AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, AUGUST 16, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII Multimilijonar Noble je stopil iz vlade Washington, D. C. — Edward •J. Noble, multimilijonar, ki je bil zadnji dve leti pomožni trgovinski tajnik v Rooseveltovi vladi, je podal resignacijo. Pravi, da tel/a ni napravil radi politike, ampak zato, ker čuti, da njegova pomoč ni potrebna Roosevel-tu. Roosevelt mu je bil poveril organiziranje civilnega letalstva. Roosevelt je sprejel njegovo odpoved, obenem pa naglasa], da mu bo rad določil kako delo tje po novembru,, če bo Noble mislil, da ima kaj prostega žasa. --o-- V Kanado! V soboto odpotujeta z avtomobilom proti Kanadi Mr. Anton G rdi na in Mr. Max Traven. Udeležila se bosta si a vn osti slovenskega dne v provinci Ontario, kjer imajo naši rojaki svoje farme. Kraj se nahaja na cesti št. 8 med Beamsville in Vinlandom, kjer imajo tudi svojo cerkev Srca Jezusovega. Ob tej priliki bosta tamkajšnjim rojakom pokazala premikajoče slike iz stare dom o vile in iz življenja naših rojakov tukaj, da bodo kanadski Slo-videl i., kaj. Tam bosta snela tudi več slik, ki jih bosta pozneje pokazala tukaj. Naši novi odvetniki Danes bodo dobili v Colum-busu državne diplome trije naši rojaki in sicer Mr. Štefan P. Bernardič, sin uglednega in poznanega Štefana Bernardiča, ki je uslužben že mnogo let pri firmi A. Grdina in Sinovi. Družina stanuje na 12412 Maple Ave. Dalje bosta dobila diplomo Mr. Peter P. Skul iz 1128 E. 72nd St,, in Mr. John F. Ter-cek, sin poznane in spoštovane družine Luka Terček iz 15621 -Holmes Ave. Čestitamo in jim želimo mnogo uspeha v življenju. Avto je dobila Gdč. Marie Planinšek iz 3448 E. 104. St. je dobila tisti lepi Plymouth avto na newburskem bazarju. Avto je podaril fari dr. Anthony Perko. Pozdravi iz prestolice Mr. in Mrs. Tony Petkovšek. znana gostilničarja na 965 Addison Rd., pošiljata vsem znancem in prijateljem lepe pozdrave iz Washingtona, D. C. Angleži ovijajo z žico nemška letala Washington. — Angleži so se začeli posluževati novega orožja proti nemškim, bombnikom. Nanje namreč streljajo krogle, ki se v gotovi višini :>dprejo in iz njih se všuje dobršna količina jeklene žice, ki se"; ovije okrog letala^ da je ta matoma ovit, kot bi ga ovil s pajčfvino. Takim kroglam pravijo ".špageti." To je ameriška iznajdba še izza prve svetovne vojne, oda .se je do-zdaj ni dosti uporabljalo. Pravijo, da so ti "špageti" velika ovira za nemška le ala. --O'—dli—- Poroka v Netvburgu Jutri se bosta poročila ob osmih v cerkvi sv. Lovrenca gdč. Mary Anne Germ in Mr. Edward Joseph Kofel. Nevesta je hčerka znane družine Mrs. Louise Germ iz 14011 Glendale Ave., ženin je pa siti poznane družine Mr. in Mrs.; Avgust Kofel iz 1553' E. tast Št. 'Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže te poročne maše, katero bo daroval č. g. kanonik man. Mladima novoporočence-mu želimo vse najboljše v novem stanu. To bo prva poroka v novi cerkvi v Newburgu. Mrs. Križman zbolela Sporoča se nam, da je precej resno zbolela splošno pozna slovenska žejla, Mrs. Križman. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. Obiske je zdravnik prepovedal. Želimo dobri ženi, da bi kmalu okrevala. Deklica je! Družini Mr. in Mrs. Anthony Tomšič, 1632 Bryn Mawr Ave. je bila rojena hčerka. Mati in j dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Mati je hči'Mr. in Mrs. Anton Novak iz 17406 Grovewood Ave. Čestitamo' Prva obletnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za, pokojnim Johnom ičešnovar v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže sv. maše. AMERIŠKA DOMOVINA Ponovitev nove maše v Newburgu Bos pa ne! London. — Blizu neke železniške postafq ae je spustil s padalom jna tla nemški vojak, ki so1 mu angleški letalci razbili aeroplan, Ko je srečno pristal na tleh, šo p r i k i tel i železničarji in Nemca vieli. ifpr.sy *e pa bali, da bi jim vk ušel, so mu sezuli čevlje iu nogavice. Bos se nemški racij ni model uiti premakniti. —,—--()—-- Nemci se zaganjajo že nad London V četrtek večer je kakih 30 nemških bombnikov napadlo Croydon, ogromni londonski zrako-plovni pristan. Tri nemška letala so Angleži sklatili na tla. Nemci strašijo s parašuti. Italija kaže pesti Grški V KATOLIŠKI LITVI SO BOLJŠEVIKI ZDAJ ODPRAVILI CERKVENO POROKO bene postavne veljave. Razporoke, ki so bile dozdaj zelo redka prikazen v tej deželi, so po novem pravu dovoljene. Da se pa ne bi razporoke množile tako kot so se v prvih letih vlade boljševikov v Rusiji, je vlada naložila za razporoke globo, in sicer stane prva razporo-ka od 100 do. 500 litas, druga od 300 do 1,500, tretja od 1,000 do 5,000, kakor sta zakonca premožna. Razporoke se bodo dovoljevale na sodniji. )--- Pozor, davkoplačevalci! i Okrajni avditor John Zanger-i le sporoča, da vsi tisti, ki so ali ' ki bodo med 7. aprilom in 1. ok-j tobrom prestavili hišo z svojega .zemljišča, če jo bodo podrli, ali. j če jim je hiša pogorela, lahko I napravijo prošnjo in se jim bodo davki odpisali. Obrniti se je treba na Mr. Morris New, urad okrajnega avditor j«, soba št. 24 v novem sodnem poslopju na Lakeside Ave. Važna seja Kanarčkov V pondeljek, 19. avgusta se bo vršila vj^žna seja mlad. pev. ■ zbora Kanarčkov. Ob 6:30 je ■jseja pevcev in pevk, ki so vsi r, proŠeni, da se udeležijo, ob 7:30 >'bo pa seja staršev. Na progra-) mu bo izlet staršev in pevčev j ter jesenski koncert. Stockholm.—Da se Litva kolikor mogoče hitro boljševizira pod rusko vlado, je izdala vlada dekret, ki odpravlja pravno veljavo cerkvene poroke. Namen je, da se v tej katoliški provinci splošno vpelje civilne poroke. Par, ki bi se poročil prej v cerkvi, predno se registrira pri županu, zapade kazni 5,000 litas. Nikomur ni zabranjeno po civilni poroki poročiti se še v cerkvi, toda to je zadeva vsakega posameznika in taka poroka nima no- -c Piknik mlatičev V nedeljo, 18. avgusta se bo vršil "piknik mlatičev," za katerega je že več let pripravljal vse potrebno Mr. Leo Keglovič, ki bo postavil pravi "pod" in priskrbel cepi in vse drage priprave. Mr. Keglovič vabi na piknik vse, ki se' $e, spominjajo mlačve iz starega kraja. Pripravljenega bo dovolj dobrega okrepčila. Prostor se nahaja na Emery Rd., zadej za dirkališčem v Randallu, med Green Rd. in Richmond Rd. Zadušnica V soboto ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv.' Vida peta sv. maša za pokojnim John Žužkom \ spomin druge obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji sc prijazno vabljeni. V nedeljo .18. avgusta bodo imeli v Newburgu zopet veliko in redko slavnost, ko bo njih domači sin Rev. Gabrijel Rus, ponovil daritev prve sv. mase v cerkvi sv. Lovrenca. Sv. maša bo ob desetih, opoldne bo pa slavnostno kosilo v dvorani SND na 80. cesti. Father Rus je bil posvečen lansko leto v Švici. Od tedaj naprej je nadaljeval svoje študije do maja meseca letos. Ko je bila ladja, na kateri je prihajal Father Rus nazaj v Ameriko, že na visokem morju, je bila skoraj torpedirana od nekih hajdukov. Končno je dospel srečno na ameriško obrežje in se podal v Dayton na duhovne vaje. Father Rus je namreč marianist in ti imajo svoj glavni stan v Dayton, O. Te dni je\prišel v Cleveland, kjer živijo Rusovi na Rosewood Ave. Rev. Gabriel Rus je bil rojen dne 8. januarja, 1910 na Bledu. Njegova mati Nežika, rojena Si-mončič, ga je še kot deteta vzela seboj v Cleveland, O., kamor ju je poklical oče Gabriel. Mladi Gabriel je dovršil farno šolo sv. Lovrenca, potem pa Cathedral Latin višjo šolo in leta 1927 je vstopil v red marijani-stov v Dayton, O., ki so g* poslali na slovečo univerzo v Fri» bourg, Švica, študirat bogoslovje. V mašnika je bil ondi posvečen 25. julija, 1939 in dne 6. avgusta lanskega leta je pel novo mašo na Bledu ob navzočnosti ljubljanskega škofa dr. Gregorij Rozmana, številne duhovščine, svojih staršev in mnogih sorodnikov. Te nove maše se je udeležil tudi naš elevelandski rojak Mr. Frank Jakšič s svojo soprogo, tako tudi Mr. August Kol-lander in Mr. Leo Zakrajšek, slednji iz New Yorka. Novo-mašnik bod' pozdravljen! V nedeljo, dne 28. julija, je bil v Friborgu v Švici posvečen v mašnika Rev. Joseph Lekan, sin dobro poznane in spoštovane družine Lekanove iz 81. ceste v Newburgu. škoda, da so sedanje težke razmere preprečile navzočnost katerih domačih pri posvečen ju. Ker niso mogli iti tja čez, so se zbrali vsi domači, najprej v cerkvi ,kjer se je darovala velika maša za družino, pri kateri so tudi vsi prejeli sv. obhajilo, potem pa so se podali na dom staršev, kjer so na tih pa lep način praznovali ta veliki in srečni dan. Naše iskrene čestitke zlasti staršem, če