer 3907.
se dosegel konec stavke. Izid teh razgovorov še ni znan, govori se pa, da se Je našla podlaga za sporazum.
Obramba Ure.
Milan, 25. okt. (Izvirno poročilo.) Da se prepreči poslabšanje italijanske valute, je prehranjevalni urad odredil tedenske dva brezmesna dneva.
Izkaznice v italiii.
Rim, 25. oktobra. (Izvirno poročilo.) Prehranjevalni urad naznanja, da se bodo zopet uvedle izkaznice za kruh, moko in testenine.
Plačilne zadeve čeških sodnikov,
Praga, 25. oktobra. (Izvirno poročilo) Sodniki češkoslovaške so na včerajšnjem zborovanju sklenili, po deputaclli predložiti predsedniku Masarjku svoje zahteve. Ako se tem zahtevam ne ugodi, bodo na konferencah državnih uradnikov y novembru sklepali o stavki.
Grška In bol«, vojni krivci.
LDU Sofija, 24. okt Listi objavljajo,, da je grški opravnik Pamurias Izjavil bolgarski vladi v imenu grške vlade, da odstopa Grška od svoje zahteve po izročitvi vojnih krivcev In sicer pod pogojem, da zajamči Bolgarska, da bodo krivci sojeni pred bolgarskimi sodišči.
Vlom r uredništvo češkega lista na Dunaju.
Dunaj, 23. oktobra. (Izvirno poročim.) Danes ponoči so vlomili v uredništvo češkega socialnodemokratskega lista »Del-nicke Llsty«. Ukradli so 485.000 avstrijskih in 25.000 čeških kron. Sumijo, da so vlomilci ali komunisti ali madžarski elementi.
—— n——— ■———ni-------mmmmmmmmm n—im nmiM* -«■«
Podpirajte Jugoslovansko Matico l
Jugoslavifa.
Razna poročila.
I
258. 5t«rv.
Dnevne vesti.
— Prikrito hulskanie k noornosti oroti državi. Kočevski listič »Der Oenossenschafter« piše z ozirom na
♦o. da nekateri kočevski Nemci niso snreieti v volilni imenik, da dotičnim tudi k orožnim vaiam ni treba iti. čes dokler državlian nima Dravice se tudi dolžnosti od nieva ne sme zahtevati. Pa ie menda res to VDrašanie soomo.
— Konferenco kioarskib umetnikov iz vseh delov na*e države se že
več dni vrše v Zagrebu. Namen teh konferenc ie izvesti enotno orvanl-zscilo vseh iuvoslovanskih vnndab-lia»očih umetnikov, ki nai bi ščitila ni' ovp interese. Na sestankih zusto-naio ^rhiio Branko Popovič. “J™* Rodič In Bielič. hrvatsko Meštrovič. Franveš in Senca. Slovenilo pa Santa. Krasnik in Costaoeraria.
— Za žensko volilno pravico. Društvo za izobrazbo žen In varstvo ženskih nravic v Beogradu le imelo zborovanie na katerem le vdč Ka-stenar govorila n ženski volilni ora-vici. Shod ie soglasno zahteval, da se mora priznati ženskam volilna pravica.
— Kmetilska podružnica v Ko-
čeviu. ki ie uživala nekdal nekako avtonomikt v deželi, ie izgubila svo-lera predsednika ker le vladni svetnik Kresse soreiet v službo nri av-striiskem ministrstvu. Vodstvo podružnice ie nrevzel kanlan Pirkovič. Čudimo se nevednosti ali natrailvosii. da se v razglasu glede volitev dele-ratov imenuie naša »Slov. kme-tiiska družba« dosledno le »Kmetiško društvo«. Tako omalovažuieio Koče-varii državni iezik.
— Z univerze. Za sekretarja na filozofski fakulteti liubllanske univerze v čina sekretarja III. razreda v ministrstvu prosvete ie bil Imenovan e. V. M. Zalar.
— Zemljevid slovenskega ozemlja, ki ga J« založila Slovenska Matica, Je izšel v Štirih velikih listih. Cena mu Se m določena. Zemljevid le zelo popoln in tudi tehnično krasno Izvršen.
_ Nov vozal red aa vseh progah juž. »eleznice stopi s 1- novembrom v veljavo. Podrobno ie razvidno na postalah.
_ Slovenska lovsko društvo poživlja svoje člane, da sc v obilnem številu ude leže ponreba nepozabnega tovariša In dolgoletnega odbornika g. Mihe Verovška. Zbirališče: Narodni dom, danes ob pol 4. orl pop.
— Jugoslovanska Matica je prejela od
svoje naimlaiše podružnice v Konjicah 632 kron 20 vin. Znesek se je nabral o priliki poroke g. Mirka DuJca, učitelja v Zrečah, z gdč. Pavlo Kračunovo, trgovčevo in posestnikovo hčerjo ravnotam.
_ »Hmeljaka Kupčija«. Pod tem na slovom v rubriki Oospodarstvo se nam je včeraj urinila v prvi notii neljuba pomota. Namesto Zale« mora namreč stati Zateč (na Češkem).
IJubliana.
