Šteu.207
tf Ljubljani, v torek, dni 11. septembra 1906.
Leto XXXIII.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K 26"— za pol leta „
za ietrt leta za en mesec „
6-50 220
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20' — za pol leta „ „ 10'— za ietrt leta „ „ 5- — za en mesec „ n V70
Za poillj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za «>ei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
Vsak dan, Izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne,
Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez — dvoriSie nad tiskarno). — Rokopisi se ne vraiajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. UredniSkega telefona Ste v. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev, 2. —
_L- Vsprejema naročnino, Inserate in
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Kulturne sile Katolicizma.
Profesor Evgen Jarc.
Oovoril na slavnostnem zbor. katol. shodh.
Dični vladike slovenski! Slavni zbor! Dva tisoč let bo kmalu tega, kar se je završil v mestu Jeruzalemu velepomenljiv prizor. Na sodnem svojem stolu sedi obdan od vojakov in uradnikov zastopnik rimske oblasti, Poncij Pilat, ki ima v svojih rokah oblast nad življenjem in smrtjo svojih podanikov. Pripeljejo predenj obtoženca. Kaj mu očitajo? Sovražniki ga tožijo, da se izdaja za kralja Judov. Ali, ko ga vpraša Pilat sam. kaj čuje od njega? »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričam resnici. Vsak, kateri je iz resnice, posluša moj glas.« In tedaj se obrne zastopnik rimske oblasti pol porogljivo, pol obupno na stran in pravi: »Kaj je resnica?«
Pomenljiv prizor! Tukaj vidimo na eni strani moderno svetovno naziranje takratne dobe, nazor brezčtitja, pohlepja po blagu in uživanju, raztrgan v sebi in obupnost, na drugi strani Njega, ki je prinesel svetu milost in resnico. In ako zasledujemo razvoj svetovne zgodovine v vseh vekih do današnjega dne,vidimo v vseh dobah tudi to nasprotje med krščanstvom in svetovnim nazorom nasprotnikov krščanstva. Razne so oblike, v katerih se kaže to nasprotje. So to včasih krvavi boji, v katerih padajo žrtve sovražnikov krščanstva pod rabljevim mečem; so to včasih boii z uma svitlim mečem. Tak boj bijemo tudi mi danes v modernei naši dobi. Ako skli-čejo naši nasprotniki ob slovesnih trenotkih, kakor je to n. pr. III. slovenski katoliški shod, svoje shode, tedaj je vedno geslo: »Boj kle-rikalizmu!« »Boj ultramontanizmu!« Beseda se izpranima, a jedro ostane: »Boj proti cerkvi!«
Kaj očitajo ti nasprotniki našej veri? Oni pravijo: naša vera je za srednji vek, nc strinja se več z modernimi iznajdbami, ne strinja se več z napredkom kulture, celo ovira napredek kulture! Ako gledamo svet, se nam dostikrat pač zdi, da ne veljajo več tiste besede, katere je izgovoril naš nebeški Izveličar v najslovesnejši pridigi, v pridigi na gori: »Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli!« in dalje: »Blagor njim, ki trpe preganjanje zavoljo pravice, ker njihovo je nebe-šl<o kraljestvo!« Ali veljajo še te besede za našo dobo? Ali se ne godi marveč, kakor pravi trdi bogokletni in mnogo oboževani filozof Nietzsche: »Postanite trdi in ne prizanašajte bližnjemu! Nc povračujte nikdar hudega z dobrim! Ce ste storili kontu eno veliko krivico, storite mu jih še pet malih!«? — In ako gledamo nebroj solza, ki jih l i jc trpin, stiskan od mogotca, ako pogledamo zgodovino, ako vidimo, da je bil naš narod večen trpin, moram reči: »Res jc tako. Krščanstvo in moderni svet sta v absolutnem, popolnem na-
sprotju. V čem pa je vzrok temu nasprotju? Nasprotniki iščejo vzrok v našej katoliški cerkvi. Ali oni sami so ga povzročili! Mesto Kristusa so postavili na oltar znanost, mesto Kristusa so postavili na oltar umetnost, mesto Kristusa hočejo postaviti na oltar — saj ga še nc poznajo ne — moderni svetovni nazor, moderno prepričanje o življenju in svetu! — Ako se pa ozremo nazaj v zgodovino, vidimo, da je cerkev v vsem svojem delu, v vseh stoletjih bila tista, ki je sprožila in gojila znanost, tista, ki jc dala umetnosti življenskih sil in da je Kristus edini, katerega nauk more prinesti človeštvu srečo.
Kratek bo moj dokaz, povzet iz bistva katolicizma in zgodvine. Nasprotniki se sklicujejo na velikanski razvoj znanosti v zadnjih desetletjih. Mi se klanjamo njenim silnim razkritjem naravoslovja in priznavamo tehniki njene zasluge. Toda s tem, da se je veda tako razvila, vera v božje razodetje še ni nepotrebna! Vsa moderna veda v vsej svoji ob-širnosti in mogočnosti še ui rešila ugank življenja. Kar nam jc dala, to so dvomi, podmene, hipoteze! 20, .30 let je tega, kar je vladal absolutni materijalizem. Kdor se ni klanjal ma-terijalističnemu Bogu, je bil mračnjak in na-zadnjak. Dandanes niti '/io učenjakov ne priznava materijalizma kot princip znanosti. Sledila mu je še cela vrsta drugih izumov: idealizem, empirizem, kriticizem. Vsi ti polbogi, vsi ti maliki, prihajajo in zopet izginjajo, eno le šc ostane: Kristus in katoliška cerkev. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Na podlagi tega razvoja je izrekel znani Brunnetiere besede o koncu moderne vede; in res je, moderna veda ne pride nikjer do konca in najmanj pa nedvomno ne bo mogla nikdar dati odgovora o najpomenjliivejšem vprašanju, odkod je človek, kaj jc človek, čemu je človek, kaj je njegov cilj, kaj je njegov namen. Mnogo učenjakov ostane samo pri negaciji, pri samem zanikovanju. Berolinski Dubois je rekel o vprašanju: zakaj jc človek, čemu je, kaj je njegov cilj: »Ignoramus« in s pravo učenja-ško nadutostjo jc pristavil »et ignorabimus«!« In učenjaki tega res nc bodo vedeli, ako nc gredo k tistemu, v katerem je vsa vednost, k Kristusu. (Živahno odobravanje.) Velikansko število katoliških učenjakov nam izpričuje popolnoma, da se da absolutno združiti globoko znanstvenost s pristno katoliško vero, s pravim katoliškim prepričanjem. Dva vzgleda! Vsak medicinec, vsak naravoslovec, izgovarja z velikim spoštovanjem ime velicega Francoza Pasteurja. On jc tisti, ki jc pokazal moderni medicini nova pota s tem, da je odkril bakterije in ki je dosegel tudi v kemiji mnogo novih rezultatov, in s svojimi iznajdbami koristil francoskemu narodu toliko, da je dar-vinijanec Huxley izjavil, da odtehtajo njegove iznajdbe vseh pet miljard, katere so morali plačati Francozi Nemcem kot odškodnino po vojni leta 1870! In ta mož je bil do konca veren katoličan in njegovo geslo je bilo »Per
vias reetas!« (po ravni poti, po pravi poti vedno naprej!)
Pripoveduje se, da ga jc vprašal neki učenjak. kako more biti veren, ko vendar toliko razmišlja in študira, in Pasteur je odgovoril: »Ravno, ker sem toliko študiral, sem ostal veren, kakor bretonski kmet. Ko bi bil pa študiral šc več, bi bil postal veren, kakor bretonska kmetica!« V zadnjih dneh svojega življenja je popolnoma ohromel in tedaj je či-tal najraje o sv. Vincenciju Pavlanskemu, ki .ie v karitativnem oziru vzor katolika in ko se je ločila njegova duša, držal je še v rokah križec in zadnje njegove besede so bile izpoved naše vere in našega tipanja.
Mi vsi živimo sredi vede. ki vedno bolj preobrazuje naš svet, to je elektrika. Kdor je to vedo študiral, ve, kake zasluge ima v tej vedi Aleksander Volta. Ko so dvomili prijatelji o njenij.je-li res veren, se je vsedcl in jc napisal svoj »Confiteor?« in kaj pravi v tem »Confiteor?« »Sveto katoliško cerkev sem smatral vedno za edino pravo in jo še smatram, in brez prestanka hvalim Boga, da mi je podelil tako vero, v katerej hočem živeti in umreti s trdnim upanjem, da si pridobim večno življenje!« Tako torej dva velika učenjaka in 100 drugih ravno tako! V njih mišljenju se najlepše strinja misel svobodna in vera katoliška. Misel svobodna jih podpira v njih delu za resnico, ona jim kaže pot brez predsodkov naprej v globine naravnega človeškega duha in kjer ta pot preneha in neverniki kličejo »Ignoramus et ignorabimus«, tam vidi katoliški učenjak višji cilj, kajti vera mu pravi: »Popolnost je zgoraj, popolnost je v nebesih, popolnost je v Kristusu!« (Viharno odobravanje in ploskanje.) Z mnogimi dokazi se je trudila mo-uerna veda, da bi si jih pridobila zoper katoliško vero. Zlasti je naravoslovje največkrat grešilo proti katoliški veri. In kaj vidimo? Najmodernejša naravoslovna veda je bijolo-gija. to je tista veda, ki kaže, kako je v naravi vse smotrno uravnano, kako je življenje posameznih bitij popolnoma prilagodeno razmeram, v katerih žive. Ta moderna veda priča glasno, da vlada v naravi harmonija, ki ni slučajna, ampak je rezultat inteligence in priča s tem glasno za večno eksistenco božjo.