Bog da, čez eno leto, ko Father Lekan pride nazaj v Ameriko, bomo pa praznovali vsi skupaj; cela fara se bo odzvala in počastila svojega sina, ki pride kot mašnik nazaj. . Vr°pi bodo sicer peporcije,toda F>te ne bo f vashington. — Ako bo evrop-f °">a trajala preko zime, si Iti Z>m evr°PSki narodi sti-^ 1 Pas. Bo sicer glad ^ Use porcije," toda v splo-, Pa ne bo obupnega stanja. LVM?Hja in Nemčija, sta si Ji' 1 veliko rezervo ffabi nadzorstvo pri 'ko f'!Veža bo preprečilo tnav' to' sama t3(j i1, da njena ekonomska aja ,Pf0ti Nemčiji, n8 bo poeta i94jga farnega efekta prehrana je pa v j, mh ozemljih. Nemčija V vidiku> da bo mora-,',me braniti svojega nagih rk Še kakih 50,000,000 ' katerih zemljo je zase- h^eležbTpd n^1, sl»kovni predstavi P je le. s#ovne predstave, priredil na svojem vrtu gotov*1 Grdina>se .ie udele-,-|jen.,° nad tisoč ljudi. Pri- \ zad Je bil° 350 sedežev- ,v^tovaH komaj za mal Wl'£ ^lavna atrakcija '.iubi ki Postavlja Pri' ;jan'skega župana dr. Jiu!" n^e8,°ve žene k otvo-■Vl,t°0sl°vanskega kultur-mkjjL; ^''edstavo je pose-: '1>s; Sever m Sfo Glair. s »lil/ ze*° zadovo- »b() mi- Prihodnja pred-<^od"jo sredo večer, j{e V pondeljek bo pa , 1)rogram teh slik. vrste rekord hi H ^ith je bil včeraj na obtožen tatvine Hi p v neki department tr- irad?dal je' da je denar" li i„ samo zato, da bi ga p0rn v v Ječi dobil zdravni- h je °c Za svojo bolezen. l8(J7Star 72 let . in je bil od , aretiran "samo" 63 t v rj mlad fant je bil prvič foss^nverJU- Sodnica Ma- la $20'ln ga obsodila vče- • Ker' kaZni in 30 dni za" 0(}S] »nima nič, bo moral | da bo °b ! -Wen ?°kazal tudi slike J1 Not S h Vrtov Po Eucli-J Po^nFhamu- ki so bile i" ^ire!,GtS' Slikovno pred-M in . flrma A. Grdina Wl 111 nobene vstopnine, Willkie sedi demokratom na vratu in jim dela sive lase radi tiste slavne kampanjske knjižice Pevski in glasbeni festival v nedelio Colorado Springs, Colo. — Wendell L. Willkie se je postavil za prosekutorja demokratske stranke oziroma demokratskega narodnega odbora in je tudi odločen, da bo gnal zadevo do konca. Gre namreč za kampanjsko knjigo, katero je izdal edmokrat-ski"narodni odbor, ki naj bi se prodajala po 25 centov, a oglase v knjižici se je izsililo od raznih korporacij, ki imajo trgovske zveze z vlado. Najnovejša postava, ki jo je sprejel kongres, takozvana Hatch postava, prepove d u j e . take manipulacije, enako kot prepoveduje sodelovanje federalnih uslužbencev v politiki, ali njih prispevkov za politične kampanje. Willkie je prignal generalnega zveznega pravdnika Jacksona MODRI OČE ŽUPAN Springfield, 111. —župan John Kapp je izdal' uradno odredbo, da se smejo pokazati moški na javnih ulicah tega mesta v teh vročih dneh brez ovratnikov, brez kravat in brez suknjičev. Slava modremu županu! Udeležitev slavnosti članstvo društva Sv. Družine št. 207 KSKJ se opozarja, da se udeleži korporativno korakaja v nedeljo 18. avgusta v počast no-vomašniku,.g. Gabriel Rusu. Po-vorka se prične ob desetih dopoldne izpred SND na 80. cesti. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Justina Zupančič iz 1171 E. 61. St. in Edvard Pečjak iz 986 E. 63. St. Prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mnogo sreče jima želimo v novem stanu. Kazanje slik Na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. bo kazal Mr. Anton Grdina danes ! z v e č e r zanimive premikajoče slike. Zaečtek ob osmih ,' vstopnina, prosta. Narod je pri-,'jazno vabljen. V\ nedeljo bo dan slovenske pesmi in glasbe v Gordon parku, j Zbrali se bodo slovenski pevski j zbori, odrasli in mladinski, in' bodo zapeli posamezno in skupno naše. narodne pesmi pod milim nebom. Naša slovenska pesem bo valovila preko drevesnih vrhov v parku in zaplavala daleč tje preko jezerske gladine. Tujci, ki bodo šli mimo, se bodo začudeni ustavili in poslušali. Spraševali se bodo: kdo so ti pevci, ki imajo taka grla? Kdo je ta narod, ki ima tako lepo pesem? In povedali jim bodo z zanosom : to so Slovenci in Slovenke, s katerimi se v pesmi in melodiji ne more meriti noben drug narod na svetu. Program se prične točno ob treh poplclne z nekaj glasbenimi točkami godbe sv. Vida in sv. Lovrenca pod vodstyom g. Frank Bečaja. Potem nastopita mladinska pevska zbora črički in Kralj ički pod vodstvom g. Ivana Zormana. Nato nastopi šest mladinskih pevskih zborov pod vodstvom pevovodje g- Louis še-meta. Zatem pa nastopijo sledeči zbori skupno: Adrija, Slovan, Cvet, Modern Crusaders, Planina, Serenaders, Jadran, Glasbena matica, Sloga. Vodil jih bo operni pevec g. Anton šubelj. Kot v zaključek programa bosta zaigrali godbi Hej Slovani in pa God Bless America. Vsi zbori in vse navzoče občinstvo bo pelo ti himni. Ves narod je vabljen, da pride v nedeljo popoldne v Gordon park k festivalu svoje narodne pesmi. V času, ko se morajo v Evropi skrivati ljudje po zakloniščih pred bombami in v časih, ko naši bratje Slovani na češkem in Poljskem ne smejo peti niti' svojih pesmi, pa se bomo mi zbrali v svobodni Ameriki javno v parku in tam prepevali našo pesem brez strahu in brez sramu. Kaj takega je mogoče le v svobodni Ameriki. Zato pa tudi pokažimo, da se zavedamo te svobode, da se zavedamo te demokracije in pridimo na plan, da naše pesmi v obširnem parku ne bo strah, ali da bi jo prepevali samo ptičicam po drevju. Ta festival je prirejen na pobudo zveze slovenskih narodnih j domov v Clevelandu in okolici, katerim vsa čast za to zaved-I nost. tako daleč, da je moral priznati, da je prodaja takih kampanjskih knjižic proti Hatch postavi. Zato zdaj Willkie zahteva od demokratskega narodnega odbora, da vrne $140,000, kar se je nabralo od korporacij za oglase v tej knjižici letos. Obenem pa bo zahteval, da ta odbor povrne tudi $50,000, kar se je nabralo za enako knjižico v kampanji leta 1936. Willkie pravi, da ta postava leta 1936 ni "bila v veljavi, toda je bila pa v veljavi postava, ki perpoveduje koruptno nabiranje prispevkov od korporacij, kij imajo posla z vlado. « Willkie je tudi naravnost povedal tem korporacijam, ki so dale oglase v to demokratsko kampanjsko knjižico, da če ne bodo dobili denarja nazaj od demokratskega odbora, so dolžni ta denar zahtevati in če ne bo šlo drugače, da morajo ta denar zahtevati potom sodnije. London, 15. avg. — Danes, proti večeru, je priletelo kakih 30 nemških bombnikov na predmestje Londona, kjer so metali bombe prvič, kar traja ta vojna. Takoj so se oglasile svarilne sirene, ki so pozvale ljudi, da be-2e v skrivališča. Protizračni topovi so začeli bruhati krogle v napadalce in proti njim so se takoj zagnali angleški letalen Nemci so bombardirali londonski zrakoplovni pristan Croydon in kraj Tilbury ob reki Temi.! Ta kraj je samo šest milj od mestne meje Londona. Danes je bil zopet strašen dani za Anglijo. Nemški letalci so napadali južnovzhodno in severovzhodno obal Anglije in pole-tavali tudi daleč v notranjost dežele. Nemci so se prikazali kmalu popoldne in v skupinah po 30 in 60 bombnikov, katere so spremljali bojevniki Messer-: schmitt tipa. Prihajali so zopet' in zopet vse do,noči. Pravijo, da s tako silo kot včeraj Nemci še niso napadali. Do večera je priletelo nad Anglijo več kot, 1.000 nemških bombnikov Neuradno j angleško poročilo trdi, da so Nemci izgubili 144 letal, a 25 jih je bilo tako poškodovanih, da se dvomi, da bi dospeli zopet domov. Angleži so pa izgubili osem letal. Angleški letalci so pa tudi napadali nemške kraje in sicer oljna skladišča v bližini Bordeaux, Francija, katere šo bombe zažgale. Zdaj se je tudi pojasnilo glede i nemških padal, ki so jih našli po Angliji. Sprva se je mislilo, da s;o nemški vojaki že pristali na več krajih, kjer se je našlo padala in začelo se je z vso vnemo stikati za njimi. Toda ko so našli nekaj padal v žitnem polju, kjer ni bilo žito nič poteptano, so uvideli, da so nemška letala vrgla na tla padala, samo da bi se Angleži prestrašili. Rim, 15. avg. — Italijansko časopisje je začelo z vso besnost-j jo napadati Grčijo in zahteva, da Italija takoj zasede ves grški Epir. V isti sapi pa italijansko časopisje svari Jugoslavijo, da bo morala odstopiti zemljo, ko se bo napravil v "novi Evropi" koridor od Jadranskega do črnega morja. Odnosa j i med Italijo in Grško so se danes še posebno poostrili, ker je neka podmornica torpe-dirala grško križarko Helle. Ladja je bila zasidrana pri otoku >Tinos v Egejskem morju. Kri- žarka je imela vidna znamenja grške dežele, torej ni mogla biti pomotoma napadena. Grška vlada se je obrnila na Moskvo, da posreduje v krizi med Italijo in Grško. Grčija je tudi naprosila Moskvo, naj posreduje v Bolgariji, da slednja ne bi v tem času zasedla T racije, kot grozi. Grčija ima od Anglije obljubo, da ji bo takoj priskočila na pomoč, če bo napadena. To bi Angliji kaj prav prišlo, ker bi tukaj lahko dobila zavetje za svoje bojne ladje v boju z Italijo. ne in gospodarske sisteme, v katerih jim bo odkazana gotova naloga. Samo po sebi je umevno, da se bo tej zunanji strukturi moral prilagoditi v posamičnih državah tudi njih notranji režim. Družabno življenje bo bolj podrejeno državnemu nadzorstvu, v gospodarstvu pa plovemo počasi, a gotovo proti nečemu, kar sicer ni boljševiški kolektivizem, a kar do skrajnosti poudarja socialno vezanost slehernega gospodarskega delovanja. Prihaja nov čas, ki bo pomedel ne le s tem, kar je bilo dobrega. Prihaja druga skrajnost, ki spet ne bo v vsem slaba, ampak prinaša gotovo tudi marsikaj dobrega. Vse bo odvisno od ljudi, ki bodo krmarili v nov čas. Vse je odvisno od duha, v katerem se bodo reforme izvajale. Ne dvomimo, da se bo tudi tokrat potrdila stara resnica, da je človek tisti, ki kroji usodo in ji gospoduje in le brezmočni slabiči priznavajo nasprotno načelo. , , , , - nom Slovenske moške zveze. Fred Udovich, gl. preds. 