— Miha Verovšek. Ni Ljubljančana in ne Sokola, ki ne bi začutil ves podnet narodne misli, ko Je ugledal Miho Verovška kot zastavonošo, v bojih neomadeževane. v preganjanju ponosne In v svobodi slavne zastave, kakor le vedno bila In Je zastava llubljanskega Sokola. In nepozabni Miha Verovšek jo Je znal nositi, da ie vsakdo vedel, da gredo Sokoli pod praporom te zgodovinske zastave. Ali Mina Verovšek ni bil samo vzor zastavonoše, en je bil tudi duša vsakega v resnici narodnega in naprednega dela. Njegova vnema pri vsakem narodnem delu je bila ne-prekosljlva in njegova domovinska ljubezen ni poznala nikdar osebnih ozirov. Bil je Iz trdega lesa Verovškov In legel Je v grob v polni moči. Zato pa nam je slovo od njeca posebno težko, ker ne moremo pozabiti njegove vedno sveže in vedao čile sile. Žalujemo ob grobu vzormoža in Idealnega patriota tn posebno v sedanjih časih čutimo silno Izgubo. Vemo pa, da delo pokornega Mihe Verovška ne gre mimo nas in zato kličemo sicer potrtim srcem a vendar z upapolnim duhom: Slava njegovemu spominu!
— Začasna delavska zavarovalnica aoper nezgode v Ljubljani je določila rok za predložitev proračunov zavarovalnega prispevka za I. polletje 1920 na čas od 1. novembra do vključno 14. novembra 1920. Tiskovine za proračun se gg. podjetnikom vpošljejo tekom prihodnjih dni. Preračuni se morajo vrniti točno izpolnjeni najpozneje do 14. nov. 1920 ter v istem roku vplačati zavarovalni prispevek. Ako' zavarovalni prispevek ne bo vplačan do 14. novembra. se bodo računale od 15. novembra 1920 naprej 5% zamudne obresti.
— Kaj Ima hmelj opraviti v tobačni tovarni? Delavec Fr. Hrapot je bil ovaden sodniji, da je pri embaliranju hmelja za žalsko tvrdko Vabič ▼ tukajšnji tobačni tovarni Izmaknil par zavitkov tobaka. Kako da v tobačni tovarpl manipulirajo t Va-hJčevla hmeUeuA
_ Izpustite LJubljauico! V strugi Ljubljanice se je nabralo toliko nesnage posebno v nižjem toku pri deželni bolnici, da se širi neznosen stnrad. Treba bi bilo, da se vsaj za eno noč nekoliko odpro za-tvomice, kar bi menda ne škodovalo re-gulačnemu delu, ki se vrši v precejšnji višini.
— Stavka brivskih pomočnikov v
Ljubljani. Z ozirom na stavko brivskih pomočnikov nam pišejo mogotci: Ker delamo v brivnicah sedaj samo mojstri, se cenjeni obiskovalci brivnic prosijo potrpežljivosti. Zlasti se naj opusti v večernih urah striženje las, ker se mora z razsvetljavo zelo varčevatL Zahtev pomožnega osobja ne moremo sprejeti, ne da bi naložili novega bremena na svoje obiskovalce.
— Oremlj trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane na odločbo št. 394, s katero se podaljšuje rok prošnjam za uvoz
i takega blaga, prepovedanega za uvoz, ki je bilo naročeno pred 23. marcem 1920 ter na razglas ministrstva za prehrano in obnovo dežel, s katerim se urejule trgovina s sahaiinom. Oba razglasa se nahajata v Uradnem listu 123.
— Proti podganam v Ljubljani. Vsled kuge na Reki In Trstu so v Zagrebu že davno izšle varnostne odredbe, tako zlasti sa pokončavauie podgan, ki so, kakor znano, prvovrstne razšlrlevalke epidemičnih bolezni. V LluMjanl sa seveda ni nihče ganil, dasiravno se tudi Ljubllana prišteva k »podganjim mestom«. Zlasti v Koiizeju, pa tudi drugod, se nahaja na stotine podgan. Zato bo treba tudi pri nas kakšne akcije za pokončavanje te *o-laznL
— še vedno slaba moka. Trgovec Al. Marn na Viču je tudi svoječasno kupil od veletržca Kneza vagon z grahoriem In dru go nesnago pomešane pšenice ter jo dal v Domžale v mlin, ne da bi si bil blago poprej ogledal (tako vsaj sam trdi). Pozneje mu le mlinar pokazal pod čistilnico množino nezdravih odpadkov, toda vkljub temu sta napravila inlevskl list. da mora Marn dobiti 98% moke Iz te mešanice, dasi bi Jc moglo biti le kakih 60%, ako b! se bila pšenica popolnoma izčistila. Marn ie bil obsojen na I teden zapora In 1000 K globe, a se le pritožil, češ, da je naroči! mlinarju, naj pšenico izčisti kolikor mogoče.
— Mladi tatovi. Grabežljivost po de-narju in poželiivost po razkošju, zapravljanju 'm naglem uživanju je zanesla po vojna psihoza tudi med mladino. Vsled teh nagonov je šele pred kratkim postal dijak morilec svojega tovariša. Isti nagibi so vodili dliaka J., da je zadnjb nedeljo s po-močjo soočenca P. okradel lastnega očeta za ogromno vrednost. Imenovana dijaka sta z ratinirano predrznostjo Izvršila tatvino v skladišču trgovca L Domači sin -dijak je ukazal v nedeljo zvečer očetovemu hlapcu, nal napreže, da se s tovarišem nekam popeljeta. Potem sta znosila 'z skladišča na voz oblačilnega blaga za 80.000 K ter ga mimo policijske straže peljala proti Igu. Policijski organi so že drugi dan zasledili storilca ter našli tudi blago skrito v neki šupi na Barju.