In zgodovina katoliške cerkve nam priča, da je bila katoliška cerkev vedno prava po-spcšitcljica znanosti. Eden današnjih pred-govornikov je že povdarjal veliko kulturno delo katoliških misijonarjev, ki se razteza od tistega trenotka, ko jc Kristus rekel apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« pa do danes, ko katoliški misijonar razširja kulturo po najdaljnih delih sveta. Šolstvo, kakor ga imamo, to jc produkt katoliške cerkve. Katoliška cerkev, samostani, škofje, katoliški duhovni so bili, ki so ustanovili prve šole, prve univerze, ki danes smatrajo za svoj privilegij, da podirajo in spodkopujejo cerkev, so delo papeštva! Kar se nam jc ohranilo vede iz srednjega veka, vse to nam je ohranila marlji-
va roka skromnih menihov v srednjeveških samostanih. Samostani so bili tisti, ki so gojili pravo vedo in jo go.ie še danes, dasi imena teli samostanskih učenjakov ne slove tako, kakor imena marsikaterih posvetnih, ki so storili veliko manj iu ki delajo samo za slavo. Ti pa ne delajo za svojo slavo, ampak vse v slavo in čast božjo. Imenoval bi tukaj samo dve imeni, namreč slavnega lansko leto umrlega dominikanca Denifla, ki je pokazal srednji vek v popolnoma novi luči in posebno izpostavil kritiki Lutrovo življenje, katero kritiko morajo priznavati tudi protestantje, ker je znanstvena in nepobitna, in pa jezuita Was-manna; obe imeni, pred katerima se mora klanjati ves znanstveni svet.
Govoril bi Vam tudi lahko o tem, kaj je slovenski narod dolžen katoliški cerkvi žc izza časov, ko je meščanstvo plavalo v tujem duhu, se potapljalo v tuji kulturi. Tedaj je bil edini katoliški duhovnik tisti, ki jc ohranil narodu izobrazbo iu narodnost. Nchvaležnost, čin nehvaležnosti je, ako se danes preganjajo prvi nositelji kulture med našim narodom. Izpolnjuje se danes nad katoliškimi tisto, kar pravi sv. pismo: »Strah Gospodov je začetek modrosti!« Nekatoliški učenjaki ne najdejo višjega cilja. Njim je znanost sama edini namen, iu pa lastna čast, lastna slava, lastna hvala. Ne tako katoliški učenjak. Lastna hvala stoji pri njem v ozadju. Glavna čast in hvala mu jc, ako stori kaj v večjo čast božjo in ako stori kaj. da poviša ljubezen do bližnjega. Tu se vidi. da se v katoliški cerkvi očividno izpolnjujejo besede Montesquieua: »Čudovito je, kako katoliška vera, katere edini namen se nam zdi sreča v drugem življenju, pospešuje našo srečo tudi v tem življenju!«
Kristus je najvišja resnica! On je pa tudi najvišja lepota! Njegove besede premagajo poslušavca, da sc mu klanja brezpogojno vernik in nevernik. Sv. pismo jc še dandanes vernim in nevernim višek človeške filozofije in vzor poezije. Najgloblje bistvo svojega nauka, misterij nebeškega kraljestva in bistvo sveta nam je podal Jezus v podobah in prilikah in ga s tem približal umstveno in čuv-stveno nam Zemljanom. Saj jc pel že psalmist: »Ctij, moje ljudstvo, mojo postavo, nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust! Odprl bom v prilikah svoja usta; govoril bom skrivnosti iz davnih časov.« Prilike o zgubljenem sinu, o usmiljenem saniaritanu, o sovražniku, ki jc vsejai ljubko* to so prilike, v katerih se združuje najgloblja filozofija z največjo, naj-vzornejšo lepoto.
Najvzvišcnejša jc pa tudi lepota katolicizma v njegovih obredih. Od protestantizma smo navajeni podcenjevanja te lepote. Ali ravno protestant Schiller nam slika v svoji »Mariji Stuart« prizor, ki živo priča o lepoti naših obredov in njenem nepremagljivem učinku, ki ga napravlja na puritanca Morti-merja v domu, da ga spreobrne. Mortimer jc vzgojen v puritanski veri in zato sovraži
L15ZEK.
nož z brazgotino.
Angleški spisal C. Doyle.
Isa Whitney, brat pokojnega Elije Whit-neya, doktorja teologije in rektorja semenišča, je bil strasten pivec in kadilec opija. Bila je to posledica mladostnih budalosti šc iz onega časa, ko je hodil v šolo. Prebiral je spise dc Ouinceys-ove o sanjah in občutkih; da bi še on doživel take učinke, namočil je tobak vedno v opijevo tekočino. Zgodilo se jc z njim to, kar žc popred z marsikom drugim: prepozno .ic izpoznal, da je navada železna srajca, ki se lahko obleče, toda težko sleče. Ostal jc suženj strupa; njegovi prejšnji prijatelji so se ga nekateri s studom ogibali, drugi pa so ga oddaleč s pomilovanjem opazovali. Šc danes ga vidim, kako sedi tam sključen na svojem sedežu, obraz rumen in nabuljen, oči udrte s povešenitni trepalnicami, zenice skrčene kot bunčica pri igli, cel pa kot žalosten ostanek razvaline nekdaj plemenitega, ponosnega moža.
Nekega večera — bilo je junija meseca I. 1889 — približno ob času, ko sc človeku začenja zdehati iu pogled vedno uhaja na uro.
.ie nekdo burno pozvonil za zvonec hišnih vrat. Skočil sem pokoncu, moja soproga pa je z iicveseliin obrazom odložila ročno delo.
»Zopet kak bolnik,« jc dejala. »Morda bo-deš moral šc enkrat z doma«.
Vzdignil sem se, ker sem se pravkar vrnil od napornega dela.
Cul sem, kako so sc odprla vežna vrata, nekdo je izprcgovoril burno nekaj besed, nato so se zaslišali nagli koraki. Vrata v sobo so sc odprla in vstopila jc v temno krilo oblečena ženska, obraz zakrit z črnim pajčolanom.
»Oprostite, da prihajam tako kasno ponoči«, je dejala, a takoj ne več v stanu premagovati se, se je oklenila vratu soproge in zaihtela.
»Ah, nahajam se v strašnem položaju«, je rekla, »zato potrebujem nujno vaše pomoči.«
»Ali je mogoče! Saj to je Kati Whit-ney!« oglasila se jc moja soproga in razgrnila njen obraz.
»Kako si me prestrašila Kati! Ko si vstopila, nisem niti slutila, da si ti.«
»Nisem našla druge poti, kot zateči se semkaj.«
To ni bilo nič novega, Kdor je bil v sili, pribežal jc v varstvo moje soproge, kot ptiči na svetilnik.
»Drago mi jc, da si prišla. Toda sedaj pi-
ješ najprvo kozarec vina, medtem pa počasi poveš, kaj se jc zgodilo. Ali ti je morda ljubše, da moj soprog odide?«
»Nc, nikakor ne. Tudi doktorjevega sveta in njegove pomoči potrebujem. Tiče se mojega moža. Ze dva dni ga ni bilo domov, zato sem v neizrečenih skrbeh zanj.«
Ni bilo prvikrat, da jc nama tožila svoje gorje in skrb za soproga, meni kot zdravniku in moji soprogi kot svoji prijateljici, ki ji je vse zaupala še izza šolske dobe. Mirila sva jo in tolažila, kolikor sva mogla. Vprašal sem jo, če ve, kje bi utegnil biti njen mož, in čc bi bilo mogoče, odpraviti ga domov. Pritrdila ie. Po-izvedela jc. da je zadnje čase, kadar se ga je polotila bolezen uživanja opija, zahajal v tam daleč na koncu mesta nahajajoč sc brlog, kjer so se shajali pivci opija. Doslej jc izostal navadno Ic po cn dan, ter sc redno na večer vrnil, seveda ves tresoč se in potrt domov. Sedaj ga pa ni žc več kot dva dni. Gotovo leži tam v beznici med ribiči in najslabšimi izvržki človeštva, ki sc tam shajajo, kjer uživajo strup in prespe njegove posledice kar tam.
Gotovo je njen soprog v »zlati krčmi«, dejala jc. Toda kako naj gre ona, mlada ženska in boječa na tak kraj med množico najslabših ljudi, ter med njimi išče svojega moža? Tako je bilo in nič drugega ni preosta-
jalo, da jo spremim jaz do tja. Morda bi bilo šc boljše, da bi šel jaz sam? Saj sem zdravnik in svetovalec njenega moža, torej bi gotovo najlažje vplival nanj. Obljubil sem, da ga pripeljem v dveh urah domov, seveda, čc ga res tudi ondi najdeni. Po preteku komaj desetih minut sem sc že peljal, ne da bi bil slutil, kako bode ta čudna zadeva postala šc bolj čudna. Prvi del svoje naloge sem še dosti dobro rešil brez težav in zaprek. Gorenja takozvana Suandam ulica jc ena izmed najgrših londonskih ulic. Nahaja sc zadaj za skladišči, ki so na severnem delu ob Thenisi in sc razprostirajo do vzhodnega dela proti London-Bridgc. Po stopnjišču med raznimi kramarskimi lopami in žganjarnami prišel sem do strmih stopnjic, ki so vodile v neko, tesni kleti podobno temno luknjo. Tam je bila ona bcznica, katero sem iskal. Ukazal sem vozniku, naj me čaka, sam pa sem sc podal doli po stopnjicah ter dospel v ozek, dolg iu nizek prostor, kjer je stalo več lesenih ležišč. Celi oblaki dima so napolnjevali prostor, tako da sc ni dalo skoraj ničesar razločiti.
Kakor prikazni bežale so tam razne postave, sključene iu popačenih obrazov. Le malokdo se je ozrl z brezizraznim pogledom na novodošleca.	(Dalje.)
umetnost v cerkvi. Ko pa pride v Rim in stopi v baziliko sv. Petra, prevzame ga ta silni prostor, prevzamejo ga slike, ki takorekoč bližajo navzočim vse misterije naše vere. ln sedaj zadoni s kora nebeška godba iu obdan od ne-broja prelatov v slavnostni opravi se približa papež in tedaj se klanja puritancu koleno pred lepoto katoliške vere.
