• .uruMf^EJRAmi • •.,- ti',y,<,joUi' I 1 '-:! MEGALITSKA KAMNITA MIZA V RAVNAH PRI ŽIREH v Ravnah pri Žireh se nahaja eden manj znanih kultnih kamnov, megalitska ka mnita miza. Mizo tvori naravna, vodoravno položena apnenčasta skala, ki leži v urav noteženi legi na stožčasti kamniti podlagi sredi kraške udorne kotanje s strmimi pre- padnimi stenami. Monolit je pravokotne oblike, dolg 6 m, širok 4 m in povprečno 1 m debel. Skala je v ravnotežju in se jo da rahlo premikati. V slikovitem, zelo razgiba nem kraškem okolju je to edinstven naravni in kulturni spomenik evropskega pome na, ki zasluži vso pozornost in ki ga je treba kot takega zakonsko zaščititi. V Sloveniji so megalitski spomeniki zelo redki. Najbolj znan je megalit - menhir v Krkavčah nad Dragonjo z dvostransko upodobitvijo sončnega božanstva. Megalit ska kultura se imenuje po velikih kamnitih spomenikih - megalitih, ki so bili kultne ga in spiritualnega značaja. Trajala je od tretjega tisočletja pr n. š. do začetka brona ste dobe. Megalitski spomeniki se nahajajo sirom po Evropi od Škotske, Anglije, Ir ske, •Walesa, Britanije do Korzike in Malte v Sredozemlju. Za megalitsko kulturo so najbolj značilni pokončni monoliti - menhirji, ki so falusni simboli in hkrati kultni objekt častilcev sončnega božanstva. Druga vrsta spomenikov megalitske kulture so iz velikih kamnitih blokov grajene grobnice, ki simbolizirajo maternico boginje zemlje. Sončni žarek, ki je ob vzhodu posvetil v grobnico je simboliziral oploditev zemlje in ponovno rojstvo. Tako je že od pradavnine v človeški zavesti vsi- dran dvojni princip božanstev: moško, glavno božanstvo, ki ga simbolizira tudi ogenj, je Sonce, ki oplaja, in Velika boginja ali Ve lika mati, boginja Lune, zemlje in plodnosti. V starem Egiptu sta bi la to Amon in Maat oziroma Ozi ris in Izida, v Babiloniji Marduk in Ištar, v Grčiji Zeus in Hera, v sta- Megalitska kamnita miza v Ravnah pri Žireh (Foto: Andrej Rant) 195 LOŠKI RAZGLEDI 49 rem Rimu Jupiter in Junona. Pokončni monoliti - menhirji prazgodovinske Evrope so kot kultni plodnostni simboli služili čaščenju sonca, podobno kot obeliski v sta rem Egiptu. V prazgodovini je bil še od lovskih kultur razširjen spiritizem, verovanje v duho ve, ki so prebivali v drevesih, kamnih in votlinah. Zlasti kamni, veliki monoliti so bi li predmet čaščenja. Kamni so kot energetsko nabite točke skozi stoletja služili zdravljenju. Verovanje v zdravilno moč kamnov je bilo tudi, da otrok ali oseba oz dravi, če jo potegnemo skozi votlo skalo. To v simbolnem pomenu ponazarja po novno rojstvo. O takem kamnu poroča Valvazor. Kamniti sedeži v naravnih skalah so služili za zagotavljanje plodnosti žensk. Velike posamezne naravne skale so pri ljudeh vedno vzbujale pozornost, zato so že v pradavnini postale kraj čaščenja in ritualov. Skala Belin v kraju Sredipolje (Re- dipuglia) na Tržaškem je bila od pradavnine sveti kraj, kjer so se pred stoletji shaja le čarovnice, kar kaže na ostanek davnih poganskih obredov čaščenja Belina (Apo lona), sončnega božanstva. Kamni in votline so se od nekdaj šteli kot energetsko na bite točke, zato so v pradavnini vedno spraševali kamne za odgovor, v votlinah pa prerokovali, na primer Sibila iz Kum v Kampaniji (Italija). O tem, da je monolit v Ravnah služil v davnini kultnim namenom, ne dvomim. To dokazuje sam prostor, lega in neposredna bližina arheološkega najdišča že v neolitiku obljudenih Ma tjaževih kamer. Monolit ima centralno lego v kraški udorni kotlini, primerni za obredni ritual. Miza je v obliki daritvenega žrtvenika, kjer so ostanke žrtvenih dari tev lahko prišli kljuvat orli. Orel je simbolna žival nebesnega božanstva, atribut Zev- sa