— Ruska operetno • kabaretska družba gostuje v Narodnem domu. Danes predstava. Vstopnice od S—25 kron.	h
— Najditelj potnega Data in pisma na Ime Trost se prosi, da Izroči oboje v uprav’ našega lista proti nagradi.	k
Veliko število letlšklb In kurlandsklh
beguncev se je peljalo v nedeljo popoldne skozi Maribor v svojo domovino, večinoma v Rigo.
Nepojasnjen nmor. Pred kratkim le bH na baron Twicklovem posestvu obstreljen naš vojak, ki je s nekoliko tovariši pobiral jabolka. Mož je drugi dan umrl na ranah. Stvar je prišla v javnost kot nekaka zagonetna afera, kjer bi bila Igrala ljubosumnost veliko nepojasneno vlogo. Dognalo se je, da je baron Twick! sam spravil v javnost one vesti, vsled česar je utemeljena domneva, da je pri tem umoru tudi sam prizadet in da skuša s takimi vestmi odbiti sumnje od sebe.
Celi e.
Janška vlada ni hotela mestu posoditi 200
milijonov lir.
Volilno gibanje.
Maribor.
Eden nafstavneišRi čegklh umetni kov na eosll e Kocian nastool 5 no vemhra v mariborskem eledaltSču.
Maribor ie oostal zooet Mar-
burtr za »Volksstimme« takol no plebiscitu Po oeriu se ntič oozna 6e-nrav hoče biti mednaroden To perje mu bo treba na vsak način pristriči.
Dramatična Sola v Mariboru je
oričela z rednim poukom.
Ruska Plesalka Klavdlla Isačen
ko nastopi priliodnii teden v Mariboru.
Novo zimsko suknlo le Izeubi Martnak Anton Iz Studencev, ko ie šel čez državni most. Imel io le te onmieno. Naibrže ni bil preveč trezen.
Nasilen detektiv. V Koštomaievi postilni le popivate večia družba, med niimi tudi detektiv Kovač, ki se je pričel igrati z revolveriem ter trrozM z ni»m družbi. Ko so mu izvili revolver i7 rok ie notevnil dru-vi revolver iz žena in pričel streljati. K sreči ni nikovar zadel. Šele redarli so napravili red in piianeea detektiva odvedli.
Povozi! is s kolesom 13 letni učenec Franc Uršič na Kralia Petra trstu 69 letnetra Jakoba Prestelta.
T?tvina. Neznani, vlomilci So vlomili v drvarnico redarla Andreja Raisa in Antona Ornelka ter odnesli več kokoši v vrednosti 600 K.
Poročil se Je v Mariboru g. Rihard Vrečer, rač. poročnik, rodom Celjan, z i gdč. Frido Schara.
Bliža se dan 29. oktobra, dau našega narodnega osvobojenja. Nekatera mesta so že sklenila, kako bodo proslavila ta najpomembnejši dan naše narodne zgodovine.
Kaj pa Celje? Že lansko leto smo opazi!!, da se te ta dan praznoval v našem mestu zelo mlačno. Sploh so se tudi tekom letošnjega leta, razen Vidovega dne, praznovali naši narodni prazniki in drugi pomembni dnevi tako, da človek skoro zanje ne bi vedel. Zadnji čas je torej, da se tudi pri nas zaspanih Celjanih ukrene vse potrebno v dostojno proslavo tega najpomembnejšega dne.
Zadeva »Deutscbes Hans« v Celju. Okrajno sodišče v Celju je svoječasno za vrnilo tožbo, ki jo je v imenu »Deutsches Haus« vložila pisarna dr. Kukovca za razveljavljenje kupne pogodbe, katero je sklenilo pozneje razpuščeno društvo »Deu tsches Haus« z nemškim konzorcijem za sedanji Hotel Unica, češ da g. Ivan Pre-koršek ni imel legitimacije za tožbo. Deželno sodišče v Ljubljani Je sedaj ugodilo pritožbi tožitelja in mora okrajno sodišče v Cellu sedaj izreči v zadev! tožbo.
Itall|anskega tpljon* v osebi doktorja Marottija, odvetnika, »o pripeljali v Celie, kjer pride pred sodišče. Prijet Je bil v Dubrovniku vsled špljonaže v korist Italiji.
Vladnim tajnikom je imenovan g. dr-Ivo Poljanec, vladni komisar v Celju.
Nov zdravnik se ie naselil v našem mestu v osebi dr. Pran Arašeka. Ordinira na Glavnem trgu v hiši, kjer Je trgovina Ooričar * Leskovšek.
Spremembe voznega reda aa progi Celje - Dravograd. Jutranji vlak odhaja Iz Celja že ob 8.10 in prihaja v Dravograd ob 11.26: opoldanski vlak odhaja Iz Celja ob 14.40 Ifr brlhaja v Dravograd ob 18.02;. popoldanski vlak odhaja Iz Dravograda ob 15.45 in prihaja v Celie ob 19 uri. Večerni vlak pa odhaja iz Celja ob 20.40 In prl-hala v Velenje ob 22.08, Vsi ostali vlaki ostanejo tudi nadalje nespremenjeni.