V	sijaju se kaže lepota naše vere, lepota naše vere se pa tudi kaže v preprostosti. Kdor je kdaj preživel polnočnico v lepi, jasni noči na kmetih, bo to vedel. Od daleč se bliža luč z a lučjo. V cerkvi done orgije in ljudstvo poje in se klanja mašniku, ki daruje najvzvišenejšo daritev. Ali kdor je kdaj s srcem doživel vstajenje Gospodovo ob vzhajajočem solncu, ali, kdor je videl sprevod sv. Rešnjega Telesa v dnevni svetlobi, ob dnevnem sijaju, mora priznati, da ima katoliška cerkev v svojem obredu najglobljo umetnost.
Ako se ozremo nazaj v zgodovino umetnosti« vidimo, kako je bila umetnost vedno v službi cerkve; v katakombah izza začetka krščanstva, v bazilikah vidimo globoko vernost, v gotiških katedralah izraz misticizma, srca utopljenega v vero, v spoznanje Boga, v rcncsanci pa sijaj katoliških cerkva.
In kiparstvo! Kdo se ne klanja pred ve-ličastvom kipa Mozesovega v vatikanski baziliki, v cerkvi sv. Petra, kno ne čuti s Petrom z obupano Materjo, ki ima v naročju Kristusa? V slikarstvu je od prvih še nespretnih poskusov, še v katakombah. — do nebeških slik fra Angelica, do madon izšedših od vernih src Rafaela, Tiziana in preko njih do naših modernih mojstrov, je vera oživljala umetnost in ii dajala snov in ideje v vseh dobah in povsod! — Vera je pa tudi blagodejno uplivala na razvoj umetnosti. Nasprotnfki morajo priznati, da je bila umetnost v tistih dobah najbolj na višku, ko je bila prešinjena verskega duha. Moderna umetnost zadnjih 30 do 40 let hoče proč od vere in se drži gesla: »L' ars pour 1' ars!« Umetnost se je pogreznila v umazanost in misli, da je nagota ideal slikarstva. In danes vidimo bankerot umetnosti, kakor bankerot vede, ko se je obrnila od Kristusa in danes vidimo, kako se vrača ta moderna veda, ki ni nič hotela vedeti o Kristusu, in moderna umetnost nazaj k Njemu, k viru vsega življenja: Dunajska secesija, ki je šla naprej z umazanimi in pohotnimi slikami, je priredila pred kratkim razstavo za katoliško umetnost in moderna umetniška obrt, ki vidi svoj poklic v tem, da profanira lepoto človeškega telesa, ta obrt je razstavila v zadnji razstavi v Draždanih v svojem, v modernem smislu sestavljeni model katoliške cerkve in protestantske molilnice. Tako se oddaljuje včasih od vere znanost, oddaljuje se včasih od nje umetnost, toda, ako hoče imeti življenjske sile, ako hoče imeti res pravo življenje, mora nazaj k veri, mora iskati v veri pomlajenja in mladosti in tako se lahko govori kakor se govori o večni filozofiji krščanstva, tudi o večni umetnosti krščanstva: ars percn-nis! V krščanstvu se strinjajo vse umetnosti. Spomnim le na izrek Mozarta, ki je dejal, da bi za en »Praefatio«, rad dal vse svoje opere in cerkvene maše. Veda in umetnost imata torej svoje življenje v krščanstvu in od krščanstva morata zajemati življenje. Kaj pa je moderna filozofija? Na eni strani nauk Nietzsche-ja, nadčloveka, ki podpira množice in hodi po njih vriskajoč v veselju, na drugi strani vidimo kot moderni svetovni nazor militarizem, ki pravi: Kar meni koristi, to je resnično, to je dobro. Mi vidimo pač v deželah, v katerih se drži Angleška tega principa, njegov uspeh. Zgodovina Buroy in nešteto drugih narodov v angleških kolonijah nam kaže, kam pripelje ta svetovni nazor, ako sc ga zasleduje v politiki, kam privede ozir na lastno korist, bodisi posameznika, ali za celo skupino, to se jc pokazalo tudi v francoski revoluciji.
Moderno filozofijo znači raztrganost in negotovost.
Pravijo namreč, absolutne resnice ni, se je šele razvila. Kar je Kristus prinesel na svet, je biio takrat res, a čez 2000 let morda ni več res. To jc nov svetovni nazor, to je evolucio-nizem v moderni filozofiji. Ali nam more to zadostovati, a!i jc po tem svetovnem nazoru mogoč napredek človeštva, ali more rešiti ta v sebi nejedini, obupani svetovni nazor soci-jalno vprašanje?! Pravice posameznikov, pravice skupin pridejo v konflikt. Treba je poravnati konflikt s tem, da se natanko definira pravice posameznika in pravice skupin, potem je šele mogoče rešiti socijalno vprašanje.
Druga stvar! Etika zasega globoko v naše življenje in politiki se smejajo, ko stavimo etične zahteve v politiki. In mi vendar vemo, ko bi vera vladala v politiki, se mi danes ne bi prepirali o številu mandatov, se mi danes ne bi prepirali o izdajalcih in izdanih.
V	par potezah samo dovolite, da pokažem, kaj je prinesla morala krščanstva človeštvu. Eno in prvo je to, da je povzdignila krščanska morala delo. Delo je bilo do Kristusa zaničevano. Rimljani iu Grki niso hoteli delati, delali so sužnji, dalje: Kristus nas je povzdignil, ker jc pokazal, da nam ni cilj na zemlji, ampak v nebesih. Kristus je povzdignil vrednost posameznika nasproti drugim, Kristus, ki se je ponižal, da je stopil v hišo tesarja in jc sam poprijel za rokodelsko orodje, nas jc učil šele pravega bratstva. Ka--ritativno delo izvira šele od krščanstva. Skrb za reveže je bila poganstvu neznana. Rezul-tirala je šele iz prepričanja, da so vsi ljudje enaki, da so bratje pred Bogom. In veliki pogan Gothc je rekel: »Krščanstvo jc mogočno bitje, v katerem si jc vselej opomoglo palo in trpeče človeštvo!«
Vsaj se veda. naj se predvsem naravo-slovska veda širi. kakor hoče. nai sc razvije človeški duh, kakor hoče, nikdar ne bo presegel veličine in naravne kulture krščantva, kakor se sveti in lesketa v evangeliju.
Krščanska kultura je kultura nesebičnega dela, ne dela iz samoljubja, ampak iz ljubezni do bližnjega in iz ljubezni do Boga.
Nasprotniki očitajo katolicizmu, da ni dosegel tega, kar bi bilo pričakovati, ako bi bila njegova vrednost res tako absolutna; ne vpo-števajo pa pri tem neugodnih razmer, v katerih je in je bil katolicizem. Ali je bila kdaj kaka doba v katerej je bila katoliška cerkev popolnoma politično in gospodarsko neodvisna? V celej zgodovini imamo le malo takih trenotkov, niti v srednjem veku, ko se je bil večni boj z nemškim imperijalizmom. Boj je sicer v naravi katolicizma. To je spoznal že sv. Pavel, ki je dejal: »Živa je božja beseda, in močna in ostrejša od vsacega dvoreznega meča in sega do ločitve duše in duha, sklepov in mozga iu sodi o mislih in željah srca!« — Tudi mi živimo v takem boju. Naš boj, ki ga bijemo za svetovni nazor krščanstva proti modernemu svetovnemu nazoru, je kulturen boj, pravi kulturni boj, kateri se pojavlja v vseh modernih državah. Nemški katoliki so ga izvojevali. Kdor je bil priča zadnjemu katoliškemu shodu v Essenu in je videl nepopisno navdušenje katoliške inteligence, videl nepopisno navdušenost in zavednost 45.000 katoliških delavcev iu pozna kulturo in kari-kativno delo nemških katolikov, ta mora reči: kulturni boj je izčistil nemške katolike. Isto opazujemo v francoskem kulturnem boju. Mlačne francoske katolike je kulturni boj le vzpodbudil k novemu delu, k novej organizaciji. Naša dolžnost pa je, da preprečimo ta kulturni boj s trdno organizacijo, da nas najde pripravljene, ako nastopi. Naše geslo pa naj bode izrek našega slavno vladajočega papeža Pija X.: »Obnovitev sveta v Kristusu;« obnovitev znanosti, obnovitev umetnosti, obnovitev praktičnega krščanstva! Iu v tem smislu končam z besedami nedavno umrlega nemškega apologeta Schella: »Kristus včeraj, Kristus danes, Kristus vselej in povsod!«
(Viharno odobravanje, dolgotrajno ploskanje in navdušeni živio-klici).
Učiteljska pripravnico.
Minule so počitnice in novo šolsko leto je pred nami. Premnogi roditelji skrbno premišljujejo, kako bi odgojili, kam poslali svoje otroke, da bi jim omogočili boljše in prijetnejše življenje.
Dovolj različnih šol ima Ljubljana; lahko je izbirati roditeljem, zlasti imovitejšim, katerim je le do boljše izobrazbe svojih otrok, recimo hčera, za druge je pa itak že skrbljeno.