183-22nd St., Barberton, Ohio. F.DINA, SAMO MOŠKA, NEPRISTRANSKA DRUŽABNA • ORG ANIZACIJ J A IZ DOMOVINE BESEDA IZ MIOM S p iknika SMZ Znano vam je že, da se je 4. avgusta vršil v Barberton piknik vseh podružnic Slovenske moške zveze. Prvič v zgodovini je bilo nekaj, kar sploh nisem pričakoval. Z veliko nestrpnostjo sem pričakoval ta dan, da se mi bo ponudila prilika, da bom lahko pozdravil množico članstva, prijateljev, prijateljičin znancev iz sosednih mest. Kmalu popoldne omenjenega dne se je pripeljalo nekaj članov jin njih drijžin iz Gleve-landa. Za njimi pa še napolnjen bus. Ko so izstopili, sem najprej ugledal Mr. Hočevarja in takoj za njim pa še Mr. Benčina, nato Mr. in Mrs. Be-nevol Charles in za njimi pa so se vsipali ostali člani in veliko število žen in deklet. Pozneje je prišel pa še naš glavni blagajnik, Mr. Jerry Zupec, malo bolj pozno že proti večeru, je pa zato podaljšal do zadnjega. Vse je bilo videti zelo veselo. Ko smo se nekoliko ohladili in pogovorili, so pa začeli igrati "baseball." Pri tej igri so nastopili tudi naši fantje muzi-kantje. Prišel je čas, da bi bili morali zaigrati za srbeče pete, a muzikantov pa ni bilo nikjer. Ker jih-nisem osebno poznal, sem pričel spraševati, kje neki so in takoj so mi povedali, da igrajo žogo. Ha, ha, sem si mislil, torej tako, mi jih bomo pa gledali. Malo sem pomislil in sem stopil med igralce žoge in zapovedal muzikantom, da naj takoj prenehajo in raje zaigrajo na tiste inštrumente, ki so jih prinesli s seboj. Tista dekleta, ki so jih bili pripeljali s seboj in še nekaj naših barbertonskih deklet se je odstranilo in so si bile šle brusit pete nekam drugam. Povedal sem jim, da nam bo vse ušlo, če ne bodo takoj zaigrali. Brez ugovora so me takoj ubogali. Ker se pa tudi jaz razumem na žogo, sem takoj videl,' da so bili zmagovalci naši fantje, člani podružnice št. 1 in da ' so bili člani št. 3 zelo tepeni. Čestitam našim iz Barbertona! j Med plesom pa so se vseeno j vršile razne tekme, kakor tek za otroke na SOJardov. Pri tem 1 so tekmovali dečki in deklice do ( 15.* leta, potem fantje nad 15. i letom in tudi možje. Najtežje pa je bilo dobiti žene in dekleta, vse so se tako nekam sramovale. Vendar pa se je bilo do-! bilo vrsto deklet, ki pa so bile hitre kot srne, kot bi se zabli-skalo, pa so bile na drugem koncu. Ravno tako tudi žene, | ki so bile vse iz Clevelanda, se-j veda jih je bilo težko dobiti, a j so se vseeno pokazale, da so še | zmožne v teku. I Končno pa se je dobilo vrsto) j mož, žena in deklet, ki so šli v j i tekmo—metanja sirovih jajec. Jajca so metali z rok v roke in kdor ohrani jajce najdlje, tisti je zmagovalec. Ta igra je bila zelo zanimiva za gledalce, kajti če se ne zna lepo vjeti | jajce, si lahko mislite, da se j isto razleti in to bi še ne bilo ta-| ko hudo, če bi bilo jajce vse be-j lo, ampak tisti rumenjak pa ne izgleda preveč lepo, posebno še, če se razškrofi po obrazu in obleki. Pri tem sta bila zmagovalca Mr. Dechman in njegova V novo dobo V zgodovini človeštva sta v večnem boju dve načeli: svoboda in avtoriteta. Tisti, ki vladajo, radi poudarjajo veljavnost avtoritete, tisti pa, ki so vladani, poveličujejo bla-godati svobode. Modra vladavina p£i je tista,'ki ume najti pravi odnos med obema počeloma: ki tako uredi družabno življenje, da je oblast spoštovana, ne da bi se ljudstvo v svojih opravičenih težnjah in delovanju čutilo prikrajšano. Imamo pa tudi cele dobe, ki so bolj naklonjene zdaj počelu svobode, potem zopet načelu avtoritete. Liberalna doba, ki se je politično in gospodarsko uveljavila z veliko francosko revolucijo, je svobodi pripomogla do najširnejšega razmaha. Možje, ki so bili idejni voditelji francoske revolucije, so izhajali iz počela, da je človek po svoji naravi dober in nepokvarjen. Že prej so ga osvobodili vseh vezi in ozirov do Boga in krščanske morale, imel pa naj bi tudi vso svobodo v političnem in gospodarskem življenju. Iz te miselnosti se je politično porodila tako zvana formalna demokracija, ki je učila popolno enakost vseh ljudi, in pa gospodarski liberalizem, ki je prepuščal slehernemu, da gospodari kakor hoče, ker je bil prepričan, da se bo iz svobodne gospodarske tekme še najprej porodila splošna blaginja. ^ Liberalizem je s svojo epopejo svobode gradil na zmoti, ker je tajil izvirni greh in učil nepokvarjenost človeške narave. Zaradi tega je bil v svoji skrajni razbrzdanosti proti-naraven in je kljub tudi mnogim dobrim sadovom v glavnem vendarle povzročil veliko zla in je eden glavnih krivcev za sedanjo družabno in gospodarsko zmedo v svetu. Toda sedaj gre njegova doba h koncu in jih niti ne vidimo veliko, ki bi za njim žalovali. 'Ko bi še pred nekaj leti zapisali, da se je liberalizem tudi politično preživel, bi vsaj pol Evrope skočilo na noge, da ga brani. A danes so se že tudi njegovi včerajšnji zagovorniki sprijaznili ž mislijo na njegov pogreb — tako hiter je njegov propad. Poglejmo nekaj dejstev! Sovjetska Zasedba Karelijske ožine, ki jo je vzela Fincem, postopna zasedba baltskih držav, zlasti pa okupacija Poljske, Besarabije in Bukovine je v mnogih evropskih krogih bila sprejeta ne le kot razmah ruskega imperializma, temveč kot pohod komunizma proti evropskemu osrčju. Treba nam je pregledati samo del tako zvanega "naprednega" časopisja in brati napise, s katerimi spremljajo premikanje sovjetskih čet, pa bomo iz omotičnega delirja, v katerem se ta tisk suče, lahko razbrali, da vse te dogodke smatra kot uvod v odrešilni komunistični pohod m njemu sledečo svetov, revolucijo. Komunizem pa, kakor znano, ne pozna demokracije, ampak je najhujša tudi duhovna diktatura. In vendar so ljuje, ki se zanj danes navdušujejo, bili dolga leta "liberalci," "demokrati," "naprednja-ki," ljudje, ki so nekaj dali na svojo svobodoumnost, ki jo sedaj brez težave mečejo čez krov. Drugič so se zrušile pod nemškim mečem države, ki so veljale kot šolski zgled formalne demokracije: Norveška, Danska, Holandija, Belgija in zlasti Francija. Pri tem se zlasti Francozom deloma opravičeno očita, da je slabo demo- j kratično upravljanje države in napačno razumevana politi-( čna svoboda, ki se je sprevrgla v igro političnega klikar-j stva, doprinesla dobršen del k zlomu republike. Gotovo j je, da francoski narod v svoji globoki nesreči dolgo dolgo ne bo hotel slišati o kakšni podobni demokraciji, brez ozira na to, da bo vlada po sili razmer prisiljena seči po ukrepih, ki bodo brez veliko parlamentarnega debatiranja, narodu naložila trd režim in bridka bremena, da se dežela čim prej dvigne in francoski narod spet uvrsti na svoje pravo mesto v evropski narodni družini. Francoska vlada razmišlja o obliki vladavine, ki bo imela več neposredne oblasti in bo hitro mogla poslovati, ki bo torej v nekem smislu avtoritarna. Tretjič so države, ki so že leta pobijale formalno demokracijo v tej vojski dosegle izredne upehe. Ne trdimo, da so jih dosegle ravno zato, ker niso bile demokratične, čeprav njihovi glasniki navajajo med vzroki svojega uspeha tudi strumno politično in gospodarsko discipliniranost, kateri so podredili vse javno in zasebno življenje. Dejstvo je, da so uspele in da sedaj že tudi druge države razmišljajo o tem, Kako bi bolj disciplinirale politično in gospodarsko življenje in se tako tudi po svojem političnem in gospodar-. skem sestavu priličile avtoritarnim režimom. Četrtič navajamo kot zanimivost nedavni članek v loa-donskem "Timesu," ki pravi, da se bo po vojski moral dobiti drugačen temelj mednarodnega