POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI NAROČNINA NA MESEC: Prejcman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Govor predsednika vlade v Bjelini Dr. Stofadinovič kot čuvar politične oporoke N. Pasica — »Storili smo več kot vsi drugi skupaj" — Za rešitev hrvatskega vprašanja; — „En kralj, en narod, ena država" — sicer bo lahko „čakal dr. Maček v opoziciji še ostalih 99 let, ki jih je napovedal BJELINA, 27. nov. AA. Današnjega velikega zborovanja JRZ se je udeležila ogromna množica ljudi iz Podrinja, Posavine in drugod. Računajo, da jih je bilo tu zbranih 60.000. že davno pred začetkom zborovanja se je videlo, kako je ijud sivo navdušeno, kajti neprestano so pada!; navdušeni vzkliki, s katerimi so ljud-12 pozdravljali narodne voditelje in veljake. ko so prihajali na to zborovanje. Ob 10.40 se je pripeljal v Bjelino z avtomobilom predsednik vlade dr. Milan stari Novak v pečini nedostopnih skal svoje hajduško bivališče. Sentberija je dala Karagjorgju borce in vojvode, še se poznajo po višinah sledovi prvega in drugega upora. Na tej ravnini, na teh vrtovih in na teh gričih so se odigravale borbe ja osvobojenje Srbije in zedinjenje Jugoslavije. In od tedaj pa do današnjega dne ni bilo nacionalnega gibanja, pri katerem ta domoljubni kraj ne bi sodeloval. Stopili ste na plan za narodne pravice za časa svetovne vojne ste šli med čet- Stojadinovič, s katerim so prispeli financ- ; nike. One, ki so ostali doma, pa so metali ni minister dr. Dušan Letica, ravnatelj j v temnice in jih ubijali. Ta zemlja je zem-»Vremena« Dragan Stojadinovič, šefa ka-jlja junakov, je pa tudi domovina narod-binetov Protič in Markovič ter nad 100 1 nih pesnikov, ki so spletali vence slave poslanskih kandidatov. Navzočni so bili tem narodnim herojem. Ta kraj je bil zi- Pri sprejemu visokih gostov poleg drugih Prometni minister dr. Mehmed Spaho, minister brez listnice Džafer Kulenovič, vršilec dolžnosti bana g. Krečkovič in mnogo poslancev. Dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom odpeljal takoj na glavni trg,’ kjer je bila že zbrana ogromna množica ljudstva z godbami in zastavami. belka naše duhovne osvoboditve, ki je obenem z upori prišla do izraza v govorjeni in pisani besedi. Na njej sta se rodila Filip Višnič in Vuk Karadžič. To je zemlja, kjer bije srce našega ljudstva, kjer govore največ srbsko. In v mučnem trenutku svojega življenja, je prišel k vam stari Pašič, ker je bila narodna zavest pri vas vedno živa. Evo, Zborovanje je začel prometni minister >to je tudi tisto, zaradi česar prihajam jaz dr. Mehmed S p a h o, ki mu je ljudstvo ;danes pred vas. Prihajam, da vas oozo-navdušeno vzklikalo. Minister dr Spaho!vem, da 11. decembra oddate svoj glas je imel poleg predsednika vlade dr. Sto-jza politiko sedanje vlade in za državo-iadinoviča na tem zborovanju tudi govor, J tvorni program. Da glasujete za slogo, za ki so ga navzočni prejeli z vzkliki N j. J enakopravnost, za delo, za mir in red ter Vel. kralju, kraljevskemu domu in mini- za lepo bodočnost Jugoslavije. Tej poli-s*ru Spahu. Ko se je pojavil na balkonu j tiki se mora Jugoslavija zahvaliti, da bo Predsednik vlade dr. Stojadinovič, v treh dneh proslavila že 20. rojstni dan v je znova zagrmelo iz tisočev grl: živel J blagostanju in napredku. Na njenih me-vodja! živel dr. Stojadinovič! Predsednik j jah je mir, vse njene sile pa so posve« v)ade je zatem, ko se je navdušenje ne- gene velikemu delu narodne obnove. Kaj ■ cc diktator Peter in fiirer Jevtič. Nočem vam govoriti o tem, kakšno zvezo je imel Ljuba Davidovič z demokracijo v onem trenutku, ko si je bil zgradil »trdno mesto« s pokojnim Veljo Vukičevičem. Nočem vam govoriti niti o tem, kakšno zvezo ima v splošnem Joca Jovanovič s kmetijstvom. Ne govorim vam tudi ne o velikem bogatašu in beograjskem hišnem posestniku Živku Topaloviču. Kakšne zve ze ima z delavskimi sirotami, ki jim Je moja vlada dala delo in zaslužek, minimalne mezne in socialno zavarovanje. Ne morem pa vam izraziti svojega začudenja, ko vidim, da je dr. Maček vzel na svojo listo Petra živkoviča, Bogoljuba Jevtiča in Veljo Popoviča! Dr. Spaho je pred nekaj dnevi zelo lepo postavil vprašanje dr. Mačku: Mar s temi ljudmi hoče rešiti hrvatsko vprašanje? Dr. Maček na to še ni ničesar odgovoril. Nas se tudi nič ne tiče; dr. Maček naj kar odgovori in pojasni to svojim hrvaškim volivcem. Iz raznih hrvaških krajev se tudi že sliši, da organizirajo to navdušenje za Mačka po vaseh teroristične tolpe. Ali je to njihova svoboda? Tako imate za prihodnje volitve na eni strani našo listo s programom in z ljudskimi voditelji, ki jih poznate že leta in leta, na drugi strani pa je nekaka mo-zaik-lista, sestavljena iz raznih skupin, brez skupnega programa, ki prav nič ne ve. kaj hoče in kam gre in ki v vsakem primeru predstavlja nevarnost za bodočnost te države. Vse te skupine namreč žele samo rušiti, ne pa ustvarjati. Ta dr. Mačkova lista že zaradi same svoje sestave pomeni propast za vse one, ki so na njej. Zato mislim, da vam ne bo težko odločiti se 11. decembra, na katero stran boste šli. Zahvaljujem se vam, da ste v tako velikem številu prišli na to zborovanje. Ta kraj bojevnikov, prostovoljcev in junakov zasluži, da mu kr. vlada posveti posebno pozornost, že ko sem danes prišel sem, sem v glavnem videl vse potrebe tega kraja. Imeti morate boljše ceste, nor-malnotirno železnico in še nekaj mostov preko Drine In Save. To je že v našem programu in bo tudi izpeljano. (Dolgotrajno vzklikanje in odobravanje!) To je že peti teden, odkar prirejam naša zborovanja pod milim nebom, in vedno smo imeli lepo vreme in sončne dneve. Kadar je naše zborovanje, vendar mora biti lepo vreme. (Smeh.) To je najboljši dokaz, da je sreča na naši strani. Zato je tudi zmaga gotova, živeli. 60.000-glava množica je navdušeno pozdravila govor ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Z vseh strani so se slišali vzkliki: živel dr. Stojadinovič! živel dr. Spaho! živela JRZ! živel naš voditelj! živel srečni človek! koliko poleglo, imel tale govor: Dragi bratje! Pred 14 leti je stopil Nikola Pašič že kot star mož z balkona te občinske zgradbe in vas v važnem trenutku naše zgodovine pozval, da poveste syoie mnenje o programu državne utr-d’tve in državne obrambe. »Ce je ves naš ni*rod«, je delal tedaj Pašič, »tedaj vstal Prbti poskusu Avstrije, da bi ugonobila to fr*avo, morete tudi vi dati svoj glas za to državo.« Isto morem ponoviti tudi jaz danes s tega istega kraja kot čuvar po- stno delali in kaj storili v teh treh in pol letih, odkar smo prišli na oblast, tega ne bom našteval, smelo pa moram reči: Storili smo več kot vsi drugi skupaj pred nami. Pustimo ob stran vsa vprašanja, politična, gospodarska in socialna. Poglejmo samo na nekaj, poglejmo na to slogo pravoslavnih in muslimanov, pa bomo lahko uvideli, kolikega narodnega pomena za vso Jugoslavijo je samo to edino dejstvo. Z ustanovitvijo stranke JRZ smo oživili Ht?čne oporoke nesmrtnega Nikole Pa- staro tradicijo sodelovanja med musli c'n' Toda tokrat morem storiti to še z j mani in pravoslavnimi, sodelovanja, ki se večjo pravico, ker prihajam med vas ne j je v preteklosti izražalo v skupnih bojih Samo kot Srb in v imenu Srbov, pač pa j proti okupaciji Bosne in Hercegovine, v Prihajam skupno tudi z zakonitim pred- J skupnih uporih proti vsem krivicam in avnikom bosansko-hercegovskih musli- nasilju dunajskega cesarja. Ko bi prve ^anov, svojim osebnim prijateljim in to-Varišem dr. Mehmedom Spahom. Sloga pravoslavnih in muslimanov, za atero se je vedno zavzemal pokojni Ni-°la Pašič in na katero je računaj v in-eresti vseh delov našega naroda in vse Jugoslavije, nudi v tej zgodovinski po-y ai>m divno sliko duhovnega edinstva Seh krajev Bosne in Hercegovine. Ta dni po zedinjenju pokojnemu Pašiču govorili o hrvaškem vprašanju, bi v intimnem razgovoru gotovo dejal: Pred hrvaškim obstoji za nas bosansko vprašanje. S ponosom moremo danes reči, da bosanskega vprašanja ni več. Ostalo pa je hrvaško vprašanje. Nihče ne bi bil morda bolj srečen, kot jaz, ko bj se tudi zanj na-bi šla taka rešitev. Mi to rešitev želimo. Ne ^‘oga je preživela tuje uprave, katere in- i želimo pa kakršne koli rešitve. Mi noče-n resi n’So bili istovetni z interesi našega mo rešitve, kakršno nam predlaga dr. Ma-^r°da. Tudi mi želimo to veliko zapu- ček. So meje, ki jih ne smemo prekora-J^hramti naprej, še žive v tem kraju čiti, razen če nimamo morda namena, POinini na svete primere bratskega razu- (uničiti to državo, ki smo jo s težkimi boji kanA+nia v naježjih dneh, na Mehmed- in krvjo ustvarili. En kralj, en narod, ena bep0 Sid0ča, za katerega mizo je so možna pogajanja, izven njih bo čakal slov Vt,l< Karadžl/i kot otrok in delal po- dr. Maček v opoziciji še ostalih 99 let, ki u . ne zapiske, in na številne druge si jih je napovedal, g« et ie muslini,?