Drugače je ubožnejšim. Ti morajo že zgodaj gledati, kam spravijo svoje otroke. Ako je že težava z dečki, je še hujše z deklicami! Slednje vidimo dandanes pri pošti, trgovini, v različnih pisarnah in pri učiteljstvu. Posebno k slednjemu stanu jih premnogo sili. V prvi letnik, kjer je prostora za kakih 42 učenk, se jih navadno oglasi trikrat toliko. Večinoma so te deklice iz uradniških, trgovskih, vojaških, obrtniških, učiteljskih in tudi delavskih krogov. Vsaka ima pravico do višje izolike. Ali kam s tolikim številom? Nekaj jih mora odpasti! Gospodje profesorji si pomagajo navadno s tem, da jih uvrste po sposobnosti. Ali se pa sme trdili, da so ravno te najsposobnejše, ki so sprejete. Nikakor nc! To jc gotovo odvisno od vprašanj. Prevečkrat se je še pokazalo, da so učenke, ki so le prav za silo znale iu bile sprejete, pozneje prekašale druge. In, ali jc pa tudi mogoče v tako kratkem času presoditi sposobnost vseh oglašenk za pripravnico? Pogumna, neustrašena in živahna deklica drugače odgovarja, nego boječa, mirna in tiha. Za tisti odgovor dobi lahko prva prav dober, druga samo zadosten red, dasi sta morda stvar obe razumeli, samo različno, odgovarjali ter napravili tudi različen vtisk na izprašujočega gospoda.
Učiteljska deklica nc pride nikamor; njena pot je v šolo in iz šole. Od tod tudi boječnost in neodločnost v tako nenavadni, njej čisto tuji družbi, in od tod tudi morda slabši odgovori. Ker ie učitelj itak v slabih razmerah, naj bi se pri sprejemu oziralo v prvi vrsti na neznatno število učiteljskih hčera, poleg katerih bi imelo še vedno mnogo drugih prostora!
Jako slabo sodijo učitelja, ako nc preskrbi svoiim otrokom boljše vzgoje. Vsa krivda pade na očeta-učitelja, da namreč slednji za svojega otroka ni ničesar storil, da je zanemarjal očetovske dolžnosti. Nihče mu nc verjame, da se ie trudil spraviti hčerko v učiteljski stan, pa da zanjo ni bilo prostora v pripravnici, edino zaradi tega, ker je imela slučajno nekaj več ednot, nego kaka druga.
Otroci častnikov in uradnikov imajo pri sprejemih v razne vojaške in druge šole največje prednosti; ic ako sc teh ne oglasi zadostno število, sprejmo tudi druge. Prosimo, da se da tudi učiteljskim hčeram na učitelji -skih pripravnicah ona prednost, katero imajo vojaški in uradniški otroci v žc imenovanih šolah. Kam hočemo z učiteljskimi hčerami, ako jih odrivajo iz učiteljskih pripravnic? Kolik rat je oče-učitelj primoran, ako sploh zmore, poslati svojo hčer na tuje pripravnice, v Gorico ali Maribor! In tc, v Ljubljani odstavljene na tujih pripravnicah dobro napredujejo. Ali sc ni godila tem, v domovini zavrženim revicam največja krivica? In kdo bo odškodoval očeta-učitelja za tisočere skrbi, ki jih je imel zbog tega, ker ni bilo, ali bolje, ker niso hoteli dati gospodje prostora učiteljski hčeri v domači pripravnici?
Nc preostaja nam drugega, kakor apelirati na dobrohotnost gospodov profesorjev pri sprejemu učiteljskih hčera v učiteljsko pripravnico. Vsaka učenka, ki dobro dovrši osmi razred, ima toliko izobrazbe, da bo lahko sledila pouku učiteljske pripravnice. Tudi je znano, da se deklice, sprejete v učiteljsko pripravnico, marljivo uče in nad vse trudijo za dober uspeh. Radi se gg. tudi izgovarjajo, da
je preveč učiteljic, da potem vse ne morejo dobiti služb. Le pustite jih dovršiti učiteljsko pripravnico, za službe si bodo že same skrbele. Izobražena in pridna deklica najde povsod svoj kos kruha.
Naša prošnja in želja je: Učiteljska pripravnica bodi odprta učiteljskim hčeram!
VOLILNA PREOSNOVA.
Jutri v sredo prične odsek za volilno preosnovo s svojimi posvetovanji. Pluralitctni način volitve ne bo dobil večine v odseku. Ko reši odsek volilne okraje za Češko in Moravsko, prično takoj razpravljati o S 7., ki določa način volitev. Približno en teden bodo trajale razprave o raznih predlogih. Ze danes se prično pogajanja med posameznimi voditelji strank. Zadnji kritični boji se bodo vršili, ko sc bo šlo za dvetretjinsko večino pri izpre-membi volilnih okrajev. Zbornica se bo težko pred koncem meseca novembra pečala z drugim branjem zakonskega načrta o volilni pre-osnovi.
ZAKAJ SE NE UDELEŽI CESAR VOJAŠKIH VAJ V DALMACIJI.
Poluradno sc poroča, da so bili mero-dajni tudi politični razlogi, da se cesar ne udeleži vojaških vaj v Dalmaciji. Na dvoru namreč niso prezrli, da Srbi in Italijani hujskajo, v časopisju proti udeležitvi cesarjevi pri vajah v Dalmaciji iu Bosni. Iz tega razloga je sklenil cesar v zadnji uri, da se ne udeleži vaj. Uradni brzojav pa poroča, da se je cesar »pre-hladil« in sc na zdravniški svet ne udeleži vaj. Program pa ostane popolnoma neizpreme-njen in zastopa cesarja nadvojvoda Fran Ferdinand, ki bo sprejel tudi v cesarjevem imenu vse deputacije. Sicer je bil pa cesar res prehlajen že drugi dan ob vajah v Sleziji, kjer je bil tudi tako utrujen, da se prvi večer ni udeležil večerne pojedine in tudi ni ogledal razsvetljave v Tešinu. Ze takrat so dvomili, da se udeleži cesar dalmatinskih vojaških vaj. ČEŠKO - MAZARSKO POBRATIMSTVO.
V Budimpešto je došlo 9. t. m. več sto Cehov, ki so razpravljali o gospodarski zvezi z Mažari. Dne 10. t. m. je zopet došlo 300 Cehov. Cehi nameravajo položiti vence na Pe-tofijev iu Košutov grob.
POGAJANJA O NAGODBI Z OGRSKO. Mešana komisija o nagodbi med našo in ogrsko državno polovico bo imela težavno nalogo. Razpravljala bo na podlagi Szell-Kor-berjeve nagodbe. Delo bo jako naporno in težavno in se izjalovi nagodba lahko pri posameznih težkočah.
PREDSEDNIK OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA JIISTH O POLOŽAJU.
Justh je po odkritju spomenika na leto 1848 v Košici naglašal. da Košutova stranka ni opustila svojih načel. Ko dovrši koalicija svojo nalo.go, zadobi Košutova stranka zopet svojo akcijsko svobodo.
IZGREDI NA REKI IN V ZADRU.
Reški občinski svet je imel včerai seio, v kateri so izjavili zaupanje županu dr. Viu. Na Reko sta došli dve vojaški stotniji. Baie je zaradi spopadov med Italijani in Hrvati omajano stališče dalmatinskega namestnika Nardellija. Hrvatje so opravičeno in ostro na shodili v Skradii iu Varaždinu obsojali napade Italijanov na Sokole. Iz Budimpešte je došlo na Reko 300 mož 6. pehotnega polka in 300 mož 44. pehotnega polka.
Na čast češkim Sokolom so izdali na dan obiska v Crnigori nov denar. Knez Nikolaj jc zaslišal češkega poslanca Klofača.
BOLGARSKA ZAROTA.
Bukareštska policija je zasledila tajno bolgarsko zaroto, ki pripravlja revolucijo v Makedoniji. Policija jc preiskala mnogo hiš in zaplenila mnogo sumljivih papirjev. Preiskave nadaljujejo.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA KUBI.
Vstaja na Kubi je pričela skrbeti politike Zjedinjenih držav. Iz Havane so došla poročila v Nc\v York, da jc prebivalstvo razburjeno, ker sc boje, da zasedejo mesto vstaši.
DRUGI SHOD FRANCOSKIH ŠKOFOV.
Hrugi shod francoskih škofov se jc vršil od 4. do 7. septembra. Škofje so imeli sedem sej. O sklepih francoski cerkveni knezi molče in zato sc zanje morebiti javnost še bolj zanima. Zadnjih sej se izmed 84 francoskih škofov nista udeležila le dva, ki sta se pa dala zastopati na shodu. Neki škof je omedlel začetkom zborovanja, a sc je prihodnji dan zopet udeležil seje. Avignonski nadškof in novi škof v Ajacciu sta sc zamudila, ker jc skočil vlak s tira. Škofje so sc vozili v priprostih pariških izvoščekih, lc nekateri so nosili zlati škofovski križec, večina je bila oblečena v navadni duhovski obleki. Škofje so sc posvetovali, kako dobiti sredstev za vzdrževanje bogoslužja. ko niso cerkveni dohodki v vseli škofijah enaki. Z 12. decembrom preneha dosedanji način župnijskih preskrbnin. Nc ve sc, kaj bo s semenišči in s karitativnim fondom, ki ga nameravajo »nakazati javni dobrodelnosti. A pač glavno vprašanje je, ali naj ostane bogoslužje na Francoskem javno ali naj postane zasebno. Trdijo, da so škofje za javno bogoslužje. Francoska vlada ie dobila od zborovanja škofov vtisk, da so škofje složni. In zato žc napenja nekoliko milejše strune. Cle-menccau jc izjavil, da tie da zapreti nobene cerkve, dokler bo ou minister. In celo voditelj socialistov Jaurcs poizkuša, kako bi preprečil odkriti boj. Pripravljen jc, da prizna vsem cerkvam splošno društveno pravo iz leta 1901. Država in občine naj bi sanic določile obliko, kako bi prepustili vernikom cerkve in pa cerkveno premoženje. Tudi radikalni poslanec Charles Dumont zagovarja v svojem listu »Action« ta načrt. Piše: Vsi Francozi imajo pravico, da se združujejo za politične, verske, filantropične, socialistične, nionarhistične in
druge ideale. Zakaj bi tega ne dovolili tudi verskim skupinam, ker smatramo njihove navade za napačne simbole ali praznoverno komedijo. Jaurčs in Dumont torej zahtevata svobodo kulta za cerkev, ki so ji oropali premoženje. Bogoslužje se bo najbrže po 12. decembru vršilo tako. kakor da ni zakona o ločitvi cerkve od države na Francoskem. Sodijo, da ostane glede bogoslužja na Francoskem po 12. decembru vse 0ri starem.