sožitja v Evropi, kakor pa je bil v veljavi dosedaj. Tudi v gospodarstvu ne gre več da bi vsaka državica gospodarila po svoje, eksperimentirala s samopreskrbo in se obdajala z visokimi carinskimi obzidji. Z drugimi besedami je tudi po angleškem mnenju konec one absolutne suverenosti, ki jo je liberalizem razglašal tako za poedine kakor za posamične narodne države, javlja se torej klic po socialni vezanosti, ki mora usmerjati in določati tudi način medsebojnega državnega sožitja. Tako se nam torej kažejo obrisi nove Evrope, pa naj bo zmagala katera koli stran že, razen boljševizma: Pripravljajo se večje politične in gospodarske skupine v katerih bo avtoritarno voditeljsko načelo izvedeno tudi v državnem in narodnostnem pogledu. Manjše države in narodi bodo politično in gospodarsko vključeni v gotove politič- družica, ki je pa ne poznam po imenu. Pri vseh tekmah so bile oddane tudi male nagrade. Tako smo se zabavali še pozno zvečer. Vse je bilo živahno in veselo, ker je bilo zabave dovolj za vse, samo čas je vse prehitro potekal. Bili so člani tudi iz Gi-rarda, Mr. in Mrs. Anžiček, MT. in Mi;s. Gabrovsek'ter sin in njegova izvoljenka in še več drugih. Mr. Tonny Rudman je bil tudi tam, a je nekam hitro izginil, kam pa ne vem. Dolžnost me veže, da se vsem udeležencem prav lepo zahvalim za ta obisk, da smo imeli tako lep uspeh in obilo zabave za nas vse. Pri tem pa smo se zopet malo bolj spoznali. Le tako naprej, saj vemo, da le v slogi je moč in v tem pa obstanek in napredek. Torej najlepša hvala podružnici št. 3 za njih veliko delo in ker so pripeljali 3 seboj tudi Članice Slovenske ženske zveze, katerim se prav prisrčno zahvaljujem in prav tako tudi onim iz Girarda in —Nemška komisija nabira v naši državi kmetijske delavce. Posebna komisija nemškega ministrstva za javna dela je v spremstvu z zastopnikom banske uprave v Zagrebu te dni prepotovala severno Dalmacijo in za-padno Bosno, da preuči možnosti zaposlitve večje skupine naših delavcev za kmetijska dela v Nemčiji. Sklenjen je bil dogovor z 900 kmetijskimi delavci. —Poškodbam je podlegel. V jubljansko bolnišnico so pripeljali šestdesetletnega hlapca iz Križ na Dolenjskem Jožeta Luzanskega, rojenega v brežiškem okraju. Mož je bil nezavesten in je imel hude notranje poškodbe. Bil je hlapec pri nekem posestniku in je kopal gramoz. Med kopanjem se je utrgala plast in ga pokopala. Podlegel je poškodbam. —Drava izroča svoje žrtve. Pri Stojncih je Naplavila Drava truplo starejšega moškega, vsem ostalim, ker mi je nemogoče, da bi naštel imena vseh. naj velja vsfen skupaj najlepša zahvala. Ob priliki bomo z veseljem povrnili. Posebna zhavala naj bo izrečena ženam in dekletom, ki so pomagale pri tem pikniku kakor tudi vsem ostalim, ki ste pomagali na ta ali oni način na to dan, ki smo ga vsi vživali z velikim veseljem. Sedaj pa še nekaj članstvu Slovenske moške zveze. Kampanja za pridobivanje novega članstva se hitro bliža k svojemu koncu. Dragi prijatelj, ali si že storil svojo dolžnost in pridobil enega novega člana ali več? Ce še nisi, pojdi "takoj na delo, še je čas in si lahko pridobiš eho nagrado in nekaj boš storil za napredek Slovenske moške zveze. Slišal sem tudi, da so se v Newburghu skoraj žili in da bodo ustanovil: novo podružnico, to so mi ust-meno obljubili, že ^edaj čestitam tistemu, ki bo prvak. Imen dotičnih, ki so mi v nedeljo obljubili, pa sedaj ne bom še povedal. Obljubljeno je bilo, da bo ustanovljena podružnica tudi v Euclidu. Prav z veseljem bom sprejel te novice in jih tudi poročal v našem listu Ameriški Domovini. Prepričani bodite, da boste s item naredili veliko delo za na-Jpredek ne samo za organizaci-j jo, ampak za naš slovenski na-! rod sploh. V enem samem letu je naša organizacija napredovala v članstvu in financi, da je sedaj v blagajni že nad $1,500. Pomislite, koliko je bilo stroškov, da se je vse to organiziralo in pripravilo za glavni urad namreč pravila, plačilne I knjižice, čarter in razne druge tiskovine, da odgovarjajo postavi države Ohio. Ali bi ne bilo lepo, če bi imeli ene 5,000 članov širom Amerike in bi se na ta način malo bolj spoznali med seboj ter prišli večkrat skupaj in se po bratsko zabavali. Upam, da bom | kmalu dobil kakšno poročilo od 'kje daleč—iz drugih držav, da ! so ali do hočejo ustanoviti po-Idružnico. Z veseljem bom dal [vsa navodila, če se obrnete na ! moj naslov. Pozdrav vsem bratom-čla- v katerem so sploznali preuzit-karja Bezjaka Ivana, starega 59 let. Pred dj,ievi je hodil ob nabrežju in pri tem padel v vodo. — Pri Spodnjem Bregu pa je naplavila Drava truplo posestnika Podlesnika Viljema. Kako je pokojnik utonil, ni znano. —Maribor, 11. junija. — Blizu Vuhreda ob Dravi se je dogodil žalosten primer divjega lova, ki bi bil skoraj terjal človeško življenje. Dne '9. junija popoldne je prihitel na orožniško postajo v Marenbergu Dominik Potočnik iz Vuhreda in prijavil, da je nek neznani lovski tat ob-strelil njegovega brata Ivana, ki hudo krvavi iz rane na obrazu, iatero mu je povzročila krogla iz ovske puške. Orožniška patru-ija je takoj odšla na kraj nesre-ie, kjer je na podlagi izjav nekaterih prič ugotovila, da je dejanje izvršil 38-letni Kristijan Verdnik iz Vuhreda, katerega so orožniki prijeli in zaslišali. Pri zaslišanju je Verdnik dejanje priznal in dogodek natančno opisal. Dne 8. junija dopoldne je Verdnik prišel k posest-.liku Mravljaku. Ta mu je izro-jil svojo tricevno lovsko-puško in ga naprosil, da mu jo temeljijo očisti. Ker je imel Verdnik ioma 4 polne naboje, je hotel le-50 priliko izkoristiti. Odšel je s puško proti domu, naslednjega ine pa jo je s puško na rami nahnil v breg na srnjaka. Tam ;e je skril v zasedo in čakal. Neteča je hotela, da se je ob istem :asu podal na lov .tudi Ivan Po-očnik, ki si je pripravil zasedo kakih 50 m stran od Verdnika. 10 je ta opazil, da se v grmovju ;ekaj premika, je mislil, da je prišel srnjak. V tej zmoti je ;vignil puško in sprožil. Takoj po strelu je slišal v grmovju ja-iikovanje in v tistem trenutku e spoznal svojo usodno zmoto. Toda namesto, da bi obstreljene-tnu šel nudit prvo pomoč, je stekel proti domu in tam skril tudi puško, kjer jo je orožniška patrulja ob priliki hišne preiskave tudi našla. Kakor rečeno je Verdnik svojo krivdo priznal, vendar se vse njegove izpovedi ne krijejo z iz-povedbami drugih prič. Tako trii posestnik Mravljak, da mu je Verdnik puško brez dovoljenja in vednosti odnesel, medtem ko Verdnik trdi, da mu jo je Mravljak dal z nalogom, da jo očisti. Ker bi se znalo zgoditi, da bi Verdnik nagovarjal priče, so ga orožniki aretirali in ga oddali v sodne zapore. Ranjenemu Potočniku je nudil prvo zdravniško pomoč zdravnik dr. Gulič, ki je ugotovil, da mu je krogla prebila spodnjo in gornjo čeljust. Zara- 11 tezjie poškodbe je zdravnik takoj odredil prevoz v bolnišnico v Sloveniji Gradec, kjer so na njem izvršili operacijo. lllllllllllllllllllll Če v;erjamete al' pa ne II1II1UIIIHIIIIIIII V nedeljo bomo mlatili! Kakopak, bo rekel Fortune iz Newburga, boste, boste, sendviče in pa kakšna telesna dobra dela tam v javorovi senci! Fortune, le počasi, da ti povem, kako in kaj. Ce pravim, da bomo mlatili, potem to pomeni, da bomo mlatili. Pa ne tako, kot je pred leti Jerneje Knaus, ki je nalašč vsejal na svoji farmi pšenico in jo omlatil, da še sam ne vem kako, da je dobil moke za eno štruco kruha. Ta mlatva, o kateri zdaj govorim, se bo vršila po vseh paragrafih, ustvarjenih v starem kraju od naših pra'dedov tisto leto, ko so jim pridne ženice ukazalfe, da je dovolj tega pohajkovanja in da naj se lotijo kakega dela, da bodo imele kaj za zamesit. ' Takole so jo pogruntali naši fantje tam na južnovzhodni strani mesta, da bi omlatili pšenico. Sicer je niso pridelali doma, ampak jo bodo dobili na posoda'od farmarja, samo da bodo imeli zopet enkrat po dol-i gih letih tisto nebeško zabavo, 1 ko bodo vzeli cepce v roke, ki ; jim bodo zapeli pika-poka, pi-j ! ka-pok, kravo ženem na potok. | Leo Keglovič je napravil | ročnike, cepce in goži inx vse ; skupaj se temu reče cepi, če se , še spomnite. Ima pripravljeno | reto in postavil bo pravi staro-krajski pod za štiri mlatiče. Ko mi je tako pripovedoval in je mislil, da uči kakega škrica, ki ni še nikdar videl cepca (ne lesenega, ne iz mesa), sem ga vprašal, če imajo tudi vevnico. Svetlo me je pogledal češ, kaj pa ti veš kaj je to vevnica. Ko sem mu povedal, da vem, da gre 60 snopov naenkrat na pod in ko sem ga vprašal, če bodo delali tudi škopo, je začel govoriti z menoj kot s strokovnjakom, ki nekaj ve. Povedal mi je, da bo pod odprt, da bodo ljudje lahko videli vso to industrijo, ali kar