Rezervoarji trgovske zadruge »Sloga« v Celju. Trgovska zadruga »Sloga« zida ob izlivu Voglajne v Savinjo dva rezervoarja, enega za petrolej iti enega za surovo otie. Upali so, da bosta gotova oba še pred letošnjo zimo. Delo pa ni dovolj napredovalo in bo za letos dogotovljen samo eden, ki je že skoraj pod streho.
Srbo - hrvatskl tečaj. Vsi oni, k! so se priglasili za ta tečaj, naj pridejo danes 27. t. m. v mestno trgovsko šolo. Lahko pa pridejo Še tudi drugi, ki se še niso priglasili.
Razprava proti trboveljskim komunistom zaradi aprilskega komunističnega puča v Trbovljah se Je vršila v soboto 23. t. m. pred celjskim okrožnim sodiščem.
'»Hausordnung«. Ako pridemo v nekatere hiše v našem mestu, zapazimo pri vhodih še takozvane hišne rede v nemškem Jeziku nabite po steni. Mislimo, da bi tudi bil že čas, da bi sl tl hišni posestnik! oskrbeli dotične »paragrafe« v slovenščini
Drobiž Iz mesta In okolice. V Gregorčičevi ulici vidimo na nekaj mestih zabite stebre, ostanke odpravljenih staroveških mitnic. Po noči so te stranske ulice slabo razsvetllene in J® steber dostikrat vzrok, da človek v temi zloži po tleh svoje trudne ude. Naj se odpravi iz te ulice še “ta nepotrebna navlaka. — Ob izlivu Su-šlce v Savinjo i« M varnost pasantov v ponočni temi zelo malo poskrbljeno. Pri maihnem mostiču oh Izlivu potbkav Savinjo ie nevarnost, da se človek v temi prevrne v blatno vodo. Nujna potreba, da se tam napravi varnostna ograja. — Ako pride človek ponoči na Breg ali v Oaber-je ali v Savodno, so ti kraji odeti popolnoma v egiptovsko temo. Vrhutega je na pr. cesta v Gaberje v takem slabem stanju, da se človek v ta del naše okolice le težko napoti brez nujnega opravka. O svinjariji, ki se nahaja od Rebeschega naprej proti železniškem viaduktu do mosta Voglajne v Savodnl, pa niti ne govorimo. Merodajni faktorji sl naj te kraje malo ogledajo.
Ogenj v dimniku. V pondeljek okrog
10. ure dop. so se vžgale saje v dimniku hiše št. 3 v Miklošičevi uticL Požarna bramba Je ogenj takoj udušila.
Volilni shod v Kollzejskem okraju. Krajevna organizacija NSS za Kotlzejski okraj priredi danes ob 8. url zvečer v gostilni pri »Novem svetu« na Gosposvetski cesti volilni shod. Na shodu poročata kandidata za Ljubljano Deržič in Brandner. — Volilcl se na shod vabijo.
Krajevna organizacija NSS za Vod mntski okraj v Ljubljani priredi danes ob pol 8. uri zvečer sestanek volilcev v go stilni Zupančič na Ahacljevl cesti. — Volite! se na shod vabijo.
Volilni shod NSS se je vršil 24. t. m. v St. Pavlu pri Preboldu. Poročal je g. Vojska. Shod je bil zelo številno obiskan Shodu je prisostvovalo tudi neka! socijal-nlh demokratov, ki pa Izvalanju niso ugo variall — Volilni shod v Gomilskem je bil razmeroma dobro obiskan.
SKS kandidira na Štajerskem kot kvalificirane poslance na prvem mestu dr. Bogumila Vošnjaka, na drugem mestu pa dr. Ivan Marije Čoka.
Tabor v Kamniku, ki ga je priredila pretečeno nedeljo SKS je obiskalo do 4000 kmetov. Kljub temu, da se je vršil shod naproti Katoliškega doma, se tam navzoč! pristaši niso upali oglasiti k besedi. Z ve Uklm uspehom so govorili predsednik SKS g. Kušar, Pucelj in obrtnik Ogrič. Popoldne je bil slavnosten pohod po Kamnik«, v katerem Je bilo do 30 lepo okrašenih voz. Zmaga SKS je vsak dan jasnejša. —-Isti dan se je vršH shod tudi v St. Vidu, ki ie enako dobro uspel.
V nedeljo Je priredila SKS na Štajer tkem celo vrsto taborov, ki so »e vsi sijajno končali. Posebno velikansko udeležbo so imeli shodi v Savinjski dolini, v Moeirin In Ljubnem, kjer so govorili g. Drofenik, Sancin, Dobnik, Nemec, Mw-molja tat Urek.
Kot prvo tvojo zmago more zaznamovati SKS dejstvo, da kandidira med nekvalificiranimi kandidati samo enega d« hovnlka, da le s tem zmagalo stališče, kmeta zastopaj kmet.
Kandidati JDS za Ljubljano so sledeči: Dr. Ivan Tavčar, Josip Relsner, dr. Ivan Mohorič In dr. Albera Kramer.