*!«, katerih Človekoljubja Da bi povečal število glasov za svojo pravoslavni še prcn’nh’0. KH«ni ka- listo, je Maček zbral čudno vojsko. »Voj-str“n -!e M knezu Ivu pobratim. Ta pro- sku kupi sa sve Četirl Strane«, kakor pra-r}§g"a 'ePa zem?if> bila tfidi nor.o- vi narodna pesem. Tu vam je maršal de- im,e ' ■e hoiev r n- mo " •■'knila in Japonci so na postaji izvesili japonsko •zastavo., Na intervencijo angleškega poveljstva so se Japonci nazadnje umaknili, toda kmalu nato še v večjem številu napadli most čez čumčum in hoteli na drugo obalo. Angleži so na napad odgovorili z orožjem in Japonce pregnali. Japonci so se pozneje opravičili s trditvijo, da niso poznali meje, med Kitajsko in angleško kolonijo. Položaj v Frapciji PRED VELIKIM SPOPADOM MED DA KI SE PRIPRAVLJAJO Na PARIZ. 28. novembra. Stavkovno gibanje v Franciji stalno narašča, do v če* aj je v stavki že nad 120.000 delavcev n v teku so priprave za splošno stavko, ki se bo pričela 30. t. m. Vlada izdaja neprestano nove ukrepe in se pripravlja na glavni in odločilni boj z gibanjem, ki je cisto političnega značaja. Danes je bil objavljen tudi žc ukaz o sckv.estraciji vseh LADIERJEVO VLADO IN LEVIČARJE SPLOŠNO STAVKO. železnic. Včeraj jc govoril po radiu fin. minister Reynaud, v katerem je bran!1, in obrazlagal vladne dekrete in pozival Francoze k slogi in delu. V enakem smislu je govoril tudi minister za delo de Mourje. Bivši bojevniki so izdali razglas, v katerem rote delavstvo, naj opusti splošno stavko. Včeraj pa je bilo po vsej Franciji več velikih delavskih zborovanj. P2row v Rimu RIM. 28. nov. Južnoafriški vojni tnini-ter Osvald Pirow je prispel sinoči v ?im in bil na postaji uradno sprejet. Da-les dopoldne je Piro\v obiskal ztmauje-:a ministra grofa Člana. Najbrže bo Pi-ow obiskal popoldne tudi Mussolinija, lužna Afrika je priznala aneksijo Abesini-e in misija Pirov/a je poglobiti stike med lužno Afriko in italijanskim imperjem. SNEŽNI VIHARJI V USA. NENVVORK, 28. nov. Snežni viharji dimijo po Združenih državah z neznunj-uno ' . .kostjo. Doslej znaša število žr-icv že 90 Arabci nevpogljlvi JLBI ZA1.F..M. 28. novembra. Ker je v Palestini silno poostrena cenzura, so se že skoraj vsi • poročevalci - tujih listov izselili iz Palestine v sosedne dežele. Kakor si' izve. vztrajajo Arabci odločno pri svojem sklepu, da se no bodo udeležili londonske konference za ureditev palestinskega vprašanja. ker nočejo sedeti skupa j z Židi. PREPOVED KOMUNIZMA V ŠVICI. BERN, 28. novembra. Dva kantona sta •/ .asovaki zakon, ki prepoveduje komunistično SuUi.ko. BERLIN, 28. novembra. Na podlagi odredbe z dne 26. aprila letos so morah vsi nemški Židje, ki imajo več kakor 5000 mark (približno 75.000 din), napovedati svoje premoženjsko stanje. Samo v Berlinu je prijavilo svoje premoženje 35.803 Židov. Po odbitku dolgov poseduje po lastni izpovedi 894 berlinskih Židov premoženja nad 300.000 mark. 340 jih ima nad pol milijona. 125 nad i milijon, 37 nad 2 milijona. 17 nad 3 milijone, 7 nad 4 milijone, 8 nad 5 milijonov, 1 nad 6, eden nad 7, 1 nad S. 1 nad 10 in 1 nad 12 milijonov mark (l80 milijonov dinarjev). RIM 28. novembra. Na podlagi novega rasnega zakona se popisuje sedaj v Italiji vse židovsko nepremično premoženje.' Pri tem se je ugotovilo, da znaša vrednost židovskih nepremičnin samo v Milanu in Turinu nad 2 milijardi italijanskih lir. Po novih odredbah preide v M;-lanu skoraj 90% tega nepremičnega premoženja v roke arijcev. BERLIN, 28. novembra. Notranji minister jc izjavil, da ima 200.000 Židov v Avstriji preko 50 milijard dinarjev premoženja. PROTIŽ1DOVSKE DEMONSTRACIJE V ROMUNIJI. BUKAREŠTA, 28. novembra Včeraj so bile v dveh mestih protižidovske demonstracije, v enem mestu so demonstranti vrgli v židovsko gledališče bomobo, ki je eksplodirala. V drugem mestu pa so na skupino židovskih dijakov vrgli bombo, ki pa ni eksplodirala. MIR V BOLGARIJI. SOFIJA, 28. novembra. Danes je po daljšem obsednem stanju zopet normalno tanje v Bolgariji. Incidentov včeraj ni bi-l lo. V Sofiji niso prebivalci smeli zapustiti ! poslopij. ITALIJA N J Sli VRNEJO. I H1M, 28. novembra. V zvezi z ilali-! jonskim načrtom za vrnitev po svetu j razseljenih Italijanov, se je javilo doslej Aamo v Braziliji že 1(5.000 iz.se-! Ijencev, ki se žele naselili v italijanskih afriških kolonijah KRIZA ANGLEŠKIH ŽELEZNIC LONDON, 24. nov. Dohodki angleških železnic so padli za četrt milijona funtov. Družbe so zaradi tega hotele, zmanjšati plače nastavljencev, le-ti pa zahtevajo povečanje. NOVA KOMUNISTIČNA PROPAGANDA. MOSKVA, 23. novembra. Kominterna je ustanovila novo propagandno sekcijo in je zato treba pričakovati okrepljeno j komunistično propagando v evropskih dr- j ž avah. j VATIKAN, 28. novembra. Papeževo ! zdravje sc je tako popravilo, da je vče-| raj že sprejel privatnike in okoli ■100 ro-j m ar jev iz Madžarske'. Popoldne se je hojici ne!'-d : avtom na iznrehod, pa je bilo Itiebo vreme. MPj± 11 <8 Na dr. Mačkovi listi, ki jo je kasacijsko sodišče v Beogradu v soboto potrdilo, kandidirajo v Sloveniji: Celje: 1. mag-Gradišnik (SZO), 2. Ivan PrekoršeK UNS/ njegov namestnik je soc. Jeram, Dol. Lendava: 1. Miško Kranjec (SZO), -■ Mukvič Rudolf (JNS), 3. Ljudevit Seczv (staroradikal), Gornji G r a d: 1. Folijo Papeš (SZO), 2. Anton Zeželj (JNS/, Slov. Konjice: 1. Daniel Omerzu (SZO), 2. Bruderman Leopold (JNS). 3. Žagar Ciril (?), Ljutomer: 1. K°;es Martin (SZO), 2. Mirko Bujan (b. HSS), 3. Franc Skuhala (JNS), Maribor 1. b.: 1. dr. Vekoslav Kukovec in Stanislav Lu-bienski (SZO), 2. dr. Reisman (soc.) in dr. Vauhnik (JNS), Maribor d. b.: 1. Martin Kores (SZO), 2. Andrej Canžek (SZO), 3. Josip Petejan (soc.), 4. dr. Otmar Pirkmajer (JNS), Mur. Sobota: 1. Miško Kranjec (SZO), 2. Talanyi Franc (b. HS3), Dravograd: Karel Doberšek (SZO), 2. Viktor Eržen (soc.), 3. Franc Barth (staroradikal), Ptuj: 1. Jožef Lacka (SZO), 2. Martin Vindiš (JNS), 3. Anton Kolarič (JNS), Slovenj Gradec: 1-Simon Blatnik (SZO), 2. Albert Puncer (JNS), njegov namestnik je soc. Kranjc, Šmarje pri Jelšah: 1. Franc Jev-šnik (SZO), 2. inž. Jenčič (JNS), 3. Fram-Nejedly (staroradikal), Brežice: 1. Andrej Budič (SZO), 2. Krunoslav Batošic (b. FISS), 3. dr. Vekoslav Kukovec (SZO), 4. Franc Trupej (JNS), 3. Josip Petejan (soc.), Črnomelj: 1. Peter Koren (SZO), 2. Ivan Malešič (JNS). Kamnik- 1. Anton Marinček (SZO), 2. Anton Cerei (JNS), Kočevje: 1. Ivan Tomšič (SZO) 2. Ivan Arko (JNS). Kranj: L dr. Jako1 Mohorič (SZO), 2. Tomaž Križnar (JNS), njegov namestnik ie soc. Bajd, Krško-1. Franc Mesojedec (SZO), 2. Krunosla' Batušič (b.HSS). 3. Milan Mravlje (JNS), Litija: L dr. Lončar (SZO). 2. Jurij Anj (soc.), 3. Josip Strman (JNS), Logatec- 1. dr. Lončar (SZO). 2. Franjo Tavčar (JNS). Ljubljana okolica: 1. Fran Furlan in Jože Černe (SZO), 2. Franc Leskošek in Franc Škranjc (SZO). 3. Jur!! Stanko (soc.) in Milan Mravlje (JNS), Novo mesto: 1. Franc Špehar (SZO*- 2. Robert Germ (?). 3. Ivan Horvat (b-HSS), 4. Josip Matko (JNS). Radovljica: L dr. Aleš Stanovnik (SZO). 2. Pa-val Olip (JNS). ŠkofjaLoka: 1. Alojzij Hartman (SZO), 2. Albin Koman (JN-L 3. Karol Dolenc (staror.), Ljubljana mesto: 1. dr. Ivan Stanovnik in dr. Am-Breccli (SZO), 2. dr. Ali Kraigher in Fr-Leskošek (SZO), 3. dr. Albert Kramer (JNS) in Celestin Jelenc (soc.). Skup«® torej kandidira na listi dr. Mačka v Sloveniji 77 kandidatov. Največ kandidatov jc postavila slovenska združena opozicij (SZO) in sicer v vseh okrajih ter še petih okrajih paralelno. Skupno je njen1' kandidatov 36. ki so razdeljeni na dr Kukovca 14. na dr. Lončarja 12 in na bivs^ SLS in. Drugo največje število kand'®3 tov ima JNS. ki je sklenila s sociali® pakt — skupaj imajo 30 kandidatov, so razdeljeni takole: Pucljeva grupa 13 kandidatur, dr. Kramerjeva 10 in s°' cialisti 7. Za bivšo HSS kandidira 5, staroradikale pa 4 kandidati. Za dva km' didata ni znano, kako sta se opredeli-1- Dr. Kukovec ie imel včeraj voliva-shode na Dobovi, v Kapelah, v Sušici n Bizeljskem, v Pišecah in v brežiški 03 » lici na Brežini. Govoril jc poleg njegh m mestnik pos. Alojz Kocjan in Andrej L sič iz Brežic. Volivni shod dr. Kukovca v MariboPJ bo danes zvečer ob pol osmih v Gam&r novi dvorani. Govoril bo tudi nam. 't°!’ Andrej Žmavc. v v G. Peter Sadravec, mlinar na Dravl Vi« I WIVI oaui tl r VV, »Itiun.il uu * ^ i Ormožu, ki je predsedoval zboru Ormožu, ni identičen z g. Jakobom ravcem, industrijcem v Središču. bil® Zborovanje Ljotičcvega »Zbora« N , včeraj dopoldne v mali dvorani »Naf - nega doma«. Vodil je zborovanje it Ko-i b- maj, kandidat v okraju Maribor leg njega so govorili še gg. Firo štonu Poleg Kranjc ,Zupančič in Šarf. BORZA. C u r i h, 28. novembra. ze: Beograd 10, Pariz 11.40, London -Milano 23.15, Berlin. 176.37. Nev 79.45. Praga 15.05. , Vreme • .a-.ved. Pretežno °b*‘lC mestoma rahel dež, nekoliko topiči' Angleške prijatelji Hitlerjeve Nemčije lakoj 1. 1934 se je v Nemčiji posrečil Pridobiti si v Angliji mnogo naklonjen-cev, ki so postali najbolj navdušeni pro pagatorji Tretjega carstva. Med prvimi od teh je lady Guinessova, ki izhaja iz znane pivovarniške rodbine, v katere salonih se je zbirala najizbranejša družba. Tja je prihajal skoro dnevno bivši nem. veleposlanik v. Hoesch, tamkaj pa je bil Prvič predstavljen visoki aristokraciji in odlični družbi sedanji zun. m. v. Ribbentrop. Lady Guinessova je bila prva dama, ki je začela propagirati novo Nemčijo, lord Lothian, ki je bil za svetovne vojne tajnik Lloyda Georgea in se je tedaj imenoval Philip Henry Kerr, pa je bil Prvi mož, ki se je začel podrobno zani mati za novo Nemčijo. To je nezaslišano bogat mož; poleg nepremičnin ima v rokah nekaj listov in nadzira celo vrsto >ndustrijskih podjetij. Dobro je znana tudi naklonjenost markize de Londonerry do Nemčije. Njen mož je bil v letih 1931.—1935. letalski minister in najintimnejši sodelavec angleškega kralja; pravi ustvaritelj modernega angleškega zračnega brodovja je bil njegov podtajnik sir Philip Sasson. Od finančnikov, ki obvladujejo City, je Pomemben Mr. Tiark iz Schroderveve banke, zlasti pa najmočnejši mož londonske City, guverner angl. banke Montagu Norman, ki je izkazal Nemčiji že mnogo uspešnih uslug. M. Norman je zaupen prijatelj dr. Schachta in je mnogokrat poskrbel, da je imel dr. Schacht v Angliji uspeh tudi v takih stvareh, ki so bile v Angliji zelo nepopularne, kakor n. pr. vprašanje avstrijskih dolgov, pr: katerem se je M. Norman uprl temu, da bi Anglija, ki je upnik Nemčije v mednarodni trgovini, neposredno oškodovala Nemčijo — ■n je svojo zahtevo uveljavil... K tem močnim stebrom angleške družbe se pridružujejo še drugi prijatelji Nemčije, od katerih se večina redno udeležuje kongresov nar.-soc. stranke v Niirn-bergu. Letos se je tega kongresa udeležilo sedem lordov, pet baronov in en maharadža. To so večinoma sami mladi 'judje, stari okoli 30 let, kakor lorda Ciine in Brocket, od katerih zlasti zadnji na zelo mične načine daje duška svojemu občudovanju Nemčije in Hitlerjevega režima. Tudi nekega škotskega lorda nedavnega datuma, prištevajo k občudoval-cem nove Nemčije. To je H. D. MacGo-}van, ki tudi asistira nurnberškim shodom [n je bil do lanskega leta predsednik družbe Imperial Chamical Industries. Potrebno je še ugotoviti, da je med glavnimi ukcionarji tega trusta Neville Chamber-'uin z 11.747 akcijami in sir John Simon s 1-512 akcijami, ter da je ta trust investi-ral v nemški trust I. G. Farben, ki je imel bri reševanju češkoslovaškega vprašanja Sluvno besedo, 9,540.677 funtov šterlin-eov. S tem pa še niso izčrpani vsi obože- v.ulci Hitlerjeve Nemčije. Tu je še sir Jo-Slab Stamp, eden glavnih članov nekdanje ?a odbora za Da\vesov reparacijski načrt, cJan odbora Youngovega, ki je drugi pre-?|dent Angleške banke. Lord Walter Runciman je postal znan po tem, kako doli1'0 je znal v Pragi poslužiti interesom Nemčije. ^se te osebnosti, ki se jim pridružuje seveda tudi vrsta ostalih, so zelo vplivne ^Prav neposredno ne posegajo v polit5-K°- Posegajo pa v sfere, po katerih se Ulora ravnati politika. S tem je urhov Vpliv še večji in na ta način je tudi roo-g0t-e. pojasniti si vsaj približno iz ver UsPehov Adolfa Hitlerja v Angliji. Novice ( 11 Strokovnjaki angleškega filmske-jj* Podjetja „Picitircs“ so prispeli v ... ul)eovnik, kjer bodo posneli barvan dni o lepotah dubrovniške okolice. £ Domačije odpotujejo Angleži v Gr- . " 1» kongres združenja inženirjev ‘ arhitektov se ju pričel včeraj v sp( U’ Udeležujejo se ga delegati vseli Hv ^ ®a|da Luki dozorevajo limone. ^gienski zavod v Banja Luki goji na Hc°Ieni vrlu m;d° limonino drevo. Nekaj ai'vadncga je, da je letos drevo pozno do' C'° cvete,i in limone sedaj pravkar '•orevajo. Drevesce ima preko sto Vas bodočnosti TEHNIČNI NAPREDEK NAJ SLUŽI TU Dl PODEŽELJU. TEV VASI. NAČRT ZA UREDI- Razvoj moderne tehnike napreduje z ogromnimi koraki. S tehničnimi sredstvi današnjega časa moremo izvršiti taka dela, o katerih človek prejšnjih stoletij še sanjati ni mogel. Če gledamo razvoj človeške družbe s tega stališča, moramo samo občudovati človeški genij. Toda poglejmo stanje stvari še z drugega gledišča. V koliki meri je bil doslej ta tehnični napredek izkoriščen v praksi, t. j. za olepšanje in olajšanje življenja širokih ljudskih mas? Koliko se je n. pr. podeželje okoristilo z njim? Odgovor na to je vsekakor klavern. Mestra, vsaj v Evropi, so več ali manj modernizirana — t. j. okoristila so se v čim večji meri z napredkom moderne tehnike. Toda kdaj se je že govorilo pri nas o moderniziranju vasi? Le posamezne občine, prisiljene radi pospeševanja tujskega prometa, so začele reševati ta vprašanja. Toda vsako delo, če hočemo od njega pričakovati resničnega uspeha, mora biti sistematično zasnovano in prav tako tudi izvršeno. Posamezna občina ima premalo sredstev, izkustev in strokovnjakov, da bi se mogla poprijeti takega dela. Tu je potrebno, da upravne oblasti vzamejo skrb v svoje roke. 'Najprej je treba proučiti današnje stanje naših vasi, njihovo strukturo, potem pa izdelati načrte za tip ravninskih oz. planinskih vasi, ki najbolj odgovora prilikam v Sloveniji. Prvo vprašanje, ki se nam tu postavlja, je, kakšna bi morala biti moderna vas. S tem problemom so se že precej bavil! strokovnjaki v raznih državah. O tem niso pisali samo razprav, temveč so ob priliki lanskoletne pariške mednarodne razstave tudi praktično pokazali, kako si zamišljajo idealno vas. Ob Bouicgnskem gozdu so sezidali ugledno vas. Zanimiva bi bilo, da si ogledamo, kako so si jo zamislili. V sredini vasi so uredili lep trg. Tu je skoncentrirano vse vaško javno življenje. Tu leži občinski dom, enonadstropna zgradba z uro na malem stolpiču. V domu so poleg uradnih prostorov tudi dvorana za zborovanja in prostori za vaški muzej. Poleg občinskega doma je zgrajena šola, najlepša zgradba na vasi, z igriščem in kopalnicami za otroke. Zraven šole leži dom kulture z dvorano za gledališče in kino. Tu ima svoje prostore tudi vaška knjižnica in čitalnica. Na trgu so tudi: vaška gostilna (ena sama!) pošta, zgradba za vodovod, elektrarna in gasilski dom. Po ulicah vasi so ostale zgradbe, ki služijo gospodarstvu. Tako: silos, zadružna delavnica za popravilo poljedelskih strojev, zadružna izposojevalnica strojev (n. pr: traktorja, mehan> čne žage, mlatilnega stroja in dr.), nabav-Ijalna zadruga, vinarska zadruga, sadjarska zadruga in mlekarska zadruga. Te zgradbe, kakor tudi vse ostale privatne hiše in gospodarska poslopja, so svetle, z velikimi okni ter obdane z lepimi vrto- vi. Jasno je, da tudi ceste in kanalizacija po svoji ureditvi ne zaostajajo za ostalim. Takšno so zamislili strokovnjaki vas bodočnosti. Iz nje so odstranili, kar je nepotrebno in zastarelo. A svoj trud so vložili za ureditev vasi, ki bi v največji meri odgovarjale načelom racionalnosti moderne tehnike in higiene. Naj bo taka ugledna vas tudi naš ideal, na katerega bi vedno mislili, kadar bi razpravljali ali reševali o potrebah našega podeželja! Drago plačana lahkovernost NAMIŠLJENO PODJETJE ZA IZDELOVANJE BANKOVCEV Pred dnevi je prišel h Kurešu Petru v Moškajncih neki gospodič, ki se je izdajal za Klemenčiča Jožeta iz Dolenjske. Klemenčič ni imel težkega dela s prigovarjanjem Kurešu, naj mu privede stranko, ki bi imela kapital za podjetje za izdelovanje bankovcev. Kureš je pripeljal v gostilno Hojnik trgovca Udriha Jožeta od Sv. Petra v Savinjski dolini, ki je ta dan v Moškajncih nakladal krompir. Po prigovarjanju gornjih komplicov pristane na to, da prinese določenega dne v neko gostilno v Mariboru potreben kapital. Sestanek se je res vršil, kakor je bilo domenjeno. Klemenčič in Kureš sta od lahkoverne žrtve izvabila 3500 din pod pretvezo, da morata nabaviti še nekaj malenkosti kemikalij ter naročila Udrihu, naj ju počaka v gostilni. Kupila sta res 2 kovčka za 100 din ter napolnila enega z gipsom, drugega pa z grafitom ter oboje dala trgovcu Udrihu s strogim naročilom, naj te stvari odpelje v Ptuj in odda v postajni garderobi, sama pa prideta prihodnji dan, da na primernem kraju pričneta z izdelovanjem bankovcev. Na vlaku je Udrih svoj zaklad čuval tako sumljivo skrbno, da je to opazil orožnik ormoške postaje, podnarednik g. Čemel, ter ga odvedel mimo Ptuja v Ormož. Celo zadevo je preiskoval podnarednik g. Tubin, ki je vse ugotovil in tudi to, da je Kureš prejel za posredovanje 250 din od Klemenčiča obenem z zagotovilom, da sc nikoli več ne bosta videla. Kureš in Udrih — žrtvi prevelikega zaupanja, se nahajata v zaporih okrajnega sodišča v Ormožu, dočim je inspirator Klemenčič za enkrat še ušel roki pravice. Verjetno je, da je premetenemu sleparju nasedlo še več žrtev. ?