bo že in da bodo potem tudi delali škopo (če je kakšen pogorevc, naj se zglasi). , I Vse to se bo vršilo v , popoldne pri "stari ® ■ Emery Rd., nedaleč o® Rd., nekoliko severno nega Toneta Goriška, W včasih že plesali, naj bo vzeto za hudo. če se po Richmond Rd."juž®ft te na desno po Eifle; kmalu od mestnega ^ Warrensville. Ce se ljete po Green Rd., na levo. Če se peljete 0j ška, zavijte po Emery desno iri boste videli ta Uradni mlatiči bod° Režin iz Maple Height' Boldin iz 78. ceste, Fr»J| iz Aetna Rd. in Leo ^ iz Warrensville. Ko krat vse opravili od n* mlačve pa do škope, ^ vsak prijel za cepec 111 j Razume se, da odbor 1,e tira za glave tistim, ki" To bo zlasti zanimiv°.' dino, ki kaj takega še ^ Pa tudi starejši bodo ^ dali in se spominjali 113 j se plev in prahu po 2 podih, pa na štruklje i"1 vec za malco. Kakor sem. slišal, Sv mlatilo samo po nasa, pak tudi po drugih bodo pripravljene za i lodec. ■ t' Bog ve, če zna še vezati mlatiču "rep?' . toliko za mlatenje, krat bi pa še rad S^p V starem kraju smo 9 obšli vse skednje, kjef . li in smo skakali iz glida na slamo, ki srt10,' stlačili, da so jo poziJllj( izpodkopavali. Mi po zabavo, gospodarJ1 ■ radi videli, da so sp j. slame na prostor. ni tako imenitno ska^, Kranj čem skednju, * { visok, da smo se lahk° 1 dvakrat obrnili, pred1'"., zakadili v slamo. Se r < zdaj tako visoko ^ j skočil, bi ne prišel ve j kvečjem na drugi st na Japonskem. j Torej v nedeljo gremo gledat naše i*1 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays __ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. ZJa Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c ______ SUBSCRIPTION RATES: United Stat.es and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year U S and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months ' Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c__________ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._____________ No. 193 Fri.,'Aug. 16, 1940 Slovenska moška zveza v Ameri jAI Ustanovljena 1. januarja, 1939. Inkorporirana 13. marca, 1939 v Ohio. Glavni sedež: BARBERTON, OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške prci5^ Pristop od 16. do 55. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plačuje dobrostoječem članu d° * pogrebnih stroškov. Vsak Slovenec bi moral biti član te nove nepristranske organih '■■m GLAVNI ODBOR: ^ Predsedn'k: PRED UDOVICH. 183—22nd St. N. W„ Barberton, »j Prvi podpredsednik: ANTON RUDMAN, 719 E. 157th St., Cleveland, Drugi podpredsednik: FRANK BENČINA, 14729 Thames Ave., Clever Talnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Blagajnik: JERRY ZUPEC, 982 E. 207th St., Euclid, O. Zapisnikar: JOŽE GRDINA, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: * 1 Predsednik in prvi nadzornik: JOHN LINTOL, 208—23rd St. N. W-." , berton, O. j I Drup'i nadzornik: CHARLES BENEVOL. 16007 Holmes Ave., Clevel«1 , Tretji nadzornik: NIKOLA KLASAN, 1440 E. 40th St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR: , ) Predsednik in prvi odbornik: AUGUST F. SVETEK, 478 E. 152n° Cleveland O. . ) Drugi odbornik• FRANK MERHAR, 1015 E. 62nd St., Cleveland,^ ' Tretji odbornik: JOSEPH PIŠKUR, 133 Smithsonian St., Girard, 0' / Za pojasnila se obrnite nai glavnega tajnika Slovenske Moške ^ ^ 1067 Sutherland Ave., Akron, O. Iz urada glavnega tajnika Še par tednov in kampanja Slovenske moške zveze čena. Upamo, da bo vsak član uporabil vse svoje moči, da kampanja lepo iztekla. Zato apeliramo na vsakega člana> dobi vsaj še enega novega člana za našo novo nepristransk" predno organizacijo. Stopite še danes do svojega prijatelja in znanca, ki "J še ni član naše Slovenske moške zveze in ga nagovorite, stopi k organizaciji, katere namen je gojiti ljubezen : ščine med našo mladino in združevati može in mladeniče v nih principih ne glede na prepričanje. jj Vincent H. Lauter, glav«1' WINNETOU P» n*K)k«B lnlr»!k« K. M»y» °'Eo je molče zrl pred sebe, m Je njegovo temno oko pre-JU;° motrilo Hillmana in °Ve ljudi in končno je vpra- bodo tile možje izpolnili a,),arju Apačev njegovo pro- iatero?" ^ b°do še enkrat peli pe-1 jo je Winnetou čul zunaj n.'- Ako mu to željo izpol-bo povedal, kje ležijo "Pel in ginjen sem ga po-o," A'i je Zdrava Marija ta- * 10l)0ko in silno delovala na (n(%nCa, da bi settlerjem pesem izdal skrivnosti, ki 0 v gorah —? "»rkom sem odgovoril: * >0rUi bodo tisto pesem!" j ej Pft: naj iščejo v pogo-at? Yentre- Tam leži mno- Vyrn-In v dolini Beav" 1 v Vei"ja, ki izliva svojo re]j najjužnejšo točko jeze- ''»kihTSt°ne' tam leži mn0" ..h kamenov, ki jih ti lju- 0T6J0, , era'4?611 sem Povedal set- 2 i'a?i -innetouovo in p ?'°zri> kje bi našli, kar 5j tipr eda so bili iz srca ra" j hijeni, da mu zapoje-; «Vo Marijo. Storili bi bi-l rLP^avili' če bi jim tudi >2°del najdišč. , i tian 1°.prišli sosedje, soba ' i kakr^ smo ve~ ivipSUega še nisem doživel ., ,m ^padu. Znali so še zeru. Stopil sem za njim. Visoka, ploščata skala je molela daleč ven nad vodo, tam sem ga zagledal. Trdo na robu skale je sedel, nepremičen kakor kip. Tiho sem stopil k njemu in molče prisedel. Nisem ga hotel motiti v njegovih mislih. Dolgo dolgo sva sedela, ni se genil. Pa je počasi dvignil roko, pokazal na jezero in dejat kakor zatopljen v misli, ki so polnile njegovo dušo: "Ti pa apu ši iči — tole jezero je moje srce!" Nič nisem rekel na te besede. Spet se je zatopil v globok molk in po dolgem času je šele povedal: "Veliki Duh je dober, ljubim jf(l0 so se jih naučili svoj--e ih •• zadonelo z višave b" ; ' C1stih, vznesenih akor-» 1 e solnCe • , bni] Je za gore zašlo, 3 tla K- ?rak je hrib in dol. "!,, «h0 Udi srce našlo 'L ' mir za svojo bol! • K v - v 'šali , lni pobožnosti smo ' je zakrivala *ihaj.nb> slišati je bilo, kot Skiad?esern z nebeških vi-fij0(j . a je bila preprosta, a ^ ki so preračuna-!V je K'i ' brez umetničenja. i pg ' . d°mač, podoben cer- ti »lapj;. In prav ta i)rePr°- j! Uala . r'A harmonizacije if ^alaP?Smi iepoto in moč, da fi Si je°i7Srca- s dob enela v tiho noč, .o to vaj j Sm° stali> kot bi Pri" 'ti »cib ^drnevu pesmi v na-P^ožii a beseda ni mo- i '' Pevc6ga molka- Ko s0 se if ®t v aVz višine, smo stopi- ra je "a\pa ni bilo nikjer, ti i nila> Pa še se ni vr-H "e?? Ali se mu je i' % m ' divjina nas je ob- * se 3e vsekakor bi-)! s'le kaj pripetilo. # setn PUsko in odšel. Set-; s Hi naj ostanejo. ' aien,1-8^1^11^' hi naj pri- ^inoto J Je zvabil° APa" if n' aa je krenil k je- Friderik Baraga ga: Le motil bi bil razvoj njegovih misli, da sem govoril. Zato sem tudi to pot molčal. Kmalu je povedal: "Moj brat Charli je velik bojevnik in moder mož v svetu starešin, moja duša je kakor njegova duša, pa ne bom ga videl, ko pridem v večna lovišča —." Otožno, skoraj žalostno je povedal te besede. Pričale so mi, kako zelo me ljubi. S poudarkom sem mu odgovoril: "Moj brat Winnetou si je osvojil moje srce, njegova duša živi v mojih delih. Pa tudi jaz njega ne bom videl, ko pridem v nebesa zveličanih." "Kje so nebesa mojega brata?" "In kje so večna lovišča mojega prijatelja?" "Manitou je gospodar vse zemlje in vseh zvezd!" "Zakaj je dal veliki Manitou svojim rdečim sinovom tak majhen del sveta, svojim belim otrokom pa vse? Kaj so večna lovišča Indijancev v primeri z neskončno srečo, v kateri prebivajo zveličani pri svojem velikem Duhu? Ali Manitou rdeče ljudi manj ljubi? O ne! Moji rdeči bratje verujejo v veliko, strašno laž. Vera belih ljudi uči: 'Dobri Manitou je oče vseh svojih otrok na zemlji.' Vera rdečih ljudi pa pravi: 'Manitou je le gospod rdečih in zapoveduje, da morajb vse bele pobiti.' Moj brat Winnetou je previden in moder. Naj premišljuje 0 tem! Ali je Manitou rdečih tudi Manitou belih? Ako je, zakaj vara svoje rdeče sinove? Zakaj dovoljuje, da izginjajo z zemlje, zakaj dovoljuje, da beli naraščajo v milijone in vladajo zemljo? Ako pa Manitou rdečih ni isti ko Manitou belih, potem pa je Manitou belih mogočnejši in dobrotljivejši ko Manitou rdečih. Manitou belih daje svojim otrokom ves svet in vse veselje na zemlji, po smrti pa jim obljubuje v nebesih srečo, ki bo večno trajala. Manitou rdečih pa daje svojim sinovom le divjo savano in pusto gorovje, živali gozda, moren je in boje in po smrti jim obljubuje temna lovišča, kjer se iznova začenja morenje in pobijanje. Rdeči bojevniki verjamejo svojim medi-cinmanom in ti jih učijo, da bodo v večnih loviščih Indijanci pobili duše belih. Ako bo moj brat 1 Winnetou kedaj v teh loviščih I srečal svojega brata Charlija, — ali ga bo ubil?" živahno in glasno je ugovarjal. "Uff —! Winnetou bi branil dušo svojega brata zoper vse rdeče! Howgh!" "Torej pa