Volilni program SLS Je razvil na no deljskem shodu zaupnikov - SLS dr. Gosar. Izjavil se le aa samoupravo pokrajin osrednji parlament naj Izdaja le široke okvirne zakone. Zahteval je enakopravnost In zaiatnčenle vseh veroizpovedo-vanj ter gospodarsko zbornico. SLS Je za splošno dolžnost dela, za popolno sodJa! no ta varovanje, ta maksimalno premoč« nje ko mejo ter za izvedbo agrarne reforme. Glede militarizma stoji SLS na stališču, da se mora skrčiti na nalkrajšo dobo.
SLS je postavila sledeče kandidate: za Kranjsko: Janeza Brodarja, Josipa Gostinčarja, Josipa Nemaniča, Janeza Stanonika. Karla Skulla, Janeza Strelna, Antona Lampreta, Franca Kobala, Josipa Pozniča, Antona Marinčka, Ivana Rakoša tat Janeza Finžgarja. Kot kvalificirane kandidate pa Antona Sušnika, dr. F. Kulovca ali F. Smodeja ter dr Gosarja, za namestnike kvalificiranih kandidatov dr. Brejca, Ivana Dolenca in Dušana Serneca. V Ljubljani kandidira SLS dr. Gosarja. Ivana Ogrina, Srečka Žumerja in dr. Gregoriča Na Štajerskem so kandidati SLS: Ivan Roškar, Karol Cernei, Stanko Keš, Martin Krajnc. Anton Krepel, Anton Meško. Liu-dev. Pinterič, F. Pišek, J. Piiek, V. Pušenjak, Martin Steblovnik, Jožef Škoberne, Jakob Vrečko, Martin Vrečko la Franjo Žebot. Pn kandidat za Prekmurje se še določi. Kvalificirani kandidatje za štajersko so: dr. Korošec, dr. Hohnjec, dr. F. Jankovič, dr. J. Leskovar bi dr. A. Ogrizek.
Volilni shod je priredila SLS v nedello dne 24 t m. dopoldne v hotelu pri belem volu pod firmo »Kmečke zveze«. Opaziti je. da je ta stranka v zadnjih letih tudi v celjskem okraju zgubila mnogo pristašev, kakor je pokazal nedeljski shod.
Šport in turistika.
Športni klub »Celje« — prvak Celja. Po izidu nedeljske tekme med Atletlk-športklubom ta slovenskim športnim klubom, ki je končala v razmerju 0 : 2 v prid »Celja«, je slovenski športni klub postal prvak Celja.
Internacljonalna nogomet, tekma med prvakom Dunaja »Rapldom« ta slovenskim športnim klubom »Celje« se vrši dne 2. novembra ob 3. url pop. v Celju. igrališčer še objavimo. Tekma utegne biti zelo zanimiva.
Prvenstvena nogometna tekma med
celjskim Atletikšportklubom ta slovenskim Športnim klubom, ki se je vršila danes v nedeljo 24. t. m. na Igrallšču pr* »Skalni kleti« je Izpadla 2 : 0 v korist slovenske-mu športnemu klubu. Vsled izida te tekma Je torej Slovenski športni klub v Celju na prvem mestu med celjskimi športnimi klubi.
Sokolstvo.
Jezdni odsek Sokola v Ljubljani s« udeleži danes pogreba br. Mihe Verovška. Zbirališče ob 2. url popoldan v jahalnici. Udeležbo mora prijaviti vsak do 11. ur* dopoldne br. Franketu, tvrdka Oloboinilt ta drug v Gosposki ulici (tel. št 403).
Pokrajinske vesti.
S Slovenskih goric nam poročajo: Ig ponižane Madžarske ta lačne Avstrije prihajajo k tam sumljivi elementi, ki ruielo ta delujejo proti edtastvu SHS. Kmete-vinogradnike hujskajo nemški rovarji med drugim tudi takole:	»Kam	boste	s	zlato
letošnjo kapljico? Da ste ie v Avstriji, kako bi Jo lahko prodali v Gradec, na Dunaj ta drugam. Kdo vam bo plačal v Jugoslaviji take cene?« Med nemškimi hujskači se potika tn okoli tudi zloglasni nemški hajiovec — Kaltenegger. OJ, kako velika je slovenska potrpežljivost, da gfo« da tako mirno krutega svojega sovražnik* med seboi?! Kako dotgo še?
Braslovče. Od nekod je prišla vest ta se razširila po naši ta sosednjih občinah-kot popolnoma zanesljiva, da so Lahi te zasedli Jesenice ta da že korakajo prod Ljubljani. To povzroča med našim preb*, valstvora le radi zadnjih dogodkov na Ko» roškem veliko vznemirjenost. Od kod io vest prišla, ae vemo. Prepričani pa smo, da se nahaja pri nas, kakor tud! drugod, §e vedno polno tajnih (mogoče tudi plačanih) avstrijskih rovarjev, ki namenoma širijo Izmišljene razburljive vesti ta delajo zmede, Iz katerih st obetalo še menda kakšne eventualnosti . , Zahtevamo tud! na deželo mogočne metle, ki m bo samo pometala, temveč tudi udarHa Brežice. Podružnica Jugoslovanska Matice priredi 14. novembra Martinov dan v vseh prostorih Narodnega doma. Druga društva nal blagovolijo to vpošt*. vati ta nai na ta dan ne prirejajo veselic.