RUSIJA.
V	Sjedlcah je streljalo vojaštvo iz topov. Dvoje poslopij je razrušenih, sto oseb ubitih in dvesto ranjenih. Zaprli so približno 1000 oseb.
O morilki generala Minila poročajo, da je bila zaradi političnih hudodelstev že dvakrat zaprta, prvič eno leto in drugič devet mesecev. V svojem zagovoru je izjavila: Vi, ki me sodite, dobro veste, da bi vas pobili kakor šakale, ako bi ne imel moči. Moč revolucije je zaradi vašega preganjanja lc narasla. Zgodovina Rusije je krvava veriga nemirov. Umrjem v zavesti, da ni več daleč dan, ko se prekucne prestol samodržca in zašije v Rusiji solnce svobode.
Plaz blata, peska in kamnov je malone popolnoma uničil mesto Kvarel v telavskem okrožju. Z blata so potegnili 53 mrličev, a sodijo, da je izgubilo ževljenje še 200 oseb in mnogo živine. Uničena so tudi polja in vinogradi.
V	Vladivostoku je uničil požar pisarno in skladišče prostovoljnega brodovja.
Odpeljal ie v Tiflisu študent Armenak Manikonjac lfiletno trgovčevo hči Hajkanušo Manvclovo. Dekle je vzelo očetu šek za 5000 rubljev, dvignilo v banki denar in se podalo s svojim trubadurjem na pot. Oče je zasledoval potovanje in zvedel v Curihu, da se mudi mladi parček na Dunaju. Naznanil je zadevo oblastim, ki so študenta zaprla, dekleta pa izročile očetu. Denarja sta imela še 1250 rubljev, 200 frankov in 70 K.
Nemiri v Sjedlcih so sc pričeli, ker so ubili v soboto judje dva vojaka. Ljudstvo je to tako razkačilo, da je napadlo in poklalo veliko judov.
V	trgu Bjclaja Ccrkove je vdrlo 10. t. m. več oborožencev v podružnico »Eskomptne banke«, kjer so oropali 80.000 rubljev. Roparji so ubili eno osebo.
Carica vdova se mudi v Kodanju, a ne zapusti ladje, ker se boji napadov, dasi trdi policija, da njen strah ni utemeljen.
Dnevne novice.
+ Nadvojvoda Franc Ferdinand se je
peljal danes zjutraj skozi Ljubljano z dvornim vlakom. Prvotno je bilo določeno, da se nadvojvoda pelje v ponedeljek 10. t. m. zjutraj z navadnim brzovlakom št. 8, ki pride v Ljubljano ob 5. uri 24 min. in odide iz Ljubljane ob 5. uri 32 min. Ker pa jc cesar obolel, se jc nadvojvoda peljal z dvomim vlakom. Dvorni vlak se jc odpeljal z Dunaja sinoči ob 7. uri 35 min. V Ljubljano je dospel danes zjutraj ob 6. uri 18 min. in se odpeljal ob 6. uri 26 min. V Zalogu je stal dvorni vlak 25 min. rad: toalete, ustavil se jc še v Logatcu in Št. Petru. Orožniki so bili 24 ur neprestano na nogah na ccli progi. Nadvojvoda se izkrca v Dubrovniku, najbrže 13. t. m. se potem napoti s spremstvom na Trebinjc. Dne 17. t. m. sc dvorni vlak pelje nazaj. Ves ta čas bo cela proga zastražena po orožnikih. Pred dvornim vlakom se je peljal posebni brzovlak, v katerem so se nahajali visoki dostojanstveniki, ministri itd.
Kmetska županska zveza je kupila v gospoda Drag. Hribarjevi tiskarni izhajajoči strokovni list »Občinska uprava«, ki je sedaj last in glasilo navedene županske zveze. Pogodba se je sklenila včeraj. Vsem županstvom ta list toplo priporočamo, ker je res njihovo pravo strokovno glasilo, priporočamo ga pa tudi vsem drugim, ki imajo opraviti z javnimi posli, zlasti župnim uradom, ki pridejo mnogokrat v službeni stik z občino.
Koncert slovenskega pevskega društva »Ljubljane« jc imel v Zagrebu v soboto večer sijajen uspeh. Zlasti se je navduševalo občinstvo za slovenske tenoriste, ki so s svojim mehkim in čistim tenorjem želi burne ova-cijc. Hrvaški listi omenjajo tenor g. I. Kovača zlasti pohvalno. Vse pete pesmi so morali ponavljati; nekatere celo trikrat. Navdušenje za gg. Beniška, Ourednika, Kovača in »Ljubljano« sploh je bilo brezmejno. Na koncertu je sodelovala tudi zagrebška vojaška godba in hrvaška pevska društva »Kolo«, »Mladost«, »Merkur«, »Sloboda« in »Sloga«. Cisti dobiček, ki je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, znaša nad 2000 K.
Razstavo hrvaškega društva umetnosti v Zagrebu jc obiskalo do 6. t. m. 1033 oseb. Posctilo io je tudi naše pevsko društvo »Ljubljana« in ostali Slovenci, ki sc mude tačas v Zagrebu. »Ljubljana« je zapela na mestu par pesmi, nakar je zapustila razstavo med burnimi klici: »Zivjeli Slovenci!«
—	Sreča pri tomboli. Predzadnjo nedeljo priredilo je prostovoljno gasilno društvo v Rovtali nad Logatcem društveno veselico, pri kateri je neka revna dekla zadela pri tomboli glavni dobitek, namreč junico, v vrednosti 112 K.
—	Iz Lurda. Slovenec g. B. bivajoč te dni v Lurdu, nam piše z dne 1. septembra: Nisem mislil iz Lurda pisati, ker jc že mnogo spretnih peres lurdske dogodke dobro opisalo. Ker sem bil pa včeraj tako srečen, da sem bil navzoč pri slovesnosti, pri kateri sta sc dva čudeža zgodila, poročam, da je 81etni otrok
naenkrat ozdravel in odrasla deklica, ki je že 8 let bila hroma. Eno nogo je imela nazaj zasukano in v členih vso trdo. da se ni celih 8 let nič gibala, pri slovesni procesiji po kopanju pa se ji je naenkrat noga zravnala, postala je gibčna, dekle je odpasala oklepe od noge ter brez bcrglje hodila. Jako velik vrišč jc nastal vsled tega, zdravniki so prihiteli okrog ozdravele, danes se bode od komisije sklep ozdra-venja objavil. Dekle se mora dati še danes pregledati, enako otrok. Cuje se, da trije pro-testantovski zdravniki navadno velike ovire delajo pri konstatiranju čudežnih ozdravljenj. Pa kaj morejo: Čudeža ne morejo utajiti, ker se jc vpričo tolike množice zgodil. Včeraj je bilo je tu 40.000 romarjev, med njimi iz Aclie-na 12.000 Nemcev. Večerna bakljada ob toliki množini romarjev in pa razsvetljava cerkve ki je bila od vznožja do vrh zvonika vsa v električnih lučicah, jc bila nepopisno lepa. Kaj taccga je le v Lurdu mogoče. Kako spoštljivo in verno se tudi visoka izobražena in elegantna gospoda vede, jc res ganljivo in pretresljivo.
—	Vdovski in sirotinski zaklad društva zdravnikov na Kranjskem. Na razna mi došla vprašanja dajem sledeča pojasnila: Kdor hoče pristopiti pokojninskemu zakladu, mora biti in tudi ostati član društva zdravnikov na Kranjskem, tako da s prenehanjem članstva društva zdravnikov na Kranjskem co ipso preneha tudi članstvo pokojninskega zaklada. Pristop se prijavi pismeno ter priloži rojstni in eventuclno tudi poročni list. V ustanovnem letu, t. j. leta 1906, pristopivši člani imajo po pravilih pravico nc glede na njih starost plačati za prvih pet let 600 kron. V slučaju smrti v teku pet let dobe vdove oziroma sirote pokojnino. Pozneje pristopivši člani morajo pa biti člani najmanj pet let, da dobe vdove ali sirote pokojninsko pravico. V obče se pa plača na leto 120 kron v četrtletnih anticipan-do-obrokih. Ko so vsi ti pogoji izpolnjeni: 1. članstvo društva zdravnikov, 2. pismeni pristop. 3. vpošiljatev rojstnega eventuclno tudi poročnega lista, 4. vplačilo članarine postane dotični pravi član pokojninskega zaklada z vsemi pravicami in dolžnosti. V to svrho dobi svojo članarinsko knjižico, v kateri se potrjuje vplačana članarina. Vse pošiljatve sc adresirajo na »Načelništvo vdovskega in siro-tinskega pokojninskega zaklada društva zdravnikov na Kranjskem«. V obče pa dajo pravila podrobneja pojasnila. — Dr. V. Gre-gorič, predsednik.