-relih m napol zrelih plodov. Stanovske socialne ustanove in nov pravilnik Zadruga učiteljske samopomoči v Ljubljani je sklicala sestanek vseh ustanov, ki poslujejo po sistemu samopomoči. Povod za ta sestanek je dal osnutek pravilnika za vse ustanove socialnega značaja. Sestanka se je udeležilo 20 zastopnikov povabljenih socialnih ustanov. Razlogi, ki govorijo proti uveljavljenju tega pravilnika. so predvsem sledeči: Osnutek nima pravne podlage, kajti dosedanja uredba točno loči profesionalne zavarovalnice od socialnih ustanov, sedanji osnutek pa ne dela nobenih razlik. Nadalje zahteva osnutek za vse tiste soc. ustanove, ki imajo nad 800 članov in izplačujejo dajatve nad 2000 din, matematične rezerve, zahteva nastavitev matematičnega aktuarja in prepoveduje tem ustanovam višja izp'a-čila ko din 5000. Po novem osnutku bi morale socialne ustanove izginiti, ker bi ne mogle postati tudi one trgovinska pod-ietja kakor so profesionalne zavarovalnice. Iz teh razlogov so zbrani zastopniki odklonili nov osnutek in izvolili ožji odbor, ki naj izdela nov osnutek in ga predloži odločilnim mestom. Odbor pričakuje podporo vse javnosti, kajti v občo korist 'e, če se socialno delo privatnih stanovskih ustanov ne zatira, temveč podpre. Nova vinarska zadruga v Ptuju V soboto popoldne je bil v Ptuju ustanovni občni zbor nove vinarske zadruge za vse Haloze in vinorodne okoliše iz ptujskega in ormoškega okraja. Zborovanje, ki so mu prisostvovali zastopniki vseh vinogradniških občin, je vodil župnik g. Grobler. Nova zadružna pravila so bila soglasno sprejeta. Za predsednika nove vinarske zadruge v Ptuju je bil izvoljen g. Grobler, za podpredsednika g. Prelog iz Zagojčev, za predsednika nadzornega odbora pa ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju g. Vidmar. Nova vinarska zadruga bo sprejemala od vinogradnikov grozdje, ki ga bo stiskala v lastnih stiskalnicah. Zadruga bo zgradila novo vinsko kleL za 50 vagonov. K uresničenju teh načrtov bosLa prispevali država in banovina po pol milijona dinarjev. bo podala še ena deputacija članov, za delegata je bil izbran kapetan v p. g. Arnejc in za namestnika g. Briš-ček. Predsednik g. inž. Rudolf je prebral resolucijo od 3. aprila t. 1. in govor prostovoljca Andrejke na glavni skupščini v Ljubljani. Odposlana je bila brzojavka gl. odboru, ki v imenu 690 članov poziva odbor, da zastavi vse sile, da se tudi koroškim dobro-voljcem priznajo pravice dobrovolj-cev vsaj ob 20. obletnici bojev na Koroškem. Z o ovanje koroških borcev V Celju se je sestalo 56 koroških borcev iz celjskega, šmarskega in gornjegrajskega okraja. Podali so poročilo svojega dela. V Beogradu je bila njih deputacija, ki je zahtevala priznanje. dobrovoljstva tudi koroškim borcem, kakor imajo to solunski. K vojnemu in kmetijskemu ministru sc o. Proslava jubileja dr. F. Tominška. Včeraj so proslavili v Ljubljani 70-letnico planinca dr. Frana Tominška, ki ji je prisostvoval tudi sam jubilant. SPD je poklonilo dr. Tominšku lepo oljnato sliko Triglava. Kamniška podružnica pa akvarel Kamniških planin. o. Čebelnjak je zgorel krojaču Ku-šlru v Murski Soboti. Zgorelo je dvajset: panjev. Gasilci so ogenj pogasili, in ker je bila noč mirna, se požar ni razširil na bližnja poslopja. o. V Velenju bodo v nedeljo odkrili spominsko ploščo padlim žrtvam svetovne vojne. Za lepo slovesnost se že pridno pripravljajo. o. Novi zvon je dobila tacenska cerkev pri Ljubljani. Zvon bodo v nedeljo slovesno potegnili v zvonik. c. Nov obležilni material proti So-vinčevi. Apolonija Sovine, ki je v Celju skupaj v preiskavi z Jurom Za-bukoškom, je poslala skrivaj iz zapora pismo s prošnjo dvema pričama, da podasta neresnične izjave o 3000 dinarjih, ki so bili najdeni v kleli. Pismo je prišlo v roke sodišču. c. Miklavža lahko naročite v hišo pri četi požarne hrambe v Celju. c. Slavko Lukman, ki sc je vrnil s koncertne turneje iz Italije, priredi v nedeljo v Narodnem domu družabni koncert. c. S kolesa je padel in se poškodoval lažje po glavi ter si nalomil nogo včeraj zvečer krojač Goričan Franc z Dečkovega trga 4. — Pri padcu s kolesa se je težko poškodovala tudi včeraj zvečer 15-lelna delavka Prežar Helena iz Lubcčnc 30. c. Umrl jc v Celju 36-letni Ledi Maks, Jrgovski pomočnik pri Zangger- ju- c. Z vrelim lugom se jc polil 8-lelni delavčev sin Štefan Spec od Sv. Lenarta nad Laškim. Ponesrečenca so prepeljali v celjsko bolnišnico. c. Andrejev sejem. Zaradi slinavke in parkljevke bo na Andrejevo v Celju samo kramarski sejem. c. Svojega očeta jc ubil. Na Planini pri Sevnici je 27-letni France Kapce v prepiru s sekiro ubil svojega očeta. Morilca so prepeljali v celjsko zapore. c. Nesreča. V Drešinji vasi pri Petrovčah je 25-letni delavec Anton Tanjšek tako nesrečno padel, da si je prebil lobanjo. Poškodovanec se zdravi v celjski bonišnici. p V Glasbeni Matici v Ptuju predava 2. XII. o razvoju in pomenu glasbe g. Lucijan M. Škerjanc. p Sokolsko društvo v Ptuju proslavi 20 letnico Jugoslavije 1. dec. z akademijo v Mestnem gledališču. p Po dolgi in mučni bolezni je za vedno zaspala Mathaus M. žena šoferja na Ormoški cesti v Ptuju. p Pri padcu s skednja se je ubil Jančič Anton, 35-letni dninar iz Rogoznice pri Ptuju. ii „Očka, jaz sem si želel vendar nogometno žoot“ „Toda sinko saj vendar ne znam igrati nogomet!'4 Maribor Izseljenska nedelja 27. november — izseljeniška nedelja ,posvečena misli na vse one, ki jih je usoda razpršila na vse vetrove. Koliko takih hodi v tujini kot onemogla senca! Vsaj par minut naj bi jim posvetili v tem izseljeniškem tednu, da se zgane tudi v nas ono čustvo in z njim razumevanje, ki korenini v člo-večanstvu in plemenskem utripu. Bil sem tukaj in tam ter prisluhnil, koliko je v nas le obveznosti. Nedelja kot vse ostale, ki zvodi meščane v običajno izpolnitev prostega časa: v gostilne, kavarne, na ulico. Težka reč, pravim, ker nismo tega vajeni in nam je stvar zato tuja, kakor so nam tuji celo oni, katerih skrajno težko usodo lahko vsak čas zmerimo in stehtamo. Ne vodimo računa niti o onih, ki odidejo le za nekaj mesecev in se pravkar vračajo. Ti selilci dobe od nas le potno legitimacijo in ko se vrnejo, jim mogoče postavimo vprašanje, kako se jim je v svetu godilo. Zupančič in Cankar sla se često poglobila v to stran in s pesniško intuicijo bredla po kruti realnosti „odvišnih<:. Le malokaterim je usoda tako naklonjena, da jih kot žive mrtvece vrne zemlji materi. Koliko je to njihova in koliko naša? Le par minut se pomudimo pri tem! Težka reč, ker so vmes precej tehtni vzroki, ki skoro opravičujejo našo brezbrižnost. Kako naj bi se zanimali za druge, ko se ne brigamo niti zase! Stisnjeni v skrbi za svojo lastno — osebno — usodo se neprestano vrtimo okrog bom ali ne bom. Kjer pa je moj „jaz“ z vsem svojim povdar-kom, ni prostora za druge, ne za najbližje, še manj pa za oddaljene. Pa je še ena reč — naša ozko-grudnost, ki nas tako uklepa v neposrednost in še to v zvezi z osebnim interesom. Kar pa storimo od zgoraj dol, je pretežno le beseda, ki se le redkokdaj spremeni v sistematično smotreno delo. V takih okoliščinah ne moremo računati z razumevanjem od strani možic. Nam je treba temeljite in sistematične vzgoje, a še pred to medsebojnega razumevanja in povezanosti na domači grudi, kar pa moremo doseči le z ureditvijo socialnih razmer. — Izseljeniški problem ni torej problem zase, ampak je povezan s tolikimi ostalimi še nerešenimi problemi gospodarskega, socialnega, političnega in kulturnega značaja. Z načet jem in reševanjem le teh bomo sicer posredno, a najbolj uspešno mislili in tudi pomagali izseljencem. V borbi proti bencinskemu kartelu Včeraj je bilo pri „Orlu‘; zborovanje trgovcev, ki se bavijo z drobno prodajo bencina in petroleja iz bivše mariborske oblasti. Zborovanje je vodil g. Voršič, ki je orisal nastanek in razvoj bencinskih kartelov, ki sc razvijajo na Škodo lastnikov malih t rafinerij in trgovcev bencina in petroleja. O tem vprašanju je govoril obširneje poslovodja