Dolenja Lendava. Pri nas Imamo silna slabo poštno zvezo. Is Maribora do Dolnje Lendave roma pismo cel teden ta še dalje časa. Dajte nam železnico, dalte dobro poštno zvezo, da ne bomo tako odtrgani od slovenskih središč kakor smo.
Primorje.
D’Amumz!o so )• »sputal«. D'Annun zlju je zmanjkalo denarja ta vsled tega namerava zapleniti parnik »Cogna« z vsem blagom za 40 do 50 milijonov lir vrednosti. K temu koraku se ie odločil, ker Itali-
G edališče in glasba.
Slovensko gledališče v Celju. »Rodoljub iz Amerike«, burka s petlem ln plesom se Je tudi danes v nedeljo predstavljal ob ninogobrojni udeležb! občinstva t enako dobrim uspehom, kakor pri prvih dveh predstavah. Želimo, da bi se nam v našem gledališču poleg drugih predstav nudila še večkrat tako neprisiljena za-, bava.
Antona Lajovica »Pesmi samote«, ki I jih je zadnjič mojstersko prednašal Josip I Rijavec v Unionu, so naprodaj v vseh ljubljanskih knjigarnah. Cena Izvodu 16 kron.
I Osmi zvezek Male pesmarice prinaša svojčas zelo priljubljeni moški zbor »Slovo« (Le nocoj še luna mila) prerano umrlega skladatelja Josipa Kocjančiča. Pevska društva, pevci! Naročajte pridno Malo pesmarico! Dobiva se v Zvezni knjigami na Marijinem trgu v Ljubljani.
Pošljite naročnino!
Mali oglasi.
Proda se:
GOSTILNA PRI MARIBORU I veliko stanovanjsko hišo, krasno kletjo* gospodarskim poslopjem, poljem ta inventarjem 400 000 K. —> ELEGANTNA NAJEMNINSKA HIŠA pripravna za kak® obrt ali za kako banko. — VILA S 4 SOBAMI ter kuhinjo, potem 1 sobo ta kuhinjo, lepo kletjo, stranskim poslopjem, s hlevom za drobnico, šupaml, prostorom za les, vrtom ta poljem 160.000 K. — Odda se tudi KAVARNA V NAJEM, informacije: Realitetna pisarn* »Rapld«, Maribor, Oosposka ulica 28. Za odgovor priložiti 2 znamki k 1 K!
20 DESETKRONSKIH ZLATNIKOV ta 10 kg srebrnih kron se proda vsak da® popoldne. M. Lečnik, Ljubljana, Vodmkf štev. 62.	2°*
koroške plebiscitne znamke
samo dvovlearske, 46 komadov, prodam. Ponudbe prosim poštno ležeče pod »Znamke«.
CIRKA DVA VAGONA STAREGA ŽElEZA
se bode dne 4. novembra 1920 ob 2. url
popoldne na Dvoru (bivša želsznafnal lezniška postaja Straža javnim dražbenim potem oddalo. Oozdarskl urad SoleT** pošta Straža, Dolenjsko, i	VOLNE IN ZAJČJIH KOŽ
1 večja množina se Proda. Naslov v upr^v-
Di5tVU* IZVRSTEN OLASOVIR s« proda. Vpraša se v Maribora, Pristan štev. 6, I. nadstropje.	19971
MED
trčen ajdov prvovrsten se proda ca 200 kg po ceni a kg K 60. Anton Potlč, čebelar« Roinldol. P, Semič, Dolenjsko. 2031
KOMPLETNA SPALNA SOBA
(Z trdega lesa In mramornastim) ploščami z žimnicami vred se radi odpotovanja ceno proda. Kobald, Karolinška zemlja 1, I. nadstr.	2034
BOLJŠE POSESTVO na Gorenjskem obstoječe iz hiše z gostilno, gospodarskih poslopij, ter nekaj gozdov in njiv se proda. — Naslov: Valentin Pintar, Porkoren 26. (pri Kranjski gori).
2037
ŽARET
se proda prvovrstno dunajsko delo. Na Ogled v trgovini Barborič, Mestni trg 7.
2038
POHIŠTVO LE DOBRO IN SOLIDNO
delo se jako po ceni pToda. Spalna soha Iz trdega lesa od 8000 K naprej; spalna soba lz mehkega lesa od 3500 K naprej. Kuhinjska oprava. — Vljudno se priporoča Lovro Mačič. mizarstvo z električnim obratom, Prevalje, Koroško.	2040
HIŠA S PEKARIJO
se proda na prometnem kraju blizu Industrijskega središča. Več se poizve pri lastniku Ludovlk Cabnu, Trbovlje I. (Petelinova vas).	2021
MOTOR
s surovim oljem, 6 P. S., fabrikat »War-chalovski« Wien, v dobrem stanu, vsied električne uapellave na prodaj. Na ogled v obratu »Adrlja«, tovhrua pohištva, Maribor, Mejna ulica 6,	1998
DVE KRASNI TRINADSTROPNI HIŠI i Vila s 7 sobami garažo za avto in lilevon prekrasna gostilna s posestvom In živim, potem hiše, vile, posestva, potem pisarne se prodado s 16 parketiraniml stanovanj nepremičnin. Zagorski, Maribor, Bavar-j ska ulica 3. —- Dopisi le proti znamki.