—	Zamude na državni železnici Ljub-ljana-Trbiž. Odkar je otvorjena bohinjska železnica. so redne zamude na državni gorenjski progi. In sicer so te zamude redne vsak dan in celo po več ur. Ker nc moremo smatrati, da bi te zamude izvirale iz malomarnosti uradnikov, moramo smatrati, da je vzrok pri ravnateljstvu, ki ni kos svoji nalogi, bodisi da ima premalo osobja ali premalo prometnih sredstev. Zamuda časa pomeni zamudo denarja in vozni red ic nekaka pogodba žclez-uice z občinstvom. Ce sc žclcznica nc drži redno voznega reda, mora torej odškodovati občinstvo za zamudo časa. Tudi železnično osobje pri tem mnogo trpi, ker mora biti toliko dalj v službi. Sploh sc opazuje neka brezobzirnost železniškega ravnateljstva nasproti kranjskemu prebivalstvu. Dokaz za to je tudi šišenski kolodvor ali nedostojna koliba na Otočah ali v Radovljici. Tu sc morajo vsi interesi rani faktorji odločno zganiti. Trgovska in obrtna zbornica, poslanci, županstva, vse se naj oglasi in naj zahteva, da sc železniška uprava vendar le zgane. Pri nas so najslabši vagoni, celo taki, ki so nevarni za sprevodnike in bi sc morali takoj škartirati, pa kar je drugod preslabo, to vse k nam dajo. Kako dolgo sc bomo šc zastonj pritoževali!
—	Uradna cenitev škode po toči. Zadnje dni preteklega tedna pričela jc komisija ceniti škodo, ki jo je napravila toča po občinah v ljubljanski okolici. Ker je prizadetih v tem političnem okraju večina občin, sc cenitev tudi še ta teden nadaljuje. Županstva naj pazijo, da ta uradna cenitev nc bo — površna!
—	Na Dobrovi jc bilo zadnja dva praznika nad 2000 romarjev od blizu in daleč.
—	Izlet v Vrata jc napravilo v soboto iu nedeljo nad 60 planincev in prijateljev turi-stike. Nekateri so prenočili v koči.
—	Lov v kamniških planinah. Poroča sc nam: Minoli teden so princ Oton Windisch-gratz in lovska družba v kamniških planinah ustrelili 65 divjih koz; mnogo so jih podarili domačinom.
—	Krška meščanska šola prične šolsko leto 17. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci, ki so z vspehom dovršili peti letnik ljudske šole. Učenci, ki nimajo takih izpričeval, pa so ali bodo v šestih mesecih dopolnili 11. leto, morajo za prvi razred napraviti vsprejemno izkušnjo. V enoletni tečaj, ki jc združen s šolo, pa se vsprejemajo učcnci, ki so odrasli šolski obveznosti in se izkažejo z odpustnico. Učenci se sprejemajo 15. in 16. septembra.
Konjereja v Št. Jerneju. Piše sc nam: Sporočili smo žc, kako so bili pri letošnjem premovanju konj v Št. Jerneju konjerejci odlikovani. Ne samo, da so prejeli nekateri lepe premije, ampak tudi s tem, da sc jc več konj pokupilo za c. kr. vojno. In da dotična komisija ni odbrala slabih živali, je zadosten dokaz sledeči dopis na tukajšnji obč. urad: »C. kr. remontna komisija v Veliki Kaniži št. 5 sporoča sl. občinskemu predstojništvu v Št. Jerneju, da bode ta komisija prišla zopet dne 27. t. m. v Št. Jernej ob 9. uri zjutraj, da pokupi še valahe, katereh zadnjič ni kupila. Naj da sl. občinski urad to pred cerkvijo okli-cati.« Z ozirom na ta poziv toraj vabimo vse naše marljive konjerejcc, naj kolikor možno veliko živalij razstavijo dne 27. septembra v Št. Jerneju.
—	Splošni obrtniški sestanek se je vršil v soboto v Zagrebu. Vdeležilo se ga je 80 zunanjih zastopnikov in veliko število domačih.
—	Ogenj. Na Primskovem pri Kranju je 9. t. m. popoldne ob pol 4. uri začelo gospodarsko poslopje posestnika Stareta. Vsa vas je bila naenkrat pokoncu, ko je začelobiti plat zvona. Bila je v resnici velika nevarnost za vas, broječo še čez 70 številk, ker je ravno vlekel močan veter. Velika sreča v nesreči je bila, da stoji hiša, ki je gorela, prav na koncu vasi in da veter ni pihal v smeri proti vasi. Nevarnost je bila tudi zato velika, ker v celi veliki vasi ni druge vode, kakor v nekaterih vodnjakih, in še ti so se radi suše skoro posušili; reka Kokra pa teče precej daleč od vasi. Pri tej priliki se je pokazalo, kako krvavo potrebujemo vodovoda, katerega so nam že obljubili pred več leti; a dosedaj jc še samo na papirju. Pohvaliti moramo požarno brambo iz Predoselj, ki je hitro prihitela na lice mesta z gospodom županom Zabre-tom. Imenovanemu posestniku je vse pogorelo; zavarovan je bil le za nekaj malega. Najbrže je zažgala hudobna roka.
—	Z Bleda sc nam piše: Kakor je že »Slovenec« brzojavno poročal, se je izvršila v ponedeljek, dne 3. septembra, zvečer v naši občini začudenje vzbujajoča izprememba. Dosedanji župan Peternel je vsled prevelike agitacije zoper njega odstopil in izvolilo se je pet novih liberalnih častnih občanov, namreč: Dr. Andrej Ferjančič iz Ljubljane, dr. J. Triller iz Ljubljane, dr. Jan. Vilfan iz Radovljice dr. Josip Plemclj z Bleda in J. Hribar iz Ljubljane, ker imajo po mnenju nekaterih, kojili število je pa tako neznatno, da ga zamolčimo, baje velike zasluge za našo občino. Iz kakšnega namena se jc to zgodilo, je prozorno. Od 8. avgusta do 5. septembra je bil namreč v občinskem uradu na vpogled razpoložen volilni imenik, ker imamo občinske volitve pred durmi. In da bi gospod Repe, dosedanji občinski tajnik, kojemu se že dalje časa sline cedijo po vzvišenem županskem stolu, tem ložje prodrl s svojo stranko, hajdi izvolimo v zadnjem trenotku častne občane, da nam pomagali voliti v prvem razredu. Zares, krasna ideja! Seveda se ie Intro, ko se je izvedelo
0	tem junaškem činu, vložil rekurz, ker jc že 6. novembra upravno sodišče izjavilo, da tisti častni občani, ki so bili izvoljen šele potem, ko je bil volilni imenik na vpogled, že razpoložen, v dotični volilni dobi ne smcio voliti, kakor sc je tudi vložilo več drugih rekurzov zoper mnogotere nepravilnosti v volilnem imeniku. Govori sc celo, da jc bila volitev častnih občanov sama na sebi neveljavna, ker je baje nedostajalo potrebna večina glasov. Naj si bo stvar kakor hoče, toliko smelo prerokujemo, da se jih bo na dan volitve oglasilo sto: Repe nam županil nc bo! Gospod Repe so namreč sicer en test fant. ki imajo lep gvant in namazan jezik, a vkljub temu pri večini ljudstva nc vživajo simpatij. In s komur ljudstvo ne simpatizuje. tistega tudi županom volilo ne bo!
—	Crnovojniki v litijskem glavarstvu sc morajo javiti I. in 8. oktobra. Zglasiti sc morajo vsi črnovojniki od leta 1804 nadalje.
—	Sumljiv smrtni slučaj. V Begunjah pri Urknici so našli nedavno mrtvega berača Bonača v Vidrihovem hlevu. Ker ic imel Bo-nač denar, sumijo, da jc berač umrl nasilne smrti.
—	Blagovško občinsko načelništvo sc ic
sestavilo sledeče: Zupan posestnik Frančišek
1	ustotnik v Gornjem Logu,občinski svetovalci so: Frančišek Cerar, Ivan Cencelj in Anton Barlič.
—	Meroizkusni urad dobe v Krškem. Do-zdaj so imeli lc meroizkusni urad za sode
—	Začetek šolskega leta. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici prične šolsko leto 1906/7 dne 14. t. m. s sveto mašo. Vpisovanje učencev bode v soboto in nedeljo, dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. ure predpoldnc v tamošnjem šolskem poslopju. Sprejemajo se krepki in zdravi dečki ki so dosegli 14 ali pa vsaj 13'/a leta svoje starosti in so dovršili z dobrim uspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih šol. Za sprejem se zahteva: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. krstni list, 3. spričevalo o stavljenju koz m zdravniško spričevalo, da je dotičnik zdrav in brez telesnih hib. Šolnine sc na tem zavodu ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore. Učenci naj prihajajo k vpisovanju v spremstvu svojih starišev ali rediteljev. Pojasnila glede stanovanja in hrane daje voditelj pri vpisovanju. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča.
—	Pojasnilo. Štefan Ves, posestnik v Mengšu, nam piše: Ni res, da je dne 3. avgusta ob 3. uri zjutraj začelo goreti pri nteni. Res pa je, da jc začelo goreti pri Kovačevih ui da je od tam segel ogenj tudi na moje in /majdovo poslopje.
—	Slovenski dijaki, ki so z dobrini uspehom dovršili četrti ali pa kateri višji gimnazijski razred, sc sprejemajo v hrvaško frančiškansko provincijo sv. Cirila in Metoda. Mladeniči, ki sc žele posvetiti redovniškemu stanu v isti provinciji in imajo poklic za to, naj čim prej pošljejo krstni list, izpričevalo zadnjega semestra, dovoljenje od starišev, zdravniško izpričevalo in izpričevat) nravnosti potrjeno od g. župnika, na frančiškanski provincijat v Zagrebu. Kaptol 9.
—	Zahvala. Gasilno društvo v Trzinu se zahvaljuje vsem onim. ki so pripomogli, da sc jc tako lepo izvršila ustanovna slavnost dne 2. t. m. Zahvaljujemo sc bratskim društvom, domačini iu zunanjim dobrotnikom, g. župniku, g. slavnostnemu govorniku, g. ku-niici, domačim fantom in dekletom. Bog plačaj!
—	V Št. Lambertu imajo zopet 17. t. m. sejem. Ker je ta dan objednem praznik za župnijo, so prodajalci in kupci goveje živine
uljudno vabljeni na sejem. — Dne 8. t. m. in 9. je gorel gozd posestnika Jakoba Vozela v Borju. Škode ima okrog 1400 K. Zažgali so najbrž otroci na paši.