moj brat naj pomisli, ali ne lažejo medicinmani rdečih!" Zamišljen je molčal. Tudi sam sem molčal. Moje besede so delovale', nisem hotel motiti učinka. Kdo je Friderik Baraga? Na to vprašanje bi moral sleherni Slovenec dati jasen odgovor. A ker je bil Baraga, dasi ne baš močne telesne postave, a velik po duhu in samozatajevanju, nam ni znan. Kdor hoče Baraga prav spoznati, mora obrniti svoj pogled proti nebu in proučevati nadzemeljske stvari. Ako bi bil Baraga ljudski pisatelji kot je bil Jurčič, Levstik, Cankar ali pesnik kot je bil Prešeren, gi ba naše ljudstvo bolj poznalo. Ljudski pisatelji so zajemali snov za svoje povesti iz naroda. Povest brez dveh zaljubljencev ni povest,'ako za nameček sodeluje v povesti kot žrtev ljubezni še tretja oseba, je povest popolna in kot taka zelo priljubljena pri mladem nežnem spolu, ki se na take stvari bolj razume kot pa neokretni moški. Baraga pa je bil nabožni pisatelj, goreč duhovnik, neustrašen misijonar ter indijanski škof. Koliko lepega so vedele povedati o Baragu naše matere, dasi preproste kmetice, pa so znale ceniti delo svetniškega Baraga. Ko sva nekoč šla z taojo pokojno materjo mimo Baragove rojstne hiše, se je ona prekrižala, meni je pa velela, naj se odkrijem ter je rekla: "Tukaj v tej hiši je bil rojen svetnik." Kakšna Razlika med vernp slovensko ženo ter slovenskim izseljencem. Ko je oživela akcija in 20. aprila, 1934 postala dejstvo, da dobi Baraga primeren spomenik v Jugoslovanskem kulturnem vrtu, se moj prijatelj ni mogel dovolj naču-diti tej nameri, rekoč: "Baraga ne zasluži te časti." Vzrok, da so nekateri bili tedaj proti Baragu, ker ga niso in ga še sedaj nočejo poznati. Do sedaj sta izšli dve knjigi o Baragovem življenju. Prva je izšla leta' 1869 in je bila ponatisnjena leta 1896. Spisal jo je dr. Leon Vovčina. Leta 1931 pa je izšla druga knjiga, ki jo je spisal dr. Franc Jaklič. Veliko lepega pa so napisali o Baragi dr. p. Hugo Bren, p. Hro-vatin, misijonari Pire, Škola, Lavtižar, dr. Režek, dr. Ušenič-nik, dr. Zaplotnik, misijonar Čebul j, dr. Levičnik. Članki Josipa Benčiča v raznih listih so predstavljali Baraga dovolj jasno kaj vse je on storil za naš narod in za iz-veličanje Indijancev. Veliki na- rodi bi Baraga proslavljali, mi Slovenci smo skromni in vrhu tega se ne zavedamo, da je za naš narod to velika čast, ker lahko trdimo, da je Baraga naš rojak. Da bomo imeli pa malo bolj jasen vpogled v Baragovo delovanje, se moramo v duhu podati v Baragov rojstni kraj. Njegova rojstna hiša stoji ob cesti, ki veže Trebnje z Žužemberkom Mala vas imenovana, gra-ščinica spadajoča v župnijo Dobernič. Vzidana plošča pove, da se je tu rodil leta 1797, torej osem let po izbruhu francoske revolucije eden največjih mož našega naroda, očak naših misijonarjev — Friderik Baraga. Hiša stoji še danes in prav nič ni izpremenjena. Pod gradičem je prijazna dolinica, katere pa ne namaka žuboreči stu-denček, kajti do tu sem še sega "Suha krajina." Leta 1752 je kupil malova-ško posestvo Baragov ded, imo-vit dorriačin, Bernard Jenčič. Soproga Katarina, ki je bila po materni strani pi. Werth, mu je rodila devet otrok. Stiški beli menihi, ki so oskrbovali do-berniško duhovni j o, so bili večkrat gostje Jenčičevih. Malo vas je podedovala po smrti svojega oč^ta hči Marija Katarina Josephina, Baragova svetniška mati, ki je bila rojena 21. marca, 1759, poročena z Janezom Nepomukom Baraga. V zakonu se jima je rodilo petero otrok. Prva hčerka Marija in sinček Janez sta kmalu po rojstvu umrla. Dne 16. junija, 1795 se je zakoncema rodila hčerka Amalija, katero je do smrti vezalo naj prisrčne j še prijateljstvo z bratom. Na praznik sv. Petra in Pavla, 29. junija, 1797—istega leta se je rodil Prešernov prijatelj Matija Čop—sta se pa razveselila ob rojstvu dečka, katerega so še- isti dan krstili v cerkvi sv. Jurija v Dobrniču in sicer na ime Jerenij Friderik. Z imenom Irenij se Baraga ni nikoli podpisaval. V^prijazni graščini Mala vas, je torej Baraga napravil prve stopinje s svojimi nogami, s katerimi je skoro 38 let potoval po pustinjah Gornjih jezer. Spregovoril je prve slovenske besede, saj do devetega leta sploh drugega jezika ni znal. Starodavne lipe ob desni strani vhoda še stoje, če jih ni zadela kruta usoda, odkar sem se zad- njič sprehajal pod njimi, ki so mu cvetele in šumele dvoje poletji Baragov oče, pol graščak in pol kmet, je bil podjeten gospodar. Leta 1799 je prodal Malo vas in si kupil vse večje in boljše posestvo — trebanjski grad. Grad je prislonjen ob gozdnati grič in je ločen od vasi Trebnje po rečici Temernici. Na tem gradu je živel Baraga od svojega drugega do devetega leta. Ta košček zemlje mu je bil prav do starosti ljub tudi zato, ker je v njem živela in umrla njegova srčno ljubljena sestra Amalija. Ko je bil šest leta star, je Baraga dobil 4. februarja 1803 še eno sestrico Antonijo, s katero sta bila v tesnih stikih, a Amalija mu je stala v vseh njegovih križih in težavah vse bolj zvesto ob strani. Dobra vzgoja staršev je tisti neusahljivi vir, ki žubori vse življenje otrokovo in ki ne usahne docela nikdar. Naj otrok pozneje tudi zaide — dobra mladostna vzgoja ga bo vedno opominjala na pravo pot ter je treba prav posebnih protivnih vplivov, da umolkne njen klic. Baragova roditelja imata velik delež pri Baragovi apostolski svetosti in gorečnosti. Oče je položil v dušo svojega sina edinca seme resnosti, urejenosti, delavnosti in odločnosti. Mati ga je pa s svojo srčno milino navajala v ljubezni do Boga k češčenju Matere božje in k dobrodelnosti. Po staroslo-venski navadi je molila s svojimi otroci rožni venec. Do ubožcev je imela zlato srce prave slovenske matere. Miloščino je delila po otrocih, da jih je tako že v nežni mladosti navajala k milosrčnosti. Ko je Friderika začel drami-ti razum, je dobil domačega učitelja. Že z devetim letom se je poslovil od domačih ter šel v šole v Ljubljano. Radi vojnih homatij pa se Baraga sploh prijavil ni. Da bi ostal dober mladenič, so mu starši poiskali dobrega in zanesljivega učitelja. ' Ko je bil Friderik star 11 let, mu je umrla srčno ljubljena mati. Do smrti mu je njena podoba bdela pred očmi, pa tudi njen vzvišen vzgled in materinski nauki so ga spremljali na vseh njegovih potih. Ko je dovršil normalko, je i prestopil na srednjo šolo kot ti osebo, ki je prav načrtno izvajala svoj svetoskrunski posel. Naletel je na neko Noemi Carniel iz Gorice, ko je z nekega groba ravno odnesla lepo izdelano kovinasto posodo za cvetlice. Njeno tajen je ji ni nič pomagalo in je iyorala s čuvajem k orožnikom.' Ko so jo mo-,žje postave ostro prijeli, je zgrevano priznala svQje nečedno postopanje in naštela lepo vrsto svojih tatvin^ —Čepovan. Umrl je občinski komisar v Čepovanu Ferdinand Bordignon. MALI OGLASI FIN PREMOG Pri nas lahko d obit d pravi White Oak premog, ki da največ gorkote. Dobite tudi vseh drugih vrst premoga po nizki ceni do 1. septembra. Pokličite KEn-more 2525. ZELE COAL CO. Philip Zele, lastnik 18320 Lanken Ave. za Nottingham šolo (Aug. 16, 17.) • Vabilo danes na ribjo pečenko, v soboto pa na dober prigrizek in hladne pijače. Igrala bo tudi dobra godba. Eden navzočih bo dobil tudi lepo darilo. Se priporočamo. Victor in Josephine Kosic 1245 E. 55th St. Farma naprodaj Farma mora biti takoj prodana zaradi smrti v družini. Obsega 50 akrov, je pri tlakani cesti, ima vodo in elektriko v hiši. Nova 7 sobna hiša. živina, svinje, kokoši. Farma je sedaj vsa zagrajena. Cena nizka. Potrebna je le majhna vsota denarja. Več pojasnila vam da drage volje M. Jalovec, 6424 Spilker Ave. (194) Odda se stanovanje 5 sob in kopališče; furnes; vse na novo dekorirano. Vpraša se na 7215 Myron Ave., ali pokličite ENdicott 1217. (194) Hiša naprodaj Proda se nova hiša s 5 sobami in sončno sobo; garaža; cena $5,600; 20'/o se plača takoj. Vprašajte na 21400 Goller Ave. -♦- , (194) Odda se v najem 3 sobe, furnez gorko-ta in vse druge udobnosti. Po- izve se na 1040 E. 77th St. (194) .. . ......— Soba še odda za fanta ali dekle; steam heat, poseben vhod; garaža. 6709 Edna Ave._(194) Soba s kuhinjo pripravna za pečlarja, s perilom ; odda se tudi mirnemu človeku z relifom. 1246 Addison Rd. Delo išče ženska, samska, išče lahko hišno delo pri mali družini. Za naslov se poizve v uradu tega lista. (193) Preklic! Pozor slovenski trgovci! Od danes naprej nisem odgovoren za nobene dolgove, ki bi jih napravil kdo drugi kot jaz. — George Keller, 1226 E. 169th St. ' (193) Izredna prilka! V fari sv. Kristine je naprodaj lepa hiša za eno družino, 6 sob, garaža za dva avtomobila. Cena je samo $4,750. Odprta v nedeljo za ogled. Naslov: 22100 Fuller Ave. Mimo hiše vozi avtobus. Lahko pokličite KEnmore 0818. (x) Iščem stanovanje Novoporočenca želita dobiti stanovanje 4 do 5 sob, med 55. in 79. cesto. Kdor ima kaj pripravnega, naj pokliče HEnder-son 1395. (Aug. 14, 16.) SLOVENSKO PODJETJE BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO. Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CEAIIt AVE. Slika nam kaže, posledice angleških bomb, katere so trosili angleški bombniki v mesto Hanover. Ob tej priliki so bili trije ubiti in večje število ranjenihf pričakuje se pa, da je še več žrtev >wd razvalinami■ Slika je poslana iz Berlina. reden učenec. Baraga se je pod francoskim vplivom izvežbal v slovenščini, v kateri je potem toliko lepega napisal. Učil jfa se je tudi francoščine, kar mu je na misijonskem potovanju tako prav prišlo. Komaj pa se je Baraga malo potolažil nad izgubo dobre matere, mu je 20. oktobra 1812 umrl skrbni oče. Vse svoje premoženje je zapustil svojemu edinemu sinu, naročivši mu, da se še naprej šola, da bo kot izobražen mož uspešneje gospodaril na trebanjskem gradu. Tudi Baraga je imel ta smoter pred očmi. Za osirotelega Friderika se je zavzel njegov birmanski boter, dr. Jurij Dolinar in ga vzel k sebi. Dr. Dolinar je bil globoko veren mož, čeprav ni bil duhovnik, pa je bil vseeno profesor cerkvenega prava in cerkvene zgodovine. Pri Dolinar-jevih se je Baraga navzel izbranega vedenja, da so ga pozneje še celo ameriški izobraženci občudovali. (Dalje prihodnjič) IZ PRIMORJA — Zasačena svetoskrunska tatica. Že delj časa se je opazilo, da na goriškem pokopališču izginjajo cvetlične vaze in razni bakreni predmeti, ki so jih ljube roke posadile na grobove svojih dragih. Opozorili so na to varuha pokopališča, ki je podvojil svojo čuječnost. Te dni se mu je posrečilo zasači- Lepa priložnost Hiša 5 sob, bungalow, vse spodaj in v najboljšem stanju, na tlakani in plačani cesti, z velikim cvetočim vrtom, se proda za samo $4,200. Gotovine $1000, drugo kot najemnina. Oglejte si hišo ali pokličite mene še danes po 4. uri popoldne in prepričajte se sami. Imamo še več drugih hiš naprodaj. Louis Petrich 18613 Keivanee Ave. KEnmore 3198-W. Postrežemo tudi z vsakovrstno zavarovalnino. VICTOR — BLUEBIRD — DECCA SLOVENSKE GRAMOFONSKE PLOSCE se dobi pri Snow Bros. Radio Co. 13914 St. Clair Ave. Velika zaloga električnih produktov do najnižjih cenah. VOCALXON — COLUMBIA — BRUNSWICK Vprašajte sta MR. JOHN CERNE Lepa prilika Ali bi radi kupili podjetje z lepimi dohodki? Naprodaj je gostilna in restavrant z D-l in D-2 licenco, oba nova. Nahaja se v bližini tovaren. Dosti zaloge. Proda se radi bolezni .jako po zmerni ceni. Samo tisti, ki imajo resen namen kupčije, naj se oglasijo na 21970 St. Clair Ave., Euclid, O. (198) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči. da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. M AN DEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. cxixxxxxxxxxxxxrxxxxxxxxxt7 SPECIALS Friday-Saturday Best Quality Spaghetti or Macaroni, 4 lbs. ..25c Pure Tomato Catsup, 4 Big 14-oz. Bottles.. 25c Pure Cane Sugar, 10 lbs..............47c C. W.Coffee, lb......16Hc New Potatoes, 10 lbs. .16c Quaker Farina, 2 Boxes...........15c SPECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, IttO. 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik, si CVETLIČAR 6102 ST. CLAIR AV*. HEnderson 1126 Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE, HEnderaon 2978 t,je, vendar jim je listje v sončni pripeki dehtelo kot vino in jabolka. Ljudje so mimogrede trgali vejice in se z njimi kitili. Tudi Kristina je utrgala nekaj rož in si jih ob sencih zataknila pod obroček na glavi. Eno je obdržala v roki — kmalu zatem je Erlend segel ponj o., ne da bi kaj rekel. Nekaj časa jo je držal v roki, nato pa si jo .je zataknil v naprsno zaponko — pri tem je bil ves zmeden in v zadregi ter je tako nerodno ravnal, da si je razpraskal prste do krvi. V prvem nadstropju bratov-skega doma je bilo pogrnjenih več širokih miz, pb podojžnih stenah ena za moške, ena za ženske. Na sredi pa sta stali dve mizi, kjer so vsekrižem sedeli otroci in mlajši ljudje. Za žensko mizo je na častnem sedežu sedela gospa Groa, nune in najuglednejše zakonske žene vzdolž stene, neporočene na vnanji klopi, gojenke iz Nonneseterja pa prav na koncu mize. Kristina j^ vedela, da jo Erlend gleda, vendar se ni niti enkrat upala okreniti glavo, niti kadar so vstajali, niti kadar so sedali. Šele ko so se dvignili, da bi duhovnik prebral imena umrlih bratov in sester, se je hlastno ozrla na drugo stran k moški mizi — ter ga ujela s koncem očesa, ko je stal ob steni za gorečimi voščenka-mi na mizi. Gledal jo je. Dolgo je trajala pojedina z vsemi napitnicami v slavo božjo, v čast Device Marije, Svete Margarete, svetega Olafa in svetega Halvarda ter z molitvami in petjem vmes. Ko so se odprla vrata, je Kristina opazila, da je sonce že zašlo ; s trate pred hišo so se oglašale gosli in pesmi, in mladina je bila že zapustila mize, ko je gospa Groa rekla gojenkam, da smejo doli in se nekaj časa zabavati, ako jih je volja. Na trati so goreli trije rdeči ognji; zdaj črne, zdaj obžar-jene so krožile okoli njih veri- ASMflKUNC btVLRAit- MMWUtBfl BLVCIUGI4 • SMMIW* ItvllUTi Seštejte jih! Da, 6 velikih steklenic v priročnem družinskem Pepsi - Cola kartonu. To pomeni 12 postrežb z boljšo pijačo z finejšim o k u s o m. Imejte Pepsi - Cola v vaši ledenici. Naročite karton še danes! Na Brdu opat jem, po pesku prebelem vrti se mi pisan ples, prežlahtni gospod Ivar Jonson s kraljico vrti se vmes. RABLJENE ELEKTRIČNE LEDENICE! Imamo fine rabljene električne ledenice, garantirane, različnih modelov. Cene so od $19.95 naprej. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 Si!. Clair Ave. 819 E. 185th St. Mere 81x99, 72x99 in 62x99. Posebno Dobro izgotovljene, dolgo uporabne rjuhe, tkane s 144 nitmi na inčo (štiri niti več kakor navadne rjuhe po isti ceni). Narejene z močnim "tape" robom in mere za udobnosti. Pobeljene, čiste in v zavoju . . . vse pripravno za rabo. Večje mere 81x108 ali 72x108 po 1.-1------34 PREVLEKE ZA BLAZINE: mere 45x38'/2 ali 42x38& vsaka . mere 45x36 ali 42x36, vsaka ...... PRVE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN Nl^ POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA John Cesnovar ki je izdihnil svojo blago dušo dne 16. avgusta, 193®' Leto dni je že minulo, Vse prekmalu in nenadno kar Te več med nami ni, Tvoja pot se je končal"' preljubljeni soprog in oče. bcž.ia volja to ie bila. spomin s žalostjo obhajamo. da smo izgubili Tebe. in prosi ljubega Boga za nas. Sedaj se srečno vesališ, kjer ni trpljenja ne skrbi, počivaj v miru blaga duša. Žalujoči ostali: MARY ČESNOVAR, soproga. MARY, pcročena SHUBER in JENNIE, hčere. LOUIS, zet; MARLENE, vnukinja in LOUIS, vnuk. Cleveland. O., 16. avgusta, 1940. Sprejmemo poštna ali telefonska naročila . . . pokličite CHerry 3000 fs poštnim naročilom 3% Ohio Sales Tax) THE MAY CO. ... LINENS AND DOMESTICS ... FOURTH FLOOR Vabimo na PIKNIK "mlatičev Sigrid Undset: KRISTINA - LAVRANSOVA HČI VENEC na lipi kolikor listja, na srni kolikor dlak. Gospod Ivar Jonson vam je fant! Bilo je že pozno v noč in ognji so bili samo še kupi žerja- vice, ki je čedalje bolj čr Kristina in Erlend sta žala za roke in stala, p^ jem ob vrtni ograji. njima je potihnil šum f n j a. (Drtljp. prihodnjič) FEPSI-COLA BOTTLING CO. OF CLEVELAND, 1738 Eastjj8?., Fini avtomobili po skrajno znižanih cen^ KUPITE SEDAJ, DOKLER SO CENE šE Na prav lahka odplačila! 1939 DODGE 4-DOOR; Heater; Leather 193S FORD TR. COACH; Upholstering, prej $605, ......sedaj $625 Heater; See This ................ 1938 DODGE TR. 2-DOOR: 1930 FORD 4-DOOR; Heater. Radio ....................................$406 New Tires ................ 1937 DODGE TR. 4-DOOR; 1937 CHEVROLET TR. 4-D°"j Heater, a Henuty ............................$415 Heater; Radio, prej $425. .pf 1E36 DODGE TR. 4-DOOR; 1937 CHEVROLET DEL. COW Heater; Radio, prej $31)5 .... sedaj $2R5 Heater; Radio ............... 1936 DODGE COUPE; l936 CHEVROLET 4-DOORi Heater; A-l .fi&sSf;............................$2(15 Heater- like New 1937 PLYMOUTH TR. 4-DOORi Heater; _ rHFVROI FT COACH-One Own*.-, prej $425. sedaj $345 1933 CHEVROLET COACH, 1937 PLYMOUTH TR. 2-DOOR; 1939 PLYMOUTH, 2-Door Dc Heater; Economical ..................... $325 Trun'k, Radio, Heater ....... 1937 FORD 60 COACH; 1933 OLDSMOBILE, 4-Door; Ili.atur: Clean ....................................