KARBIDNE SVETILKE namizne, viseče in za kolesarje, karbid hi gorlvce ter baterije priporoča Jgn. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št. 7.	1989
V NAJEM SE ODDA HIŠA
z 2 sobama in 2 kuhinjama in vrtom v Šmartnem pri Litiji. Pojasnila daje Valentin Babič v mali Koštrelnicj 20, Šmartno Pri Litiji.	2036
ZVEZKE
za višje šole, črnilo, peresa, radirke in druge šolske potrebščine na debelo in drobno se dobi pri L. Pevalek, Ljubljana, Židovska ulica 4.	1964
F. BATJEL, LJUBLJANA Stari trg štev. 28.
Velika zaloga vsakovrstnih dvokoles, šivalnih strojev in posameznih delov. — Mehanična delavnica, Karlovška cesta štev. 4.	1965
NAZNANILO.
Imam v zalogi cementne cevi različne velikosti, najboljše vrste, cementnih zarezanih strešnikov. Maks Llpičnih, izde-lovatelj cementnih Izdelkov v Cretn 32 P. Štorje.	1971
PISALNI STROJI REMINGTON se oobJjo pri K. A. Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 21—33. Zahtevajte ponudbo.
Sluibe:
MLAD INTELIGENTEN ČLOVEK 24 let star, visokošolec govori slovensko, nemško, češko perfektno, išče primerno službo pri večji tvrdki v kontoariu ali kot potujoči zastopnik v tu- In inozemstvo. — Ponudbe pod »M. D. 11« na upravo tega lista.	2045
KROJAŠKI POMOČNIK miad, naobražen vsega dela vajen išče službe v mestu.	1046
PROVIZIJSK1 ZASTOPNIKI
ki stalno potujejo po Kranjski in so pri trgovcih dobro vpeljani, se iščejo za dobre predmete, ki se lahko spečaja Vprašanja pod »Kem. tovarna« no upravo »Jugoslavije«.	2024
258. štev,
PRODAJALKO
za modno trgovino se takoj sprejme pod dobrimi pogoji, ponudbe na upravništvo tega lista pod »Modna trgovina« prilagati Je ako možno sliko in navesti prejšnja službena mesta	2039
VAJENEC
se sprejme poštenih staršev v špecerijsko trgovino. Oglasiti se je pri Zorič & Planinšek, trgovina z mešanim blagom na drobno in debelo, Ljubljana, Zaloška cesta Štev. 17	2014
SSazsieK
IŠČEM ZA TAKOJ TRGOVINO AU GOSTILNO
v mestu ali na deželi. Ponudbe na uprave tega lista pod ^Koroški begunec«. 2026
FOTOGRAFSKI ATELJE »ILIRIJA« Gosposvetska cesta St. 4 (poleg kavarne »Evrope«) izdeluje vsa naročila v naifinei-ši izpeljavi. Slike za legitimacije izdeluje takoj.
Obnovite naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil 05^
z veii
v glavni ulici mesta Verne«?, 40 tisoč prebivalcev, pripravna zlasti za žitno ali vinsko trgovino prod* izgnana vdova za salo nizko ceno. Naslov v upravoištvu lista. 1863
Trstje
/& strope Izdeluje in prodaja na debelo in drobno m* po K 4-80, pri več ih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova uL 13. (Trnovo.) 771
Knjigovodja
s večletno prakso želi vstopiti pri večjem podjetju ali solidni tvrdki mesto knjigovodje ali računavodje. Cenjene ponudbe na upravo .Jugoslavije" Ptuj.
Dr. Ješe
zopet redno ordinira
za očesne bolezni 10.-12. dop. Dunajska eesta 17.
V nobeni hiši, kjer so otroci,
ne sme manjkati
Moj zverinjak
knjižica našim madm za zar avo In pouk s 45 tllkemi In h teni spadajočim besedilom.
= Cena 20 kron. ==
Dobiva se v Ljubljani:
t Zvezni kn|igs rr> >, Marijin Irg 8. »Žlezni tiskirni, stari tro I9,i,
Starekinstvo Jugoslovan. Sokolskega Saveza
naznanja žalostno vest, da je danes, dne ‘25. oktobra 1920 nenadoma preminul Slan starešinstva
br. Miha VerovSek
Pogreb zaslužnega sokolskega delavca se vrši v sredo, dne 27. oktobra 1.1. ob 4. uri pop. izpred Narodnega doma.
Ljubljana, dne 25. oktobra 1920.
ttarollnstvo Ju«oat. Sok. Saveza.
Tvrdka
v Florljanskl ulici
se radi generalnega popravila prenočišč in hiše sploh zapre.
Začel se bo obrat v popolnoma izboljšanem načinu in v lastni režiji. Postrežba bo izvanredno poceni in prvovrstna. Otvoritev ec objavi v Časopisih.
Priporoča se v naprej'	_	mm mm m
>859	A.	Kaiffež.
Snoj & Urbančič v Ptuju
priporoča zalogo galanterije in čevljarskih potrebščin.