— V govoru prevzv. nadškofa goriškega na katol. shodu, ki smo ga nedavno objavili, so se vrinile sledeče netočnosti: Namesto stavka: »Ali se ne sramuješ, ko drugi slabo govore o t e b i, molčati?« naj stoji: »ko drugi slabo govore overi, molčati?« Tudi je prev-zvišeni namesto: »O da mi vse to edinost cerkve tudi na tem svetu kažemo v veri, litur-giji, dejal: »To edinost kaže sv. cerkev že na tem svetu v veri, božji službi itd.«
Ljubljanske novice.
lj Deželnobrambovske baterije v Ljubljani. Ministrstvo za deželno brambo se je obrnilo do ljubljanskega magistrata z zaupnim vprašanjem, ali mu ne bi mogel dati na razpolago prostora, kjer bi se postavile nove deželnobrambovske baterije. Prva od teh bi se postavila že do 9. aprila 1. 1907. V to določena kom. jc izjavila, da bi bila stara sladkorna rafinerija pripraven kraj za to, če bi se adaptirala 120 deželnih brambovcev, se že to jesen prideli k topničarjem, da se izvežbajo v topničarstvu.
lj Shod ognjegascev v Ljubljani. Zastopniki »Slovanske zveze ognjegascev« so dne 8. t. m. sklenili, da se vrši ob štiridesetletnici »Ljubljanske prostovoljne požarne brambe« leta 191(1 splošni shod ognjegascev v Ljubljani v zvezi z razstavo ognjegasnih rekvizitov.
lj Začetek glasbene šole v »Glasbeni Matici« v Ljubljani. Šolsko leto 1906/7 se prične z vpisovanjem dne 14., 15., 16. in 17. septembra. Redili šolski pouk se pričenja 18. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in violini od prvega začetka do popolne kon-servatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v solopetju od začetka do operne in koncertne višine, v vseh znanstveno-teoretičnih vedah, ki so za celotno in popolno muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb inpredpogoje za skadanje, dirigiranje, pevovodstvo itd., končno v praktični kompoziciji vseh glasbenih oblik.Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, izobraževati se v orkestralnih ensemble-va-jali, katere se vrše redno vsak teden, in v vajah za komorno glasbo. Glasbeno estetične izobrazbe v zborovem petju sc učenci uče pri skupnih vajah šolskih zborov in pri eventuel-nem sodelovanju pri koncertih. Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji v administrativnem in disciplinarnem pogledu pod vodstvom šolskega ravnatelja Frana (ierbiča, V artističnem pogledu pod vodstvom koncertnega vodje prof. Mat. hubada. Šolnina znaša za razne predmete od 2 K na polleta do 4 K na mesec, le za solopetje 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 5. — Odbor »Glasbene Maticc«.
li Sekstet na lok igra danes zvečer od pol 10. ure dalje v kavarni »Prešeren«.
ij Koncerta v hotelu »Južni kolodvor« sta se v soboto in nedeljo iiko dobro obnesla. Mestna godba je bila povsem kos svoji nalogi in jc žela od preobilnega občinstva pohvalo.
Ij Slaba razsvetljava. Zadnja dva praznika ui po mestu bilo več žarnic prižganih, ozir. jih vsled pokvarjenja ni gorelo, ne da bi sc bile pravočasno z novimi nadomestile. To ni v redu, in občinstvo si daje svoji upravičeni nevolji duška z raznimi opazkami.
lj Shod železničarjev južne železnice sc jc vršil včeraj v salonu gostilne pri »Štajercu« na Resljevi cesti, in sicer jc bil to shod so-cialno-demokraškc organizacije. Sklicatelja sta bila gg. V i d ni a r in Kopa č. Shod je otvoril g. Vidmar (nemški) ter naznanil, da je glavna točka dnevnega reda: provizijski zaklad. Predsedovala sta Vidmar in Podobnik. Prvi govornik g. Podobnik govori (nemški) o konferenci v Beljaku ter pravi, da sc je stanje železničarjev v mnogih krajih šc poslabšalo. Pritožbe so povsod, to pa zato, ker ni osnovne tarife za plače. Tudi žel. delavca lahko odpuste, čc ni komu všeč. Zlasti slabo sc godi nekaterim čuvajem. Drugi govornik g. K o-pač (tudi nemški) pravi, da je južna železnica veliko obljubila, toda malo storila. Tako izboljšanje jc kakor kaplja na vroče železo. Le v Trstu jc bilo nekoliko boljše. Toda nenaklonjena jc generalna direkcija tako. da se je celo generalni ravnatelj na Dunaju izrazil: Ce je v Trstu gosp. Bohni kaj obljubil, naj plača sam! Vsak kmet mora plačati delavcu do 1 gld. 20 kr. na dan in mu dati šc petkrat hrano na dan: južna železnica pa plačuje 75 do 80 kr. na dan! Vse to jc zato, ker ic organizacija preslaba. Prošnje delati jc prazno delo. Nekdo jo jc vložil, a po šestih mesecih jo jc dobil v smeteh! Bcljaška konferenca izdelala jc načrt provizijskemu fondu, ki obsega 31 točk. Nadaljuje slovenski o posameznih določbah tega fonda, ki ga pa južna železnica šc ni odobrila. Stvar organizacije je sedaj, da bo dovoli močna. Vstop k fondu bo omogočen do 55. leta. Plačajo sc doneski tudi za nazaj v 300 tednih ali 60 mesecih. Po 10. letih se dobi pravica do 40% takratnega zaslužka. Nesposobni za delo bi dobili najmanj 400 K letno; tudi vdove isto svoto. V 30 letih bi sc dosegla popolna provizija. Tudi jc mogoč prestop iz proviz. v penzijski fond, ter sc vsa vplačila preneso. Pristop je mogoč žc s 17. letom. Da sc navdušč tudi ženske za boj v dosego tega fonda, treba ic bilo pokazati kopito — cerkvi in popom (! !). Tudi taka ženska, ki bo živela z možem brez cerkvenega zakona, naj ima pravico do provizije. V tem
tiči več, kot se vidi na prvi hip; tu je tendenca! Kot govornik nastopi Etbin Kristan. Povdarja potrebo organizacije, zlasti pa, pravi, je vzrok strah in neizobraženost, da se ničesar ne doseže. Ožigosa denunci-jante, ter pravi, da železnice žro ljudi. Z železničarji, katerih je že sedaj blizu do 300.000 v Avstriji, se mora računati tudi v politiki. Razmere so izpremenile in — finis coronat opus. Gosp. Etbin se tudi zakadi v klerikalizem. Vprašamo ga pa: Ali jc klerikalizem kriv, če po njegovih besedah »železnice žro ljudi«? Taka trditev je smešna in budalasta. Ali so ravnateljstva raznih železnic klerikalna? Po duhu so pač bližje g. Etbinu. — Kopač govori šc o zavarovalnici proti nezgodam, ki jih je največ pri južni železnici. Pravi, da jc sedaj v odboru 9 socialnih demokratov. Krščanski socijalisti niso ničesar storili — socialni demokrati pa vse! Seveda! Zato so pa oblasti razpustile odbor!
lj Panorama Kosmorama ima tekoči teden razstavljeno serijo bavarskih gradov Ljudo-vika II. Slike, povečane v nadnaravni velikosti, kažejo razkošnost notranjščine teh gradov; posebno lep pa je pogled od zunaj na impozantne stavbe. Prihodnji teden Ncapel z novimi slikami.
lj Vojaško kopališče sc za letos zatvori. lj Uradna »Ljubljančanka« graja ljubljansko policijo in radovedno vprašuje, je-li se spaja s policijsko službo, da se mora iskati stražnik v gostilni, kar se jc zgodilo 9. t. ni. ob 10. uri zvečer na Karlovski cesti. Nas jako veseli, da je na to hvaležno polje stopila tudi uradna »Ljubljančanka« in bomo vsak njen nauk mestni policiji veselo pozdravili.
lj Kolo ukradel. V soboto dopoldne ukradel je nekdo sedlarju Martinu Križaju kolo, katero je pustil na Miklošičevi cesti, sam pa šel v cerkev Marijinega oznanjenja. Kolo je žc staro in jc vredno 50 K-
Ij Za kruhom. Včeraj se jc odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Slovencev in 60 Hrvatov.
Ij Umrli so: Jožefa Šuštar, usmiljenka. — Anton Kos, dninar. — Anton Križaj, hlapec.
Anton Pluharc, blagajnik. Alojzij Peterim, hlapec. — Ivan Zalar, posestnikov sin.
Telefonska in brzojauna poročila.
K VOLITVI NA TRAVI.
Kočevje, II. septembra. Na temelju § 19. tiskovnega zakona prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list sledeči popravek: Brzojavno poročilo v listu z dne 7. t. m., da sem stopil jaz sam v boj proti slovenskim kmetom v zadevi zadnjih občinskih volitev, in da učitelja na Travi 7 mojo podporo poizkušata pravično slovensko zmago na umeten način ovirati z neutemeljenimi rekurzi, je od začetka do konca popolnoma neresnično. — C. kr. deželni vladni svetnik dr. Gstettenhofer.
CESAR ODPOTOVAL V IŠL.
D u n a j, 11. sekptembra. Cesar je odpotoval danes zjutraj ob 8. uri deset minut v Išl.
SOKOLI NA POVRATKU.