g. Romih. Orisal je borbo malih trgovcev proti bencinskim kartelom in izrazil željo, da bi trgovce podprla tudi vlada. Zborovalci so zahtevali, da se karteli spremenijo ali pa ukinejo. Po referatih je sledila stvarna diskusija, v katero so posegli mariborski, celjski in ljubljanski trgovci bencina in petroleja. Končno so sprejeli resolucijo, v kateri so utemeljili svoje zahteve napram kartelom. Zapostavljena Vetrinjska ulica Tujec, ki pride v Maribor, je vzhičen nad urejenostjo nekaterih mestnih predelov. Všeč mu je razkošno razsvetljeni Glavni trg z modernim avtobusnim kolodvorom, prav tako mu ugajata sicer še nedokončno urejeni Kralja Petra trg in lepa mariborska avenija. Vendar pa sc tujec ne more dovolj načuditi, kako je mogoče, da so nekatere ulice v osrčju mesta tako zanemarjene. Ne samo, da niso urejene, marveč je nemogoča tudi razsvetljava. Kako mučen vtis dobi tujec, ko pride z Glavnega trga, ki je velemestno razsvetljen, v Vetrinjsko ulico. Dasl je ta ulica v strogem mestnem središču, izgleda kakor kakšna drugorazredna predmestna ulica. Par uličnih svetilk medlo razsvetljuje ulico, tako da ni čudno, če se tukaj zbirajo mariborske lahko-živke in njihovi zvodniki, tako da se dostojni Mariborčani te ulice skrbno izogibljejo. Če bi v Vetrinjski ulici ne bilo vsaj nekaj bolje razsvetljenih trgovinskih izložb, bi bila ulica skoraj popolnoma temna. Zato bi bilo zelo umestno, da mestna občina ta rtedostatek odpravi in Vetrinjsko ulico primerno razsvetli, da ne bo tako kričeče razlike med Grajskim trgom na eni in Glavnim trgom na drugi strani. m. Ostavka banovinskega zdravnika v Št. liju. Zdravnik združene zdravstvene občine Št. lij v Slov. goricah dr. Maks Širšek je podal ostavko, ki je bila sprejeta. m 50 letnico praznuje Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok v Mariboru 3. dec. v Gambrinovi dvorani. Najprej se vrši slavnostna skupščina, na kateri se bo podal pregled 50 letnega delovanja združenja in se bodo izročile di- plome častnega članstva na zadnji skupščini izvoljenim zaslužnim članom. Po skupščini pa bo v Gambrinovi dvorani prijateljski večer na čast odlikovancem in gostom. Uprava združenja je storila vse, da bo ta večer po svojem pestrem programu zadovoljil vse udeležence. m. Mesarske prodajalnice bodo na državni praznik dne 1. decembra ves dan zaprte in prav tako se tudi meso na stojnicah ne bo prodajalo. To naznanja združenje vsemu občinstvu, da se blagovoli za praznik že prejšnji dan preskrbeti z mesom in bodo v ta namen v sredo odprte mesarske prodajalnice do 19. ure. m. Pevsko društvo »Radost« sporoča svojim pevcem, da bo v torek ob 20. uri družabni večer v društvenih prostorih. — Udeležba je obvezna. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi vse obrtništvo z naraščajem, da se udeleži proslave 1. decembra ob 8. zjutraj službe božje v stolnici. Po službi božji bo v dvorani Ljudske univerze razdelitev diplom pomočnikom ter priznanic in denarnih nagrad vajencem, ki so razstavili svoje izdelke na obrtni razstavi ob priliki Mariborskega tedna. m Zaradi odprave plodu je umrla v tuk. bolnišnici okoli 25 let stara predilka Marija Vrbnjak. m Ljudska univerza. Danes ob 20. uri predava prof. dr. Anton Dolar o temi »Maribor v letu 1918«. —V petek, 2. dec., predava prof. Šolar Jakob o kulturnih vrednotah slovenščine. m Karitativna zveza v Mariboru prosi vse meščane, ki bi imeli kakoršno koli staro, še uporabno obleko, perilo in obutev, da jo darujejo omenjeni zvezi. Dnevno se priglašajo v njeni pisarni številni reveži in ubožne družine, proseč poleg podpor v denarju, tudi za obleko, perilo in obutev tako za odrasle, kakor tudi za otroke. Karitativna zveza razpolaga samo z omejenimi sredstvi, zato ne more ugoditi vsem prosilcem. Zima trka na vrata, brezposelnost narašča, beda je velika! Vsak, tudi najmanjši dar bo dobrodošel. Slične zbirke organizirajo vsa druga mesta, zato naj Maribor ne zaostaja. Darove sprejema pisarna Karitativne zveze v Mriboru, Aleksandrova cesta 6. dvorišče. Zveza pošilja po darila tudi na dom, ako se ji javi naslov. m Združenje pekovskih mojstrov opozarja svoje člane, da se radi praznika Zedinjenja 1. dec. vrši v sredo obrat v pekarnah kakor ob sobotah. Na praznik popoldne so prodajalnice kruha zaprte. m Avtobusni promet sporoča, da se s 1. 12. spremeni vozni red na progi Maribor - Sv Peter v toliko, da odhaja avtobus zjutraj z Glavnega trga mesto ob 6. šele ob 6.45 ter se vrne na Glavni trg ob 7.30. Ta sprememba velja samo do 31. 3. 1938, nakar vozi avtobus, kakor dosedaj, ob 6. ziutrai. m. Konji so se splašili hlapcu Nikolaju šerbinku, ko je vozil mimo mestne plinarne. šerbinek je padel pod voz, ki je pe-| ljal preko njegovega telesa. Dobil je tako |hude notranje poškodbe, da so ga morali nemudoma prepeljati v bolnišnico. m. Sleparju je nasedel mizarski mojster Albin Belak iz Frankopanove ulice. K njemu je prišel neki potnik Karl Z. in mu prodal mizarski klej. Na račun je PreJe j večji znesek, naročenega blaga pa ni bilo od nikoder. m. Suknjo in klobuk je nekdo ukradel ravnatelju Borze dela v Mariboru g. Ru-dolfu Golouhu iz neke kavarne. Tatvino je oškodovanec prijavil policiji. m. Ukradeno kolo najdeno. Na dvorišču Razlagove ulice 5 je bilo najdeno kolo znamke »Excelsior« z evidenčno številko 134027. To kolo je bilo te dni ukradeno Josipu Tomažiču v Maistrovi ulici. m. Bik ga je nabodel. Na Glavnem kolodvoru je krmil živino za Izvoz 291etm delavec Franc Kiglovič iz Velikega Kraljeva. Nepričakovano je podivjani bik napadel delavca in mu roge zasadil v desno roko. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico. ' Telefonska številka »VEČERNIKA« 25-67. * Specialist za ženske bolezni dr. Ipavic Benjamin zopet ordinira, Maribor, Tomšičev drevored 4, sanatorij. * Najdovršenejša krema za lice, ki pomlajuje vaš ten, je »Forvil Creme de Jour«. Dobiva se v drogeriji Kanc. * »Putnik« — Maribor sporoča, da so dospele srečke za III. razred 37. kola drz. razredne loterije ter so na razpolago. Za I nove interesente je na razpolago še neka) polovičnih in četrtinskih srečk. Pohitite z nabavo, milijoni vas čakajo! | Nočna lekarniška služba. Lekarna Pr> Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna 1 pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in I Meljske ceste, tel. 25-32. _ Kino | ‘'Kino Union. Danes zadnjič »Dama • k. češkoslovensko-jlhoslovanska 7. Sedmi zvezek VII. letnika ČJR se radi usodnih češkoslovaških dog0 močno zakasnil in marsikateri pnsp ni več aktualen, ohranja pa dokume rično vrednost. N. Bartulovič piše o ^ sokolskem zletu z Pragi, D. Ga ve .a,ra_ Milanu Rakiču, objavljen je skrajšani libašin članek o kulturnih stikih ČSR in Jugoslavijo iz Masaryko g zbornika, orisan dobro sestavljen p . kulturnih in zlasti literarnih dogodko f Slovencih, Hrvatih in Srbih ter dog -u v JčLigah. številko zaključuje rubriK goslovanski Jadran. 0 k Ruska nekropola. V Leningra ^ zgradili nedavno »Rusko ''efrj1 -nekropolo«, kamor bodo prenesli K mu počitku vse ruske pesnike m v' iri. lje, ki so bili doslej pokopani po . grajskih pokopališčih. Tja P"dej a< drugimi ostanki Turgenjeva. (l0".,. Saltykova-Ščedrina, Nekrasova ioorr Začetek pomladanskega tekmovania v ligi REMIS V LJUBLJANI. — BSK ŠE NEPORAŽEN. — USPEH HASKA. Včeraj so se odigrale tri ligaške tekme, ki spadajo že v pomladanski ligaški spored, iti sicer Ljubljana - Gradjanski (Z), BSK - Gradjanski (S) in BASK-HAŠK. Ljubljana je z remijem potrdila vus, ki £a je napravila z zmago nad državnim Prvakom. Predvajala je tudi na včerajšnji tekmi jako dobro igro. predvsem defenzivni sistem, ki ovira nasprotnika, razviti igro, ter je uspela, rešiti eno to-cko, kar je pri renomiranemu nasprotniku gotovo povsem zadovoljivo. Izgleda, da nam za našega zastopnika v ligi ni treba več — biti v skrbeh. V Beogradu je BSK imel v gostih (•iradjanskega iz Skoplja, ki je med novinci v ligi menda najboljši. Tudi tokrat ie podal dobro in odporno igro. Za popoln uspeh je treba smatrati remis zagrebških akademikov proti BASK-u v Beogradu, kajti nastopili so z mnogimi rezervami Rezultati tekem so sledeči: Ljubljana-Gradjanski (Z) 0:0. BSK-Gradjansld (S) 3:1 (1:0). BASK-HAŠK 0:0. daljnjega sledeča: BSK Gradjanski (Z) Jugoslavija Hajduk Hašk Slavija (S) Jedinstvo Bask Ljubljana Gradjanski (S) Slavija (V) Sparta Podzvezino prvenstvo Remis v Mariboru in Celju. — Zmaga Bratstva v Jesenicah. Čeprav smo letos v zaostanku z odi-sravanjem prvenstvenih tekem, izgleda vendarle, da se bo predvideni del prvenstva odigral, preden bo nastopilo neugodno vreme. Prizorišča včerajšnjih tekem so bili Maribor, Celje