$275 Cin motor ............................. CANNING & HARMON, INC. 14401 Euclid Ave. — GLenville 3720 A. ZOLA, poslovodja * * V BLAG SPOMIN ki se bo vršil V NEDELJO, 18. AVGUSTA, 1940 _ (i pri Old School House na Emery Rd., Warrensville Igrala bo izvrstna godba. Hladilnega okrepčila bo dovolj za vse. 4 Chenille Bath Ensembles 1.00set To uključi preprogo za kopalnico in pokrivalo za pokrov. Izbera v lepih barvati. Prodano po posebni nizki ceni. "Hope" Bleached Muslin 10jardov 89c Znana kvaliteta, popolno pobeljeni muslin za vsakovrstne hišpe porabe. 36-inč širok, dobro tkan in uporaben. Samo 20 jardov vsakemu kupcu. "Števens" Printed Cloths 59cvsaka Znan 52x52 inč cloths v lepih vzorcih in barvah. Pripravno za okrašenje ali za uporabo. Zelo posebno. "Cannon" turške brisače 6 za 1.00 Mehke, upivne in dolgo upqrabne brisače v ugodni meri. Robovi v različnih barvah. Zelo posebno po tako nizki ceni. 1.19 I vsaka Primerjajte prihranke, ki jih nudimo v naši AVGUSTOV! BELI RAZPRODAJI LADY PEPPERELL RJUHE — 34c .....29c Gosli so zopet zapele, plesav-c-i pa so brenče pripevali pravkar naučenemu napevu in ponavljali zadnje zloge. Le bodi, gospod Ivar Jonson, le bodi hlapec moj — na vislice boš pa le moral, še drevi, še drevi nocoj. A fant je gospod Ivar Jonson, strahu mi kar nič ne pozna, pa skoči v barčico zlato, oklep se mu zalesketa. Daj Bog ti, kraljica danska, vse toliko dobrih noči, kot tam le gori na nebu se zlatih zvezd iskri. A tebi, tebi, kralj danski, hudih naj let ti da vrag, Gospod Ivar Jonson vam je fant! Godci niso poznali napeva, začeli so pobrenkavati na struno, Danec pa je znova zapel, sam — imel je lep, močan glas. Še pomniš kaj, danska kraljica, v poletnih je časih bilo, Na Švedskem so te zasnubili ,za danskega kralja ženo. Iz Švedske so odpeljali v to ravno te dansko zemljo, na licih solze si imela, na glavi pa krono zlato. Na licih solze si imela, na glavi pa krono zla\o — še pomniš, kraljica, da prvi sem klical te ljubo svojo. i " ge plesalcev. Godci so sedeli na nagrmadenih skrinjah in drgnili po gos lih. Pri vsakem kolobarju so godli in peli drugačne; bilo je vse preveč ljud-1 stva, da bi mogli plesati eno samo kolo. Bilo je že precej i mračno — na severu so se goz-1 d nate višave z ostrim robom j ogljeno črno odražale od ru-j menkasto zelenega neba. Pod mostovžem so sedeli 1 ju-1 dje in pili. Kakor hitro je še-, stero deklet iz Nonneseterja1 prišlo po stopnicah navzdol, je priskočilo nekaj moških. Mu-nan B^ardson je planil k Inge-bjorgi in stekel z njo proč, Kristino pa je nekdo zgrabil za za- i pestje — bil je Erlen, poznala je že njegovo roko. Stisnil je njeno, da sta jima prstana škitnila drug ob drugega in se zarezala v meso. Potegnil jo je s seboj k skrajnemu ognju. Tam je plesalo tudi mnogo otrok; Kristina je prijela s prosto roko dvanajstletnega dečka, Erlend pa je vodil ob drugi strani šibko, majhno, napol doraslo deklico. Ravno v tem kolobarju ni nihče pel — stopali so v krogu ter se pozibavali po zvokih gosli. Nato je nekdo zaklical. naj jim Danec Sivord zapoje kakšno novo kolo. Visok, plavolas mož z ogromnimi pestmi je stopil v sredo kolobarja in zapel svojo pesem: Kristina je pritrdila in tako sta nekaj časa jahala,"ne da bi govorila. Kmalu pa je Erlend pričel spraševati po gospe Aash'ildi in Kristina mu je povedala vse, kar je vedela; hvalila jo je na vso moč. "Torej Bjornu in Aashildi niso vsa vrata zaprta?" je vprašal Erlend. Kristina je odvrnila, da sta ugledna človeka in da smatra njen oče in z njim mnogo drugih ljudi, da večina tega, kar se o njima govori, ni res. "Kako vam je ugajal moj sorodnik, Mu nan Baardson?" je vprašal Erlend in se namuznil. "Nisem si ga kdo ve kaj ogledovala," je rekla Kristina, "pa se mi tudi ni zdelo, da bi bil posebno vreden pogleda." "Mar niste vedeli," je vprašal Erlend, "da je njen sin?" "Sin gospe Aashilde?" je začudeno rekla Kristina. "Lepote kajpada ji otroci niso mogli vzeti, ko so ji vzeli vse drugo," je dejal Erlend. "Ime njenega prvega moža mi ni bilo znano," je rekla Kristina. "Bila sta dva brata, ki sta vzela sestri za ženo," je dejal Erlend. "Baard in Nikulaus, Munanova sinova. Moj oče je bil starejši, moja mati je bila njegova druga žena, s prvo ženo pa ni imel otrok. Baard, ki je dobil Aashildo, tudi ni bil mlad in gotovo se nista nikdar dobro ujemala — bil sem seveda otrok, ko se fe bilo to pripetilo, vrh tega pa so mi utajili, kolikor so le mogli. Po Baar-dovi smrti pa je zapustila deželo z gospodom Bjornom in se poročila z njim, ne da bi vprašala za svet sorodnike. Tedaj so ljudje hoteli ta zakon ovreči—trdili so, da se Bjorn ni izogibal njene postelje, dokler je še živel njen prvi mož, in da sta skupaj kovala načrte, kako bi spravila mojega strica s poti. Tega jima pač niso mogli dokazati, saj so ju morali pustiti v zakonski zvezi — vendar sta morala VvSe to drago plačati s premoženjem — Bjorn je poleg tega ubil njenega nečaka — materinega in Aashildi-nega namreč." Kristini je pričelo utripati srce. Doma sta oče in mati strogo pazila na to, da bi deca in mladež ne- slišala nečistih marenj — vendar so. se v dolini dogajale prenekatere stvari, za katere je Kristina zvedela, tako na primer za moža, ki je živel v prešuštvu z neko omoženo žensko. To je bilo nečistovanje, eden izmed najhujših grehov; baje sta tudi kovala načrte o pogubi ženinega moža; to pa se je kaznovalo s pregnanstvom in cerkvenim izobčenjem. Lavrans je trdil, da nobeni zakonski ženi ni treba ostati pri možu, ki je imel kdaj opraviti z zakonsko ženo koga drugega; otroci, rojeni v prešuštvu, ne morejo biti posinovljeni, še tedaj ne, ako roditelja kesneje postane-, ta prosta in se poročita. Moški more zapustiti dediščino in podeliti svoje rodbinsko ime otroku, spočetem z vlačugo ali beračico, ki se klati okoli, nikdar pa ne otroku, spočetem s tujo zakonsko ženo — tudi če bi le-ta bila, soproga kakega viteza. Spomnila se je, kako zoprn ji je bil zmerom gospod Bjorn s svojim bledim obrazom in tolstim, mlahavim telesom. Ni pa mogla razumeti, da je bila gospa Aashild vselej tako prijazna in ustrežljiva nasproti možu, ki josje bil spravil v tako sramoto, in da se mu je tako ljubka žena dala preslepiti. On pa je bil vse prej kot prijazen nasproti njej; pustil je, da se je sama'ubijala z vsem delom na dvoru. Bjorn ni počel drugega, kot da je pil pivo. In vendar je bila Aashild zmerom nežna in krotka, kadar je govorila s svojim možem. •Kristina si ni bila na jasnem, je li oče vse to vedel, ko je povabil gospoda Bjorna k njim na dom. Ko je o tem premišljevala, se ji je zazdelo čudno, da je mogel Erlend praviti take reči o svojih ožjih sorodnikih. Najbrž je mislil, da je vse to vedela že od poprej. "Mikalo bi me," je čez nekaj čas rekel Erlend, "da bi jo kdaj obiskala teto Aashildo— kadar pojdem na sever. Ali je moj sorodnik Bjorn še zmerom lep?" "Ne," je rekla Kristina. "Videti je kakor seno, ki je čez zimo preležalo na rebri." "Kajpada, življenje človeka končno vendarle izmaliči," je dejal Erlend in se prav tako grenko nasmehnil kot* poprej. "Nikdar še nisem videl tako lepega moža — odtlej je zdaj že dvajset let; tedaj sem bil še deček — njemu enakga nisem nikoli nikjer videl.", Kmalu nato sta bila pri gostišču. Bilo je to zelo veliko in mogočno podvorje z mnogimi kamenitimi in lesenimi poslopji—bolnica, ubožnica, prenočišče za potnike, kapela in župni-šde. Na dvorišču je vladalo silno vrvenje, kajti v kuhinji gostišča so pripravljali jedi za pojedino, pa tudi reveži in bolniki so morali biti na ta dan kar najbolje pogoščeni. Bratovska hiša je stala 'onstran vrtov gostišča in ljudje so ubirali pot skozi zelinjak, kajti slovel je daleč naokrog. Gospa Groa je v njem gojila rastline, kakršnih na Norveškem še nihče nikoli ni videl, poleg tega pa so rastline, ki so običajno rasle tudi po drugih vrtovih, bolje uspevale v njenih gredicah,- tako cvetlice kot sočivje ali zdravilna zelišča. V vseh takih stvareh je bila gospa Groa najbolj učena ženska in je bila sama prevedla v nor-veščino salernitanske knjige o zeliščih. — Gospa Groa je postala nasproti Kristini posebno prijazna, odkar je bila opazila da dekle nekaj razume o zeli-ščarstvu in da bi se o tem rada še bolj poučila. In tako je Kristina Erlendu naštevala, kaj vse raste na le-hah na obeh straneh zelene steze, po kateri sta stopala. V pol-danskem soncu je vroče in di-šavno vonjalo po kopru in zeleni, čebuli in vrtnicah, po ki-slici in šebeniku. Onstran ne-zasenčenega, od sonca razgretega zelinjaka so vrste sadnega drevja zapeljivo vabile v hlad — iz temnega listovja so žarele rdeče češnje, jablane pa so sklanjale veje, obremenjene z zelenimi sadovi. Vrt je imel kroginkrog šip-kovo mejo. Tam je cvetelo še nekaj rož —- na oko niso bile nič drugačne kot šipkovo cve-