oziroma .Jupitra. Davni spomin na te daritve je zgodba o Prometeju v grški mito logiji. Zevs ga je prikoval na skalo in orel mu kljuva jetra. V Indiji je še ohranjen obi čaj izpostavitve trupel pticam ujedam. Druga vloga ravenske mize bi bila lahko spiritualnega značaja. Uravnotežene ska le, ki se jih je dalo prelomiti ali zamajati, so v prazgodovini služile šamanom, da so iz škripanja peska pod njimi prerokovali. Takšne naravne ali umetno obdelane ska le, ležeče v ravnotežju, so kot magično sredstvo služile pri preizkusu ob iniciaciji in pa ob izboru novega vladarja. Znan primer je skala Piere Trem- blante iz Brecha, Morbihan v Franciji. Skala je kandidata tudi lahko zavrnila kot nevrednega. Druidi ali šamani so v prazgo dovini v obrednem transu duha, ki prebiva v skali, spraševali za odgovor. Zato je bila vloga ka mna bistvenega pomena pri iz boru novega vladarja. Duh iz ska le je moral dati določen odgovor. Kot preostanek davnih postop kov umeščanja ali ustoličevanja novega vladarja je v kasnejših ti- Kamnita miza v Ravnah pri Žireh je naravni spomenik prve vrste (Foto: Andrej Rant) 196 MEGALITSKA KAMNITA MIZA V RAVNAH PRI ŽIREH sočletjih kamen služil za kronanje. Takšen kamen je ohranjen na Škotskem v Edin- burghu. Nanj je ob ustoličevanju stopil vsak izbran škotski kralj. Isto vlogo je imel tudi knežji kamen pri Krnskem gradu na Koroškem pri umeščanju koroških vojvod. Legenda o kralju Arturju govori, da je postal kralj po tem, ko je uspešno prestal preizkus - izvlekel je meč Ekskalibur iz skale. Po mojih etimoloških študijah izvira ime Artur iz car - tour, kar pomeni obrni skalo. Duh v skali je odločal, kdo bo kralj. Samo najmočnejši je bil vreden kraljevske časti, da je postal vez med ljudstvom in nadnaravnimi božjimi silami. Odkril sem tudi, da je istega porekla kot legenda o kralju Arturju tudi slovenska pravljica o Petru Klepcu, junaku, ki je bil tako močan, da je za šalo premikal skale in ruval drevesa. Ime Peter od latinsko Petrus, po grškem petros - skala ima v eti mologiji isti izvor kot slovenski izraz peč, pečina, iz pečer (Rant). Istega izvora sta angleški besedi petrified in petroleum (P. Janaček, Los Alamos, ZDA, 2002). Klepec od klepetati, klepetam, klepečem v pomenu "govoričiti", klepet, klepetanje, klepec, cognomen Klepec (F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, 40). Bolj verjet no izvor imena Klepec izhaja v pomenu "tolči", iz klopotati, klopot "hrup", lop- "udarec", lopniti. Primerjaj klopotec "klepetec" (F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I, 47). Isti pomen ima starovisokonemški izraz klapf "udarec", pok, tresk in staronordijski klapp "udarec z nogo ob tla" ter pragermanski izraz klap. Pomenski pomik onomatopoetskega izraza je že v davnini prešel iz pomena tolči, udarjati (nemško klopfen) v sekundarni pomen tanjiti, brusiti, klepati koso ali brusiti mlinski kamen. (L. Pintar, Letopis Slovenske matice, 1895). Iz vsega tega sledi, da etimološko lahko ime Klepec izvajamo iz prvotnega pomena tolči, udarjati. Kamnita miza v Ravnah pri Žireh je naravni spomenik prve vrste. Zasluži vso po zornost arheologov, ki naj poiščejo materialne dokaze o njegovi vlogi v prazgodo vini. Vsekakor je njena nenavadna, izpostavljena lega v naravnem skalnem amfitea- tru pritegnila pozornost davnih prebivalcev Matjaževih kamer. Naloga lokalnih ob činskih mož pa je, da postane spomenik znan, dostopen in zaščiten pred škodljivi mi posegi. LITERATURA: J. Michell, The earth špirit. Thames and Hudson, London 1975. " ' J. Sharkey, Celtic mysteries, the Ancient Religion. London 1975. M. Green, The Gods of the Celts. Sutton Publishing Limited, Velika Britanija 1997. 197