m Jeseirce. Mariborski in celjski »derby« sta se končala z remijem, v Jesenicah pa je Bratstvo z zmago nad ljubljansko Reko še bolj povedalo svoj naskok na tabeli. Železničar-Marbor 1:1 (1:0). Za vderajšnjo takmo je vladalo v Mariju ogromno zanimanje, Železničarjev stadion že dolgo n1 videl toliko občinstva, ■n odličnem vreme”,; se je končala tek-rna neodločeno, rezultat, katerega se večina občinstva ni nadejala. Igra je bila jako živahna, razmeroma jako . fair, oba Nasprotnika sta forsirala skrajni tempo, ki ga mogla dati iz sebe. precej pa je bi- io opažati pomanjkanje kondicije, kar gre Pač na račun daljšega odmora. Po poteku lahko delimo igro v dva dela, prvega železničarjevega in drugega Mariborove-ga, tako da bi s tega stališča rezultat Precej odgovarjal. Ako pa upoštevamo realne ša^se, bi trebalo dati malo prednosti Mariboru. , y 2. moštvu je bila krilska vrsta naj-°'iši del. tako ožja obramba, še bolj pa • "apaci sta predvajala manj koristno igro, Posebno proti koncu igre je napad tako rekoč izgini! na terenu. V celem napadu niti enega strelca. Mariborovo moštvo !e Predvajalo * napadu tehnično boljši nogomet, a tud* tu so manjkali strelci. — oraniba je dovolj dobro rešila svojo na-°So, čeprav igra taktično slabo, nezanesljiv je bil vratar: edini gol gre popolnoma na njegov račun. Krilski vrsti obeh , sta bili prilično enakovredni, naj-oljši med krilci na terenu ie bil zopet ^nnčič. poteka samega ni mnogo povedati. tvena tabela bo do na- 12 9 3 0 37:10 21 12 7 I 4 27:11 15 11 7 1 3 19:13 15 11 5 4 2 25:15 14 12 5 3 4 24:17 13 11 5 2 4 21:19 12 11 5 1 5 23:23 11 12 3 5 4 14:17 11 12 3 3 6 12:23 9 12 3 1 8 15:34 7 11 ? 2 7 16:3» 6 11 1 2 8 11:32 4 situacija je bila, v 15 min., ko se je žoga odbila od notranjega roba Žel. vrat v polje. Nato sta oba nasprotnika zastrelila po nekaj ugodnih šatis, v 24. min. je iz sumljive pozicije pobegnilo levo krilo Ž., iz njegovega pasa je Orel dosegel vodilni gol. V tem delu je imel Ž. več od igre. Drugi polčas se je odigraval v znamenju vedno izrazitejše M. premoči, ki je pa nj znal številčno izraziti, čeprav je bilo prilike dovolj. V 7. min. je pobegnil Miloš po desnem krilu, njegov predložek je podaljšal Vane v mrežo. V 14. in 15. min. dve opasni gneči pred vrati M., nato pa se igra vedno bolj prenaša na nasprotno polovico. V 20. min. Miloš iz precejšnje bližine zastreli, nato ravno tako Tičar. Zadnje minute so se radi prepoznega začetka že odigravale v lahnem mraku. Sodi! je g. Habdija iz Osijeka. V prvenstveni predtekmi rezerv je zmagal Železničar v razmerju 3:1 (1:1). Sodi! je ss. g. Bergant. Rapid-Slavija 2:0 (0:0). Na igrišču Rapida je Slavija po zadnjih tekmah iznenadila z jako slabo igro, tako da je celo tekmo igrala popolnoma podrejeno vlogo. Rapidovci svoje premoči niso znali izkoristiti. Rapid je dosegel oba gola v drugi polovici, med njima prvega iz 11-m. Strelca sta bila Antoličič in Križane. Tekma je potekla fair. Teren je bil za igralce precej težek, ker je mestoma premehek. Sodil je ss. g. Nemec. Dopoldne je na istem igrišču porazila rezerva Rapida rezervo Slavije z rezultatom 8:0 (2:0). Sodi! je ss. g. Kopič. Prvenstvena tabela bo do četrtka sledeča: ČŠK Železničar Rapid Mura Maribor Slavija 7 6 6 7 7 7 15:5 10:7 15:11 14:16 11:11 7:22 CELJSKI ŠPORT. Celjski tekmi Celje-Atletiki in Olirap-Amater sta se končali z malo presenetljivima rezultatoma. Celje, ki je preteklo nedeljo visoko izgubilo proti Atletikom, je včeraj remiziralo, čeprav je nastopilo v oslabljeni postavi. V 9. min. je Celje po Pešcu doseglo vodstvo, v 33. min. pa je Primožič izenačil. Ves drugi polčas je potekel brez zgoditka. Zadnje minute so se odigravale v polovici Celja. Sodil je ss. g. Lukežič iz Ljubljane. Olimp-Amater 3:0 (1:0). Gostje iz Trbovelj so zasluženo odnesli dve točki :z Celja. Olimp je nastopil v oslabljeni postavi, poleg tega pa je upropastil tudi vse šanse, med drugim je zastrelil tudi enajst-ko. Sodil je ss. g. Konič iz Maribora. s Ali bi ravnali tudi tako? Angleški ligaški prvak Arsenal bi bil nedavno moral igrati za prvenstvo s Preston Nort-hendom, istočasno pa dati 5 najboljših igralcev za reprezentanco proti Walesu. Ker v Angliji ne prestavljajo tekem, je Arsenal predlagal nasprotniku, da se 1 odigra na določen dan samo prij. tekma. Preston Northend je odgovoril: »Mi hočemo igrati le z najboljšo enajstorico Arsenaia« ter je pristal na predlog. RAZPIS 10. jubilejnega propagandnega teka »Osvobojenja« za Malgajev pokal v proslavo 20-letnice Jugoslavije, ki ga priredi SK Železničar pod pokroviteljstvom poveljnika mesta Maribora 1. decem. 1938. ob 10. uri s startom ob letnem telovadišču Sokol-Matica na progi Koroščeva cesta - Maistrova ulica - Zrinjski trg - Kolodvorska ulica - Aleksandrova cesta -trg Svobode, kjer je cilj. Dolžina proge cca 1.810.— m. Splošna določila. Prijave je poslati na naslov: Jenko Jože, Maribor, stadion SK Železničar, najpozneje do 30. XI. 1938. ob 12. uri. Prijavnine za to tekmovanje ni. Nagrade: pokal, ki si ga pribori prvi, naslednjih 5 atletov prejme diplome, a osta- li sodelujoči spominske trakove. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverifici-rani atleti klubov, ki so včlanjeni v JLAS, vojaki, dijaki, sokoli in ostali športniki slovanske narodnosti. V Jesenicah je Bratstvo porazilo ljubljansko Reko z 2:0 (1:0). s V Zagrebu je včeraj gostovala Bačka iz Subotice ter v prijateljski tekmi porazila domačo Concordijo v razmerju 2:1 (1:1). -4 m s ČŠK v Varaždinu. ČŠK iz Čakovca je Včeraj- gostoval v Varaždinu ter je proti domačemu klubu VŠK dosegel neodločen rezultat 3:3 (2:1). s Pariz. Londonski Arsenal je gostova! proti Racingu. Rezultat je 1:1 (1:1). s. Splitski Hajduk je preko JNS-a zaprosil za inozemskega sodnika za tekmo Hajduk:Slavija, ki bo dne 4. XII. v Sarajevu. S. Nov svetovni rekord z motornim čolnom je postavil na Lago Maggiore Italijan Cattaneo. S čolnom, ki spada v skupino do 800 kg, je dosegel povprečno brzino 150 km na uro ter je tako poboljšal rekord Francoza Vasseurja s 133 km na uro. s. Francoski kolesar Berty je na milanskem stadionu Vigorelli izboljšal svetovni rekord na 2 milji na 4:10. ■ s. Ujpest ne bo potoval v Južno Ameriko s Hungarijo, čeprav ima že dovoljenje za to potovanje, temveč bo igral na Malti. Zato se namerava sedaj Hungarija za turnejo po Južni Ameriki ojačati z nekaterimi igralci Kispesta ali Nemzetia. MARATONSKI TEK NA KLASIČNI MARATONSKI PROGI Ko so 1. 4^0. pred Kr. r. Grki pri Maratonu premagali perzijsko vojsko, jc neki grški vojak v teku prinesel to vesi v Atene, kjer je javil zmago, nato pa se mrtev zgrudil, kakor pripoveduje grška pripovedka. Danes je maratonski tek športna disciplina, v kateri dokaže športnik svojo izdržljivost in krepko voljo. Da pa se zopet zbudi spomin na klasični vzor, bodo Grki 1. 1939. priredili na tej klasični maratonski progi mednarodno tekmovanje, h kateremu bodo povabljeni trije najboljši maratonski tekači na zadnjih olimpijskih igrah ter evropski in angleški prvak, pozneje pa se bo ta tek prirejal vsako četrto leto. Vsak, ki bo rabil za progo manj kakor 2 uri 50 min., bo odlikovan. JUŽNA AMERIKA—EVROPA? V krogih, ki so blizu FIFE, se s pre* cejšnjo gotovostjo napoveduje tekma Južna Amerika:Evropa v prid blagajni FIFE; posamezne nogometne zveze tega načrta ne odobravajo, ker je znano, da take tekme mnogo škodujejo sklepanju mednarodnih tekem, ker podajo o jakosti zver. in klubov popolnoma napačno sliko. Najboljši dokaz je debakel Kontinenta v Angliji. Mogoče je radi tega, da bo akcija propadla zato, ker je ne bodo podprle prizadete evropske nogometne zveze. ZAGREB NA PRVEM MESTU V LAHKI ATLETIKI Ako ob zaključku lahko-atletske sezone napravimo bilanco letošnjih uspehov v državi, pridemo do rezultata, da ima Zagreb najboljše poedince in klube ter ima tudi prvenstvo med mesti v državi. Plasma poedincev: 1. Pleteršek (Prim.) 14 točk (2 prvi, 1 tretje, 1 peto mesto). 2. Kovačevič (Cone.) 12 točk (po 1 prvo, drugo in tretje mesto). 3. Kotnik (Cone.) in Kling (BSK) 11 točk (po 2 prvi in 1 peto). Plasma klubov: 1. Concordia 67 točk (5 prvih, 2 drugi, 4. tretja, 9 četrtih. 