Reka. 11. septembra. Za povratek čeških slov. Sokolov iz Dalmacije iu Črne gore so oblasti izdale najstrožje varnostne naredbe. Vojaštvo je zasedlo obrežje, kolodvor in ulice. Ob pol osmih je prišel paruik s Sokoli. Vladni zastopnik Vilany je nagovoril Sokole, da vlada ve, kaj zahteva gostoljubnost proti tujim gostom, vendar zaradi javne varnosti je prisiljena, došleee sprejeti z vojaško silo. Pozval je Sokole, da naj takoj vstopijo v pripravljene železniške vozove. V imenu Sokolov se je dr. Schreiner zahvalil vladi za njeno skrb. Sokoli so se odpeljali brez vsakega motenja.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Dunaj, 11. septembra. Došla jc nota srbske vlade z novimi predlogi. Nova pogajanja sc začno.
ITALIJANSKI IZPITI V AVSTRIJI.
Trst, 11. septembra. Učno ministrsto je izdelalo tri predloge glede priznanja italijanskih vseučiliških izpitov v Avstriji in jih je razposlala vseučiliščem v pretres.
ČEŠKE STRANKE.
Praga. II. septembra. Izvršcvalni odbor staročeške stranke ima v nedeljo posvetovanje glede predloga češkega narodnega sveta, da se naj zaradi volilne predloge združijo vse češke stranke k enotnemu postopanju.
NEMIRI V RUSIJI.
Varšava, 11. septembra. V Siedlcu manjka živil, ker jc čisto ločeno od okolice. Med ranjenci jih je mnogo, ki grozno trpe vsled ran. V nekaterih mestnih delili so skoro vse šipe pobite. Sodišča ne obravnavajo, trgovine so zaprte, ves promet je zaostal. Ljudje so se poskrili po hišah, tako da je mesto navidezno vse mirno. Ker tudi poštni uradi ne delujejo, morajo časnikarji brzojaviti s sosedne postaje. Pri gubernatorjii se je oglasila deputacija meščanov, ki je pa gubernator ui hotel sprejeti. Vlada je izdala ukaz. da morajo meščani sami vladi izročiti vse povzročitelje nemirov, sicer bo vojaštvo streljalo na mesto. Ker pa nihče neče izročiti provzroči-teljev nemirov, je vse prebivalstvo v velikem strahu in se boji, da generalni gubernator ne izvrši svoje grožnje.
Varšava. 11. septembra. Sinoči so v Siedlcu vrgli dve bombi. Ena se ni razpočila, druga jc ranila dva stražnika. Pri spopadu z vojaštvom je vojaštvo streljalo. 50 oseb je ranjenih, več ubitih. Na drugem kraju je vojaštvo ranilo 20 oseb. V judovskem delu tne-tas ie 6 oseb ranjenih. Ob pol 10. uri zvečer je bil mir.
Bakli, II. septembra. Na angleškega podkonzula je nekdo ustrelil in ga ranil. Zločinec je ubežal.
v	v
GR1CAR & HEJAC UubHnnn, Prcžcrnouc ullcc 9
priporočata svojo popolnoma nanovo sortirano zalogo oblek za gospode, dečke in otroke, osobito zelo praktične Obld(G Z21 SOlSKFJG trpežne in poceni kakor tudi mične.
^ii Novosti v konfekciji za dame in deklice. fp
Mfleteorologicno poročilo.
Vidina n. morjem 306 2 m, srednji tračni tla* i ■(»>■" mu
10
11
Čas .pa-■ «tan|a
9. «več. '3V2
3»»Uj bar« m«tr»
» Dir
7. ijutr. 2. pop.
735-6 735-9
ratora
po
'•Iclv
17-5
sr vzh
133
13 3
sr. jvzh. sl. ijvzh.
obl dež obl.
00
Srednli koralami lemp. 18 7*, noro.. 15-6* Sinoči nevihta.
Ena steklenica
3 kg vsebine 2371 9
na
lekarja Piccolija y Ljubljani,
nedosežne kakovosti,
se pošilja vštevši poštnino in zavijanje po poštnem povzetju za K 5 30 v prvem pasu, sicer K 5 60.
V Ljubljani stane ena steklenica s 3 kg K 4 —; pasteurisirana steklenica (ca. 1 kg) K 1 50. Razpošilja se tudi v sodčkih po 20, 30, 40 in več kg.
HU
ekonom, ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika in se razumi na vinograd-ni sivo, se sprejme na neki graj6čini na Dolenjskem kot pristav. 2032 2-1 Prošnje z zahtevo plače ob prosti hrani sprejema uprava ..Slovenca" pod št. 2032.
Kavarna ,Prešeren*
Danes, torek, II. septembra
KONCERT
Ijublj, sekstefa na lok.
m Začetek ob IO. uri zvečer, m Vstopnina prosta.
K obilni udeležbi vabi
2033 1—1 Ant. Stuppan.
Samo
vinarjev
stane 1 kilo
1982 2
Olja proti prahu
priznano najboljše vrste pri
Adolfu Hauptmannu v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in kleja.
Zidarji in delavci
se sprejmo proti dobri plači pri stavb, podjetništvu	2026 2
F. Trumler, arhitekt,
Pred škofijo št. 3, I. nadstropje, Ljubljana.
Dijaki
na stanovanje in hrano se sprejmejo v Vegovih ulicah 6 1. nadstr. — Na razpolago je aim tudi glasovir in kopalna soba. 3—2
Z dečka deklici
se sprejmeta na stanovanje in hrano pri starejši samostojni rodbini. Posebna soba.	2003 3-3
Vpraša naj se na Rimski cesti 9,
1. nadstropje, vrata 12. (Gorjupova hiša.)
V kmetovalstvu precej izurjen, pošten in zanesljiv, do 40 let star 2007 5—4
hiapec
z dežele se išče v stalno službo za malo posestvo v mesto; plača zraven proste hrane po dogovoru.
Ponudbe sprejme i. Vrhovnik, vrtnar, Nunske ulice 3 v Ljubljani.

Q
|	Naznanilu.
»	Podpisani slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel
| kavarno Mayr v Kranju |
A Kokrsko predmestje, v zvezdi. ©
Potrudil se bodtm slav. občinstvo zadovoljiti med drugim tudi z najboljšim pivom, finimi pristnimi vini v buteljkah, šampanjcem, finimi likerji in mrzlimi Jedili.
Za mnogobrojen obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
20i6 3—3
FRANC SPLICHAL.
Trgovski
pomočnik,
spreten manufakturist, dober prodajalec, se takoj sprejme v trgovini LUDOVIK SMOLE v Sevnici.
Lepa, meblovana
mesečna soba
se odda takoj v Florijanskih ulicah
št. 23, II. nadstropje.
2029 1
13/-v r, / \ t Le -Templjev" in „Styrla-1 OAU1 . vreleo s*a zakonito zavarovana kot rogaška kisleca. Vsi drugi proizvodi, ki ne nosijo oznamenila „Templjev-vrelec- ali „Styria-vrelec" in ki se var jivo prodajajo kot „Rogaška kisla voda", naj se odklanjajo.
Deželna vrelska uprava
1949 o 2-1	Rogaška Slatina.
Profesor
dr. pl. Valenta
se je povrnil
in ordinira od 2.-4. ure pop.
v Frančiškanskih ulicah 12.
2o2t 2—2
0. Bernafovič
prodaja do 15. septembra radi pomanjkanja prostora po zelo znižanih cenah, dokler je kaj
zaloge:
HO
jopic za dame in deklice po gld. 150, 2'—, 2 50, 3'- do 5-—.
45
površnikov (raglansev) za dame in deklice v vseh barvah po gld. 2 50, 3 — , 4 —, 5'— do 6—.
»O
oblek iz sukna in kamgarna za gospode in dečke po gld 3 —, 4 —, 5-—, 6'— do 8 —.
300
pralnih oblek iz sukna za otroke po gld. 1-— do 2'—.
Volnati klobuki za gospode in dečke od 50 kr. višje.
Površniki, ulstri, pelerine in haveloki po globoko znižani ceni.	1842 ls
Angleško skladišče oblek,
LJUBLJANA, Mestni trg št. 5.
nn 220
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja *h vrst« rent, zastavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic valut, novcev in devU.
Pramen Izdala k vsakemu irebanjo.
Akcijski kapital 1 2,100.000'-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
/iBmen)>» ln ekikomptnjc	Oh.Je predujme na »rednortne papirje,
tiirabans vrednostne papirje in vnovčuj« Zavaruje ere&ke proti kurzal fipal« kupona	izgubi.
Vtnkulule In devlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije.
'.knapl in '.kw» ••1,1. Mi	« '»"im Mršili«. w
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema
v tekočem računu ali na vložno knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet i čeki ln nakaznicami.
■j	Podružnice:
Prag* 1 menjalnicami: Oraben 25, Mala stran, Moat ulica 17, Žilkow, ■ alic. 37. Urno. Veliki trg 10 Baden, Olavni trg 4. Ceika Lipa, Ceika Ki Rorarakl ZumbeiK, Schlllerjeva ccsla 3. MSdllag, Fran Josipa trg 9. Nor
I
Podružnice:
Husova Kamilica, Nori Jifln,
Črna ccsla 8. Plača in HilUva.
Menjalnice na Dunaju:
I. Wolliellc 10, II. Taborstrasse 4. III. Ungargasit 69 (vogal Rennvega), IV Wle-dner Hauptstrasse 12, V SchiSnbrunnerstrasse 88 a, Vil Mariahilerstrasse 76, VIII Lercbenleiderslrasae 132, IX. Alsrratrasse 32, X. Favorltenstraese 59, XVIII. Wkhringcrstraasc 82, XXI. Hauptstrasse 23. '
Menjalnična dalniška družba
67 150 !)4
MER C UR"
Majkuiantnejši
nakup in
_ .. _ _. _ .	_ _.	vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, arečk,
J J -i-T-M- M^A	V	deviz, vailut in denarja.
Dunaj, i., Woiizeiie io.	wr Zamenjava III cskomptiraiije
Ako. kapital K 16,000.000. Reeer zaklad K 7,000.000	izžrebanih zastavnic in obligacij, srečk in kuponov.