Naje«naju nakup I
NaJceneJSI nakupi
Pristne
kranjske klobase
zopet razpošilja v vsaki množini staro renomiriba tvrdka
M. URBAS, Ljubljana, Slomškova ulica št. 13.
za rodbinsko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in ol|e. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje.
»Ji
Pozor! P. n. gostilničarjem se naznanja Pozor! otvoritev nove trgovine z vinom na debeio
Kirač & drug v Celju
Gosposka ulica štev. 6 — „Hotel Balkan*.
V zalog! so prvovrstna banaška, dalmatinska in vsakovrstna vina. fene zmerne.	1825	PoMrcžtia	torna
, JOSIP PETELIN. UIUM
Z so dospeli z; Sv. Petra nasip 7.1432
s Paris-Ijubljana. j je najboljši. \
m	.	:	a
_____________________j*ii_______________________
la bele papirne vrečice
jd 1,4 — 6 kg raipoSlja nit vagone in manjše količine
LUDOVIK ŠEF, Maribor, Prešernova ul. 1.
Tovarniška zaloga papirja In pisalnega erodja. Telefon 148.	Brzojavi:	Papiriet,	Maribor.
Ljubljana, Dunajska cesta, Stožice.
Teletom Štev. 588.	Teletom štev. 682.
Osrednja pisarna:	Aleksandrova cesta 3.	M
Naj večja jugoslovanska izdelovalnica	^ j
moške, deške	in otročje obleke.	HI
Samo na debelo.	151« Samo na debelo.	>-■ i
   _____________________________ m
Naznanilo.
Naznanjam slav. občinstvu, da je začela zepet obratovati jjr prekajevalnica v Ljutenberger-jevi hiši na Sl. trgu št. 2 v Ptuju. S | Prekajevalnica bode proizvajala najizborneje produkte, kakor •£.- prekajeno meso, raznovrstne klobase itd. Prodaja na drobno in “ na veliko. Potrudil se bom ustreči mojim odjemalcem s točnostjo, kakor a prvovrstnim blagom in se priporočam za obilen obisk, kakor ca obilna naročila.
S spoštovanjem Frane Podgoršek, mesar in prekajevalo« v Ptuju
I
Kdor ti
hinbljanskl Sokol naznanja pretežno vesi, da je nai
vrli brat in odlični sokolski delavec
Miha Verovšek
društveni praporščak, starosta ljubljanske sokolske Inpe tn član starešinstva Jugoslovanskega Sokolskega Bavesa
dne 25. t. m nenadoma umrl
Pogrrb nepozabnega brata se vrši v sredo, dne 27. t as.
ob 4. uri popoldne izpred Narodnega doma.
V Ljubljani, dne 26. oktobra 1920.
nabaviti
znanega
pristnega in I
Haložana Otvoritev trgovine
i
naj se blagovoli posl užiti tvrdke: Prva haloSha trgovina z viuoi ANT« KORENJAK In drog pri Sv. Barbari v Halozah.
mtM.ii»ir.ii».mm
Globoko poirti naznanjamo, da je nai iskrenoljubljeni soprog oziroma oče in sine, gospod
KAROL HUT
nadpoitar v Domžalah
danes ob 8. uri zjntrej, prev den e tolažili sv. eerkve nenadoma preminul.
Pogreb ne vrši v četrtek, dne 28 oktobra 1920 ob 9. uri dopoldne iz hite žalosti na farno pokopališče v Domžalah.
Domžale, dne 26. oktobra 1920.
Žalujoči ostali.
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da smo zopet dvorili 6vojo dobro znano mannfakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenov-ljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko 6ezijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno dosle iz inozemstva, osobito razno volneno in snkneno blago za dame in gospode, dalje perilne barhtnte, flanele, cefirje, sifone, potrebščine za krojače, šivilje, tapetnike itd.
Zagotavljajoč prijazne in solidne postrežbe
se pri porečemo
ANT. BAJEC,
Pod trančo štev. 2
8. i LUDE. tiilipina iimMlm Igom. IJSJ! JI. lil TES10.
IZDELOVANJE NAGROBNIH VENCEV IN ŠOPKOV.
Mlad inteligenten, svetovno naobražen
Hinki mniiik
prvovrsten delavec, v.možen vseh damskih lasnih del ter samostojen gledališki masker išče mesto v Ljubljani, Maribora ali Zagrebu. Vstop takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jugoslavije*.
Etanu Bili in diotmin p lomili iml
Del Piero Cumar&Debuisio
Rlsrua naloga
GORICA, Škofijska ul. 5 (via Arcivescovado)
Zastopnik za Jugoslavijo M. MOZETIČ, Ljubljana, hotel Slon.
'j
I ifSfe *ga! »a A. ura. Jim 1 m a. i______I	-	0%	Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor,
jiHOlirOOSSC3 n<31 Iflll.c§ Krani, Ljubljana, Maribor, Metko-
a.	vic, Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik,
sprejema vloge na hranilne knuzice, žiro- m druge vloge	„	*	’	F	’
pod najugodnejšimi pogoji.	Zadar’	Zagreb, Trst, Wten.
jggg“ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. "“HS Poslovne zveze z vstm vtCiinu.kraji vtn-inir.oztrrstvu.
Gr&ovoroi urednik Aatoo Rešek.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.