4 peta mesta), 2. Primorje 47 točk, 3. Jugoslavija 46 točk. Plasma mest: 1. Zagreb 93 točk (Cou-cordia 67, Hašk 12, Makabi 5, Zašk in Železničar po 4, Maraton 1), 2. Beograd (s Pančevim) 82 točk, 3. Ljubljana 60 točk (Primorje 47, Ilirija 13). REŠITEV KRIŽANKE štev. 9. Vodoravno: politika, Izidor, Rimini, om, dol, minorit, on, Tajo, nad, mi, pi, ta, ji, abuna, ad, korak, omara. Navpično: piromanija ozimina, ido Lini, idiot, Paka, ton, Ratibor, iridij, ura, otomana, atol, Itaka. K^LJICA MARIJA ROMUNSKA: Z?aMa --------------- 86 Cartnei utaiepa zu/ijettja Vit0 C!l Sylva jc zašla zaradi te bolezni v čudo- sDav ra^Po'°^enje. Vsako obolenje je vzbudilo v njej kataa*°Če liegrijenie l{ dramatičnosti, k tragičnemu in strofalnemu preročanstvu. vašk SV0’1 domišljiji ie videla že vso tragedijo na mrt-stjJ 0c*er Položenega prestolonaslednika, obdanega od Ir r ... i.. .i ..j«.... : i m. - t r> i,l0 "Ka kralja, mlade vdove in njenih malih otrok. Sa-Urj 'sc. 0 si ie seveda predstavljala kot tolažnico v bridki štiri] >t- °^eni,^e vcl°vo in •'* pomaga vzgajati njenega Desn |[leRa princa- V takih predstavah je živela tiste dni a^ra kraljica, toda ni se zadovoljevala samo s tem, Veti v 30 '°-lut^ pr'P°ven*,aja!a že kropit in je nosila s seboj vso žalost m sv"ta. k e,. SRl" se. izogiba,a njene družbe in njenih ljudi, KovorV'* bil0 in°£oče poslušati vseh tistih dramatičnih slcrhi 'C v času’ ko sem se bala, da se bom pod težo tv -jlj- J zdravje svojega moža vsak trenutek zrušila. Nienoi * i Seni se ra^e stričevemu železnemu miru. Z H „■ 'e 11 tistc dni zelo prijazen, čeprav niti za tremi- ' dovoljePOiZa,3il var0vat> svoje dostojanstvenosti, ki m ^voliiV a n°kenega dokaza čustvenosti. Tako mi ni Hiti sprejeti ponudbo moje matere, ki jc hotela I priti k nam, čim je bila obveščena o Nandovi bolezni. Ker ni mogel priti nihče Nandovih, ni smela tudi ona, ker bi to »napravilo slab utis, ako bi prišli moji sorodniki, Hoiienzollernca pa ne bi bilo nobenega.« Meni se je zdelo to stričevo početje grozno, zlasti še ker je Auuty z neizprosnostjo napovedovala dalje moje vdovstvo. Toda Duckynega prihoda vendarle ni mogel preprečiti. Prišla je, da mi stoji v stiski ob strani, ne da bi bila pričakovala dovoljenja. Na pretresljiv način nam je tedaj izkazalo ljudstvo svojo naklonjenost. Pred palačo so se vsak dan zbirale molčeče množice in čakale na poročila. Dobri ljudje so biti tako tihi, da ni segel niti najmanjši šum do naših oken. To mi je dokazovalo njihovo ljubezen, a vzbujalo tudi strah, ker me je bolj kakor vse drugo opominjalo na nevarnost. Nikoli ne bom pozabila strašne noči krize. Zdravniki so že menili, da je vse končano. Poklicali so me k njegovi bolniški postelji. Prišla sem bila po muk polnem dnevu prav v svojo sobo, da bi se vsaj za trenutek odpočila, ko sem zaslišala na vratih nič dobrega obetajoče trkanje. Samogibno sem se oblekla in zbežala v bolnikovo sobo. Nando jc ležal na hrbtu. Njegovo telo je lilo tako tenko, da se je zdelo eno z dejo. Njegov obraz je bil nepopisno upadel, oči pa so bile na široko odprte in osteklenele; le še s težavo je dihal. Zgrudila seru se pred njegovo posteljo na kolena. Njegova roka se je govili nogah. Bili so strahotno tihi: njihovo delo je bilo opravljeno, njihova znanost izčrpana. Prestlonasledni-kovo življenje se jim je izmuznilo in bilo je le še v božjih rokah. Svečenik je čital latinske molitve. Njegovo šepe-tenje je še stopnjevalo strahotnost vzdušja, v katero sta vstopila stric in Aunty. Njen obraz je bil tragičen, stričev zaskrbljen. Aunty je bila prepričana, da je sedaj napočil konec. Saj to je itak že prerokovala. Stala sem na nasprotni strani. Ves čas bolezni nisem niti za trenutek izgubila upanja, in tudi še v tistem najnevarnejšem trenutku zadnja iskra vere v meni še vedno ni ugasnila. Saj to ni bilo rnogeče! Ne sme umreti. Kar sem gledala okoli sebe, je bil le mračen sen, bila je mora, ki me je tlačila. Ne, ne, Nando nas ne sme zapustiti! To jc bil krik moje duše. In bil je uslišan. Moj mož je še v tisti noči premagal krizo. Dihanje je postalo !‘repkejše, obličje manj bledo. O, nepozaben trenutek, ko se je zdravnik, ki mu je meril utrip žile, dvignil in k nam obrnjen dejal: »Preokret. Preokret na bolje.« Zrla sem nemo v njegovo obličje in on je prikimal. Stričeva napetost je popustila, Aunty jc dobila manj tragični izraz in duhovnik se je pokrižal. In vendar jc smrt v tisti uri hitela mimo naše hiše... Nando je pričel polagoma okrevati in smeli smo ga nazadnje odpeljati celo v Sinajo. S postaje do gradu sg . ,w ... , ga nosili vojaki na nosilnici. Jaz sem jim sledila peš, vo- stegnila po meni. Bila je polna mrtvaških srag. Ovila j deč za roko najina otroka Karola in Elizabeto. Ob strani sem svoje prste okoli nje. Tako sva ostala dolgo. j je stopal počasi in težko stric. Kakor skozi meglo sem videla tri zdravnike pri ;ijc-1 (Dalje sledi.) Sah Velemojstrski turnir „Avro“ KERES IN FINE SI DELITA PRVO IN DRUGO NAGRADO. — ZMAGALA JE VENDARLE MLADA GENERACIJA. V Leidenu in Amsterdamu sta bili odigrani poslednji dve koli enega največjih Šahovskih turnirjev po vojni, saj so se ga udeležili najvidnejši in najmočnejši velemojstri, razen našega Pirca in Eliskasesa, ki gotovo spadata med elito, ki se je zbrala na »Avro« turnirju. Kdor je spremljal turnir s stališča razvoja, je moral nujno priti do zaključka, da je bila to nadvse zanimiva in ogorčena borba med dvema šahovskima generacijama: med ono, ki počiva na slavi in lavorikah, in med ono, ki šele prihaja in si utira pota na vrhove kraljevske igre. Mlada generacija je svojo preizkušnjo odlično prestala: mlad elan in pogum je zmagal. Na prva tri mesta so se postavili trije predstavniki mlade generacije. Iz partij, ki so bile odigran^, je razvidno, da pri tem dvoboju dveh generacij niso toliko zmagale teoretične novosti in morda neke nove metode, zmagal je elan, podjetnost, borbenost mladih, ki so strli ustaljeno in prevdarno igro starejših šahovskih zvezd nikov. V 13. kolu je Fine zadal dr. Aljehinu drugi udarec. V izredno napeti igri je Aljehin zaman skušal rešiti remis. S to točko si je Fine v predzadnjem kolu za-sigural eno prvih mest, dočim je bil to za Aljehina fatalni poraz: proti Fineu je namreč izgubil obe partiji. Reshewsky je po mirni igri remiziral z dr. Euweotn, isto Botvinnik s Flohrom. Keres pa je igral proti Capablanci na zmago. Drzne poskuse mladega Estonca pa je Capablanca odločno pariral in izsilil remis. Remis sta končali tudi obe prekinjeni partiji iz 12. kola. Poročila so navajaia, da je pričakovati Aljehinove zmage nad Keresom ob prekinitvi; dejansko pa je bil položaj obraten: remis je moral reševati dr. Aljehin. Zaman pa je bil tudi trud Reshewskega proti Capablanci, ki se je zvito rešil v neodločen izid partije, v kateri nihče ni dvomil v zmago Reshewske-ga. V zadnjem kolu, ki je bilo odigrano sinoči v Amsterdamu, sta se srečala oba kandidata za prvo nagrado: Keres in l"''-ne. Keres je v španski otvoritvi igral cb precejšnji previdnosti vendarle dokaj podjetno ter je forsiral razne zapletijaje, ki se jim je Fine spretno izogibal. Niti Keres niti Fine nista hotela tvegati dvorn-ljivejšega napada, tako da sta se naposled sporazumela za remis in si razdelila prvo in drugo ngrado. Zaradi boljšega uspeha pa vendarle pripada Keresu. pravica, da izzove svetovnega prvaka Aljehina aa match za svetovno prvenstvo. Dr. Aljehin je v partiji proti Botvinniku igral za vsako ceno na zmago, vendar pa se je Botvinnik branil izredno žilavo ter je ;no-ral Aljehin pristati na remis. Botvinnik je osvojil na ta način tretje mesto in se tako s Fineom in Keresom postavil na čelo tabele. Flohr in Reshewsky sta zaključila svojo igro neodločeno. Zelo borbeno pa je zaigral dr. Eu\ve prti Capablanci. V izredno napadalni otvoritvi si je zasigu-ral dobljeno končnico in zmagal kljub Ca-pablancinim taktičnim finesam. Dr. Euwe je s tem rešil prestiž nizozemskega šaha in deloma tudi svojo slavo. V drugi polovici turnirja je igral najboljše in nabral največ točk, od 7 možnih kar 5. Končno stanje: Keres in Fine 8Va, inž. Botvinnik 7'A, dr. Aljehin, dr. Euwe in Reshewsky 7, Capablanca 6 in Flohr 41/*. Velemojstrski turnir V K 0“ u S a M K 43 1 E dr. A. Aljehin O 1 ei a s Ž ea JB «4 .5 ►* M 0R > O tl s os vi 1 J. R. Capablanca ! j • u a i Uspeh v prvi polovici turnirja Uspeh v diugi polo- j vici turnirja Skupni uspeh Uspeh v odstotkih Nagrada 1 2 i 2 1 1 2 l 2 1 2 t 2 i 2 i 2 I i dr. M Euwe £03 m i 7, 7. 0 7, 0 1 7. i 0 7, 0 1 7> 7, 2 5 7 50 IV./V1 2 S. Flohr 0 v, 1 7. 0 0 7, 0 7. 7, 0 7, 7, 0 7. 7, 2 27, 47, 32-1 Vili. | 3 dr. A. Aljehin 1 v, n 0 0 7, 1 , 7, 7, 1 1/ /3 7 3 4 7 50 IV./VI. | 4 R. Fine 1 0 i v, i i 1 ’/, 1 0 7. ,7, 0 7, 57, 3 87, 60-7 1./I1. j 5 inž. M. Botv'nik 7, 0 7. v, l Vi 0 7. m l 7, 7. i 7. 7, 4 37, 77, 53 6 ill j 6 S. Resfaewsky i 7. 1 7, */, 7, 0 1 0 7. 7, 7, 0 7. 3 4 7 50 IV,/VI. I 7 J. R. Capablanca i 0 7, 1 7, 0 7, v, X, a 0 % 7> n 0 7S 37, 27, 6 42-8 Vil. 8 P. Ketes V, v. 7, V, V. t vT 7, 7S 1 7» i 7» te) 5 3 7, 87, 607 I /11 S sodišča Ali je trgovec Šarner ukradel 12.000? Poleti 1937 je najel trgovec Šarner stanovanje v hiši posestnika in posestnice Štefana in Marije Kacove v Jareninskem dolu. In nič takega se ni zgodilo. Letos spomladi se je hotela Kacova žena odpeljati v bližnje mesto. Ko pa je hotela zakleniti vrata od svojega stanovanja, je opazila, da je ključ zarjavel in da sploh ne gre več iz ključavnice. Mudilo se ji je. V sili ji je priskočil na pomoč trgovec Šarner. Dal ji je žabico in ključ, s katero je potlej Kacova zaprla stanovanje. Kacova je odšla na cesto. Preden pa je odpeljal avtobus, se je pripeljal za njo trgovec in se ji opravičil, da ji preje pomotoma ni dal pravega ključa, ampak nekega drugega. Nekaj dni za tem so začele sosede Ka~ covi pripovedovati, da so videle nekoga hoditi po njenem stanovanju, ko je ni bilo doma. Ali ne bi pogledala, če ji ni kdo kaj odnesel. Kacova je res odprla skrinjo in našla v njej vse razmetano. Izginilo pa je iz skrinje 12 bankovcev po 1000 din. Posestnica skraja ni mislila, da bi ji odnesel tisočake trgovec; ko se je pa začelo okoli hiše šušljati, da bi videle neke ženske hoditi trgovca po njenem stanovanju, ko je ni bilo takrat doma, je padel sum na Šarnerja. On sam tatvino odločno zanika. Trgovec Šarner je bil pri razpravi oproščen, ker se sodišče ni moglo prepričati po izpovedbah prič, da bi on odnesel denar. Kacova dva sta se zavrnila na civilno pravdno pot glede odškodnine. Kdo gre sani rad v kajho? 38-letni Ivan Lešnik je najprej popival v Seničevi gostilni v Mariboru. Ko je pa natakarica nekam odšla, je Segel po steklenici žganja in si jo skril za suknjo. Natakarica je tatvino opazila in poklicala stražnika. Delavec Lešnik pa je dejal, da je samo za šalo vzel steklenko ter se uprl aretaciji. Z vso silo je sunil stražnika v prsi, tako da je celo sam izgubil ravnotežje ter zletel po stopnicah. Stražniku so morali priti na pomoč drugi, da so obvladali razbesnelega pijanca. Na Glavnem trgu je Lešnik znova pobesnel in začel preklinjati stražnike itd. Tako, da je prišel na zatožno klop tudi zato, ker je ob priliki uradnega poslovanja razžalil oblast. Lešnik je že večkrat sedel zaradi tatvine. Tudi priletni kolar Jožef Kocmur se je uprl aretaciji. Kocmur je sedel tako lepega oktobrskega dne v hiši Otmarja Fornazija pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Videli so.ga ljudje — nihče med njimi ga še ni videl — ter so odšli na žandarme-rijo in povedali, da sedi nekdo pri For-naziju, ki se jim zdi sumljiv. Orožnik Mr-dinja Obran je takoj odšel k Fornaziju, našel tam osumljenega in ga hotel legitimirati. Kocmur pa se je čutil povsem nedolžnega. Dvignil je palico in stopil proti orožniku. A ko ga je hotel ta p> tisniti v občinsko kajho, je prijel orožnika za roke, ga vlekel za seboj od kajhe, kakor da bi ga hotel vreči pod se. Nazadnje je potegnil celo bajonet in zamahnil z njim proti orožniku. Pri tem je prav pošteno kričal ter povedal v razburjenosti take, ki jih ne bi smel. Lešnik je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, kolar Kocmur pa 5 mesecev in 6 dni strogega zapora. Zadnji je izpovedal pred sodniki, da se mn je zdelo, da je na italijanski fronti; popreje je namreč popil malo preveč »brenšpirita«. Sokolsko društvo Maribor Matica .ma na predvečer 30. nov. svojo tradicionalno slavnostno akademijo v Sokolskem doi-iU. 1. dec. ie ob 10. uri svečana proslava praznika zedinjenja in ob 11. pa razvuj naraščajskega prapora, ki mu kumuje M Vel. kralj Peter II Sokolsko društvo Maribor l. ima svečano proslavo ob pol 10. uri v*telovadnici, v kadetnici za naraščaj in članstvo, v 15. uri pa za sokolsko deco. Sokolsko društvo Maribor II. na brežju slavi svoj praznik v Renčijev* dvorani. Društvo Maribor III. ima svojo proslavo ob 15. uri v telovadnici na Zrinskega trgu z razvitjem prapora za deco. Sokolsko društvo na Teznem ima zaobljubo članstva in ostalo svečanost on 16. uri. • Sokolska dolžnost vsega članstva je, da se udeleži skupne svečane proslave vseji mariborskih narodnih društev ob pol 1-uri na Glavnem trgu. Maribor-Matica ;11 Maribor III. se zbero na verandi Sokolskega doma ob K na 12. uro. Soko;J>'a društva Maribor I., Pobrežje, Studenci 'tl Tezno pa odkorakajo s Kralja Petra '!3 Glavni trg točno ob 'A na 12. uro. Svečanega plesa ob 20. uri v Soboškem domu pa se udeleži vse članstvo v krojih, ali v temni obleki z znakom ali rA v narodnih nošah. Zdravo! Mariborska sokolska društva. 1. »Svet brez moških«. To značilno veseloigro je uprizoril dramatski odse! sokolske čete pri Sv. Trojici v Slov. S-20. nov. Igralci so se potrudili, kar se -lS le dalo in tako so številni obiskovalci pozorno sledili uprizoritvi. Igra je zanju11* va, ker prikazuje borbo treh mladenk z enakopravnost in neodvisnost. Po raz*11 zapletljajih in borbah deklet pa vse ‘j. uvidijo, da le brez moških ne gre, kV ljubezen je močnejša in zmaga. Dvoran je bila zasedena. Prijetno smo bili prese' nečeni, kajti obiskali so nas poleg donia^ činov še Antončani, Jareninčani, Lenar* čani in Pesničani. Posebno nas je prese netil neutrudljivi starosta sok. društva »Pesnica«, ki nas je ob tej priliki no podprl. To so pravi prijatelji, ki zll3! ceniti delo igralcev podeželskih odrov- ČASOPISE domače ter inozemske,' in in-serate za vse časopise naročate najbolje pri Hinko Sax, Maribor, Grajski trg. 2945 Sokolstvo Proslave prvega decembra mariborskih sokolskih druitev Zedinjenje proslavijo mariborska sokolska društva prav slovesno kot tudi svoj največji praznik. Proslave se vršijo sledeče: Rasno ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjiso »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmab, Žalec. 3143 _______ CENJ. DAMAM se priporoča s krasnimi modeli koncertnih in večernih oblek, vseh vrst plaščev dam, salon Toplak, Orožnova 10. Točna postrežba. 3320 FOX-KREMA in voščeno parketno ličilo je zadovoljstvo vsake skrbne Kospodiiije. Manjši izdatek, lahko delo, dober uspeh. 3177 ODEJE - KOCE pernice, puh, perje, volno, vato, kapok kupite naicenejc. — Oglejte si izložbo pri »Obnova«, Jurčičeva 6. 3167 ZARADI SELITVE prodam raszno pohištvo in obleko. Strossmajerjeva 28, pritličje. 3337 MED - TOČEN kupite najboljše in najceneje direktno pri čebelarju. Zahtevajte brezplačno poizkušnjo. O. Črepinko, Zrinjskega trg 6 3379 Stanovanje GOSPODA sprejmem na hrano in stanovanje. Koroščeva 6-11, vr. 8, soba s posebnim vhodom. 3319 Odda se lepa PRAZNA SOBA StroBmajerjeva 9. 3321 ODDAM VEČ STANOVANJ Pobrežje, dr. Verstovškova ul. 1. 3291 Odda se OPREMLJENA SOBA Naslov v lipravništvu. 3219 STANOVANJE dve sobi, kuhinja, pralnica, drvarnica. upor** vrta, sončno in zračno se. koj ugodno odda. Stud® " ’ Pušnikova ulica 19-1» ;j igrišča »Rapid«. ^ pr8i3,tf med 2. in 6. uro. ODDAM SOBICO boljšemu gospodu ali S°.• jj, dični z oskrbo ali brez. A sandrova 55, pritličie* le 3335 Službo IH* ____ IŠČEM DELO NA DOM kakršno koli. Naslov v UP ^ vi lista. Službo dobL* KUHARICA se zanesljiva, samostojna-sprjme na »Senjorjev gpp., Predstaviti se v pisarm - n. podružnica Maribor. AletV-mi drova 16. 3295 OPOZORILO! Podpisani izjavljam, da je moja žena Olga odšla samovoljno od mene dne 17. XI. 19*. Zato ne priznavam od tega datuma nobenih računov in obveznosti na moje ime ! Pavel Venko, Maribor. 3J22 BOLJŠI JE pa tudi mnogo cenejši Ce-bokli-jev vanilijev suhor. Pekarna Glavni trg 9. 2687 Posest PRODAM HIŠO s trgovinskim lokalom v Predmestju Maribora, ogreben kapital din 70.000, isto tam prodam automatsko teht nico. Naslov v upravi. 3318 Prodam OTAVA sladka, za prodati, dvor pri Bresternici. Šobcr-3317 Brez posebnega obvestila Potrti v neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tu-žno vest, da nas je naša iskreno ljubljena hčerka, soproga, mamica, sestra, nečakinja, sestrična in vnukinja, gospa Lorbek Ivanfta. r°i- Kas soproga učitelja Iz Selnice ob Dravi v nedeljo, dne 27. nov. 1938, ob 2. uri, po kratki in mučni bolezni, sprevidena s tolažili sv. vere, v 24. letu star., za večno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vrsti v torek, dne 29. novembra, ob 15.30 uri iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Pobrežju. Sv. maša zadužnica se bo darovala v sredo, dne 30. nov, ob 7. uri v magdalenski cerkvi. V Mariboru dne 28. novembra 1938. sestra, IfJ 3338 Ivan in Jerica Kos, starši; Marta, ostalo sorodstvo. Izd.in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarno d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan Velja na mcsec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na doni 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telelon uredništvu St. 25-67. Poštni čekovni ručuu št. 11.409.